CELJSKI TEDNIK GLASILO SOClALiSTiCIE ZVEZE SELOVNEBA LJUDSTVA CELJE, 9. DECEMBRA 1966 - LETO XX. ŠT. 47 - CENA 50 JJ* Gledališka 2 — Telefoni: uredništvo 23-69; oglasi In naročniki 21-27 (21-28) Izvršni svet ODSTOPIL Republiški zbor skupščine SR Slovenije je na seji v sre- do, 7. decembra sprejel na znanje izjavo predsednika izvrš- nega sveta Janka Smoleta o njegovem odstopu in odstopu tudi drugih članov izvršnega sveta. Predsednik izvršnega sveta se je odločil za odstop zato, ker socialno-zdravstveni zbor na torkovi seji ni sprejel predloga zakona o določitvi najvišje stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje. Iz- vršni svet je po izjavi Janka Smoleta postavljen v položaj, ko ne more usklajevati potrošnje z dejanskimi možnostmi, se pravi, ne more uspešno izpolnjevati nalog reforme. Poglejmo podrobneje, kakšni so bili vzroki za odstop izvršnega sveta, ki je prav gotovo presenečenje za vso jugo- slovansko javnost. V Zvezni skupščini so se odločili, da de- litve narodnega dohodka komaj leto dni po reformi ni mo- goče znova spreminjati, kar pomeni, da bo tudi v prihodnje ostala skupna prispevna stopnja za socialno zavarovanje 20,5 odstotka. Ta odstotek pa je razdeljen na stopnje pri- spevka za sklad dolgoročnih zavarovanj — za pokojnine, invalidnine in za otroške dodatke — ter za sklad kratko- ročnih dajatev — za zdravstveno zavarovanje. Dejstvo je, da je denarja za dolgoročne dajatve premalo in da bi se znalo zgoditi, da bi kakega prvega del upokojencev in inva- lidov ostal brez pokojnin — če seveda ne bomo našli rešitev znotraj teh 20,5 odstotka. Potrošnjo je torej treba uskladiti z možnostmi. Zato je izvršni svet zahteval, naj se izčrpneje izkoristijo rezerve na področju kratkoročnih dajatev — torej v zdravstvenem zavarovanju. To je po njegovem mnenju moč storiti, ne da bi poslabšali zdravstveno varstvo zaposlenih. Take možnosti so tako v nadomestilih za bolez- nine, ki znašajo skoraj tretjino vseh izdatkov zdravstvenega zavarovanja, kot v preveliki administraciji tako v zdravstvu kot v službi socialnega zavarovanja. Poslanci, zlasti socialno zdravstvenega zbora pa so opozarjali, da je znižanje pri- spevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev samo eden izmed ukrepov za omejitev potrošnje na tem področju j in da niso hkrati storjeni še drugi ukrepi, ki je o njih zbor govoril že letos junija. î Izvršni svet je torej odstopil. Predvsem je to dokaz, da] je obdobje, ko smo se z vsem na hitro strinjali, končano, j Prav tako pa je pomemben ta dogodek tudi zategadelj, ker i gre za zaostritev odgovornosti tako izvršnega sveta kot skupščine in poslancev. V ospredje stopa vprašanje odgovor- nosti za konkretno politiko in za njeno izvajanje. Ce izvršni svet sodi, da ne more prevzeti nase odgovornosti za uresni- čevanje konkretnih nalog, če ne dobi zanje podpore skup- ščinskih zborov, potlej ima pravico zahtevati, naj skupščina imenuje drugi izvršni svet. Morda je sicer vprašanje, če je ta zakon ravno najbolj primeren za skrajno odločitev izvrš- nega sveta. Toda dejstvo je, da se je stvar zataknila ob prvem zakonskem predlogu, ki posega v omejevanje splošne potrošnje. To pa je ena bistvenih zahtev reforme, ki je ni mogoče uresničiti le z besedami. j Več pripomb k pravilniku Osnutek pravilnika občin- ske organizacije SZDL v Celju je v javni razpravi, o njem pa je bilo govora tudi na pone- deljkovem plenumu članov ob- činskega odbora. Mimo tega so razpravljali o pripravah in prvih konferencah krajevnih organizacij SZDL v občini. Vse kaže, da bo osnutek pra- vilnika (izšel je tudi v poseb- ni prilogi našega lista) vzbu- dil veliko zanimanje in precej razprav. To pa navsezadnje ni prav nič čudno, saj gre za po- memben dokument, ki naj u- smerja delo organizacije SZDL v občini. Pravilna je o- rientacija, v kateri se pravil- nik podreja delu in življenju na terenu, ne pa, da strogo, ne glede na prakso, določa smernice in jih predpisuje. Pravilnik se torej prilagaja članstvu, ne pa obratno. Razprava o pravilniku bo trajala precej časa, vsekakor pa tako dolgo, da bodo imeli vsi člani možnost, da dajo nanj morebitne pripombe in predloge. Dalje na 2. strani Po svečani seji Skupščine občine Mozirje, ki je bila tokrat v dvorani prosvetnega doma v Nazarju, je bila še svečana otvoritev nove žage LIN v Nazarju. Na tej seji je občinska skupščina sprejela domicil Slandrove brigade. Svečane seje se je poleg odbornikov udeležilo tudi večje število gostov in poslancev, lako predsednik IS JAN- KO SMOLE, predsednik zvezne go- spodarske zbornice in zvezni posla- nec TONE BOLE, prvi komandant âlandrove brigade, general major — narodni heroj JANKO SEKIRNIK- Simon in drugi. Posnetek prikazuje visoke goste med ogledom nove žage v Nazarjm. Povze- tek iz poročil predsednika delavskega sveta gozdnega gospodarstva in LIN iz Nazarlj lahko preberete na 4. stra- ni. (Foto: J. Sever) MEJA SE ODPIRA TUDI ZA JlJGOSLOVAi\E Meje Jugoslavije so tujcem na ste- žaj odprte, .ii-Beogradu pripravljajo zakon, po katerem bodo tujci lahko prihajali v Jugoslavijo brez viz. Tudi državljani tistih držav, s katerimi ni- mamo sporazuma o odpravi viz, bodo lahko potovali v Jugoslavijo brez kakršnihkoli formalnosti. S svojimi osebnimi dokumenti se bodo pojavili na meji — in zapornice se bodo dvig- nile. Skratka: meja bo zanje povsem odprta. Jugoslavija bo s tem postala ena redkih dežel, ki se obnašajo go- stoljubno, po pravilu — gost je zme- raj dobrodošel. Jugoslovani niso v enakopravnem položaju s tujci. Čeprav tudi zanje ni ne vem kakšnih zadržkov, da ne bi mogli potovati v tujino, so le še raz- ne formalnosti, ki jih postavljajo v neenakopraven položaj. Za odhod iz Jugoslavije še zmeraj potrebujejo vizo. Kakršnakoli že je, večkratna, trikratna ali enkratna viza, še zmeraj predstavlja nekakšno omejitev, četu- di samo formalno. Zato se mnogi upravičeno zavzemajo za popolno sprostitev tudi za Jugoslovane. Ce že odpiramo mejo, jo odprimo vsem — tudi Jugoslovanom. Za odhod iz Jugo- slavije naj zadošča več let veljaven potni list. Obstaja še ena ovira, ki jo bo teže odstraniti. To so devize. Kakor je zapisal Niko Isajevič v dnevniku »De- lo«: razvijati je treba obojestranski tu- rizem. Tuji turisti naj prihajajo k nam, a tudi našim državljanom omogočimo, da bodo kot turisti potovali v druge države. To pa bo mogoče le tako, če bodo mogli kupiti potrebne devize. Kaj pa naj sicer počno v tujini — brez deviz? Prvi korak k večji spro- stitvi je odločitev zveznega izvršnega sveta, po kateri bodo Jugoslovani mogli kupiti v banki od novega leta naprej 32 dolarjev namesto dvajset, kolikor jih lahko kupijo sedaj. Za otroke od 7. do 15. leta starosti bodo starši lahko kupili po 12 dolarjev. Morda bo kdo zamahnil z roko, češ: saj ni vredno! Naj ga potolažimo: to je šele začetek. Čez eno leto bo. še bolje. Če bomo tako skokovito pove- čevali devizni dohodek od turizma, bo banka kmalu spet lahko povečala količino deviz za jugoslovanske turi- ste. Lani smo iztržili v našem turizmu 120 milijonov dolarjev. Letošnja pri- čakovanja so še ugodnejša: prve oce- ne napovedujejo okroglih 150 milijo- nov. Naslednja leta ne smemo popu- stiti. Do leta 1970 se mora povečati devizni dohodek od turizma na 400 milijonov dolarjev. Ako bomo uspeš- no izvajali ukrepe gospodarske refor- me tudi na drugih področjih, potem se ni bati, da naš dinar ne bi mogel postati konvertibilen. Ko se bo to zgodilo, bo naposled naš turist v enakem položaju kot tujec, ker bo tako lahko kupil toliko deviz, kolikor jih bo potreboval. V dnevnikih tudi povsem pravilno opominjajo še na nekaj: doseči je treba, da Jugoslovani v tujini ne bodo kupovali raznega blaga, temveč da bo- do devize trošili kot turisti. Kaj sto- riti? Predmete, ki jih naši ljudje ku- pujejo v tujini, je treba uvoziti. Ko bo naš človek po enakih cenah lahko doma kupil tisto, kar sedaj nemirno išče po Trstu, Dunaju in drugod, ne bo več potoval v tujino po hladilnik ali kaj podobnega, temveč bo šel tja kot turist — da se razvedri, kaj vidi, kaj lepega doživi. F. S. PRIZNANJE Športnim delavcem Na zadnji seji članov obeh zborov skupščine občine Celje je Jože Jost poročal o izgrad- nji umetnega drsališča v Celju. Jasno je, da je Celje s tem dobilo enega najlepših športnih objektov, sam obisk v teh dneh pa nam kaže, kako potrebno je bilo drsališče. Največ zaslug za izgradnjo drsališča imajo skromni, iz- redno prizadevni ter požrtvo- valni športni delavci, ki so jim odborniki izrekli prizna- nje za njihovo delo. Priznanje so izrekli: Milanu Božiču, Mi- lanu Hohnjecu, Branku Ver- stov.šku, Albertu Kerkošu, Francu Kraglju, Francu Dobo- vičniku, Rajku Juršiču in Francu Dolžanu. VREME OD 8. DO 18. DEC. Okrog 9. oziroma 10. decembra izboljšanje vremena. V ostalem oblačno s pogostnimi snežnimi padavinami, zlasti okrog 14. in 17. decembra. Od 13. decembra dalje mraz. Dr. V. M, OB ZADNJI POPLAVI SMO JO V CELJU SE KAR DOBRO ODNESLI, KAJTI KLJUB TEMU DA JE VODA NARAST- LA OB OSMI URI ZJUTRAJ DO KRITIČNE TOČKE 515 CM, NI BILO KATASTROFE, KAKRŠNA BI BILA ČE BI NE BILO DOSEDANJIH REGULACIJSKIH DEL. TODA, NEVARNOST JE BILA IN ŽE NEKAJ PRED POLNOČJO SE JE ZAČEL SESTAJATI OBČINSKI ŠTAB ZA ZAŠČITO PRED ELEMENTARNIMI NESREČAMI. ŠTAB SE JE SESTAL V REKORDNEM ČASU IN ZAČEL UKREPATI, KAR JE BILO POTREBNO. OBVESTIL JE VSE DELOV- NE ORGANIZACIJE, KI SO BILE V NEVARNOSTI IN JIM SVETOVAL, KAKO SE NAJ OBRANIJO PRED NARA- ŠČAJOČO VODO. POSAMEZNI ČLANI ŠTABA PA SO ODHAJALI TUDI NA RAZNA MESTA DA SO SE šE SREDI NOČI PREPRIČALI O PREDVIDENI NEVARNOSTI. PO PODATKIH O STANJU VODA JE BILO ZNANO DA BO KRIZA MED SEDMO IN OSMO URO ZJUTRAJ. DEJANSKO JE PO OSMI URI ZAčELA VODA NAGLO UPADATI NA FOTOGRAFIJI JE PREDSEDNIK ŠTABA IN PREDSEDNIK OBČINE ZDRAVKO TROGAR PRI AVTOMATSKI CENTRALI V ZAVODU ZA POŽARNO VARNOST, KJER JE BIL SEDEŽ ŠTABA. NA ZAD.NJI STRANI PA OBIAV- UAMO FOTOKRONIKO O NARASLI VODI, KI JE OGROZILA CELJE. (Foto- H SAVODNIK) JANEZ T UR I S T Po vseh mogočih, celo neverjet- nih kombinacijah je prihranil de- nar, da si je kupil avto. Zdaj ga pa pred prazniki vidiš, kako na desnem bregu Savinje namaka to čudo tehnike, ga spira in pere, da se za praznik s svojo dfužini- -:o kam potegne. Za avto ni nobena daljava prevelika, zato se ne za- ustavlja na občinski, pa tudi ne na republiški meji. Oni drugi, denimo tisti, ki ni- ma veselja z motorizacijo, shra- njuje dinarje, da jih nato pod roko zamenja za trdnejšo valuto, ki mu jo »podari« sorodnik iz inozemstva. Ne iščite tega sorod- nika, ker ga v najboljšem prime- ru ni, kajti že nekaj desetletij ne tlači več travice zelene na tem svetu. On in njegova družina se odpravijo za praznike s splošno- Ijudskim vozilom tudi na izlet. Nekoč na primer v Logarsko do- lino. Se pred tem na Celjsko ko- čo. Danes se ''eč ne ustavlja ob občinskih mejah, še manj ob re- publiških. Ustavijo ie le za trenutek, ko zadnjico nevarno privzdigujejo s sedeža, da bi v olajšanju lahko pozneje, ko odide mimo mož v obleki »kaki« barve v miru obse- deli. Tokrat, mislim na praznova- nje dneva republike je bilo toliko oboževalcev italijanske kulture, genijalnosti njih arhitekture, li- kovne in druge umetnosti, da možje ob »rampah« v obleki kaki barve sploh niso utegnili ožigo- sati njihovih potnih dovoljenj. Vprašam vas, zakaj bi jih tudi naj? Mar ni tisti žig znak neza- upanja in birokracije? Mar nismo v dvajsetih letih naše izgradnje in človeka s svojo socialistično miselnostjo in moralo že tako da- leč, da ne -rabimo ne policije in ne carine. V politiki našega turizma smo si na jasnem s tem, kaj hočemo in pričakujemo od tujega gosta. Namreč, da se naj ta dobro na- hamhama, popije naša pristna vi- na izpod epruvete laboratorijske- ga strokovnjaka, gleda v čuda na- še narave in mastno plača. Mi pa ravno nasprotno. Ko pridemo ven, vsrkajmo čimveč kulturnih dobrin in dosežkov — čim ceneje. Tako kot na primer bratje Čehi. Zakaj bi naj potem naši možje v obleki kaki barve pred rampo otipavali izletnikove žepe, brskali po torbah in denarnicah, ki vsebu- jejo le nekaj ubogih starih sto- takov in vsoto, ki je dovoljena, skrbno preračunana za potrebe družine, ki bo toliko in toliko dni v inozemstvu vsrkavala kulturne dobrine. TRST JE NAŠ! Naj živi dan republike tudi med brati, ki ne žive v okviru naše skupnosti, bi človek dejal, ko gle- da potne torbe in bisage preob- ložene s šunko, »šljivovico« in do- mačimi klobasami. Videl sem celo gospo, ki je nosila suhe češplje, verjetno kakšnemu še »neosvobo- jenemu« bratu . . . Komaj so zavore zaškripale, so gospe in gospodje s časopisnimi izrezki v rokah navalili k Tržača- nom. »Prego, kje je že tedi ta štacuna?« »Dragi fratelo, wo ist mašinero, superavtimatiko, tisto za pranje, vrag ga vzemi.« Pred prodajalno zlatnine z ži- gom so karabinjerji spravljali v vr- sto naše izletnike. Dve gospe sta se brez milosti dajali s komolci. »Dandanes je že vse brez olike. Bila sem pred vami, krucefiks. Kam rinete?!« Malo naprej je vsa družina opa- zovala družinskega poglavarja, ki je z žico d regal v sedežno cev. kot da bi iskal Kolumbovo jajce. Ni šlo. Sposodil si je" žago in cev pre- žagal ... Da bi prišel do denar- ja (in ob denar). V samotnem delu ulice, na dvo- rišču zadimljene hiše so ženske klepetale, medtem ko sta pogla- varja preobuvala svoje fičke. Obu- vala sta mazala s starim oljem, posebej pripeljane iz Jugoslavije in z blatom, ki sta ga z rokami nakopala ob zapuščenem zidu. Kot nekdaj, ko so v paketih po- šiljali zemljo našim rojakom, da bi jo imeli ob sebi — bi človek dejal. Ne niso bili vsi ti avtomobili z registracijo CE. Tudi drugih je bilo. Toda veliko z registracijo CE. Italijani so na mizah puščali polento in zrli v vse to romanje, zmajevali z glavami in se čudili. Od kod toliko turistov, ki so želj- ni kulturnih dobrin. Ženska s potovalno torbo je sta- la pred zaprto trgovino, pred dur- mi razložila vsebino, da bi pro- dajalke zainteresirala. »Madona. Ich bin Jugoslawische turistinja, poglejte to šunko. Ma- dona.« Prodajalke so se smejale skozi šipo zaklenjenih vrat. V nebo vpijoče nerazumevanje in to ob takem praznovanju. Človeku pri- de, da bi se razjokal, kajti ali ta smrkava prodajalka ve, kolikšen strah je preživela ta Jugoslawische turistkinja, da je vse to spravila mimo carine? Za koga? Ha? Za koga? vas vprašam. Nazaj grede je bilo zopet nekaj strahu. Toda večidel vsebine so tako že v Italijo peljali. Zakaj? Hm, zakaj, da bi Italijani videli, kako smo ponosni in kaj imamo. Ostalo pa je bilo tako kupljeno z denarjem, ki je zabeležen v pot- nem listu. Baje so si poleg smeha Italija- ni meli roke. Naredili so večji promet v treh dneh kot nam na- vrže vsa turistična sezona. Nani p I s M A ISCEM DOBRE LJUDI V pismu, naslovljenem na na- šo upravo, je pisalo: »Vljudno vas naprošam, da v naslednji številki Celjskega tednika obja- vite naslednji mali oglas: »Mlada mamica z dežele išče sobo zase in za petnajst mesecev staro hčerkico. Poleg plačila bi pomagala pri gospcdinjsti-u in drugih hišnih opravilih. Naslov v upravi lista.« In še je pisalo: »Bila sem se- zonsko zaposlena v celjski ope- karni že tretje leto, a žal na zi- mo vedno ostanem brez dohod- kov. Takrat pa jih najbolj potre- bujem. Zaposlitev v Celju pa bi mnogo laže dobila, če bi imela stanovanje v mestu. Prepričana sem, da se bo našla dobra dru- žina, ki bi mi odstopila sobico. Ker sem vajena vseh del, bodo prav gotovo zadovoljni z menoj. In ker pismo ni prišlo samo, temveč ga je prinesla mlada ma- mica sama, smo se z njo še po- govorili. Mlado dekle z majhno hčerkico odhaja od doma zato, ker je doma še več lačnih ust. Zdaj mora zase in za svojo punč- ko skrbeti sama. V opekarni jo zaposlijo samo čez sezono, pozi- mi pa je prepuščena sama sebi. Žalostne oči so ji zažarele, ko je ffovorila o svoji mali punčki in ker pmo tudi mi prepričani, da so v Celju dobri ljudje, srčno vabimo vse, ki bi bili pripravlje- ni ponuditi zatočišče mladi ma- teri in njeni deklici, naj sporo- čijo svoj naslov na upravo ali uredništvo Celjskega tednika, ali pa naj se tu zglasijo osebno. OSUMLJENA Mislim, da se je odnos nekate- rih vodilnih uslužbencev našega podjetja in zlasti neposredno predpostavljenih do mene začel slabšati že takrat, ko sem kot članica delavskega sveta marsi- kdaj rekla kakšno besedo na ra- čun razmer in delovnih odnosov v kolektivu. To sem čutila na vsakem koraku, vendar nisem mislila, da bo kdaj doseglo takš- no stopnjo, da me bodo torej kdaj osumil? nepoštenih dejanj in me tako poskušali onemogo- čiti v očeh mojih delovnih tovari- šev. Prvič so me nesolidnega de- la obdolžili takrat, ko so me za- čeli kontrolirati, če svojemu mo- žu, ki kosi pri nas, zaračunavam kosilo. Nato je letos 9. novemb- ra Vera Benedičič ugotovila, da je v blagajni, kjer delam, nastal primanjkljaj za 120 jogurtov, ki sem jih baje izdala v našo kanti- no, toda ne tudi knjižila. Takrat mi je rekla, da z natakarico v kantini goljufava in da si denar potem razdeliva, čeprav smo pri tem pregledu dobavnic ugotovili, da to ne drži in da je bil sum neutemeljen, mi ni nihče rekel, naj tega ne zamerim. Nasprotno, -1'Tiničenje se je nadaljevalo in doseglo višek 17. 