TRST, četrtek L novembra 1956 Leto XII. . Št. 247 (3485) !*3?.&8STV<* UU MONTECCHI Jt. *, II. nad. — TELEFON 93-80« IN 94-83* — poStnt predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 3* — Tel. v jirlru 1 GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm fc,- * stolpca: trgovski 80, finantno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. DHEYHIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94*638, 93 808, 37-338 MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - l - Z - 375 • lzdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst IMPERIALISTI IZVAJAJO VOJAŠKE GROŽNJE PROTI EGIPTU Anglo-francoski bombni napad na Kairo UJNIK OZN SKLICAL ZA DANES 'tret/no zasedanje skupščine Hamniarsk joeld zagrozil z ostavko, če članice Organizacije združenih narodov ne bodo spoštovale listine te organizacije YORK, t. — Varnostni svet Je danes sklenil tičati I „ ^edno zasedanje glavne skupščine OZN v zvezi Šroti !?0m na Za ta sklep je glasovalo 7 članov, II 1, g Vasovala Francija in Velika Britanija. Avstrali- »I mn - pa sta se v?držali- Proti temu glasovanju *oč veto. ^»®marskjoeld je sklical za 23. uro (po srednjeevrop- ifi«. *asu^ danes, četrtek, izredno zasedanje glavne skup "* OZN. k",k n°čni seji Varnostnega Vllilj. °n, torka na sredo i'ta W»E Rritanija in Francija Mo (prvela veta postavili klin proti sovjetski re- 4UClli . suvjciaAi i c- i* j,:' je zahtevala, naj 111 Usta - 'n Esipt pozoveta fi»j ulvi?ev ognja, Izrael pa biarl? a-e svoje čete na )Uciio ?c,isko črto. Za reso-! p- Je glasovalo 7 držav, fiijj) ®roti (Francija in An-mLdržavi r'ta se vzdr-hški '“eliSija in ZDA) Ame-!(ie i,- stavnik Cabot Loc- !»Vanj‘ Jav>i. da se je pri glasbi; vzdržal, ker v so- “fžjvj resoluciji ni poziva ^ržiin članicam, d a se *ile i Uporabe ali grožnje to|y 4^, Področju Sueza in ^iva . ni v tej resoluciji bo ifraelu pomoč, če se .. azval pozivu Varnost- i^jo’ države članice u-" '0 -Ad 8v • -* HU^-rvu vauiuai- /lptovet Tudi za sprejem ^eSa protesta proti Mo 7 ^ Franciji je glasovi anov» 4 pa so se fr S • anc°skem in angleškem. Jiltj Jugoslovanski delegat ?!e p.redlagal izrecno skli-'} kts!!av.ne skupščine OZN ^ .le bila seja odlože-J?i,j uanej, zvečer. Prvi je % |?voril glavni tajnik 1'tktU-BernmarskjoeId, ki je .'vito ° Ponudil svojo o-i e6a 2aradi angleško-fran- Am-,napada na Egipt. :* arskjoeld je izjavil. >lni„,Vae članice OZN ne "i. oJUlejo bod stine gl-’ a^i svoje aktivnosti - avru tajnik OZN. i;;a, i^rskjoelc1 je dalje iz-zvezi s in britanskim ve- ti 6aUjeJ° svojih obvezno-'N c ,°do spoštovale vse ^'ievaij16 OZN»> ne more HS'av * JC . k><° 0{itn° v ki ltiotaJarnostnem svetu, da or- Predpostavljati, da i sam. ki imajo nalogo tj^bost „Elavni tajnik imeti , n— Ji?' ',v *p°štovanje listine J*,®**, nalogo lahko tu- i K* jejo- £,«C*io.ld je dodal, da tJučj lzogniti zavzemanju ko Ozm sP.orih med člani-i(i- Uka . !n do trenutka, >1U i _att,cija lahko pripo-,-?s*tvi spora«. «Toda »Ki, r*mik OZN, je pri-1 mor-a V;- ,°ra. biti tudi v službi« cin |istine OZN in nje-V’ ca ., ora konec koncev -U k;.E?tovi, kje je krivi- kj ■ e ie Pravica.a j- . Hammarskioeld lz- V"htev,ei ne bi ZDA vče* U, • V« lzrednega zase-z v rnortnega sveta v OS med Izraelom in j, agi ‘n., on nastopal na VlNa I3:ni’ k' mu jo da-V;?‘a Združenih narodov. *?,* Poslar-ia in Ve,ika BrL % aeln \. uitimat Egiptu k,Ui on sklical Var- al ' ue ta ne bi še W»1.U s n danes bi poslal k,vita Efiptu poziv, naj ftto °ie četV1’ in nai umakne- e na demarkacijsko UlStiSks "i"1)1 Uršk deleSat Lodge je l(.v U Kel popolno zaupa-S Utiij Prarskjoe.da ln -ie !V2razit, ie to priprav-■' i ci, s glasovanjem o it v Unčo, . j® potrebno. Tu-Ut^Uruiif' Predstavnik se - ■ ameriškemu dele. Vriski SiD<1Ud3r1eleeat Soboljev je V1« v ail1- da ima SZ zau-k ?a Dna ammarskjoelda :n Sli? p0,p>ra- Dodal je, da ^ v Fnintn Sl četper s.° angle.ško-fran-•» i *keP ‘ti>če.e invazijo e-■ oz-emlja. Obtožil jtujtili .*0 Francijo, da sta !' m b n-Z?CVor> de bi se Si\ w®koPa. Poudaril je, “lit 'Sij- arnostni svet obso-Vkk*)e , rancije in Velike S: a s„fr. ukazati, naj u-M'e Z eg’Pt0V' SSlVski delegat Lufti je ,j ^8 scdbo neizzvanega ;VNo- Egiptu še . v?riski delegat je iz- V Ponov6 bl bil Varnostni ‘%i H, ,P° blokiran z. ve- S ^rnosi' tem izginil« nJ' bi Združenih naro-i lani,. P“dla na vse čla- !v«UiJclie- j Um svoi^gat Dixon je i i« 9rski ,*sPoštovanje» do t “ ln J- oajai. ,W.°go ‘k°-francoski aftci-'“% * i- nieiena na vojaške 0 * da je bik ^ j, teb nwfno’ nai O Je -u Oblekt,,,, v obtožbo, da Francija ravna v nasprotju z listino OZN io ie ceio pozval države članice, «naj sodelujejo z akcijo, ki se je začela v interes« mednarodne skupnosti«. Jugoslovanski delegat je predlagal sklicanje izrednega zasedanja glavne skupščine, ki naj prouči skrajno resen položaj, ki je nastal zaradi akcije proti Egiptu in naj da zadevna priporočila. Pri nadaljevanju seje je angleški delegat izjavil, da nasprotuje jugoslovanskemu predlogu, češ da ni pogojev, ki bi narekovali sklicanje izrednega zasedanja skupščine. Tudi francoski delegat je izjavil isto m oba sta pripomnila. da bi sprejem jugoslovanske resolucije «utegnil imeti zelo resne posledice«. Ameriški delegat Lodge pa je sporočil, da bo glasoval za jugoslovanski predlog. Angleški delegat je tedaj predlagal, naj se jugoslovanski predlog ima za »nesprejemljivega« Pri glasovanju je bil angleški predlog zavrnjen s 6 glasovi (ZDA, SZ, Jugoslavija, Peru, Kuba, Iran). Za predlog so glasovale Francija, Velika Britanija, Belgija in Avstralija. Kuomintanški delegat se je vzdržal. Po glasovanju je angleški delegat izjavil, da ostane pri svojih jurrdičnih ugovorih proti jugoslovanski resoluciji in da si pridržuje nadaljnje stališče svoje vlade. Isto je izjavil francoski delegat. Seja je bila zatem zaključena. Pred začetkom angleškega in francoskega napada na E-gipt je v angleški spodnji zbornici govoril predsednik v ade Eden, ki je skušal z raznimi že večkrat ponovljenimi argumenti upravičiti brutalen napad na Egipt. Med govorom so konservativni poslanci večkrat p.oska-li. opozicija pa je vzklikala proti vladi. Laburisti so sklenil' predložiti jutri resolucijo ki graja politiko vlade na Srednjem vzhodu in zadevna debata v spodnji zbornici se bo začela takoj jutri. Eisenhower proti vojni WASHINGTON, 31. — V govoru, ki ga je imel nocoj po radiu in televiziji, je predsednik Eisenhovver izjavil, da se ZDA ne bodo vmešale v sovražnosti na Srednjem vzhodu. Izjavil je dalje, da je bil angleški in francoski napad na Egipt »napaka« in da ZDA »ne sprejemajo uporabe sile kot instrument pametnega in primernega reševanja mednarodnih sporov«. Dodal je, da upa in želi, da bi vprašanje Srednjega vzhoda predložili glavni skupščini Združenih narodov. Eisenhovver je v svojem govoru izjavil, da se ZDA v celoti zavedajo resne zaskrbljenosti Izraela, Francije in Velike Britanije. ZD^ so tudi mnenja, da se je položaj na Srednjem vzhodu poslabšal «brez potrebe« zaradi egiptovske politike vštevši oboroževanje z orožjem iz »komunističnih držav«. «Stvarnost dejstev, je nadaljeval predsednik, pa se vsekakor zdi jasna: začetek akcije se more težko vskladiti z načeli in smotri Združenih narodov, ki smo jih vsi podpisali. Poleg tega smo prisiljeni dvomiti tudi ali bo vojna s časom lahko služila stalnim interesom samih držav napadalk.« V zvezi z vetom Anglije in Francije proti ameriški resoluciji je Eisenhovver izjavil, da možnosti postopka v OZN niso še izčrpane in je pripomnil, da bo v glavni skupščini, kjer ni mogoč veto, svetovno javno mnenje lahko vplivalo glede naše zahteve, da se napravi pravičen konec temu vprašanju.« Predsednik je dodal, da ko poudarja, da ZDA ne sprejemajo uporabe sile kot sredstva za poravnavo spora na Srednjem vzhoču. ne ^misli na noben način zmanjševati ameriškega prijateljstva z Veliko Britanijo in Francijo in tudi ne odločitve, da se o-hranijo in okrepijo skupne vezi. Dejal je tudi, da se zaveda, da so bili Izrael, Francija in Velika Britanija »predmet hudih in ponovnih izzivanj« in je dodal, da so pri nedavnih motnjah na Srednjem vzhodu vse države trpele krivico. »Toda jaz nisem mnenja, da je novo orodje krivičnosti — vojna — pripomo- TITOVA IZJAVA ZN MORAJO NOVO VOJNO Napad Izraela, Anglije in Francije je enolen (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 31. — Predsednik republike maršal Tito je o položaju na Srednjem vzhodu podal sledečo izja- vo: *Na Bližnjem vzhodu je prišlo do odkritega napada Izraela na Egipt, ki je povzročil vojno stanje, ki grozi, da se spremeni v vojno velikega obsega z nedogled-nimi posledicami in nepredvidenim izidom. Anglija in Francija sta včeraj ultimativno z izgovorom zaščite tega področja od posledic izraelskega napada na egiptovsko ozemlje zagrozili, da bosta zasedli Sueški prekop. Toda to ni ni kak ukrep proti izraelskemu napadu niti zaščita pred napadom, temveč bi to, če bi se uresničilo, pomenilo nadaljevanje istega napada. V stvari sta obe akciji, izraelska in angleško-francoska tako očitno povezani — tudi brez mnogih naporov z njihove strani, da se ta o-čilnost prikrije — da u-stvarjata v celoti enoten napad. Jaz sem večkrat, zlasti v svoji izjavi od 11. avgusta Iti56, opozoril na resen položaj na tem delu sveta. To so prav tako storili tudi drugi odgovorni zastopniki drugih držav. Moglo se je pričakovati, da bodo odgovorne vlade zahtevale in našle način, da se na miroljuben način odstranijo težave in najde sporazumna rešitev tega spora. In prav v trenutku, ko so bili ustvarjeni določeni pogoji za sporazum, kot na primer sprejem s kupnih načel, na katerih bi se mogla najti praktična rešitev ______ sueškega vprašanja, za kate- gat je zavrnil ra sta glasovali tudi Angli- ^ 6 ac d« je bilo prebi- lo, naj bo da-iV' pr' u°)ektov. Protesti-Via n A°bt°žbi, da sta napadalki ‘h 00» R1 da «ne bi bilo •h- dai- Varnostni c°8ki j razpravljal dele"-- — ja in Francija, je ta pot zavržena in prešlo se je na akcijo, s katero se želi s silo vsiliti enostranska rešitev za ceno izzivanja vojne. Poleg tega je treba poudariti, da sta vladi Anglije in Francije sporočili svoje enostranske namere in nista čakali m akcijo Združenih narodov in sta celo blokirali delo Varnostnega sveta, ki se je sestal, da bi razpravljal o vprašanju in sprejel sklep. Žalostno je in lahko bo tragično, da se v času, ko bi vse vlade morale usmeriti svoje napore za miroljubno rešitev že obstoječih vprašanj , ki jih je že itak dovolj, ustvarja nov nevaren položaj, ki se žčli izkoristiti v sebične namene. Ce Ut napad ne bo ustavljen s skupnimi napori vseh članov Združenih narodov, bo to lahkd imelo nedogled-ne posledice za mir v tem delu sveta. In ne samo to. Kajti nemogoče in nedopustno je, da se v naši dobi vprašanje, kot je sueško, rešuje s silo.' Zaradi tega ves svet upravičeno pričakuje, da bodo Združeni narodi in vsaka posamezna članica posebej, upoštevali interese mednarodne skupnosti in da bodo z obsodbo tega napad.a in groženj z vsemi razpoložljivimi ukrepi preprečili novo vojno in vrnili človeštvu vero ter možnost zagotovitve miru in sodelovanja med narodi.« Uradni krogi javljajo, da je jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve dal navodila jugoslov. poslaniku v Kairu, naj izraelski vladi prikaže stališče jugoslovanske vlače v zvezi z napadom Izraela na Egipt. B. B. ček za te napake. Ne more biti miru brez zakona. In ne more biti zakona, če se hočemo sklicevati na mednarodni zakon za tiste, ki se nam upirajo, in drugega za naše nasprotnike.« Eisenhovver je v svojem govoru izjavil tudi, ča je celo zadovoljen zaradi odložitve Sovjetske zveze, da «bo ugodila željam narodov Vžtiodne Evrope po večji narodni neodvisnosti in individualni svobodi«. Sporočil je tuči, da je bila ameriška vlada zadnje dni «v stiku z novo poljsko vlado v zvezi z gospodarsko pomočjo Poljski«. Dogodki včeraj ANGLEŠKO-FRANCOSKI NAPAD. — Angleška in francoska letala so včeraj bombardirala Kairo, Aleksandrijo, Port Said, Izmailijo in Suez, IZRAELSKI NAPAD. — Ves dan so se nadaljevali boji med izraelskimi in egiptovskimi četami na kopnem, v zraku in na morju. Sestreljenih je bilo 10 izraelskih letal in 2 egiptovski. Egiptovska vojna ladja "Ibrahim* je bila poškodovana in poveljnik ladje je dal ukaz za njeno potopitev. VARNOSTNI SVET. — Na jugoslovanski predlog je Varnostni svet sklical za danes izredno zasedanje glavne skupščine OZN. Skupščina lahko z večino določi tudi potrebne vojaške ukrepe proti napadalcu, kakor je storila n. pr. v zvezi s Korejo. VES SVET OBSOJA NAPADALCE. — Eisenhovver poudarja, da ZDA ne odobravajo uporabe sile za reševanje mednarodnih sporov. Napad so v svoji izjavi obsodili tudi maršal Tito ter vlade SZ, Indije, Belgije, Nizozemske in Norveške. MEDLA IZJAVA RIMA 0 DOGODKIH HA BLIŽNJEM VZHODU ITALIIANSKA VLADA NASPROTUlE atlaško-Iraicosteim upaili na liipl Na ostro stališče proti angleškim in francoskim kolonialistom in imperialistom so se postavili samo komunisti in socialisti (Od našega dopisnika) RIM. 3i. — Vodstvo KPI je iztfalo danes sledečo izjavo: 1. Odločna obsodba odkritega napada, ki sta ga organizirali angleška in francoska vlada. 