11., ko je naš računovodja-tovariš Vovk pogre- šal denarnico in odločno trdil, da jo je pustil pri blagajni, ob kateri sem delala jaz. Nato so me, ne da bi mi kaj pojasnili, pred ljudmi pregledali, zasliševa- li in ravnali z menoj, ko da sem najhujša prestopnica. Seveda ni- so našli ničesar. Najbolj nera- zumljivo in nečloveško pa je ne- dvomno to, da so 22. 11. denarni- co našli v stranišču. Domnevam in tako mislijo tudi nekateri o- stali, da je tovariš Vovk denarni- co izgubil v stranišču, izplakoval- na voda jo je odplaknila naprej in odkrili so jo šele takrat, ko se je stranišče zamašilo. Ker mi nih- če ni rekel niti besede v opravi- čilo in sem v očeh nekaterih še vedno tatica, je posredoval moj mož. Tovariš Vovk mu je takrat obljubil, da bodo »pomoto« ob- javili na oglasni deski, vendar se to ni zgodilo. Poleg tega se me izogiblje, menda samo zategadelj, da mu ne bi bilo treba priznati, da me je po krivem obdolžil. Tako, čisto preprosto — tega ne morem več prenašati. Pretež- ko ml je, da me nekateri gledajo C sumom v očeh in nerazumljivo, zakaj tisti, ki so spoznali, da ni- sem kriva, tega nočejo priznati — meni in sebi v korist. Sicer pa — človeka je lahko osumiti, mno- go težje pa je z njega sprati krivdo. In prav zato zahtevam, da svojo napako priznajo pred kolektivom. To velja tako za to- variša Vovka kot za sekretarko, tovarišico Vero Benedičič in za knjigovodkinjo tovarišico Nado Ivančič. Kajti ne samo, da so ravnali nepravilno in nezakonito, ko so opravili osebno preiskavo brez prisotnosti pristojnega var- nostnega organa, očrnili so me po nedolžnem in to je prav go- tovo huje kot marsikaj drugega. Pa še to bi rada rekla, da je be- sed »kradete« in »nepošteno po- slujete« pri nas zelo veliko, da jih je slišal že marsikdo, da pa so te ocene vedno zelo neuteme- ljene in pavšalne. Margareta Tajnšek, Samopostrežna restavracija Celje JAVITE SE! Objavljamo fotografijo dva- najstletnega dečka, ki je bila posneta v Celju, 1. junija 1945. le- ta. Ker ne vemo njegovega ime- na in priimka, ga prosimo, naj se sam pismeno javi v uredništ- vo Celjskega tednika — čaka ga prijetno srečanje — ali naj to stori kdo drug, ki bi ga morebiti prepoznal. Priloži naj luđi na^ slov. Kakšen naj bo odbornik? Na nedavnem zasedanju splošne- ga političnega zbora šmarske občine so obširno razpravljali o merilih za evidentiranje možnih kandidatov za odbornike občinske skupščine. Ta iz- hajajo iz nalog skupščine v občini v naslednjem obdobju. Velikega pome- na so tudi družbenopolitične in člo- veške kvalitete občanov, katerim naj bi zaupali odborniške naloge. Dejstvo je, da je šmarska občina izrazito kmetijska in je proizvodnja sorazmerno zaostala. Največje mož- nosti za povečanje dohodka so ne- dvomno v sodobnejši družbeni pro- izvodnji. Gotovo pa skupščina ne bo mogla mimo aktualnih vprašanj kmetijske proizvodnje v privatnem sektorju, saj je nad 95 odstotkov ob- delovalne zemlje v zasebni lasti. Skupščina je zategadelj še posebej odgovorna, kakšni bodo odnosi kmet-zadruga. Druga pomembna naloga je raz- voj turizma in dejavnosti, ki ga po- gojujejo. Sem sodi vrsta nalog kot so ureditev komunalnih naprav, raz- širitev prenočitvenih zmogljivosti, urejanje krajev, turistična vzgoja prebivalstva, predvsem pa prilagaja- nje vseh drugih dejavnosti turistič- nemu razvoju komune. Vse naloge bo treba združiti v regionalnem na- črtu komu le, ki naj bi znanstveno zarisal pot vseh dejavnosti, pred- vsem terciarnih, ki turizem sprem- ljajo. Razen teh dveh je še vrsta nalog na področju šolstva, zdravstva in drugih družbenih služb, kakor tudi vzpostcA Ijanje novih poslovnih od- nosov in ekonomskega združenja v gospodarst\ai. TESNEJŠI STIKI MED ODBORNIKI IN VOLIVCI V zadnjem obdobju skoraj ni bilo primera, da odborniki ne bi dobili predlogov posam.eznih sklepov pra- vočasno, pred sejo skupščine. Pri tem pa bo mogoče seznanjenost od- bornikov še izboljšati in predčasno pripraviti več možnosti posameznih rešitev, da bi se odborniki laže od- ločili za najboljšo. Težko je oceniti, v koliki meri so odborniki materi- ale preučevali pred sejo. Njihove razprave na sejah povedo, da so bili premalo aktivni, saj je bilo v občin- skem zboru 9, v zboru delovnih skupnosti pa 8 odbornikov, ki se niti enkrat niso prijavili k razpravi, pre- cej pa je tudi takih, ki so v vsej mandatni dobi razpravljali le en- krat. Nedvomno drži tudi Ocena krajevnih organizacij SZDL, da so odborniki premalo povezani z voliv- ci. V bodočern delu skupščine ne bi smelo biti pomembnega vprašanja, o katerem se ne bi odborniki poprej posvetovali s širšim krogom voliv- cev. SZDL predlaga, da bi morali s statutom in poslovnikom občinske skupščine natančneje določiti, nalo- ge odbornikov v tem smislu. Možno- sti za predhodne razprave so v klu- bih SZDL in v drugih družbenih cen- trih. Dolžnost za organizacijo takih oblik stikov volivec-odbornik pa mo- rajo zajeti krajevne organizacije SŽDL v svojem programu dela, sin- dikalne organizacije pa v delovnih kolektivih. Javnost dela skupščine bo še večja, če bodo občani sezna- njeni s posameznimi stališči in pred- logi prej, preden jih bo skupščina sprejela. Predhodno obveščanje si- cer zahteva od skupščine in njene uprave precej truda, vendar ne bi smelo biti ovir, da bi to nalogo, ki je neposredno povezana z ustvarjal- no vlogo občana, tudi ne uresničili. Za šmarsko občino sta pri tem lah- ko pomembni sredstvi lokalni radio in Celjski tednik. NE OMEJEVATI ŠTEVILA KANDIDATOV Ko so na političnem zboru govo- rili o lastnostih občana-odbornika/i so med drugim sklenili, naj odbor- nik živi na območju volilne enote. Tudi obremenjenost s funkcijami ne bi smela biti ovira pri izvrševanju odborniških dolžnosti. Zavzeli pa so se tudi za merila, ki so sicer značil- na za socialističnega družbenega de- lavca. Razen tega bodo v večji meri upo- števali strukturo volivcev pri izbi- ranju možnih kandidatov. Predvsem naj bi bilo v skupščini več kmetij- skih proizvajalcev, turističnih delav- cev, žensk in mlajših občanov. Pri zadnjih volitvah je v evidenti- ranju možnih kandidatov sodelovala le slaba četrtina volivcev. Letos naj bi evidentirali na vseh množičnih se- stankih in le take predloge bi tudi šteli za veljavne. S tem bi se izog- nili določanju kandidatov v zaprtem krogu. V nobenem primeru pa ne bi smeli omejevati števila predlaganih, če bodo le-ti ustrezali sprejetim kri- terijem. Vsak vpliv organizacij na potek izbire kandidatov mora biti demokratičen in javen. S stališči in sklepi splošnega po- litičnega zbora bodo te dni — v ob- liki javnega proglasa — seznanili čim širši krog volivcev. — Ka — Ob prazBovanju desetletnice obstoja gradbenega podjetja v Rogaâkl Slntinl üo 'iiagtiniitt tudi najstarejše člane kolektiva. Posnetek prikazuje štiri izmed njili, ki so v teh desetih letih vztrajno doprinašali k razvoju podjetja. (Foto: J. Sever) Konference KO SZDL v Celju v tednu, ki ga začenjamo, bo končan v celjski občini dobršen del konference krajev- nih organizacij Socialistične zveze. Tako se bodo danes, v petek, zbrali člani organizaci- je Dolgo polje ob 18.30 uri v dvorani pri Mi- klavžinu, člani Medloga ob 19. uri v zadruž- nem domu Babno, krajevna organizacija Lju- bečne pa v soboto, 10. decembra ob 19. uri v klubskih prostorih pri Juteršeku. V nedeljo se bodo sestali v Strmcu ob osmih zjutraj v prostorih hmeljske sušilnice, v Dobrni pa ob osmih v stari šoli. Konference podružničnih odborov Prožinske vasi in Kompol bodo prav tako v nedeljo, 11. decembra in to za Pro- žinsko vas ob 10. uri v gostilni Goiogranc, za Kompole pa prav tako ob 15. uri v osnov- ni šoli. Aljažev hrib se bo sestal 16. decemb- ra ob 18. v domu JLA, Tmovlje pa Ì5. de- cembra ob 19. uri v prosvetnem domu Zarja. Konferenca krajevne organizacije Štore bo 17. 12. ob 17. uri v gasilskem domu. Več pripomb k pravilniku (Nadaljevanje s 1. strani) Člani občinskega odbora SZDL so imeli nekaj pripomb na račun voli- tev članov nadzornega odbora občin- ske konference, razen tega so pred- lagali, da naj tudi pravilnik priporo- ča tajne volitve. Ko pa so razprav- ljali o članih ter izključitvah, so se zavzeli, da naj bi imeli le-ti možnost pritožbe na občinsko konferenco; ni- kakor pa ne, da bi bila takšna pri- tožba obvezna. Zelo zanimive misli so bile izrečene na račun dela in ob- stoja podružnic v okviru krajevnih organizacij SZDL. če je obstoj po- družnic v okviru takšnih organiza- cij, ki imajo več, med seboj oddalje- nih vasi, upravičen, pa se podružni- ce v mestu niso uveljavile in jih po vsem tem tudi ne kaže kdove kako forsirati. V glavnem so priprave na konfe- rence krajevnih organizacij SZDL v celjski občini končane; ponekod pa so imeli tudi konference. V pripra- vah se je čutila določena ozkost kar zadeva vsebinsko delo, nekatere težave pa so se pojavile še pri kad- rovskih vprašanjih. Kot vse kaže bodo konference kra- jevnih organizacij SZDL v celjski občini končane okoli 20. decembra, seca. —m ZABELEŽENO ZA VAS DAM REVERZ ZA SLIKO Dandanes, ko sicer bolj malo kupujemo umetniška dela, je pravzaprav zelo razveseljiivo, če je komu dano, da namesto denar- ja »odšteje« za kakšno umetnino navaden reverz. še bolj razvese- ljivo je, če kje nepričakovano najdejo kakšno sliko splošno priznanega slikarja in jo recimo — odpišejo, pač tako kot odpisu- jemo drobni inventar, kajti slike vendar ne cenimo po njeni de- janski vrednosti, saj je po inven- tarni logiki vredna vsako leto manj. Tako so v društvu prijateljev slik baje našli sliko akademske- ga slikarja M. Gasparija, ki so jo odpisali, hkrati pa odločili, da jo prodajo kakšnemu svojemu us- lužbencu. Interesentov baje ni bilo dosti, a brž se je našel med njimi nekdo, ki je velikodušno ponudil zanjo — reverz. Tako je prišel do slike, društvo pa do re- verza! Zdaj mu (najbrž) doma visi na kaki steni, dejal bi, na re- verz, medtem ko lahko uslužben- ci gledajo v kakšni mapi — re- verz. Za laike mora biti reverz vsekakor zanimivejši od slike. Če je kje kakšna ustanova ali organizacija, ki namerava more- biti odkriti ali odpisati kakšno sliko, vljudno prosim, da me o tem obvesti, kajti pripravljen sem zanjo dati reverz, celo reverz v konvertibilni obliki! Za vsako količkaj vredno umetniško delo dam celo dva reverza! Zame- njam torej reverz v okviru s sli- ko, ki je lahko brez okvirja! Pla- čam potemtakem v enem ali dveh stavkih in se obvezujem, da bom sliko obesil na steno in bo na steni visela še potem, ko bo prodajalec že odstranil iz mape reverz. Vem, da ne bo z rever- zom lahko priti do slike, ampak moj reverz je navsezadnje tudi nekaj vreden! Kaj pravite? Kozorog PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET4 Jutri, 10. decembra, bodo v vseh deželah, ki so članice OZN, prazno- vali dan človečanskih pravic. Letos, kakor vsako leto, si oh tem dnevu povsod obljubljajo večje spoštova- nje človeka in njegovega dostojan- stva in vsega, kar je v zvezi z njim, a tudi letos, kakor vsako leto, si mo- ramo ob tem dnevu priklicati v spo- min vsa ponižanja, ki jih doživljajo v svetu posamezniki in kar celi na- rodi. Morda liajhujše razočaranje, četu- di nikakršno presenečenje, je v Za- hodni Nemčiji ponovna uveljavitev nacizma, ki je sicer dosti bolj mo- derna, a se v bistvu ne razlikuje do- sti od nekdanje Hitlerjeve zmage, le da je tokrat nekdanjega diktatorja zamenjal njegov nekdanji sodelavec Kiesinger. Viharna nasprotja in de- monstracije nemške mladine, ki je s transparenti razglašala, da ne ma- ra novega Hitlerja, je bil v resnici bolj izraz mladostne zanesenosti, ki je izkoristila priložnost za mladost- no vihravost, medtem ko je dosti pritajenih nacistov dvignilo glavo. Kakšna bo prihodnost razvoja, je precej dvomljivo, a če upoštevamo nenehno rast zahodnonemške arma- de in težnjo njenih generalov po mo- derni (celo atomski) oborožitvi, po- tem bi morali demonstracijam proti novemu Hitlerju pripisati nekoliko vidnejši pomen. Kljub svoji izraziti želji, da bi za- pustil položaj generalnega sekretar- ja OZN, je^ U Tant vendarle znova ustoličen za prihodnjih pet let. To- da, če je njegovo dosedanje vodstvo mednarodne organizacije dokazova- lo izjemno milino, si lahko že po zdajšnjih uvodnih potezah domišlja- mo, da je U Tant sklenil uvesti ne- koliko več odločnosti v delo OZN. V svojem intervjuju dvema največjima ameriškima časnikoma je namreč odkrito povedal, da dolži Washing- ton za neuspehe pri vseh dosedanjih poskusih za mirovne pregovore s Hanojem, s čimer bi prekinili ttečlo- veško vojno v Južnem Vietnamu. Pogajanja med Wilsonom in la- nom Smithom na križarki Tiger ni- so rodila nobenega uspeha, v koli- kor ne štejemo v prid britanski vla- di, da se je vendarle odločila in od- stopila zadevo Varnostnemu svetu, lan Smith je namreč odklonil, da bi sprejel britanske pogoje in Wilsonu zdaj res ni ostalo drugega, če si je hotel zagotoviti v prihodnje soglas- je držav članic Commomvcaltha. RAZGIBANA DEJAVNOST V ŽALSKI OBCINI V PONEDELJEK JE UREDNIŠTVO RADIA IN TEDNIKA PRI- REDILO V ŽALCU RAZGOVOR O NEKATERIH AKTUALNIH VPRA- ŠANJIH DRUŽBENOPOLITIČNEGA ŽIVLJENJA V OBČINI. RAZ- GOVOR JE OBSEGAL PRIPRAVE NA VOLITVE, ORGANIZACIJO ZVEZE KOMUNISTOV V OBCINI, KONFERENCE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL IN VLOGO SINDIKATOV V SEDANJEM OB- DOBJU. RAZGOVORA SO SE UDELEŽILI: SEKRETAR OBČINSKE- GA KOMITEJA ZKS JOŽE CERJAK, SEKRETAR ODBORA SZDL JOŽE JAN IN PREDSEDNIK OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVE- TA JANEZ MEGLIC. OBJAVLJAMO NEKAJ BISTVENIH UGOTO- VITEV. Vprašanje: Prihodnje leto bodo skupščinske volitve. Socialistična zveza se nanje gotovo pripravlja z največjo pozornostjo. Kako pote- kajo priprave in kakšni problemi se porajajo v tej zvezi? JOŽE JAN: Priprave na volitve so že v teku. Na splošnem političnem zboru smo podrobno analizirali de- lovanje občinske skupščine v pretek- lem obdobju in se dogovorili o sa- mih pripravah in izvedbi volitev. Menili smo, da moramo v predvolil- ni aktivnosti izhajati iz naših druž- beno ekonomskih in političnih gi- banj in hkrati upoštevati veliko od- govornost skupščinskih organov in nosilcev družbenih funkcij za celot- ni nadaljnji razvoj. Evidentiranje kandidatov mora zajeti čim širši krog, pri čemer je vztrajati na last- nostih in sposobnostih možnih kan- didatov. Te lastnosti je ocenjevati predvsem po aktivnosti in konkret- nem delu posameznikov, njih moral- nih kvalitet ali splošnem družbenem ugledu. Proces evidentiranja je v konferencah socialistične zveze še delo skupščinskih organov, posebej govorili o možnih kandidatih. Obča- ni so resno obravnavali dosedanje polnem teku. V glavnem so na vseh odbornikov in poslancev. Razprave potekajo tudi v sindikatih. Vprašanje: OmeniU ste analizo dela občin- ske skupščine in njenih organov. Kakšna je ta ' ocena? Odgovor: Ocena je bila pozitivna, iz nje pa je videti, da je občinska skupščina resnično delovala kot ob- lastni in samoupravni organ; tudi odborniki so bili aktivni in tudi po- vezava z občani je bila dobra. Prav tako so uspešno delovali sveti, ki v precejšnji meri vplivajo na kvalite-^ to dela same skupščine. Vprašanje: Kako bi ocenili konference kra- jevnih organizacij SZDL? Odgovor: Konference so bile res- nična tribuna občanov, kjer je imel vsakdo možnost, da izrazi svoja mnenja in stališča. Bilo je mnogo Vsebinsko delo bi se moralo pred- koristnih predlogov in pobud, pa se- veda tudi kritičnih pripomb zlasti na račun nekaterih problemov, ki jih ni bilo mogoče rešiti. To po nji- hovem mnenju hromi delo posamez- nih organizacij. Dodati velja, da so organizacije SZDL v preteklem ob- dobju uveljavile najrazličnejše obli- ke svojega delovanja, zlasti v okvi- ru klubov, konferenc in zborov vo- livcev, ki pa jih največkrat ne skli- cujejo po potrebi, ampak na pobu- do občinske skupščine. Prav bi bilo, da bi takšne zbore sklicevali na last- no iniciativo