2. Solidarnost z egiptovskim narodom in z arabskimi napadenimi narodi. 3. Zahteva, da italijanska vlada obdrži Italijo izven vsake udeležbe — direktne ali indirektne — v spopadu; da prekine vsakršno solidarnost z imperialističnimi napadalci in da jim odreče vsakršno pomoč. 4. Pobuda italijanske vlade za zahtevo, da pride do sestanka štirih velikih ter sredozemskih držav z namenom, da se naredi konec spopadu s skupno akcijo vseh držav, ki hočejo rešiti mir na svetu. 5. Izolacija in obsodba vseh tistih, ki v imenu »atlantske solidarnosti* izrekajo solidarnost z imperialističnimi napadalci ter skušajo poriniti Italijo k sodelovanju v spopadu v službi teh napadalcev.« Izjava še dostavlja, da _ se sedaj po dogodkih na Madžarskem vidi, kako vsaka oslabitev socialističnega sveta po- VES SVET OBSOJA NAPAD NAPAD JE NAJBRUTALNEJŠA OBLIKA IMPERIALIZMA Tako označujejo napad afriške in azijske države - Izjave vlad Sovjetske zveze, Indije, Belgije, Nizozemske in Norveške Angleško-francoski napad na Egipt je izzval odločne proteste v vsem svetu, posebno še ker se ti dve državi nista ozirali na resolucijo Varnostnega sveta, ki odločno obsoja izraelski napad na Egipt, in sta ta napad odkrito podprl: in danes tudi sami napadli Egipt. Angleško-francoski napad obsojajo tudi v ZDA. Dulles je včeraj britanskemu in francoskemu predstavniku izrekel skrajno nezadovoljstvo, ker se Francija in Velika Britanija nista posvetovali z ZDA. Nekateri funkcionarji so izjavili. da je ameriška vlatla odločno opozorila na Veliko Britanijo in Francijo, da njih vojaška akcija lahko vžge iskro vojne in da ne moreta računati na ZDA, aa se bosta iz tega izmotali. V poučenih krogih zatrjujejo tudi, da nameravajo ZDA umakniti svoje brodovje iz vzhodnega Sredozemlja, zato da se prepreči, da bi se ameriške obkrožene sile zapletle v kak incident. Diplomatski dopisnik lista «Washington Post« Roberts piše med drugim: «V vladnih krogih, od predsednika navzdol, so mnenja, da so Angleži in Francozi napravili tragično pomoto pri računanju in da se bo vojaška intervencija s časom pokazala porazna za njuni državi. ZDA so mnenja, da je angleško-francoski ultimat E-giptu meu najbolj brutalnimi, kar jih je bilo kdaj postavljenih kaki državi.« Sovjetska vlada pa je objavila izjavo pod naslovom «Oborožen napad proti Egiptu«. Izjava pravi: «Egipt je postal žrtev napada. Izraelske čete so prišle na njegovo ozemlje, kateremu grozi izkrcanje francoskih in angleških cet. Akcija izraelske vlade je namerno oboroženo napadalno dejanje in namerna kršitev listine OZN. Dejanja dokazujejo, _ da se je invazija izraelskih čet pripravila zato, da služi kot izgovor zahodnim državam, v prvi vrsti Veliki Britaniji in Franciji, da pošljeta svoje oborožene sile na ozemlje a-rabskih držav in še posebej na področje Sueškega prekopa. . Zahodne države prikrivajo s*voje napadalno dejanje sklicujoč se na kolonialistično izjavo ZDA, Francije in Velike Britanije iz leta 1950. ki so jo soglasno zavrnile vse arabske države. Po izraelskem oboroženem napadu sta Velika Britanija in Francija poslali 30. oktobra ultimat egiptovski vladi in zahtevali za svoje čete ključne položaje na egiptovskem ozemlju, v Suezu, Port Saiču in Ismailiji z izgovorom, da hočeta preprečiti vojaške operacije med Izraelom in Egiptom. Čeprav je egiptovska vlada, ki brani suverenost in ozemeljsko nedotakljivost dežele, zavrnila to zahtevo, sta Velika Britanija in Francija poslali svoje čete za izkrcanje na egiptovskem ozemlju. S tem sta ti dve državi krenili na pot oborožene intervencije proti Egiptu ter sta brutalno poteptali zakonite pravice suverene egiptovske države. Taka dejanja francoske in britanske vlade niso v skladu z načeli in smotri OZN in so groba kršitev obveznosti, ki so jih svečano prevzele države članice OZN, teč napad na Egipt. Miroljubni naroči sveta s siurijsLijv g.čudjo na pravično borbo egiptovskega ljudstva, ki brani svojo narodno neodvisnost. Sovjetska vlada je mnenja, da mora Varnostni svet OZN sprejeti takojšnje ukrepe, da se ustavijo napadalna dejanja Velike Britanije, Francije in Izraela proti Egiptu ter da se invazijske čete takoj umaknejo z egiptovskega o-zemlja. Sovjetska vlada meni, da vsa odgovornost za nevarne posledice omenjenih napadalnih dejanj proti Egiptu pade izključno na vlade, ki so začele napad ter kršitev miru in varnosti,« Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Gromiko pa je v Moskvi poklical na razgovor francoskega in britanskega poslanika Predstavnik holandske vlade je danes ostro napadel Francijo in Veliko Britanijo zaradi njih vojaške akcije na Srednjem vzhodu. Dejal je. da samo Varnostni svet lahko reši to vprašanje- Predstavnik je tudi izrekel resno zaskrbljenost in dejal, da je bila njegova vlada presenečena zaradi zadevnih vesti po radiu. V norveškem zunanjem mi-n’strstvu izjavljajo, da Norve. ška ni bila vprašana za mnenje glede angleško - francoske akcije o Suezu in da bo zaradi tega morda morala revidirati svoje stališče glede sueškega vprašanja. Tudi v Biuslju se uradno poudarja, da belgijska vlada n: bila vprašana za mnenje. Predsednik indijske vlade Nehru pa je angleškemu in francoskemu diplomatskemu predstavniku izrazil zgražanje zaradi francosko-britanskega napada. Nehru se je danes razgovarjal tudi z amerjškim predstavnikom ter z egiptovskim in sovjetskim poslanikom. Predstavnik indijske vlade pa je izjavil, da vidi indijska vlada v angleško-fra’nco-skem napadu na Egipt Odkrito kršitev listine OZN in da je angleško-francoska akcija v nasprotju z načeli, ki so jih afriške in azijske države proglasile na bangdunški konferenci. Predstavnik je dodal: »Ta napad bc lahko imel ne-dogledne posiedice v Aziji in Afriki in lahko privede tudi do večje vojne«. Države azijske in afriške skupine v OZN pa so označile angleško-francoski ultimat Egiptu kot «zaostritev imperializma v njegovi najbolj brutalni obliki« ter poudarjalo, da bo angleška in francoska akcija lahko ime a neprecenljive posledice v Aziji, Afriki in drugod. Skupina je preučila tud’ jugoslovanski predlog, naj se skliče izredno zasedanje skupščine OZN. Priprave v Siriji, Iraku Libanonu in Jordaniji Napadalci nameravajo izkrcati 18.000 vojakov pod poveljstvom angleškega generala Kightlej/a KAIRO, 31. — Egipt je uradno sporočil Varnostnemu svetu, da sta Velika Britanija in Francija napadli njegovo o-zemlje. Angleška in francoska letala so bombardirala Kairo, Aleksandrijo, Port Said, Iz-matlijo in Suez. Ta mesta so bila istočasno bombardirana ob 20,50. Ob 18. uri pa so angleški bombniki bombardirali Kairo. Letala so metala zaži-galne in druge bombe. V Kairu je bilo ubitih 7 oseb, materialna škoda pa je precejšnja. Predsednik Naser je danes imel daljši razgovor z ameriškim poslanikom v Kairu. Sovjetski poslanik v Tel Avi-vu pa je danes izročil protest sovjetske vlade proti izraelskemu napadu. Iz Tripolisa javljajo, da je libijski zunanji minister sporočil, da bo Libija sprejela vse ukrepe, da prepreči, da bi se angleške baze v Libiji uporabljale proti Egiptu. Libijska vlada je odločno protestirala proti izraelskemu napadu na Egipt. Tudi iraška vlada je protestirala pri francoski in britanski vladi zaradi napada na Egipt. Poudarila je tudi, da ima namen sodelovati z drugimi arabskimi državami in z Egiptom na vojaškem in drugih področjih ter nuditi pomoč tudi Jordaniji. V Siriji, Iraku in Libanonu so danes proglasili obsedno stanje. Predsednik sirske vlade je izjavil, da je njegova vlada sprejela vse potrebne ukrepe, da se postavi na stran Egipta. Jordanska vlada je tudi proglasila obsedno stanje in odredila splošno mobilizacijo. Za vrhovnega poveljni- ka napada.nih sil je bil imenovan britanski general Sir Charles Kightle.v. Francoski admiral Pierrp Narjot pa je bij imenovan za njegovega namestnika Skupni glavni štab ima sedež na Cipru. Medtem poročajo tudi o premikih angleškega in francoskega brodovja. Danes je iz Alžira odpotovala francoska, križarka »Jean Bat« z napadalnim’ oddelki in s pada.ci tujske legije ter z mornariškimi komandosi. Kakor piše francoski list »Pariš Presse«, znaša število prve skupine francosko-bri- tanskih čet. ki naj bi se izkrcale v Egiptu, 18 000 mož. Britanska admiraliteta je meni obenem oslabitev miru ter porast nevarnosti za vojno. »Iznad vsega gre danes za mir, za italijanski narod, za narode Evrope, Azije in Afrike. Naj se zdruzijo komunisti, socialisti, demokrati in vsi dobri državljani za reš,-tev miru Italije in sveta. Ven iz Egipta imperialistične sile, se zaključuje izjava. Svoboda in neodvisnost arabskim narodom! Mir Italiji in vsem narodom!« Čeprav se je italijanska vlada danes popoldne sestala ob 17.30, ob času torej, ko so ji bile ne samo znane Ede-nove besede, da bodo storili, s čimer so zagrozili, temveč je že lahko imela tudi vest o britanskem bombardiranju Kaira, je vendar najprej razpravljala o Madžarski. V zelo medlih besedah pa govori uradno poročilo o »vprašanju, ki je nastalo po zadnjih dogodkih na Srednjem vzhodu«. Poročilo pravi, da so «vesti o vstopu izraelskih čet v Egipt ter o francosko-angle-ški intervenciji bile sprejete pri italijanskem javnem mnenju in vladi z živo zaskrbljenostjo«. Vsekakor pa niti vlada, niti v njej sodelujoče stranke niso jiokazale niti majhnega odstotka tiste «za-skrbljenosti«, ki so jo pokazale za dogodke na Madžarskem, Pri tem pa je jasno, da vsa »solidarnost z madžarskim ljudstvom« pač ni veljala tistim demokratičnim elementom, ki so se borili proti izrodkom stalinizma, temveč tistim, ki so zagrabili orožje v varljivem upanju, da bo mogoče na Madžarskem zopet vzpostaviti režim horthyjev-skega tipa. Poročilo o vladni seji pravi nato, da «ministrski svet naslavlja vroč poziv državam Bližnjega vzhoda ter zavezniškim in prijateljskim drža- sporočila. da je angleška kri- , ______ žarka «New Foundland« po- v™, ,'?1. nai z. ?? J. topila eno egiptovsko frega- j poskušajo ^ta^ko|^ doseči -Tone to. Glavni štab egiptovskih oboroženih sil je danes popoldne sporočil, da so se boji med izraelskimi jn egiptovskimi silami nadaljevali na kopnem, v zraku in na morju v zadnjih 24 urah. Na polotoku Sinaj se bitka, ki se je začela sinoči .nadaljuje, kjer so egiptovske čete ustavile izraelsko napredovanje. V letalski bitki mec egiptovskimi in izraelskimi letali je bilo sestreljenih 10 izraelskih letal in 2 egiptovski. E-giptovski torpedni lovec «1-brahim« je bombardiral pristanišče Haifo. zatem pa so ga izraelska letala in vojne ladje poškodovali. Zato je poveljnik ladje odredil posadki, naj jo potopi. Izraelsko poveljstvo pa je javilo, da so izraelske čete prodrle do črte oddaljene 10 milj oč Sueškega prekopa Madžarska v znamenju zahtev posameznih narodnih svetov Nagy je sporočil, da se je začela konferenca o ukinitvi varšavskega pakta - Sovjetske čete so se včeraj umaknile iz Budimpešte • Obnovitev socialdemokratske stranke Badoglio umrl ASTI, 1. — Danes pet minut po polnoči je v evojem stanovanju umrl maršal Pie-tro Badoglio. Star je bil 85 let. BUDIMPEŠTA, 31. — Okoli poldne so vse sovjetske čete zapustile Budimpešto. Zjutraj je budimpeštanski radio oddajal številne pozive raznih tovarn prestolnice delavcem, naj se vrnejo na delo. Radio je tudi sporočil, da sta pošta in telegraf začela danes redno delovati. Iz Beograda javljajo, da so telefonske zveze z Budimpešto obnovljene in da so nekateri zahodni novinarji že dobili vizum za Budimpešto. Železniški promet ni bil se obnovljen, deluje pa rečni promet. Budimpestanski radio je javil. da je madžarska vlada poslala sovjetski vladi noto, v kateri zahteva imenovanje sovjetskih delegatov za začetek vladnih pogajanj o umiku sovjetskih čet iz Madžarske. Nota zahteva, naj se nujno določita kraj in dan pogajanj. Predsednik vlade Nagy je danes govoril pred spomenikom Kossutha ob navzočnosti večje množice. Med drugim je Nagy poudaril, da ni odgovoren za poziv sovjetskim četam, naj intervenirajo na Madžarskem, ter je zopet poudaril, da sta sovjetske cete poklicala Geroe in Hegedues. «Danes