in povabili nanje tega ali onega predstavnika skupščine. Vprašanje: Zadnji po- litični dogodki so posta- vili v ospredje potrebo po reorganizaciji zveze komunistov. Zanima nas, kateri so bistveni problemi v vaši občini! JOŽE CERJAK: V zadnjem času veliko govorimo o reorganizaciji ZK, vendar menim, da potrebno re- organizacijo ne razumemo vsi naj- bolje. Del komunistov jo namreč omejuje predvsem na organizacij- ske spremembe, pri tem pa pozab- lja važnejši, vsebinski del. Jasno je, da tudi v naši občini po organiza- cijski plati spreminjamo organizira- nost ZK, vendar ne kampanjsko, ampak kot smo to'delali, kadar je bilo potrebno, že v preteklih letih. Poleg sprememb v tovarniških ko- mitejih je predvsem važna spre- memba v vsebini dela. Če imamo kaj spremeniti, potem moramo re- organizirati naše delo. Pri tem se v sedanjem času najbolj naslanjamo na teze CK. Te smo obravnavali v različnih skupinah z dvojnim name- nom: da bi se z njimi spoznal čim širši krog komunistov in da bi jim prispevali svoje pripombe. Tako bo- mo že pred naslednjim plenumom zajeli približno 120 komunistov, ki bodo pripravljeni za dejavnost po plenumu. Vprašanje: Ali so os- novne organizacije edi- na oblika dela članov ZK? JOŽE CERJAK: Osnovna orga- nizacija ima v največji meri le or- ganizacijski značaj, ne pa vsebinski, vsem odvijati izven osnovne organi- zacije. Da bi to dosegli, sklicujemo v občini najrazličnejše skupine ko- munistov, glede na tematiko, ki jo želimo obravnavati. Želimo torej ši- riti najrazličnejše oblike, da bi tako težišče dela prenesli iz osnovnih or- ganizacij na druga področja, poseb- no pa bi želeli, da bi komunisti v večji meri kot doslej sodelovali v sindikalnih organizacijah in organi- zacijah SZDL. Če tu ni aktivnosti, nosimo del odgovornosti; to pome- ni, da smo preveč zaprti. Vprašanje: Kako je z vključevanjem mladih in novih članov v orga- nizacijo ZK? JOŽE CERJAK: Sprejemanje mladih v članstvo je skoraj kritič- no. ZK polagoma stari. Res je, da se število na novo vključenih ne spre- minja, toda to pomeni stagnacijo. Še zlasti, če ocenjujemo mladinsko dejavnost in vemo, da imamo celo vrsto mladih s precej širokim druž- benim obzorjem, pa vendarle večina med njimi ni v članstvu ZK. Zdi se mi, da so vzroki v tem, da starejši člani pozabljajo, da tudi sami niso bili formirani komunisti, ko to isto terjajo od sedanje generacije. Zato se nam mladi formirajo drugod, včasih na škodljivih področjih, zato dajemo tudi možnost kleru, da do- sega relativne uspehe. Vprašanje: Kaj bi lah- ko rekli o kritiki in od- govornosti? Odgovor: V zadnjem času je v sil- nem razmahu kritika, ki gre v svo- jem končnem namenu na račun ZK. Res je, da mora ZK sprejemati kri- tiko, ki je lahko usmerjevalec in kontrolor njegovega delovanja, toda imamo pojave anonimne pavšalne kritike, ki ne koristi ničemur. Vsaka konkretna kritika na račun ZK ne more imeti pozitivnih rezultatov, ampak lahko ima le slabe posledice. Menim, da morda za tako kritiko včasih stojijo nazadnjaške sile. Po- trebna je stvarna kritika, ki nam bo olajšala delo. Vprašanje: Čez nekaj dni bo občinska konfe- renca samoupravljalcev. Kateri bodo bistveni problemi, ki bi jih naj obravnavali? _ JANEZ MEGLIC: S pripravami za konferenco smo pričeli že v avgu- stu, ko nam je centralni svet zveze sindikatov poslal teme. Z njimi smo seznanili sindikalne podružnice, ki so nam, vsaj nekatere, poslale tudi svoje pripombe. Septembra so bili zbori samoupravljalcev, na katerih so obravnavali probleme samo»- upravljanja in vse tisto, kar iz njih izhaja. Gre zlasti za vprašanje kom- petenc neposrednih proizvajalcev, za večjo samostojnoet ejconomskih enot, informiranost o sklepih samo- upravnih organov in seveda ne na- zadnje za delitev dohodka. Vprašanje: Bi lahko navedli značilnosti sa- moupravljanja v sedanji fazi razvoja? Odgovor: Kot sem že omenil ob- staja cela vrsta problemov. Tako imajo na primer vse delovne orga- nizacije svoje statute in mnoge pra- vilnike, vendar kot opažamo, v prak- si teh določil ne uveljavljajo in spo- štujejo, zaradi česar prihaja do ne- katerih nezakonitih ukrepov. Poleg tega niti vodilni uslužbenci niti ne- posredni proizvajalci niso dovolj se- znanjeni z določili samoupravnih or- ganov. V bodoče bo vsekakor v več- ji meri spoštovati oblike neposred- nega samoupravljanja, med katere sodijo zbori upravljalccv, sestanki, referendumi, dgslej namreč v občini nismo imeli referenduma v nobeni delovni organizaciji, kljub temu, d^t so bile zadeve, o katerih bi se mo- rali odločiti v tej obliki. Omenil bi še primere samovolje, dalje forma- lizem, zlasti pa neobveščenost čla- nov samoupravnih organov o zader vah, ki bi jih naj obravnavali. V bo- doče bo vsekakor več pozornosti po- svetiti družbeno ekonomskemu izo- braževanju sam.oupravljalcev, kajti dogaja se tudi, da člani delavskih svetov in upravnih odborov pogosto niso kos vsemu tistemu, o čemer od- ločajo. Vprašanje: Kako vse te slabosti rešujejo sin- dikalne podružnice? Odgovor: V nekaterih sindikalnih podružnicah vse te slabosti le ugo- tavljajo in jih skušajo odstranjeva- ti, vendar pa brez večjega uspeha. Mnoge sindikalne podružnice se namreč premalo zanimajo za delo samoupravnih organov oziroma pre- malo vplivajo, da bi bilo to delo kvalitetnejše. Tu bi moral biti vpliv občutno večji, kajti prav sindikalne organizacije bi morale biti najbolj zainteresirane za uveljavitev našega samoupravi j an j a. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE ŠENTJUR PRI CELJU PRORAČUN NI KRITIČEN Občinska skupščina Šentjur pri Celju je na svoji zadnji seji razprav- ljala o stanju varstva pri delu, o re- balansu občinskega proračuna in o izobraževanju, ali bolje, zakonu o vzgoji in izobraževanju v naši repub- liki. Ugotovili so, da je zaradi nesreč pri delu za okrog 330 milijonov sta- rih dinarjev izgube, kar je 16 odstot- kov narodnega dohodka, ustvarjene- ga v družbenem sektorju. Zato ^o vsem delovnim organizacijam pripo- ročili, naj izpopolnijo higiensko teh- nično zaščito, poostrijo disciplino na delovnem mestu in zagotovijo, da bodo delo opravljali povsem trezni ljudje. Kajti dejstvo je, da se naj- več nesreč pripeti prav v času, ko se prično jesenska dela na polju in ko je na razpolago veliko mošta in vina. Seveda pa morajo delovne organi- zacije izboljšati tudi delovne pogo- je, saj je zlasti od teh odvisno, če se delavec lahko obvaruje nesreče ali ne. Odborniki so razpravljali tudi o stanju občinskega proračuna in so glasovali o rebalansu. Po predvide- vanjih je namreč moč pričakovati, da bo proračun do konca leta reali- ziran z 97,5 odstotka, kar pomeni, da bi takrat znašal proračunski iz- pad približno 130 tisoč novih dinar- jev. To je v primerjavi z nekaterimi ostalimi občinami našega območja nepomemben znesek, pomeni pa tu- di, da so v šentjurski občini realno planirali. Izpad bo najbolj občuten pri prispevku iz dohodka od kmetij- stva, to pa zaradi odpisa škod, ki so jih povzročile toče in druge elemen- tarne nesreče. Nekoliko manjši bodo tudi dohodki od prometnega davka, davka na dediščine in darila in konč- no zaradi zmanjšanja dopolnilnih sredstev iz republiškega proračuna. Zanimivo pa je, da bo ugodnejši do- hodek iz osebnega dohodka iz gospo- darstva, ki je v drugih občinah naj- bolj šibka proračunska postavka. In vendar — proračunske postavke je bilo treba uskladiti tudi v šentjurji*. Sklenili so, da bodo potrošnjo skrči- li tam, kjer je to mogoče, hkrati pa povečali sredstva tistim, ki jih za normalno poslovanje nujr^^p potre- bujejo. I (r¿ Na tej' seji je skupščina' 'i?)S^v&^r Ijala tudi o zazidalnem načrtu za gradbeni okoliš >>stanovanjska'^psç;- ska« Šefi tj ЦГ pri Celju in o drii^i^ tekpčili zadevah. ; /'j POPLAVI V LAŠKEM Zaradi mòatiega deževja in lîiti-égaf taljenja snega je nastala v občini Laško škoda, ki jo po nepopolnih podatkih ocenjujejo na več deset mi- lijonov starih dinarjev. Največ ško- de so napravili potoki, ki so presto- pili bregove in se razlili po cestah, od koder je voda odnesla gramoz in z njim zamašila odvodne kanale. Poškodovane so predvsem ceste četrtega reda, ki jih vzdržujejo kra- jevne skupnosti. Voda pa ni priza- nesla tudi cestam tretjega reda. Naj- bolj je poškodovana cesta, ki vodi iz Laškega čez Vrh v Jurklošter ter cesta v Brezo. Voda je spodjedla tu- di podporne zidove, zato se lahko nekateri deli cest sesedejo v potok. Najslabše je prav gotovo ob potoku Lahomnica, kjer se je v Marija grad- cu na izteku klanca že odtrgala ce- sta, zaradi česar bo po njej onemo- gočen promet za vsa težja vozila vse dotlej, dokler je ne bodo vsaj za silo popravili. Nič boljše ni tudi na ostalih ogroženih krajih v nase- lju Lahomno, kjer je voda že ob lan- ski poplavi odnesla podporne zido- ve. Res je, da bo za popravilo pod- pornih zidov potrebnih več milijo- nov dinarjev, toda z ničemer ne bi mogli opravičevati, če bi se ta dela zavlekla v nedolged. PROGRAM REGULACIJSKIH DEL DO 1970. LETA Poplave — največja nevarnost že nekajkrat so podivjane vode naraslih rek in potokov resno ogro- zile zasebno in družbeno premože- nje. Ko so preteklo soboto v celjski občini spet prestopile bregove Savi- nja, Voglajna in še nekatere, se je še jasneje pokazalo, da Celje še ni varno pred vodami. Regulacija Savi- nje in Voglajne nas je sicer obvaro- vala večje katastrofe, toda to je lah- ko le zatišje. Regulirati bo treba še številne potoke, dokončno urediti kanalizacijo in šele potem bomo lah- ko mirneje dočakali deževno obdob- je. Od kod in kje Celju voda najbolj grozi? Medtem ko je najožje področ- je mesta zaradi regulacije Savinje od Tremer j a navzgor do sotočja z Ložnico in zaradi regulacije Voglaj- ne od njenega izliva navzgor, precej bolj varno kot pred leti, pa Savinja še zmeraj preplavlja predele, ki le- žijo nad izlivom Ložnice. Pred tem bi se sicer lahko zavarovali z levo- obrežnim visokovodnim nasipom. Ložnica prestopi bregove pod Jošto- vim mlinom. Poplavna voda se usmeri na severni strani železniške proge proti Sušnici. Pri izredno viso- kem vodostaju lahko Ložnica ogroža tudi Otok. Rešitev je samo v regu- lacije Ložnice, za kar so načrti že pripravljeni. Tudi koriti Koprivnice in Sušnice ne moreta prevajati vi- sokih voda in zato ogrožata severni predel mesta. Poplave bo preprečila le preložitev Koprivnice in Sušnice in izliv obeh potokov v regulirano Ložnico. Projekt določa tudi pregra- do v Ločah, kjer bo akumulacijski bazen za okrog pet milijonov kubič- nih metrov vode. Možnost poplav Hudinje se bo z dokončno regulaci- jo Voglajne sicer zmanjšala, odpra- vila pa jo bo šele njena regulacija, medtem ko bo vzhodna Ložnica ogrožala predel, ki ga poplavlja do- tlej, ko jo bodo preusmerili v Hu- dinjo. Program regulacijskih del bi mo- ral biti realiziran do leta 1970. Zna- čilno za celjsko mesto je namreč, da ga ni možno zavarovati s kakimi za- silnimi ukrepi — na primer visoko- vodnimi nasipi. Voda bregov namreč ne prestopa v krajših razdaljah, temveč v daljših, se razlije po nizkih predelih in teče skozi mesto. Ker ob takih katastrofah tudi kanalizacij- ska voda ne more odteči, zalije do- mala vse kletne prostore. Potem, ko upadejo vode v koritih, sicer pone- kod sama odteče, iz mnogih kletnih prostorov pa jo je vendarle treba iz- črpati. Program regulacijskih del bo seve- da možno realizirati samo, če bo na razpolago dovolj denarja. Pristojni republiški forumi so pripravljeni so- financirati ta dela, saj je jasno, da neurejeni potoki in kanalizacija ne povzročajo samo velike materialne škode, temveč onemogočajo tudi na- daljnji razvoj mesta. Zaradi teh ne- urejenih zadev Celje nima sposob- nih zemljišč za nadaljnji razvoj ip- dustrije, pa tudi ne za stanovanjslgo gradnjo. Vsa zemljišča ogrožajo це- nadne poplave, ki jih seveda ni mo- goče predvideti. Tempo izgradnje pa ne bi smel biti predolg. Po progra- mu bi morali Voglajno regulirati do leta 1967, vzhodno Ložnico 1969, Suš- nico s Koprivnico 1968 in 1969, Hu- dinjo 1968-69, akumulacijo Loče pri- hodnje leto, nasip ob Savinji pa leta 1969. Šele takrat bo Celje in njegova bližnja okolica rešeno vedno ponav- ljajoče se nevarnosti — povodnji, ki mu pretijo ob vsakem večjem de- ževju. ib Sadjarstvu se obetajo boljši ëasi Izvršni odbor za sadjarstvo pri poslovnem združenju »Styria« je imel sredi novembra v Mariiboru svojo 4. redno sejo. V uvodu je direktor združenja Božo Jurak podal kratek povzetek ugotovitev strokovne ekskurzije po sadjarskih področjih južne Tirol- ske in severne Italije ter pozval navzoče k razpravi o organizaciji prometa s sadjem i n o graditvi prepotrebnih skladišč in hladilnih naprav. V plodni debati so navzoči ugo- tavljali, da bo že čez tri do štiri leta ob dobri tehnologiji in zaščiti v Sloveniji nad štiri tisoč vagonov sadja; da naj ima sikladišča proiz- vajalec in IV centrih proizvodnje in naj bodo projektirana tako, da jih bodo lahko graditi etapno po po- trebi in finančnih možnostih; da moramo povzeti tehnologijo trans- porta, sortiranja in embaliranja po najnaprednejši tehniki v svetu, ker je ta, ki smo jo videli v Italiji, za nas res napredna, v svetovnem merilu pa vt stari; da moramo pro- izvajalci in trgovci (Slovenija sadje in drugi) biti enotni pri graditvi skladišč, hladilnic in klimatskih na- prav za umetno atmosfero in jih gradili izključno v Sloveniji; da naj preuredijo stare šupe, kozolce in hleve v priročna skladišča in jih opremimo z ventilatorji za ohlaje- vanje; da naj tovariši ing. Lomber- ger France, inž. Šelih Franc, inž. Mikloš, inž. Valenčič Jože in inž. Simonie kot koimisija za lokacijo skladišč ugotove najnujnejše potre- be, predlagajo lokacijo in prioritet- ni vrstni red, ker bo treba pričeti s pripravami zaradi zagotovitve kre- ditov. »Agrotehnika« Ljubljana je 19. oktobra izvedla demonstracijo strojev za sadjarstvo v Slovenskih Konjicah. Udeleženci ugotavljajo, da se je med mulčerji najbolje ob- nesel »Huimus«, |da je stroj »Re- form« za košnjo brežin predrag, da lahko kosimo le-te" z dodatnim gre- bonoin pri kosilnici BCS in na F^r- gusonu. Najboljši med trosilci mi- neralnih gnojil se je pokazal trosi- lec »Vikon«, ker se da uravnavati za trošenje od 20 do 1500 kg gnojil na hektar in ima priključek za glo- binsko dognojevanje. V svetu so najbolj iskane škropilnice »Myers«. Preizl^jisili smo eno tudi pri nas v hmeljarstvu. Delala je zelo uspešno, zato so se navzoči odločili za naba- vo le-teh. Za plantaže bo postal po- treben drobilec vej, prekopalnik »Rotaspa« je uspešen v plantaži, a še usipešnejši v vinogradih. Vsi so apelirali na »Agrotehniko«, naj pri dobavi strojev upošteva ob- ljubljeni rok. Ob koncu se je predsednik uprav- nega odbora združenja dipl. inž. agr. Zvone Pelikan zahvalil za sodelova- nje članicam združenja na novosad- skem sejmu sadja, predstavnikom plantaž podelil medalje in diplome za razstavljeno sadje in čestital k doseženim uspehom. ZGORNJESAVINJSKI GIGANT • ZGODOVINSKI DOGODEK, KI BO PREOBRAZIL GOSPODARJENJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI. ß NOVA ŽAGA NI SAMO PRELOMNICA V PROIZVODNJI V LIN, TEMVEG JE TUDI VELIKA PRIDOBITEV ZA VS O SLOVENSKO LESNO INDUSTRIJO. • RAZPRAVE O ZDRUŽITVI OBEH PODJETIJ, KI SO ŽE V TEKU, SO PO- ROK ŠE HITREJŠEGA GOSPODARSKEGA RAZVOJA DOLINE. NOVA ŽAGA SODI V VRSTO NAJSODOBNEJŠIH TOVRSTNIH NAPRAV V EVROPI Pred dnevi so na sorazmerno skromni svečanosti tudi formalno potrdili otvoritev nove žage v Nazar- ju. Nova žaga je sicer poskusno že nekaj časa uspešno obratovala, ven- dar je le malo ljudi kaj vedelo o tem sodobnem gigantu lesne industrije v Nazarju. Znano je, da je gospodarsko ob- močje Zgornje Savinjske doline gle- de na prirodne meje zaključena ce- lota, ki se ujema tudi s sedanjimi upravno-političnimi mejami mozir- ske občinske skupščine. Na tem po- dročju pomeni glavno gospodarsko dejavnost lesna industrija, katere razvoj sega vse do leta 1900, ko je tedanji lastnik, ljubljanska knezo- škofija postavila v Nazarju prvo ža- go s štirimi polnojermeniki. Zatem so začele obratovati še druge, tako 1918 žaga v Solčavi, 1920 v Rečici ob Savinji, dve leti nato v Gornjem gra- du in kmalu za tem še žagarski ob- rat na^ Ljubnem. Tudi prvi industrijski obrat je bil zgrajen v Nazarju. To je bila nekda- nja zabojarna. Vsi obrati so v glav- nem obratovali vse do poletja 1944, ko so požgali žago v Solčavi. Po voj- ni so žagarske obrate obnovili in na- cionalizirali. V tem obdobju je les- no in gozdno gospodarstvo doživelo nešteto reorganizacij, kar je brez dvoma kvarno