se začenja konferenca o ukinitvi varšavskega pakta in umiku Rusov iz naše države. Imejte zaupanje v vlado. Revolucija je zmagala,« je pripomnil Nagy. Skupini novinarjev je nato Nagy izjavil: »Mi imamo mož- nost zbrisati varšavski pakt. Mogoče je, da Madžarska postane nevtralno jedro v Srednji Evropi« Na koncu je Na-gy ponovil: «Jaz nisem bil predsednik vlade, ko so bile pozvane sovjetske čete« Dalje javljajo, da je bila Ana Kethly izvoljena za predsednico madžarske socialdemokratske stranke, Gyla Kele-men pa za glavnega tajnika stranke. List «Nepszava» bo jutri izšel kot glasilo socialdemokratske stranke. Ista agencija javlja, da so sinoči ustanovili v Gyoeru podonavski narodni svet, v katerem so delegati mest tamkajšnjega področja in se drugih področij Madžarske, ki se bodo se priključila. Ta svet je sklenil začeti z vlado pogajanja o sledečih zahtevah: 1. Po umiku sovjetskih čet in najpozneje konec januarja 1957 bo morala vlada organizirati splošne, tajne svobodne volitve ob udeležbi več strank. 2. Udeležencem upora se mora dati možnost udeležbe v vladi. 3. Vlada bo morala proglasiti v OZN nevtralnost Madžarske. 4. Vlada bo morala jamčiti svobodo besede, tiska, zborovanj in vere. Svet pravi nato. da ne bo priznal vlade, če ne bo izpolnila vseh teh zahtev. Budimpeštanski radio je od. dajal političn' program, ki ga je v imenu zveze madžarskih kmetov predloži.1 Kiss Sandor. Program vsebuje sledeče točke; 1. Takojšnji umik vseh Rusov iz Madžarske in najpozneje do 1 januarja 1957, kor se bodo sicer proti njim borili z orožjem. 2. Odpoved varšavskega pakta. 3. Proti slehernemu notranjemu ali zunanjemu sovražniku se bodo berili z orožjem. 4. Člani stare tajne policije se ne smejo sprejeti v nobeno vojaško organizacijo Dopisnik ameriške agencije United Press pa je imel v Budimpešti intervju z novim podpredsednikom vlade Zoltanom Tildyiem, ki je voditelj stranke malih posestnikov. 'fi.dy je na zadevna vprašanja odgovoril, da umik sovjetskih čet iz Budimpešte ni podvržen nobenim pogojem Glede navzočnosti Mikojana v Budimpešti je Tild.v odgovoril; «Mikojan je prišel v Budimpešto in morda se je pogajal z Nagyjem. Toda vsi obiskovalci lahko pridejo v našo državo in odidejo. Nika-koi ne bodo vplivali na našo vlado«. Zatem je dodal: «Pod-.aga naše vlade je, da se ne bo dovolilo nobeno sovjetslM vmešavanje v naše notranje zadeve«. Na vpr^anje ali se bo Madžarska uderežila sestanka držav varšavskega pakta, je Tildy odgovoril; »Dobili smo uradno vest o tem sestanku, in seveda bomo poslali predstavnika v Varšavo. Nato je dodal. «Vsak meanarod-ni položaj zahteva sestanke — kakor Suez«. Zatem je Tildy prekinil tiskovno konfeienco ter je sprejel delegacijo iz Miskolca. Nato je izjavil da dobiva vsak dan 400 skupin zahtev ter je dodal, da je bila večina teh zahtev sprejeta. Glavne naloge vlade so je dejal, predvsem vzpostaviti red in začeti novo delo. zatem pa organizirati svobodne volitve- Medtem javljajo agencije, da so pobegnJ' :z Madžarske, baje v Sovjetsko zvezo, bivši piedsednik vlade Hegeduš, tivši prvi tajnik madžarske stranke delavcev Geroe, bivši notranji minister in načelnik tajne policija Laszio Piros in Matyas Rakosi. Umik sovjetskih čet iz. Budimpešte še ne pomeni, da se je tudi prenehalo prelivanje krvi. Bes se je zlasti usmeril na pripadnike tajne policije, ki jih, kjer jih najdejo, brez usmiljenja na grozotne načine ubijejo. Predsedstvo zveze madžarskih sindikatov je podalo o-stavko v korist sindikalnih voditeljev, ki so bili svoj cas zaprti in preganjani. Agencija MTI javlja, da se bodo odslej madžarski sindikati imenovali »Nacionalna zveza madžarskih svobodnih sindikatov«. Radio Budimpešta pa je javil, da je sindikalni svet sklenil, da izstopi iz Svetovne sindikalne zveze, v kateri so včlanjeni sindikati držav ljudske demokracije. zum. ki naj napravi konec vojaških akcij«. Kaj čudno se sliši, da vlada poziva najprej države Bližnjega vzhoda, ko je vendar jasno, kdo je napadalec in kdo ie napadeni. Gotovo ne bi hotel nihče misliti, da italijanska vlada ni na strani tistih, ki obsojajo angleško-francoski oboroženi napad na Egipt, vendar bi se smelo z vso upravičenostjo pričakovati, da bo to pokazala na bolj jasen in nedvoumen način. To tem bolj, ker ni razumljivo, zakaj bi morala biti do svojih angleško-francoskih «priiateljev in zaveznikov« posebno obzirna. Koliko jo pa London in Pariz upoštevata po njenih večnih zatrjevanjih o • zvestobi «atlantski solidarnosti«. Toliko, da je sploh nikoli ne obvestita o svojih samovoljnih namerah. Značilno pa je, da se v Italiji najde tudi človek, ki fran-cosko-angleški korak proti E-giptu o“dobrava: to je republikanec Pacciardi s svojo skupino. Toda tudi ostali, ki so proti angleško-francoskemu nastopu, tega ne povedo z lastnimi besedami, temveč se krijejo za obsodbo «nasilja, naj pride od katerekoli strani«, za pristojnostjo OZN in končno za stališčem ZDA. V tem so zlasti jasni socialdemokrati, ki v glasilu «Giustizia odkrito pišejo, da so na strani ZDA. Poleg komunistov — o tem poročamo v začetku pa so angleško-francoski napad naravnost obsodili tudi socialisti, ki tudi zahtevajo od vlade, naj odreče vsakršno pomoč pri vojaških operacijah napadalcev in naj si na mednarodnem področju na vse načine prizadeva, da se spopad ustavi. Obsojajo tudi dejstvo, da se od 1. 1948 ni hotelo urediti vprašanje meje med Izraelom in Egiptom, s čimer se je imperialistom in kolonialistom omogočalo, da so se posluževali stalnega trenja med Izraelci in Arabci za svoje namene. Sicer pa so madžarski dogodki še vedno vprašanje, o katerem diskutirajo stranke, organizacije itd. Tako je tudi tajništvo NSZ izdalo poročilo, v katerem pravi, da »izraža globoko žalost za hudo ceno krvi in razvalin, ki jo plačuje madžarski proletariat za zopetno pridobitev svoje avtonomije«. Nato izraža svojo popolno solidarnost z delavci, ki se na Madžarskem borijo, da se proti koncepcijam in metodam stalinizma uveljavi 'pot k socializmu v neodvisnosti in svobodi. Na noben način ni mogoče soglašati s tistimi, ki bi hoteli zreducirati madžarsko ljudsko gibanje na protirevolucionarni komplot in treba je brez nadaljnjega obsoditi sovjetsko vojaško intervencijo, ki je zaostrila spopad in poslabšala položaj.« A. P. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 12,4. najnižja 8, ob 17. uri 9,8. zračna tlak 1021,9 raste, veter vzhodnjk-severovzhodnik 30 kjn. vlaga 63 odst., nebo .jasno, morje razgibano. temperatura morja 17,2. H i Danes, ČETRTEK, 1. Praznik vseh svetih, W k Sonce vzide ob 6.44 in.za 16.52. Dolžina dneva 10.08 bum vzide ob 5.16 in zatone . Jutri, PETEK, 2. »"vemtka Vseh vernih duš dan. Z J i ii'V ■■ ■ ■ ■■■-.: : ■'■■■:.. as '/ - - e J j ' > 0&:: i*: ZVEZA BIVŠIH PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA bo tudi letos počastila spomin žrtev iz Rižarne ter talcev in partizanov, ki so pokopani na pokopališču pri Sv. Ani. Spominska svečanost in polaganje vencev bo danes ob 10. uri v Rižarni ob 10.30 pa na pokopališču pri Sv. Ani Množična počastitev spomina padlih borcev bo tudi po vaseh tržaške okolice. Danes popoldne bo polaganje vencev in cvetja na partizanske grobove in spomenike tudi v Saležu, Zgoniku, na Proseku, Opčinah, v Križu itd. ZASKRBLJENOST V TRŽAŠKIH POMORSKIH KROGIH NAPAD NA EGIP TRŽAŠKI PRISTANIŠKI Znižanje prometa skozi pristanišče bi pomenilo hud udarec vsemu tržaškemu gospodarstvu » Kakšne bodo posledice Zadnji politični dogodki v svetu in zlasti odkrita agresija Angležev, Francozov in Izraelcev na Egipt so povzročili resne težave v prekomorskem prometu in bodo zlasti v izredno ostri meri prizadeli tržaško pristanišče. Zaradi dogodkov na Madžarskem je že več dni praktično ustavljen ves madžarski tranzitni promet. Vendar to dejstvo po vsej verjetnosti ne bo povzročilo tržaškemu pristanišču večje škode, ker se položaj na Madžarskem normalizira. V praksi bodo spremembe prinesle morda celo določeno korist, ker se bo po vsej verjetnosti madžarska zunanja trgovina pre-orientirala in bo torej prišlo tudi naše pristanišče bolj v poštev. Drugače pa stoje stvari z Egiptom, Po zadnjih vesteh so vse svetovne pomorske družbe preusmerile svoje ladje tako. da ne bodo plule več skozi Sueški prekop, čeprav so včeraj kljub pričetku sovražnosti preplule kanal še razne ladje in med njimi tudi italijanska ladja «Surrien-to», ki spada v okvir lprodov-ja «Lauro». Ladja «Algida», last Tržaškega Lloyda, pa bi morala pripluti v Suez danes in njen poveljnik do včeraj zvečer še ni prejel ukaza, da naj zapusti Rdeče morje. V tržaških pomorskih krogih poudarjajo, da bodo tudi tržaške ladje prisiljene pluti okoli Afrike, ker nobena pomorska družba ne more tvegati, da bi izgubila pri kakem bombnem napadu svoje ladje, ki veljajo več milijard lir. Tržaško pristanišče bo torej imelo zaradi agresivnega napada obsežno škodo; 1. Ustavil se bo ves promet skozi Sueški kanal. Pri tem je treba upoštevati, da gre S SINOČNJE IZREDNE SEJE TRŽAŠKEGA URČINSKEGA SVETA OPOZICIJA POVIŠANJE ZAČASNO PREPREČILA TROŠARINE NA ŽIVILA Svetovalci opozicije sprejeli resolncijo, ki zahteva suspenzijo uveljavitve zakona 203 - Občinski svet bo zahteval preklic tega zakona Sinočnja izredna seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena skoraj izključno razpravi o povišanju trošarin predmetom široke potrošnje na osnovi zakona št. 703 o -o-kalnih financah. Kot smo že poročali, 'e občinski odbor pretekli teden predložil v o-dobritev predlog sklepa s katerim naj se na osnovi omenjanega zakona povišajo trosa! me na mjnujneiša živila. V našem listu smo objavili razpredelnico novih tarif, ki bi, če bi bile sprejete po-vziočile občutno povišanje ce. ne navadnega vina, mesa. masla sira in drugih živil. S tem povišanjem pa bi občina v prihodnjem letu dobila c-kroe 370 milijonov lir več. Odbornik di. Rinaldin., ki občinskih stroškov. Zato predlagajo županu in občinskemu odboru, da se takoj začne razprava o suspenziji predloženega sklepa o trošarinah in da se hkrati predloži in zahteva od vladnega komisarja ponovna proučitev vprašanja raztegnitve zakona 703 na naše področje. Gornjo resolucijo je prečita a svetovalka Gruber-Benco-va V razpravi, ki se j? razvila so svetovalci opozicije odv. Caravelli, odv. Pogassi. dr. Teiner in ing. Battigelli. k' sta se jim pridružila še predstavnika monarhistov in liberalcev, zahtevali, da se odioži razprava o predloženem sklepu, dokler ne bo občinski svet posredovat pri vladnem komisarju. V svojih je predložil sklep, je tudi si- govorih so dokazali, da je da- J A . . , l-.tl Z. ^ n Kuriti ODBnnfl arclčp nrči skušal opravičiti to povišanje, če.š da mora tržaška občina uveljaviti najvišje tro-šare ki jih predvideva zakon št 703, ker ima velik primanjkljaj- V nasprotnem primeru pa, je poudaril dr. Rine dim, občina ne more računati na državno kritje neobveznih izrednih izdatkov. Hkrati pa je dejal, da je odbor ponovno proučil predlog sklepa in sklenil črtati iz predloga povišanje trošarine za navadno vino in za olivno olje, kar naj bi zmanjšalo predvideno povišanje občin, skih dohodkov za 130 milijonov Ur. S to spremembo predloga naj bi občina za prihod-nif leto dobila za trošarine samo 240 milijonov lir vee. Nato je poudaril, da če občinski svet ne sprejme sklepa s *°m popravilom, grozi nevarnost, da bo vladni komisariat imenoval svojega komisarja «ad hoc». ki bo uveljavil trosa! ine ki jih določa zakon 703 in bo • s tem prebivalstvo prikrajšano za 130 m1U" jonov .ir trošarine za navadno vino in olivno olje Gognji argumenti odbornika Rinaldinija in njegova grož-n's s prefekturmm komisarjem niso prepričali in niso prestrašili opozicijsko večine, k je po zaključku razpiave z večino glasov sprejela naslednic resolucijo proti odboro-vemu sklepu, ki so jo predložil svetovalka Gruber-Benco (UP-PSI), svetovalca Caravelli in Borbi (MEN), svetovalec Petronio (UST) in svetovalec P.ncherle (UP-PSI): Na osnovi členov 11 in 25 pvs vilnika občinskega sveta: skHcujoč se na odlok vladnega komisarja št. 164 od 18. maja 1956, s katerim je bil raztegnjen na nase področje zakon št. 703 o lokalnih financah in sklicujoč se na dejstvo, da je občinski odbor v z rezi s tem zakonom predloži občinskemu svetu pred.og sklepa o trošarinah, so podpisani svetovalci mnenja, da je treba upoštevati sedanji prehodni položaj tržaškega gospodarstva in da ni umestno u-veijaviti omenjeni zakon. Svetovalci poudarjajo, da sedanje stanje občinske uprave zahteva, da se hkrati prouči celoten občinski proračun, da se ugotovi, ali je povišanje trošarin v skladu z znižanjem nes zaradi hude gospodarske krize nemogoče povečati davčno obremenitev tržaškega prebivalstva. Te svoje trditve so utemeljili z dokazi o življenjski ravni delovnega ljudstva, o gospodarskih težavah mesta, o pomanjkanju ustreznih in učinkovitih ukrepov za pomoč tržaškemu gospodastvu. k' jih vlada že leta in leta obljublja. Hkrati pa so poudarili, da se v Trstu ne more zahtevati uveljavitev zakona št. 703 o lokalnih financah, ki je bil uveljavljen v drugih italijanskih mestih leta 1952, ker je Trst prišel pod italijansko upravo šele pred dvema letoma in se nahaja v gospodarskih težavah, zaradi izrednega položaja, v katerem je bil do pred dvema letoma. Te težave ne dovo-'jujejo večjega davčnega pritiska, ki ga prebivalstvo ne bi moglo vzdržati, ne da bi s tem znižali življenjsko raven oziroma zmanjšali kupno moč plač delavcev in uradnikov. Demokristjani, socialdemokrati in republikanci pa so zagovarjali povišanje trošarin. Trdili so, da je občinska uprava v finančnih težavah, da ima vedno več stroškov za osebje in da mora na vsak način pokazati dobro voljo za povečanje dohodkov, če hoče, da bo državna oblast krila velik primanjkljaj, ki znaša letno okrog 3 milijarde lir. Najbolj pa je razburil svetovalce opozicije Bartoli, ko je s podatki, ki jih je uporabljal za časa Volilne kampanje, skušal dokazati, da je v Trstu življenjska raven na visoki stopnji, da ima Trst toliko in toliko telefonov, av- ročje zakona štev. 703. Zato je večina opozicijskih svetovalcev glasovala za predloženo resolucijo in s tem preprečila vsako nadaljnjo razpravo o odborovem predlogu o povišanju trošarin. Na prihodnji seji bo občinski svet izvolil komisijo, ki bo šla k vladnemu komisarju, da zahteva preklic zakona 703, dokler se ne bo izboljšal gospodarski položaj mesta. Tudi tokrat se je pokazala moč opozicije, ki je v večini. To naj bo odboru' v opomin, da se mora ravnati po želji predstavnikov večine prebivalstva in da so minili časi, ko so kot manjšina, s pomočjo sleparskega volilnega zakona, gospodarili po mili volji. Ob začetku seje pa so nekateri odborniki predložili v odobritev nekaj sklepov _ navadnega upravnega značaja, ki so bili soglasno sprejeti. približno 40 odst. vsega tržaškega prometa skozi Suez in da se največja tržaška čistilnica mineralnih olj oskrbuje iz El Kuvvaita, oc' koder so pripeljali v Trst v prvih osmih mesecih tekočega leta 480-000 ton surovih mineralnih olj. Poleg tega bo ustavitev prometa skozi Sueški prekop prekrižala vse načrte o okrepitvi prometa med Trstom in Daljnim vzhodom, za kar je Tržaški Lloyd pred kratkim kupil štiri nove moderne ladje. 2. Zaradi vojne na Srednjem vzhodu, če se bo na ta ali oni način razširila tudi na druge arabske države, s« bo ustavil normalni promet z državami vzhodnega dela Sredozemskega morja. Upoštevati je treba, da so te države absorbirale nad 2Q odstotkov celotnega tržaškega prekomorskega prometa. 3. Vojna nevarnost na Sredozemskem morju bo v znatni meri vplivala tudi na ostali pomorski promet, ki se bo nujno znižal zaradi povečanega rizika. Via ta dejstva upravičeno zaskrbljajo tržaške pomorske kroge, trgovce, špediterje in predstavnike pristanišča. Istočasno pa vzbujajo zaskrbljenost med vsem prebivalstvom, saj bi znižanje prometa pomenilo resno nevarnost za celotno tržaško gospodarstvo, ki že tako ni v najboljšem položaju. PISMO SINDIKATA Za pravično oceno dela pokrajinskih uslužbencev Pokrajinski eindikat uslužbencev krajevnih ustanov CGIl je poslal odborniku za osebje pri pokrajinski upravi Sfercu pismo, v katerem ga ponovno opozarja, da so bili številni uslužbenci pokrajine, med katerimi je večina uslužbencev umobolnice, v preteklih letih oškodovani pri mezdah kakor tudi glede povišanj. To se je zgodilo zato, ker so jim namerno ali pa iz neutemeljenih razlogov dali krivično oceno, ki ni upoštevala njihovih zaslug. Sindikat zahteva, da ve tem uslužbencem te ocene od leta 1951 dalje revidirajo ali pa prekličejo. Podpisana pogodba za gradnjo nove ladje Ladjedelnice CRDA so podpirale pogodbo z beneško pomorsko družbo Adriatica za gradnjo 4350-tonske potniško-tovorne ladje. Gredelj nove ladje bodo postavili v juliju 1957. Nova ladja bo opremljena z dvema motorjema tipa Diesel CRDA-Fiat, katera bodo zgradili v tovarni strojev Sv. Andreja in bosta razvijala 2200 HP. V ladjedelnici v Tržiču bodo splovili 8- novembra ob 11. uri minolovec «Palma», ki ima 375 ton in katerega grade v okviru naročil NATO za italijansko vojno mornarico. problemih, ki zadevajo mednarodni pristaniški promet. Ob zaključku kongresa je direktor FIATA F. Gyssens izjavil, da se združenje špediterjev trudi ustvariti čim u-godnejše pogoje za razvoj trgovine in da je Trst ustvaril ugodno ozračje za uspešno delovanje kongresa. Počastitev spomina padlih borcev in žrtev Zveza italijanskih partizanov ANPi bo počastila spomin padlih v odporniškem gibanju ob 11. uri pri spomeniku v Rižarni. O Danes bodo uradi USIS (knjižnica in kulturni center) v Ul. Galatti 1 za občinstvo zaprti. V TRŽAŠKEM OBC. SVETU| Vprašanje glede krize v tiskarski industriji Občinski svetovalec in sindikalist CGIL Arturo Cala-bria je 30. oktobra predložil županu pismeno vprašanje glede krize v komercialnih tiskarnah. V vprašanju pravi, da so združenja tiskarjev in tiskarskih delavcev po proučitvi krize v tiskarski stroki zahtevala od oblasti, naj posredujejo pri raznih javnih ustanovah in podjetjih, naj ne naročgjo tiskovin in cru-gi podobnih potrebščin izven Trsta, in sicer zato, da se zaščiti tržaško gospodarstvo. A- Calabria je vprašal župana, ali namerava odgovoriti na poziv omenjenih združenj ter posredovati in ali namerava svetovati predstavnikom občine pri ustanovi tržaškega velesejma, pri ustanovi za turizem in pri podobnih utranovah. naj se zavzemajo za to, da se poverijo njihova naročila z javno dražbo tržaškim tiskarskim podjetjem. To bi se lahko zgodilo ne le ob enakih pogojih, ampak upoštevajoč pomoč, ki jo potrebuje ta industrijska panoga, tudi če so cene izdelkov tukajšnjih podjetij za malenkost višje. SKLEP MEŠANE ITAIIJANSKO-JUGOSLOVANSKE KOMISIJE Od 12. novembra avtobusni progi Trst-Ljubljana in Trst-Reka Uvedli bodo tudi progo Gorica Ljubljana - Na prihodnjem sestanku bodo razpravljali tudi o sezonskih avtobusnih progah med obema državama Zaključen kongres