vplivalo na njegov razvoj. Do 1953. leta sta delovali gozdno gospodarstvo in lesna indu- strija kot eno podjetje, po razmejit- vi teh dveh panog pa so ustanovili LIP Nazarje, ki je bilo poleg zadruž- nega lesnega podjetja v Mozirju glavno podjetje za predelavo lesa. Pet let zatem sta podjetji uvideli, da v tako razdrobljeni industriji ni možno enotno lesno gospodarstvo, niti perspektivni razvoj lesne indu- strije v Zgornji Savinjski dolini, za- to sta se združili. SISTEMATICEN RAZVOJ S podrobno izdelanim programom razvoja lesne industrije v Zgornji Savinjski dolini je nastopilo obdobje sistematične obnove. Najprej so za- čeli reševati problem iztrošenega strojnega parka. Do 1958. leta so v vlavnem proizvajali le žagan les, ga- lanterijske izdelke in zaboje iz smre- glavnem proizvajali le žagan les, ga- da bi izdelali čim več finalnih izdel- kov. Zato so osvojili leta 1960 izde- lavo oken. Da bi sprostili čimvečje količine smrekovine za proizvodnjo v tem obratu, so že naslednje leto zgradili obrat za proizvodnjo seka- nih deščic, da bi z njimi nadomestili proizvodnjo zabojev iz bukovine. Podjetje je že v tem času rabilo velike količine lesa, ki ga je sprav- ljalo gozdrto gospodarstvo iz Naza- rij, nekdanji del združenega podjet- ja. Gozdno gospodarstvo je doživelo svojo bistveno prelomnico v proiz- vodnji in politiki v gospodarjenju z gozdovi 1962. leta, ko je prišlo do združitve gospodarjenja z gozdovi ne glede na sektor lastništva. Pred- nosti takšnega načina gospodarjenja z gozdovi so se kmalu pokazale. Ta- ko so na primer do leta 1962 na tem območju letno zgradili le 5 kilomet- rov cest, medtem ko je gradnja cest v poznejšem obdobju porasla za de- vetkrat samo v enem letu. Ceste so sprostile les v novih pod- ročjih, obenem pa pocenile in po- spešile proizvodnjo. Gozdno gospo- darstvo namreč daje skoraj 90 od- stotkov lesa lesno industrijskemu podjetju v predelavo, kar bistveno vpliva na ceno proizvodnje. Spričo takšne politike sta obe podjetji uspeli prigospodariti toliko sredstev, da sta poleg nenehnega povečanja osebnih dohodkov uspeli vlagati tu- di v nove obrate in v nove ceste, v gojitvena dela in za izpopolnjevanje strokovnih kadrov. Leta 1953 je LIN zapo&lovalo 320 delavcev, ki so ustvarili 380 milijo- nov bruto dohodka. Že čez pet let je 455 zaposlenih ustvarilo 870 milijo- nov dinarjev, v letu 1961 pa je šte- vilo zaposlenih naraslo na 520, ki so ustvarili milijardo 400 milijonov bruto dohodka. Lani je 864 zaposle- nih na LIN ustvarilo štiri milijarde 100 milijonov dinarjev. Gozdno gospodarstvo je leta 1961 potrošilo samo za gojitvena dela v obeh sektorjih 48 milijonov dinar- jev. Lani pa so v ta dela vložili že 160 milijonov dinarjev. Poslovni sklad je pred štirimi leti znašal 409 milijonov dinarjev, ob koncu 1965. leta pa že milijardo 145 milijonov dinarjev. S temi sredstvi so omogočili tudi večjo skrb za strokovno izpopolnje- vanje. Pred petimi leti je Gozdno gospodarstvo imelo le 9 štipendistov, za katere je potrošilo 1,200 tisoč di- narjev; ob koncu 1965 leta pa že 111 štipendistov, za katere je potrošilo 15 milijonov dinarjev. Tudi v LIN niso pozabili na kadre. Ob združitvi, 1958. leta, je podjetje zaposlovalo le 8 delavcev s srednjo strokovno izobrazbo, med temi so bili trije lesni tehniki. Imeli so tudi dva z visokošolsko izobrazbo, ven- dar ni bil nobeden iz lesne stroke. Danes zaposlujejo 17 tehnikov, ki so strokovnjaki predvsem za les, dalje 15 delavcev s srednjo izobrazbo in 15 delavcev z visoko, od katerih je kar deset lesnih inženirjev. ZAČETEK NAJVEČJE INVESTICIJE Po zgraditvi novega obrata za iz- delavo oken, ki je v nekaj letih iz- redno napredoval, saj danes proiz- vaja preko 80.000 komadov, so v LIN ob širjenju proizvodnih kapacitet in ob modernizaciji obstoječih — na- stopile vse večje potrebe po močnej- ših energetskih virih. Zato so do 1964. leta že zgradili novo kotlovni- co. Kmalu zatem so začeli urejevati skladiščni prostor. V istem času so delavci vodne skupnosti začeli utr- jevati tudi nabrežje Savinje, ki je večkrat ogrozila skladiščne prostore ali pa jih celo poplavila. Istočasno pa so začeli že tudi s pripravami za gradnjo nove žage, doslej največjega objekta v podjetju. Kolektiv se je zavedal, da z obstoječimi, zastareli- mi obrati več dolgo ne bo mogel konkurenčno posegati na domača in tuja tržišča, s tem pa se ne bi mogel vključevati v mednarodno delitev dela. Tudi perspektivni razvoj je na- črtoval koncentracijo vseh žagarskih objektov. S tem bi namreč lahko za- čeh razmišljati o predelavi odpad- kov, ki pomenijo za predvideno šir- jenje predelave osnovno surovino. NOVA ŽAGA — KORAK K ZDRUŽITVI Z GG Kolikšnega pomena je nova žaga za LIN, s tem pa za celotno dolino. bi bilo odveč napovedovati. Ta naj- sodobnejše opremljeni obrat je v bi- stvu en sam tekoči trak, na katerega začetku potuje hlod, ña koncu pa iz- delek. Urejenost nove žage ilustrira samo podatek, da so porabili v do- sedanjih žagarskih obratih dobrih osem ur za proizvodnjo enega ku- bičnega metra žaganega lesa, med- tem ko z novo žago, kljub sorazmer- no kratkem času obratovanja, manj kot štiri ure. Ta čas pa bodo, kot zatrjujejo, še zmanjšali na dve uri. Ob začetku obratovanja so se po- kazale vrzeli, gre namreč za hitrej- šo dobavo hlodovine, ki bi omogoči- la še rentabilnejše poslovanje. Go- spodarski uspeh bi lahko bil še več- ji, če bi bila dobava hlodovine ena- komerna in pravočasne j ša in spravi- lo lesa hitrejše, čeprav podjetje že vrsto let, praktično od samega raz- voja lesne industrije sodeluje z gozd- nim gospodarstvom, le-to vkljub naj- boljši volji ne more izpolniti njihove težnje in potrebe, ker samo nima sredstev za še intenzivnejšo gradnjo gozdnih cest, kar je predpogoj za pridobitev novih količin hlodovine s tistih predelov, ki so ostala do da- nes nedotaknjena. Oba kolektiva sta iskala naj trez- ne j šo rešitev tega problema in uvi- dela rešitev v združitvi obeh podje- tij. Ekonomska utemeljitev tega predloga to samo potrjuje, saj bi z združenimi sredstvi in prihranki laž- je in uspešneje investirali bodisi ce- ste, bodisi nadaljnji razvoj podjetja predvsem obrata za predelavo od- padnega lesa. V teh dneh v obeh kolektivih raz- pravljajo o tem predlogu, priprav- ljajo elaborat, ki bo vsekakor potr- dil in podprl ta ekonomsko za vso dolino pomemben predlog. S tem pa bi lesna industrija v Zgornje Savinj- ski dolini doživela največjo prelom- nico doslej, kajti že danes lahko na- povemo, da bo ta zgornjesavinjski gigant še uspešneje posegel v med- narodno delitev dela in bo uspešneje dolini vračal del, ki ga nobena dru- ga panoga ne more. J. Sever Posnetek iz novega obrata: delavca prirezujeta hlode Pogled v obrat finalnih izdelkov. Letos so izdelali že preko 80.000 oken. Hlodi potujejo po tekočem traku do žag Motorne žage so mnogo doprinesle k hitrejšemu spravilu hlodovine Gozdne ceste pomenijo vstopnico v gozdove, zato GG vlaga ravno v grad- njo cest največ sredstev PRODlKTIVXOSr Ш ZAPOSLENOST 1967 Jugoslovansko gospodarstvo je v letošnjem letu zabeležilo svoje- vrsten rekord — pmkrait je imela v porastu proizvodnje vodilno vlogo produktivnost in ne zaposlenost Kakor ocenjujejo gre 74 odstotkov porasta proizvodnje na račun večje produktivnosti in le 26 odstotkov na račun večje zaposlenosti. Vprašanje, ki od tod izhaja, je: ali bomo lahko tako visoko produktivnost v porastu proizvodnje dosegli tudi v prihod- njih letih? Menijo namreč, da smo letošnje rezultate dosegli v izjemnih pogojih in da bo zato prihodnje le- to vložiti še večje napore. Strokov- njaki menijo, da bi lahko tudi v prihodnjih letih pričakovali tako Ugodna gospodarska gibanja, ker vsi činitelji, kot so tehnična oprem- ljenost, organizacija dela itd., to omogočajo. Po njihovem mnenju bi morali vsaj dve tretjini porasta pro- izvodnje doseči na osnovi večje pix>- duktivnosti. Zdaj bi morali vse sile usmeriti v modernizacijo podjetij, v integra- cijo in specializacijo proizvodnje, to pomeni, prenesti celotno akcijo z ožjega na širše področje. Uspešen razvoj po uvajanju ukrepov gospo-'' darske reforme v nobenem primeru ne more biti vzrok za pretiran opti- mizem. Toliko prej ne, ker se po- rast produktivnosti poraja 'kot edi- na možna rešitev doma in v medna- rodni delitvi dela. Zaostajanje v tem pogledu bi pomenilo vračanje na stare tirnice. V zvezi s porastom produktivnosti se seveda poraja vprašanje zaposlenosti v prihod- njem letu. V letošnjem letu je zapo- silenost v primerjavi z letom 1964 stagnirala za 1 odstotek. Na to je vplivalo predvsem zmanjšanje zapo- slenosti v gradbeništvu in industriji. Kakor pričakujejo bi se zaposlenost v prihodnjem letu povečala za okrog 2 odstotka. Tako bi zagotovili, da bi bila zaposlenost in proizvodnja v predvidenih mejah. Ker s tem seve- da ne bo mogoče zajeti ves priliv nove delovne sile, menijo, da bi mo- rali v prihodnjem letu bolj kot do- slej razvijati uslužnostno dejavnost, ki močno zaostaja, čeprav je bilo v tem smislu več priporočil že \гха, občinske skupščine, delovne organi- zacije i. dr. niso pokazali večje ini- ciative. Vse premalo je bilo storjeno tudi za razvoj domače obrti, ki prav tako zasotaja, četudi bi lahko v njej zaposlili še veliko delo\Tie sile. Tem problemom bo vsekakor posvetiti ustrezno pozornost . (Sedma sila) Vzdrževanje in obnova cest sta zahtevni nalogi oh zdajšnji delitvi dohodka od goriva REZULTAT NAPOROV-NOVTKIlOMETRI Celjsko cestno podjetje beleži od leta 1962 vedno boljše rezultate Osnovna dejavnost Cestnega pod- jetja je vzdrževanje in obnova cest, kar naj bi zagotovilo varen in nemo- ten promet na cestali prvega, druge- ga in tretjega reda. Za svoje delo prejema cestno podjetje del promet- nega davka od goriva, to je 0,20 N- din od litra prodanega goriva na svojem področju. Ceste prvega in drugega reda fi- nancira cestni sklad SRS tako, da je z republiškim odlokom za te ceste določenih 70 % ali 0,l5 N-din od litra prodanega goriva. Cest prvega in drugega reda je na območju celjske- ga Cestnega podjetja 292,927 km, od tega je moderniziranih 183,212 km ali 62,5 O',), makadamskih (nemoder- niziranih) pa 109,715 km ali 37,5 %. Del denarja (30 do leta 1802. Takrat so šolo pre- nesli v cerfiovnikovo hišo, leta 1824 pa zgradili novo šolsiko poslopje. Ta šola je hila enorazredna, a so jo morali z odlokom deželnega šolske- ga sveta v Gradcu 17. avgusta 1873 razširiti v dvorazrednico. Leta 1905 je šola postala štirirazredna, ker so tako pač narekovale potrebe. Takratni šolski okoliš je leta 1802 obsegal kraje Pilštanj, Lesiono, Drensko rebro, Gubno, Pristavo, Do- brežiče, KlaJke, Zeče in Gostinco. Le- ta 1879 pa sta se Gostince in Zeče odcepila, Zdole pa so priključih k okolišu. Gradbene stroške so plačali: tret- jino verski zaklad in dve tretjini priključene občine, patronat nad šolo m je prevzel verski zaklad. Do leta Шб4 je šolo nadzoroval konzi- stcrij pri svetem Andreju v Mari- boru. Za šolo je skrbel šolski odbor. Decembra leta 1869 so izvolili prvi krajevni šoilski svet, ki pa se je 1927 preimenoval v krajevni šolski odbor. Le'ta je skrbel za šolo, medtem ko so priključene občine morale plače- vati predpisano vsoto oziroma da- vek. Pred začetkom IL svetovne vojne je bila pilštanjska šola petrazired- niica s 300 učenci, današnja šola v Lesični, ki je pred leti nadomestila šolo v Pilštanju, pa je popolna osem- letka. Talkšna je kratka zgodovima pet- stotih let pilštanj ske šole, a žal za- radi mianjkajočth podatkov ni po- polna, saj ne vemo, kakšna je bila razvojna pot šole do 18, stoletja. Prav gotovo pa se iz nanizanih dej- stev da razbrati, da je že v 14. sto- letju bila potreba po izobraženem kadru. 1 Danes pilštanjska šola propada, v ddlini ,v Lesičnem pa stoji velika in lepa nova šola, imenovana po juna- kinji Tončki Cečevi. Milenko Strašek JAKA SLOKAN Hmeljske gajžle Jeseni 1919. Desetletni šolarček se nisem mogel dovolj nagledati kilometrsike kače, ki se je viju- gala po zaprašeni cesti od Pol- zele do Braslovč: godba na piha- la, četa vojakov, člani in članice v uniformah SOKOL, moški, ženske, šolski otroci, koleslji, av- tomobili ... Iz groba ob cerkve- nem zidu na pokopališču v Vov- brah nad Velikovcem so bili iz- kopali zemeljske ostanke spo- mladi (29. aprila 1919) padlega koroškega junaka Srečka Pun- cerja, da ga prepeljejo v Bra^ slovče, v njegov domači kraj.. Г V spocqainu mi megli množica jna brašlovskem pokopališču ' ìz nje je zrasel do neba brkati ge- neral Rudolf Maister-Vojimov... Njegovega poslovilnega govora se kajpak ne morem več spomi- njati, toda še čutim svoji roki, ka'ko sta se mi prilepili k uše- som, ko so iz pušk švignili pla- meni in je trikrat odjeknila SAL- VA oficirju — junaku Srećku Puncerju ... Enajst let pozneje — jeseni 1930. študent na pravni fakulteti v Beogradu som v slovenskem klubu »Triglav« prebral obširna poročila o zbiranju prostovolj- nih prispevkov za dostojen spo- menik — »pesniku — esejistu — koroškemu junaku Srečku Pun- cerju.« Takrat ni bila majhna stvar: nagrobnik iz marmorja z bronastim reliefom jUjnaka, ki ga' je izdelal akademski kipar Ivan Napotnik! Tisto jesen — 1930 — so se slovestnosti odkrit- ja spomeniJca udeležili predstav- niki najpomembnejših sloven- skih kulturnih ustanov in takrat- nih političnih forumov, vojske, SOKOL itd., župan takratne ob- čine Braslovče Josip Omladič je prevzel skrb za grob v imenu — občine. Tudi po NOV so se spomnili Srečka Puncerja — v Ljubljani in Mariboru! V Mariboru je PUNCERJEVA ULICA, Ijubljan- siki »Slovenski biografski leksi- kon« pa je leta 1952 zapisal med drugim, da je bil Srečko Puncer »bsröfdiijä ■ osebnost ' slovenskega narodnoradikalnega dijaštva v Celju pred in med prvo svetov- no vojno« oziroma »lirski pesnik esejist«, urednik »Savinje« in »Jugoslovanskega Korotana«, to- da v Žalcu?!! V Žalcu, ki naj bi kot mesto po- stal tudi kulturni osredek Sa- vinjske doline? V Žalcu se je spet zbrala sku- pinica in »izdala Savinjski zbor- nik 1965«. Cemu? Za proslavo dva^jsetletnice osvoboditve in proglasitve trga Žalec za mesto! Na zadnji strani ponavljajo ču- dovite besede: »želimo izpričati našo življenjsko trdoživost in delovni napor — zmagovito po- sledico vseslovenskegjt tisočlet- nega narodnostnega gibanja«. (Podčrtal J. S.) In vendar v spi- sku blizu 250 »pomembnejših sa- vinjskih kulturnih osebnosti« — ni Srečka Puncerja!!! Če skupinica — urednica »Sa- vinjskega zbornika 1965« »ni priz- nala Srečku Pu|ncerjuj »po- membnost«, kako mu jo naj bi priznala skupimica v Svetu' za splošne zadeve občinske skupšči- ne, ko je poimenovala ulice v mestu Žalec? Ali niso potemtakem utemelje- ne te-le pripombe? Opustitev Srečka Puncerja v spisku »Pomembnejših savinj- skih kulturnih osebnosti« (SA- VINJSKI ZBORNIK II 416429) sicer lahko oprostimo sestavljal- cu, profesorju Janku Orožnu — kot povsem verjeten spodrsljaj med hkratnim izredno zahtevnim delom: »Preteklost Savinjske do- line od davnih do današnjih dni« (istotam na straneh 322—415), to- da — UREDNIŠKEMU ODBORU zbornika — ne in tisočkrat — NE! Zakaj? Kako je mogoče uvrstiti v zbornik »Ob braslovškem gro- bu«, na straneh 123—124, v kate- rem je poskušal Fran Roš preliti v stihe žrtev Srečka Puncerj.a, z razločnim podnaslovom: »Spomi- nu sošolca in prijatelja Srečka Puncerja, pesnika in esejista, urednika »Jugoslovansikega Koro- tana« v Völikovcu, predlaga 29. aprila 1919 v Vovbrah, pokopane- ga v domačih Braslovčah«? (Pod- črtal J. S.). (Nadaljevanje prihodnjič) Jakijeve vragolije Ob njegovi celjski razstavi čeprav menda ni človeka, ki bi imel pregled o celotni Jakijevi pro- dukciji, se nam zdi celjski izbor do- ber prikaz njegove zmogljivosti. Ja- kijeva produktivnost presega mejo ene same stvariteljske osebnosti. Umetnik ne pride v zadrego, ko od- bira dela za razstave, saj se dogaja, da napolni celo troje istočasnih raz- stav na raznih mestih. Celjska razstava je sestav skupin njegovega opusa, od grafičnih listov do kompozicij različnih motivov večjega ali manjšega formata, do skrajne intenzitete barvnosti. Malo- številni grafični listi so izjemno za- nimivi spričo umetnikovega talenta za grafiko. Njegovi nagradni odkupi v jugoslovanskem merilu potrjujejo to oceno tudi navzven. »Vojna II« je med temi listi kompozicijsko do- vršena. Kaj poučna bi bila Jakijeva razstava grafike iz mnogih aspektov. Med razstavljenimi slikami nas pritegne skupina del: Utesnjeni Plo- dovi, Fosil, Thuruphus, Enocelična. V teh podobah se umetnik opira predvsem na barvo, ki je v skladu s kompozicijo. Njegova paleta je tu intimno ubrana, barvna kultura pri- vzdignjena kot redko kdaj pri Ja- kiju. Risba notranjih kontur je v za- tišju, tu se umetnik prvenstveno iz- zivi kot slikar. Mimo njegove gra- fike se nam dozdeva opisani ciklus izjemno studiozen. Nemara bo ta faza v bodočnosti še pomembnejša, na tej poti so možnosti domala ne- izčrpne. Veliki formati: Simbol, Totem, Prestrašeni te od daleč spominjajo na monumentalne upodobitve bizan- tinskega stenskega slikarstva po no- tranji sili izraza. Nikakor ni govora o kakšnem kopiranju ali zavestnem naslanjan ju na stara izročila. Ta tro- jica del je v dosedanjem ustvarja- nju umetnika, kolikor je možen pre- gled na razstavi, močna realizacija Jakijevega stila. Kompozicijo podpi- ra njegov priljubljen način ko barv- ne ploskve poživlja z grafično risbo — /monumentalno simbolno. Njegova Piramida se gledalcu dozdeva kot bežen barvni zapis, ki bi v nadaljnjih različicah verjetno dobil definitivno obliko. V umetnosti pomeni mnogo raz- dobje, ko se slikar dokoplje do last- nega rokopisa, ki končno vodi v nje- gov individualni stil. Jaki je v mno- gih primerih svojega opusa to dose- gel, v vrsti sodobnih umetnikov je lahko spoznati dela njegovih rok. Stvar bodočnosti je poglabljanje in koncentracija v tisto smer, ki nam bo prikazala izčiščen Jakijev obraz, kar se da v polni in bogati meri. AS. S polic študijske knjižnice Daničič D.: Srpski akcenti. Beo- grad—Zemun 1925. S. П 3265/58. Daničičev zbornik. Beograd — Ljubljana 1925. S. II 3265/55. Demčenko V.: Kotrljanje bez kli- zanja giroskops'ke lopte po sferi. Beograd 1924. S. II 3265/51. Ostojič T.: Zaharija Orfelin. Život i rad mu. Beograd 1923. S. II 3265/46. Đorđevič V.: Grčka i srpska pro- sveta. Beograd 1896. S. II 3265/6. Mirković L.: Miroslavijevo evan- đelje. Beograd 1950. S. II 3265/156. Popovič D. J.: Srbi u Sremu do 1736/7. Beograd 1950. S. II 3265/158. Živojinović S.: Fauna insekata šumske Domen'e Majdanpek. Beo- grad 1950. S. II 3265/160. Matvejev S. D.: Rasprostranje- nje i život ptica u Srbiji. Beograd 1950. S. II 3265/161. - . Karaman S. L.: O nekim amfipo- dima-izopodima Balkana i o njiho- voj sistematici. Beograd 1950. S. II 3265/163. NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Mednarodni kongres za balneologijo in klimatologijo v nadaljevanju vožnje se je celo prikazalo sonce, a tik pred Genovo je zopet začelo deževati. Ko sem od- dal svoj kovček v garderobi, sem imel prve težave na tej železniški postaji. Kovček je bil zaklenjen in ga niso hoteli sprejeti, dokler ga ni- sem odprl kot na carini. Ko sem jih vprašal zakaj tako, so mi odgovo- rili, da morajo kovčke pregledati, ker bi v njih lahko skril bombo. Iz- koristil sem nato premor med dve- ma nalivoma in šel do bližnjega pristanišča. Pristaniška stavba je zares impozantna, kljub temu, da ni več najnovejša (Stazione Maritti- ma). Tisti večer je bilo precej pro- meta, ker sta odhajali dve veliki potniški ladji in sicer »Anna Chri- stie« in še večji »Michelangelo«. Pozneje sem šele ugotovil, da sem prišel mimo vseh kontrol na ožje pristaniško območje in tudi mimo carine. Na povratku v mesto pa so me cariniki ustavili in spraševali za cigarete. Medtem je zopet pričelo deževati. Pod arkadami blizu kolodvora sem opazoval promet v poznih noč- nih urah v tem mestu in srebal dobro ter relativ^^no poceni rdeče italijansko vino. Nedaleč od moje- ga prostora je stala kabina z avto- matično foto-celico. Ko sem ugoto- vil, da stanejo 4 slike samo 100 lir in da jih dobim iz avtomata že po treh minutah, sem zbral potreben drobiž in to čudo preizkusil. Meni so se zdele slike dobre, doma so se pa kar za glavo prijemali, ko so jih poznih urah sedela samo še dva go- sta, mož in žena, ki sta se tudi po- stavila k avtomatu ter čakala kakš- ne bodo moje slike. Ko sem slike pokazal, sta mi najprej nekaj po italijansko rekla, nato sta se pa za- čela pogovarjati v makedonščini. In tako smo bili zopet Jugoslovani skupaj. Najprej sta se slikala, nato pa še povedala, da potujeta v Barcelono. Prva naslednja postaja bo Nica, to- rej potujeta z istim vlakom kot jaz. Okrog polnoči smo šli po naše kovč- ke in se spravili v čakalnico, ker je bil naliv prehud, da bi lahko sedeU pod arkadami. Za spomin sem še posnel kolodvorsko uro, ki je kaza- la polnoč, ko me je nekdo udaril po rami — bil je dežurni karabi- njer. Povedal mi je, da ni dovoljeno slikati na tem prostoru, kar mi sploh ni šlo v glavo. Rekel sem, da ne znam italijansko (saj znam res slabo, vendar sem ga dobro zasto- pil). Peljal me je celo v dežurno so- bo, kjer so si ogledali kamero, ki pa je povrhu še ruska. Zahteval sem, da mi pokažejo kje je napis, ki prepoveduje slikanje v kolodvor- ski veži. Tega napisa seveda ni bilo nikjer. Tako me je komandir konč- no izpustil, čeprav je njegov podre- jeni še vedno nekaj mrmral in pro- testiral. Spominjal me je na dogo- dek pred nedavnim, ko tudi v Novi Gorici nisem smel slikati preko že- lezniških zapornic, čeprav so tudi v italijanskem delu Gorice vidne sa- mo hiše. Vsem takšnim bi rad po- slal sklep generalne skupščine Zdru- ženih narodov o letu 1967 kot med- narodnem letu turizma geslo lega mednarodnega leta »turizem — pot- niiist za mir« in predlog Jugoslavi- je, da bo v tem letu ukinila vse vi- ze. Res pa je, da me je zanimalo, kaj je talko strogo zaupnega in važ- nega pri tej kolodvorski uri. Tega nisem izvedel, pa tudi nisem več spraševal. Novi znanci so se med tem »turističnim« intermezzom pre- vidno oddaljili. Vlak za Ventimiglio je bil potni- ški in je imel zamudo. Končno smo se le razporedili in skušali malo za- spati. Bila je že druga noč na vla- ku. Ko smo proti jutra le zaspali (prav pošteno nas je zeblo), so pri- šli cariniki. Niso bili sitni, zbudili so nas pa le. Tudi tu na meji smo zaradi spremembe voznega reda do- bivali različne informacije. Eni so trdili, da moramo izstopiti in poča- kati direktni vlak za Pariz, dragi pa so trdili, da lahko nadaljujemo pot do Nice. Tako smo v jutranjih urah in v dežju dvakrat izstopili in se ponovno vrnili na isti vlak. Lahko, da je bila kriva za te nespo- razume naša slaba italijanščina ali pa utrujiônost. V Niči sta se Skop j anca poslovi- la. Železniška proga je sicer spelja- na ob morski obali, vendar je bilo vreme tako slabo, da nismo imeli kaj gledati. Zapomnil sem si kraj z imenom Beaulieu sur Mere, pa tu- di tu ni bilo nobenega »lepega po- gleda«. Seveda pa je vsa proga elek- trificirana. (Nadaljevanje, pribodajič) POSEBNO OBVESTILO KOLEKTIVOM! OD 1, OKTOBRA VNAPREJ NUDIMO KO- LEKTIVOM, SINDIKALNIM PODRUŽNICAM IN OSTALIM POSEZONSKE CENE ZA AV- TOBUSNE PREVOZE V NAJSODOBNEJE OPREMLJENIH AVTOBUSIH TIPA »MER- CEDES«. IZKORIKTITE UGODNO PRILOZ NOST — ZAHTEVAJTE PROGRAME! DRSALNA REVIJA V CELOVCU V ČASU OD 9. DO 20. II. 1967. SPREJEMAMO PRIJA- VE! VSI PREVOZI BODO IZVRŠENI Z AV- TOBUSI ZNAMKE MERCEDES! VABIMO VAS NA IZLETE! lONEVlill IZLET V TRST! CENA PO OSE- BI 45 N-DIN VKUUCNO POTNI LISTI S KOMPASOM NA SILVESTROVANJEl 1. SUvestrovanje v RIMU — 5 dni. 2. Silvestrovanje v ATENAH — 10 dni. Po- tovanje bo izvršeno z motorno ladjo »ORE- BIC«. 3. Silvestrovanje v BUDIMPEŠTI — 3 dni. 4. Silvestrovanje v SAN MARINU — 3 dni. 5. Silvestrovanje v RIMINIJU — 3 dni. 6. 7-dnevno potovanje v RIM. Relacija Ce- lje — Benetke — Padova — Firenze — Rim — Rimini — San Marino — Ravenna — Trbiž — Kranjska gora — Celje. Cena po osebi 579 N-dln. 7. 2-dnevni izlet v TRST, BENETKE, PA- DOVA, RIMINI, SAN MARINO! Cena poto- vanja po osebi 208 N-din. 8. 2-dnevni izlet na DUNAJ. Cena po osebi Je 168 N-din. 9. 2-dnevni izlet preko BLATNEGA JEZERA v BUDIMPEŠTO. Cena potovanja po osebi je 176 N-din. 10. 2-dnevni Izlet v TRST In BENETKE. Cena potovanja po osebi je 125 N-din. 11. 1-dnevni izlet v TRST in BENETKE. Cena potovanja po osebi je 90 N-din. 12. 1-dnevni izlet v TRST. Cena po osebi je 45 N-dln. 13. V letu 1967 12-dnevno potovanje v JERU- ZALEM. Kombinirano potovanje z avtobusom in letalom. Sprejemamo predprijave! 14. 1-dnevTii izlet v TRST-MONTE GRISO, Cena potovanja 50 N-din. 15. 1-dnevno potovanje na BELOPEŠKA JE- ZERA—TRBIŽ—BELJAK—CELOVEC—GOSPA SVETA! 16. 1-dnevno potovanje v TRBIŽ—UDINE in GORICO. Vse prijave in izdelani ceneni programi so na razpolago v poslovalnici Kompas — Celje. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS« CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TE- LEFON 23-50. MALI OGLASI PRODAM KOSILNICO RAPID, novejšo, prodam po ugodni ceni. Nasîov v upravi lista. 10 MESECEV staro žrebe prodam. Prislan Maks, Braslovče 10. OGRODJE za zidan štedilnik — levi, v dob- геОТ1-а1апјц prqdam. šupec^ 3;'eharje,. Bu- kovžlak 16. NOVO hišo v Grobelnem 100 m od glavne ceste in železniške postaje prodam. Infor- macije vsak dan do 11. ure na pošti Gro- belno. STAVBO za preureditev v stanovanje v Sa- vinjski dolini prodam. Naslov v upravi lista. BARAKO 6,50 X 4 primerno za stanovanje ali garažo prodam. Alojz Ratajc, Dobrova 25, Celje. MOTORNO kolo BMW s prikolico 500 ccm v odličnem stanju prodam. Skorja, Laško, Debro 53. KNJIGO Margaret Mitschell »PROHUJALO S VIHOROM« I. in II. del (V vrtincu) prodam. Naslov v upravi lista. BELE ženske št. 37—38 drsalne čevlje pro- dam. Kajuhova 12. ŠIVALNI stroj z dolgim čolničkom prodam. ' Naslov v upravi lista. (Ogled popoldne). ZELO ugodno prodam magnetoron TK 23 av- tomatic s 3 štiristeznimi trakovi. Infroma- cije na telefonu 32-86 ali osebno Celje, Mai- strova 5. UGODNO prodam avtomobil MOSKVIC 1957. Osebne ali telefonske informacije vsak dan od 12—16 ure: Maistrova 5, Celje, tel. 32-86. DV0SEDE2NI moped (1500 km) prodam. Jo- žica Krašek, Kasaze 77, Petrovce. LESENO montažno garažo 5x3, ročni voz z gumami nosilnost 1,5 tone prodam. Ko- sec, Teharska c. 62. , PRAŠIČA ca. 150 kg težkega proda: Murko, tr- novlje 183, Celje. AVTO Fiat 750 prodam. Celje, Veselova ulica 13. OPEL Rekord 56 prodam. Bogataj, Cesta na grad 14, Celje. FIAT 750 letnik 1964 in pralni stroj BIUANA prodam ugodno. Jože Franko, Šempeter v Sav. dolini. SKORAJ nov italijanski prtljažnik za fička prodam. Naslov v upravi lista. HISA v Celju naprodaj. Naslov v upravi lista. KUPIM SLAMOREZNICO na puhalnik kupim. Pir- slan. Male Braslovče 10. RABLJEN lesonit 20 m* kupim." Stravnik, Ce- sta v Lokrovecf 36, Celje. STANOVANJE ODDAM opremljeno sobo. Straus, Popovičeva 31, Celje. OPREMLJENO sobo oddam dvema dijakoma. Strupeh, Kersnikova 1, Celje. SOBO išče dijak tehniške šole, gre tudi za sostanovalca. Brane Kotar, Tehniška šola Celje. SOSTANOVALKO sprejmem. Pismene ponud- be pod »UGODNO«. ML'XJSI upokojenki nudim stanovanje. Na- slov v \!pravi lista. USLUŽBENKA tekstilni tehnik išče opremlje- no sobo v Žalcu ali najbližnji okolici. Plača dobro. Cenjene ponudbe oddajte na naslov: Rozalija Marinčič, Juteks, Žalec. SOBO oddam. Naslov v upravi lista. Mirna uslužbenka išče opremljeno ali praz- no sobo. Naslov v upravi lista. SOBO z t)dločbo v centru Portoroža zame- njam za sobo in kuhinjo ali sobo v Žalcu. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV Za 8-URNo varstvo otroka iščem žensko. In- kret, Ulica Bratov VoSnjakov 8, Celje (No- va vas). GOSPODINJSKO pomočnico srednjih let sprejmem takoj. Jankovič, Celje, Trubar- jeva 30. GOSPODINJSKO pomočnico z znanjem kuhe sprejmem. Plača visoka. Ponudbe pod »SAMOSTOJNA«. GREM za rrospodinjsko pomočnico. Naslov pustiti v upravi liata. Avtoturistično podjetje IZLETNIK Celje obvešča cenjene potnike, da je 1. decembra pričela obratovati nova avtobusna proga CELJE—ZIDANI MOST—KRŠKO—ZAGREB po naslednjem voznem redu: 6.15 odhod CELJE prihod 17.45 6.35 Laško 17.25 6.47 Rim. Toplice 17.13 6.59 Zidani most 17.01 7.04 Radeče 16.56 7.12 Vrhovo 16.48 7.29 Sevnica 16.31 .8.00 prihod odhod 16.00 8.10 odhod ^^^^"^ prihod 15.45 8.35 Brežice 15.20 8.48 Dobova 15.07 9.10 Zaprešič 14.45 9.40 prihod ZAGREB odhod 14.15 Avtobus vozi ob delavnikih. V Krškem so zelo ugodne avtobusne zveze proti Novemu mestu. Vabimo vas, da koristite ugodne in udobne prevoze, ki vam jih nudi kolektiv podjetja »IZLETNIK« s sodobnimi av- tobusi. AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA, OBRAT POLJEDEL- STVO MENGEŠ BO NA JAVNI DRAŽBI V NEDELJO, DNE 11. 12. 1966 S PRIĆETKOM OB 9. URI V MENGŠU PRODAL naslednja osnovna sredstva: 1. TRAKTOR FERGUSON T 20 Z REZERV. MOTORJEM 1 kom. 2. TRAKTOR STEYER 1 kom. 3. TRAKTOR FERGUSON MF 35 7 kom. 4. TRAKTOR FERGUSON MF65 likom. Poleg navedenega bo na razprodaji več enoosnih traktor- skih prikolic, ročne motorne kosilnice BCS, traktorski eno- brazdni, dvobrazdni in tribrazdni plugi, traktorske kosilnice itd. Prednost nakupa ima ob enakih pogojih družbeni sektor. Ponovitev licitacije bo na istem mestu ob 9. uri v pone- deljek, dne 12. 12. 1966. Občane, nosilce stanovanjskih pravic, ki so prejeli odločbo o odmeri prispevka za uporabo mestnih zemljišč, pozivamo, da poravnajo svoje obveznosti in plačajo prispevek za uporabo mestnih zemljišč na tekoči račun pri NB Celje, št. 507-652-54 najkasneje do 15. t. m., ker bomo po tem datumu pristopili k prisilni izterjavi, kar pa bo povzročilo nove dodatne stroške. Istočasno ponovno pozivamo vse lastnike privatnih stano- vanjskih hiš in stanovanj etažne lastnine, da prijavijo koristno stanovanjsko površino zaradi odmere prispevka za uporabo mestnih zemljišč. Skupščina občine Celje Oddelek za upravno-pravne zadeve ZAHVALA Ob prerani smrti mojega moža AMTONA SOVmEKA se za trud in požrtvovalnost ob njegovi bolezni iskreno zahva- ljujem dr. Jenšterlu, dr. Strokolu, bolniškemu osebju in čč. duhovščini. Obenem se zahvaljujem vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Justi Sovinek RAZNO IZGUBLJENO aktovko z gramofonskimi plo- ščami, na cesti od Košnice pri Slivnici do Prevorja, oddajte prosim proti visoki na- gradi lastniku Francu Mlakarju, Košnica 4, Prevorjc. Janko Rems iz Laškega, Jože Aleš in Marija Skale iz Debra in Karolina Žumer i/. Strm- ca, obžalujemo in preklicujemo neresnično obrekovanje, ki smo ga izrekli o Francu Mačku iz Rečice pri Laškem, o kraji ja- bolk. VZAMEM na vso oskrbo moškega od 40—60 let, nealkoholika, dobrega in mirnega zna- čaja, visoke postave in vesele narave. Po- nudbe pod šifro »UUBIM MIR IN ČISTO- ČO«. SIMPATIČEN, dobrosrčen, pošten fant 21 — 170, nekadilec in ne pije, želi poročiti po- šteno, dobrosrčno dekle od 19—25 let, po možnosti izobraženko. Pismene ponudbe pod »SREČA TE CAKA IN ISCE«. DF-KLF kostanjevih spletenih dolgih las, ki nodii v eno izmed celjskih srednjih šol in si doma iz okolice Tabora v Savinjski do- lirti, spomni se na fanta (ekonomski teh- nik) v rjavem dežnem plašču, ki se več- krat vozi z avtobusom, ki pelje v Rogaško Slatino iz Celja ob 14.50 uri in oddaj svoj naslov v oglasni oddelek pod šifro »VEČ- KRATNI UUBEZNIVI POGLEDI«. INSTRUIRAM nemščino po moderni metodi. Naslov v upravi lista. STANOVANJE in hrano nudim upokojencu ali osebi, ki je že v delovnem razmerju, za pomoč na manjšem posestvu. Ponudbe pod šifro »LEVEC«: Obrtnik s svojo hišo, star 30 let, želi poročiti dekle do iste starosti. Ponudbe na upravo lista pod šifro »LJUBEZEN«. Uslužbenec star 25 let z novo hišo, želi spoz- nati dekle iste starosti. Ponudbe na upravo lista pod šifro »RESNO«. иЏто stalni glasbeni ansambel, sposoben za klasično in jazz glasbo. Pismene ponudbe ail osebni docovor na Hotel Evropa Celje do 12. 12. 1960. „ Slovensko ljudsko gledališke Celje Petek, 9. decembra 1966 ob 16. in 20. url: A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI. Gostova- nje v Novem mestu. Sobota, 10. decembra ob Ì5.30 uri: M. šurlnova: DEDEK MRAZ. Premiera. I. šolski abonma in izven. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 10. decembra ob 19.3D url: A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 11. decembra ob 10. url: A. Dumas: TF:1JE MUŠKETIRJI. I. nedelj- ski mladinski abonma in izven. Nedelja, 11. decembra ob 16. uri: Agatha Christie: MISELOVKA. Gostovanje v Tmavi v Savinjski dolini. Torek, 13. decembra ob 11.30 in 19.30 uri: A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI. Gostova- nje v Murski Sotrati. Sreda, 14. decembra ob 17. uri: A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI. Abonma za upokojence in izven. Vstopnice so še v prodaji. Četrtek, 15. decembra ob 19.30 uri: A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI. Gostovanje v Trbovljah. Sobota, 17. decembra ob 20. uri: A. Christie: MISELOVKA. Gostovanje v Li- bojah. Nedelja, 18. decembra ob 10. uri: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. H. mladinski nedeljski abonma. Nedelja, 18. decembra ob 15.30 uri: A. Dumas: TRIJE MUŠKETIRJI. Nedeljski popoldanski abonma in izven. mism OBJAVE Proste kapacitete V vseh turističnih krajih' na našem področ- iu je dovolj prostih mest. V zdraviliščih Do- brna in Rogaška Slatina je na razpolago do- volj prostih mest, prav tako v Logarski dolini in drugih krajih Gornje Savinjske doline. Re- zervacije so potrebne le za sobote v hotelih Evropa in Celeia ter v hotelu Paka Velenje. Prevoznost cest Vse ceste na našem področju so redno vzdr- ževane in prevozne. Zorana je tudi cesta na Svetino in Celjsko kočo. Snežne razmere Na Celjski koči, Svetini, Logarski dolini, Mozirski koči, na Smrekovcu in na Paškem Kozjaku je zapadlo ca. 25 cm snega. Lepo mesto Nova številka časopisa Lepo mesto je v prodaji v vseh kioskih in trafikah ter v Tu- rističnem uradu. Občni zbor Olepševalno in turistično društvo Celje bo imelo svoj redni občni zbor v petek, dne 16. decembra ob 19.30 v Narodnem domu. Po občnem zboru bo koncert opernih arij v iz- vedbi prvakov Ljubljanske opere Ladka Ko- rošca in Rajka Koritnika. V NOVI SAMOIZBIRNI TR- GOVINI »PLASTIKA« V STA- NETOVI ULICI 13 — CELJE, BOSTE NAŠLI VELIKO IZBI- RO IZDELKOV IZ GUME IN UMETNIH MAS! OBIŠČITE JIH — VABI VAS KOLEKTIV TEHNO-MERCATOR CEUE. TUDI VI STE VABLJENI V CELOVEC Letošnji spektakel, poln lepote, razkošnih barv in atraktivnega drsa- nja, je bogat kot še nikoli. Rezervi- rajte si sedež v enem od udobnih avtobusov, ki bodo vozili v Celovec non-stop. KONCERTI Sreda, 14. decembra v Narodnem domu koncert simfoničnega orkest- ra Akademije za glasbo v Ljubljani. Dirigent: Uroš Prevoršek ob 17. uri koncert za mladino, ob 20. uri za odrasle. Vstopnice po 5, 4, 3 in 2 N-din so na voljo v glasbeni šoli. Stanovanjsko podjetje Celje razpisuje javno dražbo za prodajo enega dvosobnega sta- novanja v hiši, Kajuhova ul. št. 7 v Celju, ki ga zaseda tov. Cejzek Franc. Dražba bo v soboto, dne 17. de- cembra 1966, ob 9.00 uri v pro- storih Stanovanjskega podjetja Celje, Gledališka ul. št. 4/1, soba št. '4. Dražbeni pogoji so razvidni iz oglasa, ki je na oglasni deski podjetja, Gledališka ul. št. 4. ZlVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 10. do 17. decembra 1966: Ivan Pleterski, veterinar, Celje, Trubarjeva 93 (Otok) tel. 29-26 i INTEREUROPA — mednarodna špedicija in transport — Filiala, Celje, razpisuje licitacijo za prodajo rabljenih os- novnih sredstev (omare, mize, stoli). Prednost nakupa imajo družbene organizacije. Licitacija bo dne 17. 12. 1966 ob 12. uri za gospodarske organizacije, za zasebnike pa ob 14. uri istega dne, v Celju Cuprijska ulica 10. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega plemenitega oče- ta, deda in tasta JOŽETA JONAKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znan- cem, ki so nam v najtežjih dneh pomagali, nas tolažili in poka- zali globoko spoštovanje do pokojnega, mu darovali toliko lepega cvetja in ga spremili v tako velikem številu k zadnjemu počitku. Prav tako hvala vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. žalujoči sin Rado, vnuki Rosvita, Vanda in Miši ter snaha Olga. Celje, dne 6. 12. 1966 SINDIKALNI ŠPORT 66 Sindikalne športne igre so bile v letošnjem letu organizirane skozi ves čas v osmih športnih discipli- nah. Najmnožičnejše je bilo tekmo- vanje v namiznem tenisu ter nogo- metu in kegljanju. Sicer pa je v različnih športnih panogah tekmo- valo 30 sindikalnih ekip z okrog 600 tekmovalci. Več prijav je bilo za tekmovanja, kjer so bili zagotovljeni dobri po- goji (igrišče, garderobe, sistem tek- movanja), velike težave pa je ObZTK imela pri organizaciji tek- movanj v malih športih, ker v Celju ni primernega igrišča, pri šolah pa ga je težko dobiti. Vsekakor bi za celotno tekmovanje morali zagoto- viti dobre pogoje, ker sicer se že itak nekoliko ležerni delovni človek s težavo odloči za sodelovanje. Kljub temu pa gre občinski zvezi za telesno kulturo vse priznanje, saj je prvi korak za organizirano rekrea- cijo delovnih ljudi storjen. Organizator je poleg tekmovanja v posameznih panogah vodil tudi točkovanje za skupni plasman v vseh panogah. Prvoplasirana ekipa v posamezni panogi je dobila toliko točk, kolikor je bilo ekip, ostale pa po vrsti točko manj. Za sam na- stop v tekmovanju pa so ekipe do- bile še po tri točke. Tako je nastal takle končni vrstni red posameznih sindikalnih športnih ekip za leto 1966: 1. IFA 69 točk, 2. Klima 68, EMO 52, 6. Libela 46, 7. Kovinoteh- na 38, 8. Elektro 36, 9. Celjski tisk 29, 10. Cinkarna 28, 11. AERO 24, 12. Zavod za napr. gosp. 23, 13. Zlatar- na 22, 14. PTT 21, 15.—16. LIK Sa- vinja in Merx 20, 17. Prosveta 16, 18. LINZ 15, 19.—20. Ključavničar in Tkanina 10, 21.-22. Avto Celje in vodna skupnost 9, 23. Mesnine 8, 24. Cestno podjetje 7, 25.—26. Tapetni- štvo in Toper 6, 27.-29. Etol, Elek- trosignal in Metka 50. Zavod za reh. invalidov 4 točke. prvi start smučarjev Železničarsko smučarsko društvo Celje je v nedeljo na terenih pri Celjski koči priredilo prvo tekmo- vanje v letošnji zimski sezoni, ki se je pričela v veselje vseh smučarjev zelo zgodaj. V lepem vremenu in na odličnem snegu so se tekmoval- ci vseh kategorij pomerili v slalomu na 500 m dolgi progi, ki je imela 110 m višinske razlike in 27 vratic. Rezultati — člani: 1. Rosina 62,5, 2. Košič 64,7, 3. Cetina P. 67,8, 4. Ko- pitar 67,9 — članice 1. Cater 88,3, 2. Šorn 110,3 — star. mladinci: 1. Brilej (Štore) 71,8, 2. Žekar 109,1 — star. mladinke: 1. Kršmanc 93 — star. pionirji: 1. Jovan 84, 2. Ben- koč 85,4, 3. Jezernik 86,9 — star. pio- nirke: 1. Skoberne 136,5 — mlajši pionirji: 1. Cetina 100,2, 7j. Zelilč (Štore) 101,7 — mlajše pionirke: 1. Prelog M. 148,6, 2. Prelog S. 154,5. NAGRADE CtlJANOM v zadnjem času so bili neka- teri celjski športniki in športni delavci udeleženi pri razdeljeva- nju spominskih plaket, ki se de- lijo vsako leto za praznik Repub- like. Tako so v Ljubljani porazde- lili nagrade in plakete »inž. Stan- ka Bloudka«. Tokrat sta bila pri razdeljevanju udeležena tudi dva znana Celjana. Tako je predsed- nik podzveze nogometnih sodni- kov Celje Janko Wagner dobil plaketo za dolgotrajno in požr- tvovalno delo na področju orga- nizacije in mentorstva nad mla- dimi nogometnimi sodniki ter sploh za dolgoletno športno de- javnost. Enake plakete je bil de- ležen tudi Simo Važič — najbor- benejši jugoslovanski atlet, član celjskega Kladivarja. Važič in Červan sta bila tudi udeleženca prireditve na podelit- vi plaket »Branka Ziherla«, ki jo je organiziralo uredništvo TT to- krat v Slovenskih Konjicah. Na tej prireditvi je plaketo za naj- boljšo športnico leta dobila tudi atletinja celjskega Kladivarja Nataša Urbančičeva. Vsem na- grajencem se k čestitkam pridru- žuje tudi naàe цгеФзШУС. ...... šah v počastitev praznika Republike je celjski šahovski klub priredil br- zopotezni turnir posameznikov, ki so se ga udeležili šahisti iz Celja, Žalca, Šempetra, Prebolda in Ko- njic . Prvo mesto je osvojil član CŠK Ojstrež s 13,5 točkami, sledijo Ber- var in Kovačič 12,5, Pertinač, Jaz- bec, Pešec (vsi CšK) 12, štorman in Skok (Šempeter) 9,5 itd. V torek in nedeljo so tudi v Dom- žalah priredili ekipni in posamezni brzopotezni turnir v počastitev praznika. IV ekipnem tekmovanju SÓ bili Celjani peti. V brzoturnirju posameznikov, pa so celjski šahisti dosegli odličen uspeh. Prvi je bil Bervar 15,5, drugi Ojstrež 14,5 in tretji Pertinač 14 točk. V počastitev praznika Republike je bil v Štorah šahovski dvoboj med Železarno in EMO Celje. Zmagali so železarji z 20:16. Najboljši v zma- govalni ekipi je bil Janežič, pri EMO pa Pertinač. Na brzopoteznem turnirju kovi- narske šole Štore pa so bili najbolj- ši dijaki 3. a razreda. P. Podjetje Javne naprave Celje sprej- me na delo delavca-ko za TEHTNICARJA na javni tehtnici ob Mariborski ce- sti. Pogoj: da dobro piše in računa. Prednost imajo osebe, ki stanuje- jo v neposredni bližini tehtnice. Prošnje vložiti osebno v upravi podjetja Teharska cesta. Obraz Ivana Udovica je vedno bolj znan celjskim ljubiteljem smu- čanja — posebno tistim, ki rabijo njegovo pomoč bodisi za popravilo ali pa za montažo smuči. V svoji delavnici v ulici 29. novembra se vsak dan od 16.—19. ure ukvarja z vsemogočimi popravili smuči. Za novo zimsko sezono se je dobro pripravil. Čez poletno sezono je bil zopet na praksi v tovarni Elan, se preskrbel z materialom in sedaj lahko popravi vsakršno poškodbo smuči, razen zloma metalk. V tovarni športnega orodja Elan prištevajo celjski smučarski servis tako po oprem- ljenosti kot po kvaliteti uslug med najboljše v Sloveniji, saj doslej še ni bilo nikakršnih pritožb. To pa je vsekakor zasluga mladega mojstra Udovica, ki se priporoča vsem »smučarskim ranjencem«. v braslovCah tkZave Ko so v Braslovčah lani izvolili novega predsednika partizanskega društva tovariša Marovta, so upali, da bo končno rešeno vprašanje nji- hovega vodstva. Z nekaterimi spre- membami so se res pokazali neka- teri uspehi. Braslovški Pantizan je letos uspel predvsem s proslavo 60- letnice športa, oziroma svojega ob- stoja, žal pa s šiportom in rekrea- cijo v Braslovčah le še ni vse v re- du. Najbolj boleč je v zadnjem času padec množičnosti, ki pa zaenkrat še nima posledic v kvaliteti. Tako se n. pr. odbojkaši bore za vstop v I. republiško ligo, medtem ko je zanimanje za orodno telovadbo z odhodom vaditelja nekoliko upadlo. Smučanje ohranja le še rekreacij- ski značaj. Prav tako tudi plavanje in ostale športne zvrsti. Vzrok za trenutno mrtvilo je nedvomno tudi odhod nekaterih aktivnih športni- kov v JLA pa tudi nezainteresira- nost mlajših. Kljiub vsemu temu in predvsem kljub finančnim težavam, saj so fi- nančno odvisni le od OZTK Žalec pa so si za bližnjo prihodnost za- stavili vrsto nalog. Urediti namera- vajo telovadišče s tekmovalno ste- zo, urediti odbojikarsko in rokomet- no igrišče, predvsem pa preurediti društveni dom, ki bi naj bil urejen do občinskega praznika 1967. T. Tavčar ŠPORT NA DROBNO V petek se bo na smučiščih na Svetini pričel tridnevni tečaj za va- ditelje smučanja. V soboto 10. t. m. bo pričelo le- tošnje občinsko prvenstvo v košar- ki. Kot je znano je lani zmagala ekipa »OLD BOYS«. Istega dne bo od 14. ure dalje na celjski tržnici tretji sejem zimsko športne opreme. V zadnjem letošnjem sindikal- nem tekmovanju — mali nogomet — je zmagala ekipa IFE pred Libe- lo in Merxom. ŽRTVE PROMETA PODLEGEL POŠKODBAM 28. novembra je v celjski bolnišnici podle- gel poškodbam IVAN BESKOVNIK, roj. 1946, iz Velenja, ki se je 7. novembra v Velenju- z motornim kolesom zaletel v avtomobil kombi. Pri tej prometni' nesreči je bil huje telesno poškodovan. NEPREVIDNO PREČKANJE CESTE — SMRT Proti Laškemu je iz Celja vozil mopedist FRANC KOSEC, v isti smeri pa je šla po desnem robu ceste HELENA ALE2, roj. 1929, iz Debra pri Laškem. Pri Postaci milice La- ško je pred prehodom za pešce poševno preč- kala cesto, ne da bi se prepričala, če je ta prosta. Na sredini ceste jo je mopedist zbil tako močno, da je padla na levi rob ceste in z glavo udarila ob robnik pločnika. Poškodba na glavi je bila smrtna. SMRT PESCA Proti Mariboru je vozil z osebnim avtomo- bilom avstrijske registracije GEORG JUC- HART, ko mu je v naselju Dobrnež pri Ko- njicah pripeljal nasproti tovornjak s priko- lico. V trenutku srečanja je osebni avtomo- bil zadel pešca Af^DREJA ESIHA, roj. 1906, iz Tepanja, ki je šel po sredini desne polo- vice ceste proti Mariboini. Avtomobil je peš- ca zbil po tleh, vsied tega pa je ta dobil takšne poškodbe, da je na kraju nesreče pod- legel. SMREKOV HLOD PRED AVTOMOBIL ŠTEFAN BANOVŠEK je vozil z osebnim avtomobilom proti Velenju. Pri odcepu stran- ske ceste za Ponikvo, se je po veliki gozdni strmini privalil z leve strani voznikove smeri vožnje na cesto osem metrov dolg smrekov hlod, ki je tako močno zadel ob zadnje levo kolo vozila, da ga je na cesti dvakrat zasu- kalo za 360 stopinj iz smeri vožnje. Avtomo- bil je zadel še v steber prometnega znaka ter končno obstal na cesti pravokotno na prejš- njo smer vožnje. V gozdu je MARJAN AU- BREHT z dvema delavcema klestil posekane smreke in se jim je ena od teh izmuznila po strmini navzdol. Čeprav so se delavci tru- dili, da bi jo zadržali, tega niso uspeli. Te- lesnih poškodb na srečo ni bilo, materialna škodo pa so ocenili na približno 2330 N-din. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Proti Jagnjenici se je peljal z mopedom IVAN KOSEM, ko se je v Starem dvoru pri- peljal za njim, prav tako na mopedu, IVAN CELESTINA in ga zelo tesno prehiteval. Pri tem je zadel vanj, izgubil ravnotežje ter se prevrnil na levo stran ceste in obležal. Od- peljali so ga v krajevno ambulanto Radeče, kjer je dobil zdravniško pomoč. CELESTINA je vozil brez potrdila o znanju prometnih predpisov, obema voznikoma pa so vzeli kri za preiskavo. TRIJE POŠKODOVANI Iz Mozirja je vozil proti Nazarju z oseb- nim avtomobilom FRANC BREZNIK in na blagem ovinku prehiteval tovorni avtomobil. V tem pa je nasproti pripeljal drug osebni avtomobil, ki ga je upravljal FRANC CASL. Pri trčenju je vozilo CASLÀ odbilo v obcest- ni jarek. Voznik CASL je dobil pretres mož- ganov, njegova žena ANGELA CASL odrgni- ne, N1KÖ PRAZNIK, star šest let, pa kom- pliciran zlom leve stegnenice. Vce tri so od- peljali v celjsko bolnišnico. Obema vozniko- ma so vzeli kri za preiskavo, z vozil pa so sneli evidenčne tablice. Na prvem vozilu je škode približno 4.000 N-dinarjev,' na drugem pa 6.500 N-dinarjev. Drsališče odprto vsak dan Umetno drsališče v celjskem mestnem parku sprejme vsak dan po nekaj sto ljubiteljev dr- salnega športa. Ob sobotah in ne- deljah se na tej ploskvi zbere tudi po 500 otrok in starejših. Drsališče je za prosto drsanje odprto vsak dan od 8.—12. ure in od 14.—18. ure. Torej po osem ur na dan! Športno življenje ozi- roma treningi pa so v večernih urah po naslednjem razporedu: hokej na ledu — vsak torek, če- trtek in soboto od 19. do 21. ure, umetno drsanje — vsak ponede- ljek, sredo in petek od 19. do 21. ure s tem, da je vsako sredo zve^ čer še tako imenovano rekreativ- no drsanje za starejše. Te dni bodo začele tudi drsal- ne šole, v teku pa je tudi vpiso- vanje v članstvo HDK Celje. Ra- zen tega bodo organizirane šole za hokej na ledu. Sicer pa vsa pojasnila in vse prijave — na drsališču v mestnem parku. In še nekaj — zadnja poplava ni prizadela drsališča v večjem obsegu. Voda je zalila samo črpa- lišče ob desnem bregu Savinje, medtem ko v strojnici ni bilo vo- de. Zaradi tega je bilo drsališče že po dobrem dnevu počitka spet pripravljeno za stotine otrok. Prevoz v Dancing v Velenje Celjani že dolga leta tožijo nad zabavnim življenjem. Gostišča zapro že ob 22. ali 23. uri. Celjsko olepševalno in turistično društvo se je trudilo, da bi zainteresiralo gostince za nočni lokal, pa nič. Za turistično gostinsko dejavnost to ni koristno. Da bi mrtvilo Ic odpravili, so se pri avtoturističnem podjetju IZLETNIK odločili, da bi uvedli enkrat tedensko prevoz v Velenje, kjer je v hotelu Paka vsak dan razen pone- deljka artistični program. Prevozi bi bili vsak petek z odhodom ob 20. uri izpred železniške postaje ter iz Žalca ob 20.15 uri, povratek pa ob 1.30 iz Velenja. Cena prevoza z vstopnico in rezervacijo bo znašala 19,00 N-din. Prijave bodo sprejemali do poldneva vsak petek v turistični pisarni Izletnika nasproti kolodvora in v turističnem uradu celjskega olepše-1 valnega in turističnega društva (pri kinu Metropol). ] Ob tej pobudi avtoturističnega podjetja Izletnik v Celju pa se je treba zamisliti —i i zamisliti se morajo predvsem gostinci. •! TV od 11.12. do 17.12. NEDELJA, 11. 12. 1966 9.05 Poročila (Ljubljana); 9.10 Disneyev svet — serijski film (Ljubljana); 10.00 Kon- cert slovenskega Okteta v Slovenjem Gradcu (Ljubljana); 10.45 Kmetijska odaja (Beo- grad); 11.30 Združenje radovednežev — odda- ja za otroke (Zagreb); 12.15 Tomek in pes —- serijski film (Ljubljana); 12.30 Spored prihodnjih dni (Ljubljana); 12.45 Nedeljska TV konferenca (Zagreb); Športno popoldne in Ponavljamo za vas; 18.30 Poročila (Beo- grad); 18.35 Karavana — reportaža (Beograd); 19.05 Ime in priimek — mladinska igra (Beo- grad); 19.40 Rezerviran čas (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Cik-cak (Ljub- ljana); 20.50 Jazz scena (Zagreb); 21.00 So- pot 66 — mednarodni festival zabavne glasbe na Poljskem (Zagreb); 21.35 Zgodbe za vas — serijski film (Ljubljana); 22.05 Zadnja po- ročila (Ljubljana). PONEDEUEK, 12. 12. 1966 9.40 TV v šoli: Koledar prirode. Sestavine snovi. Prva intemacdonala (Zagreb); 10.40 Ruščina (Zagreb); 11.40 Od drevesa do pa- pirja — TV v šoli (Ljubljana); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 15.50 Ruščina — pono- vitev (Zagreb); 16.50 Poročila (Beograd); 16.55 Angleščina (Beograd); 17.25 Darila ded- ka Mraza — propaganitna oddaja (Ljublja- na); 17.35 Disneyjev svet — serijski film (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Otrok in zdravje: Slabokrvnost v otro- ški dobi (Ljubljana); 19.05 Za danes in jutri (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 TV pošta (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd.); 20.30 tV drama (Beo- grad); 21.30 Biseri glasbene literature: Pesmi Vlaste Peričića poje Miroslav Cangalovič (Beograd); 21.45 Lirika — oddaja studia Titograd (Beograd); 22.00 TV dnevnik (Beo- grad). TOREK, 13. 12. 1966 18.40 Tisočletja črnske umetnosti — kultur- na reportaža (Ljubljana); 19.00 Oddaja o mor- ju: Med iskalci potopljenih dragocenosti (Ljubljana); 19.40 TV obzornik (Ljubljana); 20.00 Celovečerni film (Ljubljana); 21.30 Kriza slovenskega lutkarstva — Kulturna tri- buna (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). SREDA, 14. 12. 1966 9.40 TV v šoli: Rudnine in kovine. Trenje (Zagreb); 10.35 Angleščina (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 15.45 Anglešči- na — ponovitev (Zagreb); 16.10 Osnove sploš- ne izobrazbe (Beograd); 16.55 Glasbeni pouk (Beograd); 17.35 Poročila (Ljubljana); 17.40 Tik tak; Zrcalce (Ljubljana); 17.55 Slike sve- ta — otroški filmski žurnal (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Reportaža (Skopje); 19.05 Pet potnih črt za popevko — zabavno-glasbena oddaja (Ljubljana); 19.35 Mozaik kratkega filma (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Cik cak (Ljublja- na); 20.30 J. Massenet: Don Kihot — pred- stava mariborske opere (Ljubljana); 22.20 Zadnja poročila (Ljubljana). ČETRTEK, 15. 12. 1966 9.40 TV v šoli: Okoli tovarne raste mesto Prebavni organi. Liki v književnosti (Zagreb); 11.00 Angleščina — ponovitev (Beograd); 11.30 Glasbeni pouk — ponovitev (Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 16.10 Od drevesa do papirja — TV v šoli (Ljubljana); 17.35 Poročila (Beograd); 17.40 Tisočkrat za- kaj — oddaja za otroke (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Rdeči signal — oddaja o prometu (Beograd); 19.10 Glasbeni četrtek (Zagreb); 19.40 Cik cak (Ljubljana); 19.54 Medigra (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Aktualni pogovori (Beo- grad); 21.15 V smeri kažipota: Novi Sad (Zagreb); 22.15 TV dnevnik (Beograd). PETEK, 16. 12. 1966 9.40 TV v šoli: Rišemo, slikamo, obliku- jemo. Koncert, opera, ples, Vjekoslav Ka- ras (Zagreb;) 10.40 Angleščina (Zagreb); 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Beograd); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 15.50 Angle- ščina — ponovitev (Zagreb); 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ponovitev (Beograd); 17.35 Poročila (Skopje); 17.40 Vaša križanka — oddaja za otroke (Skopje); 18.25 TV ob- zornik (Ljubljana); 18.45 Filmski pregled (Ljubljana); 19.30 Na sedmi stezi — športna oddaja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20..30 Cik cak (Ljubljana); 20.35 Celo- večerni film (Ljubljana); 22.00 Zadnja poro- čila (Ljubljana). SOBOTA, 17. 12. 1966 9.40 TV v šoli: TV zgodba o Zakajčku, Koncert, opera, ples, Vjekoslav Karaš (Za- greb); 14.50 TV v šoli — ponovitev (Zagreb); 17.10 Poročila (Ljubljana); 17.15 Drejček in trije marsovčki: Polomljene igrače — lutke (Ljubljana); 17.35 Kje je, kaj je -- oddaja za otroke (Beograd); 17.50 Reportaža studia Titograd (Beograd); 18.10 Vsako soboto — pregled TV sporeda (Ljubljana); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 S kamero po sve- tu (Ljubljana); 19.10 Operna scena (Beo- grad); 19.40 Cik cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Neznani kraji — serijski film (Ljubljana); 21.00 Humoristična oddaja (Beograd); 22.00 Bonanza — serijski film (Ljubljana); 22.50 Zadnja poročila (Ljub- ljana). RADIO - CELJE Nedelja, II. decembra: 11.00 napoved časa in programa; 11.05 pogovor s poslušalci: Raz- govor o pravilniku občinske organizacije SZDL v Celju; 11.25 obvestila; 11.35 naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.45 lite- rarna oddaja. V dneh od 12. do vključno 17. decembra bo- do želje vsak dan na sporedu ob 16.00, celj- ska kronika ob 17.00, obvestila pa ob 17.15. Razen tega bodo še naslednje oddaje: ponedeljek, 12. decembra: 17.25 športni pregled; 17.40 posnetki z novih Jugotonovih plošč; torek, 13. decembra: 17.25 naša reportaža; 17.40 glasba z izposojenih plošč; sreda, 14. decembra: 17.25 iz dela celjske občinske skupščine; 17.35 glasbena medigra; 17.45 iz delovnih kolektivov; četrtek, 15. decembra: 17.25 radijski feljton; 17.40 od popevke do popevke; petek, 16. decembra: 17.25 turistična odda- ja; 17.40 za vsakogar nekaj; sobota, 17. decembra: 17.25 naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, drugi del. HUMORESKA Vesrečen človek Sem zelo nesrečen človek, ker vedno povem tisto, kar mislim. Na prijazno vprašanje odgovar- jam tako, kot je treba. Drugačen srnisel, razne nianse, namigova- nja in formahiosti so zame špan- ska vas. Poglejte! Srečal sem znanca, ki me je mimogrede, kar med hojo vprašal: — Zdravo, kako kaj zdravje? Znanec se je smehljal in hotel naprej. Jaz pa sem ga zgrabil za rokav: — Kako je zdravje, vprašaš? V boku me nekaj zbada, v sen- cih me kljuje da mi leva veka kar trepeče .. In če ne bi dobro ovil vratu ... Znanec je skomignil. — In ravno mene si ¿zbral, da mi vse to referiraš? — Tako se je izvlekel in šel svojo pot. Čudak. Saj me je vendar on sam vprašal o mojem zdravju. Imel sem tudi dekle. Kak te- den pred poroko me je vprašala: — Povej mi, ali je res, da v tem kraju ni lepše kot sem jaz? — Kaj ti je vendar, sem odgo- voril — Seveda so lepše. Imaš nos kot mali škorjanček, ušesa ti štrlijo in vrat imaš dolg. Toda takšno te imam rad in ni mi mar za druge. Ni me poslušala do kraja. Od- šla je in ni mi nikoli oprostila. Zakaj? Vprašala me je in in jaz sem ji odgovoril. Nedavno je bil v našem oddel- ku sestanek delavcev. Zasliševali so mojega prijatelja Slavka, ker je bil na delovnem mestu v ro- žicah. — Prosim vas, ne sodite mi prestrogo, je prosil prijatelj. Ni- koli se še nisem poprej napil. To je bilo prvič, moj prijatelj lahko potrdi, da govorim resni-] co, je pokazal na mene. — Takoj bom zračunal, semi dejal... — Lani na moj rojstni, dan... potem v parku na spre- hajališču mladine ... potçm v klubu na plesu ... potem... no mislim, zgodilo se je kakšnih se- demkrat kolikor vem. Od takrat me Slavko tudi po- gleda ne več. Zakaj. Vprašal je in jaz sem odgovoril. Grem zadnjič skozi park in srečam mater, ki je vlekla za roko porednega sinka: — Če me ne boš ubogal, Peter- ček, te bo tale stric stlačil v vre- čo in te zaprl v klet. Ali ne, da boste? — Ne, ne bom ga, sem odvr- nil. — Prvič nimam vreče, drugič nimam kleti in tretjič se mi mu- di v kino. Mamica se je razburila: — Da vas ni sram. Mešate se v vzgojo mojega otroka. Nesram- nost! Bila je užaljena. Zakaj? ... To zgodbo sem napisal in in • jo odnesel uredniku našega pokrajinskega časnika. Položil sem jo pred urednika in se po- nosno vzravnal: — To je po moji sodbi najbolj zanimiva zgodba v svetovni lite- raturi. Boljše niste nikoli preci- tati, ali pa morda ste? Urednik je bežno preletel vr- stice in nadaljeval: — Citai sem mnogo, mnogo boljše. Tale vaša nima ne vsebi- ne, ne poante, jezik je suhopa- ren, tema površno obdelana... Tudi on govori tako kot misli. Odgovarja tako, kot je treba. Drugačen smisel, razne nianse, namigovanja in formalnosti so mu španska vas! Nesrečen člo- vek — tako kot jaz. German Probiz »TKANINA-GALANTERIJA« PRIPRAVLJA ZA SVOJE POTROŠNIKE PRESENEČENJE Preurejeni prostori, bogatejša izbira Ljudski magazin bo spremen il svojo notranjo podobo — Samoiz- birni način prodaje — Razširjen konfekcijski oddelek — Več pro- stora za električne aparate — Otroci, pridite — Povečane zaloge — Adaptacija vredna 100 milijonov — Obsežne preureditve in vendar neprekinjeno in neokrnjeno poslovanje. Kristal je vedno najprimernejše da- rilo. In v Ljudskem magazinu so z njim bogato založeni Potrošniki Celja in bližnje, pa tu- di daljnje okolice zelo radi obisku- jejo trgovino trgovskega podjetja na debelo in malo »Tkanine-Galan- terije« »Ljudski magazin«. To ne sa- mo zaradi tega, ker v njej lahko dobijo vse, kar jim je potrebno za njihov dom, za družino in tudi za priložnostne nakupe, temveč tudi za- tegadelj, ker jih v »Ljudskem ma- gazinu« pričakujejo prijazni proda- jalci, ki skušajo ustreči vsaki njiho- vi želji. To je namreč njihovo naj- pomembnejše delo\no vodilo. Zato je kolektiv »Tkanine-Galanterije« tudi dovolj zgodaj ugotovil, kaj obi- skovalce njihove osrednje trgovine najbolj ovira pri izbiri. To je — prostor. Med močno napolnjenimi policami in stojali potrošnik ne mo- re dovolj hitro najti tistega, kar po- trebuje in ko se končno le odloči, izbere, dobi račun, se ustavi še v vrsti pri blagajni. Ko plača, se spet vrne po blago in s tem izgublja svoj dragoceni čas. Zato so se v podjetju že pred leti odločili.Ma je treba naj- ti rešitev in potrošniku ponuditi so- dobno, hitro in zanesljivo postrežbo. Pripravili so nekaj zanimivih vari- ant preureditve Ljudskega magazi- na, med katerimi je zmagala ta, ki jo bodo začeli realizirati kmalu po novoletnih prazniikih. NOVA TRGOVINA V SEDANJI STAVBI Čisto upravičeno lahko zatrdimo, da bo po vseh preureditvah, dopol- nitvah in sijremembah, v sedanji stavbi »Ljud'skega magazina« nova trgovina. Zamenjali bodo namreč vso opremo, uredili sodobnejšo raz- svetljavo, razširili prodajni prostor (pridobili bodo o/krg 250 kvadratnih metrov), postavili več blagajn in po- dobno. Vsa ta dela bodo terjala ok- krog sto milijonov dinarjev, ki jih je kolektiv odločil v ta namen v do- bri veri, da se bodo številni kupci še zadovoljne j ši vračali v svojo trgo- vino — »Ljudski magazin«. Najpomembnejša sprememba v preurejenih prostorih bo vsekakor nov, sodobnejši način strežbe. Ker bodo pridobili več prostora, imeli sodobnejšo opremo, bodo lahko uvedli samoizbirni način poslovanja, pri katerem si kupec z lahkoto ogle- da ponujeno blago in se zato tudi laže odloči. V ta namen bodo neka- teri oddelki močno razširjeni, kar velja zlasti za konfekcijski oddelek, ki mu bodo namenili skoraj vse nadstropje, pa tudi oddelek, kjer prodajajo električne stroje, bo do- bil širši življenjski prostor. Mamice in najmlajši pa se bodo verjetno prav posebej razveselili zanje naj- bolj privlačnega oddelka »Ljudske- ga magazina« — oddelka z otroški- mi igračkami, ki jih bo v preureje- nih prostorih pričakal lepše in bolje opremljen. V Ljudskem magazinu so se namreč odločili, da bodo ta oddelek razširili kljub temu, da pro- daja otroških igračk ni najbolj ren- tabilna. Toda, pravijo, za veselje otrok je vredno tudi kaj žrtvovati. Radi bi omenili še eno novost, ki jo bodo verjetno navdušeno sprejeli tisti, ki si pravkar opremljajo dom ali stanovanje. Preproge so nepo- grešljiv kos opreme in ker ponavadi niso poceni, je odločitev, katero in kakšno preprogo bom izbrali, prav gotovo ena najtežjih. V Celju pre- prog ni lahko kupovati tudi zatega- delj, ker so ponavadi zvite in je težko oceniti njihov izgled. V »Ljud- skem magazinu« pa bodo našli pro- stor za izredno posrečeno stojalo. kjer bodo preproge obešene tako pri- ročno, da si jih bodo kupci lahko ogledah petdeset hkrati. Naprava, ki jo bodo uvozili, je na oko podob- na nekakšnemu velikanskemu kata- logu in ko ga bo kupec »prelistaval«, si bo lahko ogledal vseh pet- deset preprog, ki bodo visele na sta jalu. No, stojala sicer še ni tu, ven- dar upamo, da ga bodo zares uvo- zili. Kljub zahtevnim preureditvam, pa se bodo v Ljudskem magazinu po- trudili, da bodo kupci v njem le še spoznali isedanjo trgovino. Oddel- kov namreč ne bodo veliko preme- ščaU in bodo potrošniki lahko našli artikle, ki jih bi želeli kupiti, v do. sedanjih nadstropjih. Tudi števila zaposlenih ne bodo bistveno spremi- njali, kajti predvidevajo, da bo v boljših delovnih pogojih možno do- seči tudi višjo storilnost. Potrošnike pa bo v urejenih prostorih presene- tilo tudi dejstvo, da bodo kupljeno blago izstavili pri blagajni in se jim torej ne bo treba vračati v oddelke. IN VENDAR — NEPREKINJENO POSLOVANJE Med obsežnimi preureditvenimi deli, saj bodo zazidali tudi sedanji svetlobni jašek in zamenjali ves pod, pa bo trgovina »Ljudska maga- zin« redno poslovala. Za to so se odločili zategadelj, ker vedo, da bi bili mnogi njihovi zvesti obiskovalci razočarani in prikrajšani, če bi tr- govino zaprli za ves čas preureditve. Seveda pa v tem času ne bodo mogli fl^slovati v (vseh prostorih. Tako bodo najprej zaprii drugo nadstrop- je — oddelke bodo prenesli v prit, ličje in prvo nadstropje — nato bo- do, ko bo usposobljeno drugo, izlo- čili prvo nadstropje, pritličje pa bo- do preuredili v dveh etapah. Kljub temu, bodo obdržali vso dosedanjo zalogo in kupci bodo lahko tudi ta- krat dobili vse tisto, kar so kupovali v Ljudskem magazinu doslej. OBOGATENA ZALOGA ZA NOVOLETNE PRAZNIKE Okrog novoletnih praznikov po- trošniki ugotavljajo, da založenost trgovin zelo upada. To je dokaj ra- zumljivo, saj imajo v teh dneh tudi mnogi proizvajalci inventure, pa je zato težje obnoviti zalogo. In ven- dar se bodo v Ljudskem magazinu potrudili, da letos ne bo tako in da bodo potrošniki tudi pred prazniki lahko izbirali novoletna darila med bogatim asortimanom izdelkov. Bo- lje bodo založili konfekcijski odde- lek, zlasti oddelek z blagom z zni- žanimi cenami, oddelek s perilom, igračkami in otroško konfekcijo itd. Radi bi vas opozorili predvsem na tisti oddelek v prvem nadstropju Ljudskega magazina, kjer prodajajo blago po znižanih cenah. Mnogi med temi artikli so namreč brez napake, zato lahko v tem oddelku opravite zelo dober nakup. »DEKOR« — TRGOVINA ZA POHIŠTVENO OPREMO Druga poslovalnica trgovskega podjetja »Tkanina-Galanterija« je Dekor v Stanetovi ulici. Celjani to lepo specialzirano trgovino dobro poznajo, saj se postavlja s čudovi- timi preprogami in oblogami za tla, vsemi vrstami posteljnega perila, zaves iz najrazličnejših materialov, prtov in prtičkov, brisač in podob- nih prepotrebnih potrebščin za dom in gospodinjstvo. »Dekor« je poslo- valnica, kamor posebej radi zahaja- jo mladoporočenci, ki si opremljajo stanovanje in dom, saj najdejo tam tudi razhčno tapetniško blago in še marsikaj drugega, kar bo dopolnilo njihov novi dom. V teh dneh so v »Dekorju« močno izpopolnili izbiro, saj so vključili \anjo kompletno zalogo zdelkov to- varne Jarše, ki si je pridobila velik ugled po svetu in doma. Zatorej, če boste izbirali novoletno darilo za prijateljico ali sorodnico, ne poza- bite na poslovalnico »Dekor«, kjer imajo celo vrsto izdelkov, ki jih bo vesela vsaka skrbna gospodinja! »TKANINA-GALANTERIJA« VABI K SODELOVANJU Kolektiv trgovskega podjetja »Tkanina-Galanterija« vabi p>otrošni- ke, da jim sporočijo svoje mnenje o predvideni preureditvi, prav tako pa tudi, da jih opozorijo na doseda- nje .slabosti in napake, saj jih bodo le tako uspešno odpravili — v zado- voljstvo kupcev in tudi sebi v ve- selje. Okrašeno pročelje stavbe Ljudskega magazina za novoletne praznike MISLI NEUMNE MISLI SE VSAKEMU VRTI- JO PO GLAVI, TODA PAMETNI JIH ZA- MOLČI. DVE LETI POTREBUJEMO, DA SE NAUČIMO GOVORITI, PETDESET, DA SE NAUČIMO MOLČATI. GENTLEMAN JE MOŠKI, KI JE VSAJ VČASIH TAKŠEN, KAKRŠEN NAJ BI BIL VEDNO. MAY MAC NEER ZlATA MRZLICA — Mister Marshall. Zaenkrat bi bilo najbolje, če oba molčiva o najdbi.' Odkritje obdrživa Zaenkrat zase. Najprej morava dobro premisliti, kaj naima je storiti. Naj bo to najina skrivnost. Velja, mister Marshall? — Velja, je prikim.al James in segel bogatašu v roko. Zdelo se mu je, da je iz njegove roke izginil navajeni občutek podložno- sti, kadar je segal Šutterju v roko. Njegova dlan je zdaj stiskala mošnjiček v širokem žepu suknje. V mošnjičku je bil majhen zaklad, delček tistega, ki ga je on, James Marshall, odkril. Sogla- šal je s Sutterjem, da je treba skrivnost obdržati zase, jo skrivati pred vsakim. Zgodilo bi se lahko, da bi mu ikdo sledil, ga napadel in oroä?al. Marshall se je poslovil, zajahal in odjezdil iz Sutter Porta. Dan se je že nagibal k večeru. Ko je jezdil med gričevje in opazo- val zlatorumena žitna polja, ki so valovala v osvežujočem vetru, mu je razganjalo prsi. Vsak klas, vsaka travica je bila zlata. Pot pred njim je biila v soncu kot zlata, celo prah pod kopiti njegovega konja. Zlata zemlja! Zlati tokovi voda! Zlata dežela! Bil je pre- pričan, da je jezdil po brezmejni zakladnici polni zlata. Vse to je pravzaprav njegovo. Seveda je! Kako bi ne bilo, saj je vendar on tisti, ki je odkril zaklad, on, James Marshall. James je kot v sanjah preplaval daljavo med Sutter Fortom in American River, ki se je ob sončnem zahodu kopala, v zlatem lesku. Ta opojna mavrica od rumenega do oranžnega pa je vse bolj postajala rdeča, potem se je prelila v vijoličasto, pa v sivo in končno v brezbarvje teme. II. ZLI ČARI Minula sta dva meseca in John Sutter si še vedno ni bil na jasnem, kaj naj stori, James Marshall pa je ob American River ljubosumno čuval svojo skrivnost. Toda njegovi delavci je niso. Nadzornik Peter Wimmer je v Brannanovi štacuni v Sutter Fortu izblebetal vse, kar je vedel in drugi dela\^ci tudi niso zamudili nobene ipriložnosti, da ne bi govoričili o najdbi. V začetku govorice niso imele velikega odmeva, toda beseda zlato je bila 'kot iskra, ki je padla v suho podles. Naj(prej je tlelo, potem je zagorel dro- ben .plamenček, ki se je nazadnje razširil ikot strašen gozdni požar. Iskra je padla tudi v mehikansko vas onstran gričev, ki je šele kratek čas nosila ime San Francisco. Ime je vasi nadel ame- rikanski pionir, ki so mu zaradi zaslug zaupali dolžnosti župana in sodnika. Iz San Francisca je krenil na pot po notranjosti deže- le prekljasti in klepetavi trgovec Sam Brannan, da bi poizvedel kaj več o govoricah o zlatu. Sam je v rečnem produ American River nalovil nekaj zlatega prahu in ob vrnitvi domov ustavljal vsaikega, ki ga je srečal in razlagal z vpijočim glasom: , — V Rio de los Americanos je zlato! Pri Sutterjevi žagi — zlato! Cisto, zares zlato! — Razumljivo je, da je novica prišla tudi v uredniško sobo Ca- lifornia Star, majhnega tednika, ki je izhajal v San Franciscu. Lastnik in urednik časnika Kemble je sprva novico smeje zavrnil, ko pa jo je moral vedno znova poslušati in ko je dobil na uho tudi nekaj podrobnosti, se je za vso reč začel zanimati. Sklenil je, da bo poizvedel, kaj je pri vsem tem res in kaj ne. Tako se je lepe- ga dne z dvema prijateljema znašel na palubi enojambornice, ki jo je Sutter najemal za prevoz lesa in živalskih kož. Ves teden so potovali na »Ameliji« po Sacramento River nav- zgor in končno pripluli do prirodnega pristanišča. Tu ni bilo ni- česar, kar bi spominjalo na urejen pristan, pa se je vendar ta košček ob reki ponašal z bahavim imenom Embarcadero. Ko so se privezali in izstopili, so videli Indijanca, ki je na vrat na nos zdirjal v daljavo. — Le kaj mu je, divjaku? je vprašal }Cemble. — Smo mu mar pognali strah v kosti? Kapitan Amelije« se je muzal: — To je eden tistih Indijancev, ki Sutter ja ubogajo na mig. To je udomačeni divjak. Tekel je, da bi poročal o našem prihodu. Kar mirno počakajmo! čez neikaj časa se je Indijanec vrnil. Spremljal ga je mehi- kanski cowboy, oba pa sta za povodce vlekla za sabo osedlane konje. Jezdne živali so bile namenjene potnikom za ježo do Sutter Porta. Kemble je s prijateljema in meksikanskim črednikom od- jezdil čez griče in ko so prispeli v trdnjavo, jih je pričakal in po- zdravil John Sutter. Sutter se je kot gostitelj čutil počaščenega. Z izbrano vljud- nostjo je v Novi Helvietiji — Novi Švici — sprejemal vsakega gosta. Svojo naselbino je imenoval po starem kraju v Evropi, od koder je (prišel v novi svet. Gospodar trdnjave je povabil goste za dolgo mizo na verandi. Potem je izaploskal in tako dal vedeti indijanski kuharici naj po- streže. Servirali so kuhano govedino v fižolovi omaki, ki je vsem izredno teknila. Med kosilom je Kemble z gostiteljem navezel po- govor. — Po San Franciscu se ^širijo govorice, je dejal, — da je pri vaši žagi nekdo našel zlato. Je to res, mister Sutter? • Sutter, ta iz)klesani Švicar srednjih det, se je komaj opazno namrdnil, dvignil košate obrvi visoko pod čelo, potem pa skomiz- ni'1 z rameni in se omalovažujoče nasmehnil: — Res je, gosipod Kemble. Moj tesar je našel nekaj zrnc ... Nimam pa nobenega pojma, koliko je te reči v reiki. Morda le malo. če pa želite videti najdišče, gospoda, lahko jutri pojezdimo tja. Velja? — Nailcpša hvala za vašo prijaznost, gospod Sutter. Zelo radi sprejmemo \'ašo ponudbo, se je zahvaljeval Kemble. — Tudi jaz ne ver i am em, da bi odkritje pomenilo kaj velikega, toda v San Frapci.xu je novica dvignila oiblake prahu. Rad bi v svojem časni- ku objavil poročilo, .ki bi bilo resnično. Če vam res ne bomo v nadlego, pojdemo z vami. Drugo jutro so se odpravili na pot. Gostje so morali zadr- ževati Vonje, da so ujeli korak z gospodarjevo živaljo, kajti Sutter je jezu'' mulo. Med ježo je Kembelov tovariš povpraševal: — Koliko ljudi imate na vaši velikanski farmi, gospod Sutter? — Hm. Težko bom odgovoril, dragi prijatelj. — Sutterjeve oči so se svetile od samovšečnosti. — Včasih sam ne vem točno, koliko jih je. Po približni presoji jih bo okoli dvesto, ob žetvi pa jih imam tudi po petsto. Ljudi kot so pastirji, drvarji, tesarji, lov- ci, traperji, strojarji, tkalci, kovači, vrtnarji in hišni posli imam celo leto pri hiši. Lahko ste videli, da je pri nas pravi Babilon. Imam ljudi iz Evrope, z ameriškega zahoda, Mehikance, Indijance, črnce, Havajce, celo Kitajce . — Kako opravljate mlačev, mister? Debeli farmer je rade^ volje pripovedoval o življenju v nje- govem malem kraljestvu. — 8 — — Vse opravimo sami. Morali bi enkrat na lastne oči videti mlačev. Ves mesec vozimo zrelo žito v ograjen prostor tam zgoraj v hribih. Ko je spravljen zadnji snop, spustijo Indijanci divje ko- nje v ogrado. Z vpitjem in streljanjem vzpodbujajo živali v divji tek v krogu. V eni uri izmlati tak trop divjih konj tudi po dvatisoč škafov pšenice. Da, da, včasih smo Kalifornijci le boljiši in hitrejši od vas vzhodnjakov. Medtem je skupinica jezdecev prispela do American River. Nekaj dni prej je močno deževalo, zato je bila reka narasla. Zaradi prehitrega toka vode žaga ni obratovala. James Marshall je temačnega obraza stopil prišlecem naproti. Nekam nezaupljivo je gledal tujce. John Sutter, ki je bil prepri- čan, da tesar ni znal brzdati jezika, se je zabaval, ko je videl mrzovoljnega možakarja. Z očitno škodoželjnostjo ga je podražil: — Tile spoštovani gospodje bi radi občudovali zlate rudnike, mister Marshall! — .. .br dan!, je nerazločno zamomUjal James v pozdrav. Te- sarski mojster je bil jezen, da se skrivnost ni dala prikriti. Med drugimi je za to krivil tudi bogatega Sutter j a. — Kje ste našli zlato, mister Marshall?, je poizvedoval časni- kar z ljubeznivim glasom. Marshall mu ljubeznivosti ni vračal. Suho in odsekano je od- vrnil: — Kopij ite pač kjer koli mislite, da bi ga lahko našli. Tujci so se presenečeno spogledali ob tako nedoločnem odgo- voru, zmajali so z glavami in šli k odvodnemu jariku. Iskali so debelo uro, potem pa izgubili zadnjo trohico potrpljenja. Samo eden je našel drobno in tanko izlato luskinico. V dolini med griči se je naglo stemnilo. Gostje iz San Fran- cisca so zavzeto zrli v temo, ki je obkrožala osvetljen prostor oko- li ognja ob reki. Iz teme so v parih ali pa v troje prihajali Coloma Indijanci. Colomi so imeli navado, da so vselej prišli pozdravit Sutterja, če je prišel v bližino krajev, kjer so imeli svoje wigwame in lovišča. Indijanci so molče sedali v širok krog na meji med ognjem in temo. Čez čas je nenadoma šinil na möge nekdanji poglavar ple- mena in se približal ognju. Vzravnan iij ponosen je začol v polom- ljeni španščini svariti. — Opazovali smo vas, kako so vaše oči iskale težko rumeno kamenje v reki. Moji predniki so dobro vedeli kje je tega kame- nja veliko. Rumeno kamenje leži v vodi in v zemlji. Indijanec je zdajci spremenil svojo togo držo. Njegov obraz je dobil prijaznejše in dobrohotne poteze. iz Kolna zbirališče huliganov. Monika je po- gosto, ■ iz tedna v teden menjavala zaposlitev, naposled je ušla od doma in stanovala z Margareto kar pri Langerjevih. Nekega dne je Monika dobila služ- bo prodajalke kruha. Bila je zelo za- dovoljna. Tudi stanovala .je tam. To- da zvečer je smela zdoma samo do devetih, ko je v beatniškem klubu postalo šele prav vroče. Zamudila je nekajkrat in spet je bila na cesti. Spet je šla k Margareti. Maii je med tem zvedela, kaj je bilo in Monika je morala domo\. Mati se je odloči- te za strogost. Pretepla je hčer in jo obsodila na zmanjšane obroke hrane. Morda bi bilo tistikrat bc^lje, če bi posku.sila enkrat z veliko lju- bezni? Spet je Monika naèla delo v neki pekarni. Imela je lepo sobico in zve- čer je .smela ostajati zunaj do de- setih. Toda zdaj je prihajala Mar- garet. Ob sobotah so pri Langerje- vih prirejali divje zabave. Siegfrido- va mati je med tem že prišla iz zdra- vilišča, toda ponoči je spala kot ubi- ta. Monika se je dva meseca čez te- den izogibala Margarete, toda ob sobotah ... Ob sobotah je ni nič za- držalo. Naposled se je pustila pre- govoriti, da je pustila službo v pe- karni in šla z Margareto za perico v neko kölnsko bolnišnico. Tudi sta- novala je z njo, toda skrivaj. Ko je prišlo to na dan, sta obe morali na cesto. Zdaj sta se povsem preselili k Lan- ger jevim. Od živčno bolne Langer je- ve sta izvabljali denar, jemali njeno hrano in jo od dne do dne bolj zapostavljali. Včasih sta ženo tako dolgo pretepali, da jima je naposled dala kakšno marko. Ko je Siegfried hotel narediti poleg Margarete še Moniko za svoje dekle, se mu je le- ta uprla. Bila je obupana. Spala je na tribuni nogometnega stadiona, toda domov ni več marala ... Spet jo je Margret poiskala, izgla- dila spo.- 7. mladim Langerjem. To je bilo nekaj dni pred zločinom. Dan pred tragičnim dogodkom sta Mar- gareta in Monika pretepali Langer- jevo, da, bi dobili drobiž za kino. Ma- ti je sinu potožila, kaj se godi in mu pokazala modrice po telesu. Sin ji je svetoval naj gre k zdravniku, to- da obeh podivjank ni napodil. Lan- gerjeva je šla k zdravniku, povedala od kod poškodbe, zdravnik pa je na- pisal prijavo in jo poslal policiji. Ko se je Langerjeva vrnila, sta Monika in Margareta — imeli sta svoj ključ — gospodarili po stanova- vanjii. Margareta je iskala denar, Monika pa je pripravljala jestvine. Obe sta bili vso noč zunaj, obe lačni in utrujeni. Langerjeva |je začela vpiti, braniti svoje imetje. Pri preri- vanju ji je padel iz žepa izvid zdrav- nika. Dekleti sta ga prečitali ... po- tem se je zgodilo tisto, kar smo za- pisali na začetku. Pred sodiščem sta bili sami, z nji- ma pa simbolično svet odraslih, otroštvo brez toplega doma, mrzla avtoriteta družbe brez človečnosti. Moje je maščevanje — govori v mla- dostnika prerasel otrok — in ne ve, kaj govori, niti kaj stori. Zastarela fai nevozna vozila sovjetske vojske so zatrpala še redke vzdrže- vaue ceste za urejen umik. dra za mladoletniike. Kako so se spletale niti v mrežo njunega zločina najbolje razkriva iz- poved petnajstletne Monike: Monika, kot tudi Margareta, izha- ja iz razdejanega zakona. Preveč skr- bi se je nagrmadilo nad Monikino mater, da je bilo le še malo prosto- ra za nežnost, za ljubezen in topli- no. Monikin oče je živel blizu, a če ga je hči srečala in z njim govorila, jo je mati pretepla. Monika je v šo^ li dvakrat zaostala in ko je bila sta- ra štirinajst let, je nastalo vpraša- nje, kam? Monika je hotela postati frizerka, mati pa je bila mnenja, da bi si morala sama zaslužiti kruh. Materina podpora jc bila pač pre- skromna. Tako jc Monika našla de- lo v bližnji tovarni in všeč ji je bilo tam. čez dva meseca sta se v tovar- ni seznanili Monika in Margareta. Po prvem srečanju sta postali ne- razdružni. Margareta je živela sama z očetom, mati ju je že pred leti zapustila. Margareta je Moniki pripovedo- vala svoja doživetja s fanti, toda petnajstletno Moniko to ni zanima- lo. Njo je zanimal samo ples in beat- niška glasba, fantje pa le toliko, ko- likor so potrebni icot plesalci. Dneve in dneve sta dekleti preplesali v klu- bu, zamujali v službo, dokler ju џiso odpustili. Dekleti sta spoznali dvajsetletnega zidarja Langerja. Njegova mati je bila večidel po zdraviliščih, zato se je njeno Stanovanje spremenilo v FOTOKROlVIKâ: VODE SO GROZILE Ljudje v Medlogu so morali prazniti kleti Divji valovi so se penili ob sotočju Ložnice in Savinje Med Savinjo in Ložnico je nastalo pravcato jezero Savinja je predrla nasip in teče čez polja v Ložnico Ulice med Savinjo in Ložnico v Medlogu so bile kot v Benetkah Narasla Savinja je grozila in Celje je bilo v nevarnosti RIBIŠKO DEKLE NA SVETOVNEM TEKMOVANJU V LONDONU JE PRED DNEVI TEKMOVA- LO 49 LEPOTIC IZ RAZLIČNIH DR2AV SVETA ZA NASLOV »MISS SVETA«. ZA NAJLEPŠO JE BILA IZBRANA »MISS INDIJE«, TAKOJ ZA NJO PA JUGOSLO- VANKA NIKICA MARINOVIC. NIKICA JE HCl PREPROSTEGA RIBICA IZ DU- BROVAČKE RIJEKE. NIKICA SE NI OD- ZVALA LASKAVIM PONUDBAM MOD- NIH HIŠ V TUJINI. POSTATI ŽELI MODNA KREATORKA IN MANEKENKA MODNE HIŠE V BEOGRADU, KI JO JE OBLEKLA ZA NASTOP V LONDONU. ELKE SOMMER, HOLLYWOODSKA ZVEZDA NEMŠKEGA RODU IMA 600.000 NEMŠKIH MARK LETNE PLACE. KO JE NEDAVNO SPET BILA V NEMČIJI, SE JE PUSTILA PORTRETIRATI SLIKARJU REINHOLDU tiMMU V BERLINU. EL- KE BAJE TUDI SAMA SLIKA IN JE CE- LO V KALIFORNIJI PRIREDILA RAZ- STAVO. NAJRAJE PA RAZSTAVLJA KAR SVOJ ŽIVI ORIGINAL, KOT TU PRED OC MI MOJSTRA SLIKARSKE PALETE TIMMA. 28 LETNA AMERIČANKA SHIRLEY HAMBRICK JE BILA OČITNO PRE- OBILNA (LEVO). NJENA DEBELOST PA NI MOTILA SAMO NJENE ŽENSKOSTI, TEMVEČ TUDI ZDRAVJE. VSAK OD- VEČNI KILOGRAM JE ZANJO POMENIL SKRAJŠANJE ŽIVLJENJA. SHIRHLEY, KI JE TEHTALA 144 KILOGRAMOV SE JE ODLOČILA ZA SHUJŠEVALNO KURO POD ZDRAVNIŠKIM NADZORSTVOM. PO ŠESTIH MESECIH ZDRAVUENJA JE SHUJŠALA ZA 14 KILOGRAMOV, PO ENEM LETU PA ZA NADAUNJIH 39 KI- LOGRAMOV. DANES JE SHIRLEY SPET VITKA (NA DESNI), A PRI SHUJSEVA- NJU NI IZGUBILA ZDRAVJA, NASPROT- NO, POBOLJŠALO SE JI JE. ZDRAVNI- KI RAZLAGAJO NJENO DEBELOST S TEM, DA JE POSTALA MATI TAKOJ PO SPOLNI DOZORELOSTI IN DA SE JE MED NOSEČNOSTJO PREVEČ RADA DO PREOBILICE NAJEDLA. SAMO CE DOBRO POGLEDATE, BO- STE RAZLOČILI, KDO JE ONA IN KDO ON. DOLGI LASJE ENAKE BARVE IN KVALITETE POKRIVAJO OBE GLAVI. DESNA GLAVA PRIPADA PEVCU IZ AN- SAMBLA »ROLLING STONES« BRIANU JONESU, LEVA PA NJEGOVI PRIJATE- LJICI ANITI PALLENBERG. TONES JE NED.AVNO GOSTOVAL V NEMČIJI, KJER SI JE ZA SPOMIN KUPIL ES- ESOVSKO UNIFORMO TER ŽELEZNI VITEŠKI KRIŽEC. RAZGIBAJTE SI MOŽGANE POSETNICA SONJA TOP Iz katerega slovenskega mesta je domaf Sonja? MALA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. enostavno vodno prevoz- no sredstvo, 6. salicilna kislina, ki prepreču- je gnitje in vrenje, 8. rudar, 9. kemični znak za element tantal, 10. nemški meščanski filo- zof (Georg), 11. večja lesena posoda, 12. za- četnici priimka in imena znanega švedskega prirodoslovca, 13. čebelji dom, 14. grožnja, 16. prostrane livade. NAVPIČNO: 1. starodavni jezik v Indiji, ki ga govorijo in pišejo samo še učenjaki, 2. stran, 3. lesnoindustrijski kombinat v Celju, 4. kemični znak za element aktinij, 5. lep kli- matski kraj ob južnih obronkih Pohorja, 6. indijanska trofeja, 7. velik plavajoč objekt, 11. začetnik kriticizma (Immanuel), 13."stvar- nik sveta po verovanju starih Egipčanov, 15. kemični znak za element erbi. Besedam NOGA, MA- KO, LIST, ANIS, A- MER poišči anagrame in jih v spremenjenem vrstnem redu vpiši v obrobljeni del lika. Skozi ves lik dobiš be- J sede naslednjega pome- i na: 1. znamenita pariška trdnjava, ki so jo kmetje in delavci po- /, polnoma razdejali; 2. Župančičeva pesni- ška zbirka (1900); 3. avstralsko lovsko O orožje, ki se vrne k tistemu, ki ga je vr- gel; li 4. rokovnjač; 5. naziv za avstroogr- skega vojaka. j- Na označenih poljih J dobiš skupino otokov v Polineziji. KOMBINACIJA CEIISUI lEDNIU LTREDNISTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-é9. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«. »Na delO€ »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik. (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik. (1950- 1954) Ш od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. ianuarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. - Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod xa InformaUvno službo Celje. TISK Ш К1Ј«ЕЛ: >Cdíj*ki tUkc. — CENA: posamezna Številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2.000) dm, poUetna 10 (1.00) din. Tujina 40 (4 00) TEKOČI RAČUN; 5B7-3-Z23._______^ '