špediterjev Predvčerajšnjim se je zaključil v Trstu mednarodni kongres FIATA, na katerem so razpravljali o številnih PROTI NEZASLIŠANIM METODAM PRITISKA V CRDA BELA STAVKA DELAVCEV mehaničnega oddelka vSv. Marku S stavko so delavci protestirali predvsem proti poostritvi nadzorstva in nižanju akordnih dodatkov Nedavno od tega so se de-1 koriščevalskim metodam ter lavci mehanične delavnice lad-1 sploh proti obnovitvi metod jenelnice Sv, Marka odločno borili proti navzočnosti nekega inženirja, ki je prišel v niihov oddelek iz avtomobilske tovarne Fiat. Ta inženir je namreč hotel uvesti v tem oddelku nekatere nedopustne metode, ki veljajo v omenjeni tovarni, ter je s tem otež-kučil položaj delavcev s povečanjem njihovega izkorišča, nja in z zmanjšanjem delavskih prejemkov zaradi zvišanja norm Spričo odločnega odpora je tedaj ravnateljstvo 'adjedelnice odpoklicalo omenjenega inženirja iz mehanične delavnice Včeraj se je zvedelo, da je inženir zopet prišel v mehanično delavnico, in sicer v stružni oddelek, kjer je pod-vigel delavce stalnemu posebnemu nadzorstvu ter zopet začel višati nerme in nižati a-kordne tarilne postavke. Ta , i ko se je začel včeraj prepi-tomobilov da se gospodarsko ratj z ngkim delavcem, čla. stanje zboljšuje, da se veča število zaposlenih itd. Iz njegovih besed je bilo razvidno, da mož ni menjal niti za las in da je in bo ostal vedno tak, kot je bil do sedaj: človek, ki noče razumeti gospodarskih in socialnih težav Trsta in ki je pripravljen v vsakem trenutku zagovarjati tiste organe, ki nočejo izvršiti danih obljub za rešitev gospodarske krize. Njegov govor je še bolj prepričal opozicijske svetovalce, da je treba na vsak način suspendirati povišanje trošarin in zahtevati od vladnega komisarja, naj prekliče raztegnitev na tržaško pod- nom Delavske zbornice CISL. kateremu je znižal akord od 23 na 10 ur to je več kot za 50 odstotkov. Med prepirom, je delavec branil svojo pravico do dela in do pravičnega zaslužka, ob katerega g;, je spravil ravno ta inženir, pri tem pa se je tako razburil, da se je onesvestil. To je silno/razburilo delavce oddelka, ki so priskočili svojemu delovnemu tovarišu na pomoč in hkrati takoj zapustili delo. K tem so napovedali delavci belo stavko proti navzočnosti omenjenega inženirja v oddelku in proti njegovim iz- pntiska raznih delovodij na delavce. Delegacija delavcev je takoj odšla skupno s predstavniki notranje komisije obeh struj na ravnateljstvo ladjedelnice in protestirala proti tem metodam kakor tudi proti organizaciji dela, ki stalno slabša delovne pogoje delavcev in s tem niža njihove prejemke V poslednjih mesecih je namreč proizvodnja v orne-nienem oddelku stalno naraščala, medtem ko je zaslužek delavcev padal, kar so delavci dokazali ravnateljstvu s predložitvijo obračunov akordnega dela. Inž. Agnetti ki je sprejel delegacijo, je zagotovil, da bodo vprašanje akordov proučili. toda to še ne pomeni, da bodo delavce zadovoljili. Bela stavka, ki so jo napovedali delavci v tem oddelku ob 12.45, je trajala do konca delovnega urnika, to je do 16.15, ker so delavci na skupščini ugotovili, da je odgovor ravnate.ja ladjedelnice delegatom nezadovoljiv. Pri vsem tem je zelo čudni da v ladjedelnici Sv. Marka krčijo akorde, medtem ko je ravnatelj osebja CRDA Moretti ravno dan prej delegaciji predstavnikov notranjih komisij struje CGIL zagotovi., da ne bodo krčili akordnih dodatkov. Zato bo treba razjasniti, kdo je odgovoren za nastali položaj in kdo daje pobude za njegovo zaostritev s pritiskom raznih delo-vodij na delavstvo. Pred dnevi so na sestanku mešane jugoelovansko-italijan-ske komisije za obmejni promet, ki je bil v Ljubljani, sklenili, da bodo od 12. novembra začele delovati tri nove avtobusne proge, ki bodo povezovale Trst z Reko in Ljubljano ter Gorico z Ljubljano. Gre namreč za proge; Trst-Reka, Trst-Ljubljana in Gorica-Ljubljana. Progi Trst-Ljubljana in Gorica-Ljubljana bodo lahko med poletno sezono podaljšali do Bleč a. Proga Trst-Reka bo dnevna in je v njo vključena tudi Opatija. To progo bo vzdrževalo eno italijansko prevozniško podjetje (SARA Jz Trsta) ter jugoslovansko podjetje Avtotrans z Reke. Na progi Trst-Ljubljana bosta vozili trikrat na teden (sreda, sobota in nedel a) podjetje SAT iz Trsta in SAP sz Ljubljane. Na progi Trst-Reka se bodo avtobusi ustavljali v vseh večjih vaoeh ob cesti; Herpe-lje, Materija, Obrov, Podgrad, Sapjane, Ivlatulje, Opatija. Prevoz za celo progo bo stal 590 lir; za povratno karto bo veljal 10-odst. popust. Avtobus podjetja SARA bo odpeljal proti Reki z glavne avtobusne postaje iz Trsta vsak dan ob 7.15 in bo prispel na Reko ob 9.35, od koder se bo vrnil ob 16. :n dospel v Trst ob 18.20. Avtobusi podjetja Avtotrans pa bo z Reke odpeljal ob 7.15 in dospel v Trst ob 9.35. od tod pa bo odpeljal na Reko ob 16. in dospel tja ob 18.20. Avtobus za Ljubljano pa bo odpeljal z glavne avtobusne postaje v Trstu vsako sredo, soboto in nedeljo ob 7.30 in bo čospel v Ljubljano ob 10-30; iz Ljubljane bo odpeljal proti , Trstu ob 16., kamor bo dorpel ob 19.20. Cena za celo vožnjo bo znašala 730 lir. Za povratno vožnjo bo veljal 10-odst. popust. Med drugim se bo ta avtobus u-stavil v Sežani, Senožečah, Razdrtem, Postojni, Planini, Logatcu in na Vrhniki, Z omenjenimi avtobusi se bodo lahko vozili samo potniki, ki bodo potovali preko meje. To pomeni, da na primer na progi Trst-Ljubljana avtobus ne bo sprejemal potnikov, ki bi hoteli potovati iz Sežane v Postojno ali v Ljubljano, oziroma obratno, iz Ljubljane v Postojno ali Sežano. Sprejel pa bo potnike iz Sežane v Trst ali pa iz Trsta v Sežano, Ljubljano itd. Na prihodnjem sestanku o-menjene komisije bodo razpravljali o avtobusnih progah, ki so bile že odobrene, a niso še začele obratovati. Te proge sezonskega značaja so; Benetke-Trit-Portorož, Be-natke-Trst - Opatija - Reka-Cri-kvenica-Novi, Benetke-Trst-Ljubljana-Bled. Za progo Trst-BIeč pravijo, da bo tritedenska v obdobju od 1. oktobra do 30. aprila in teden-1 ska v sezoni od 1. maja do 30. septembra. Tako so se uspešno zaključila pogajanja o tem vprašanju, za katero so bile prvotno nekatere težave zaradi plačila cestnine. Ko pa je 9. junija izšel zadevni dekret, s katerim je bila cestnina odpravljena, je odpadla največja ovira. Nezgode na delu Z zasebnim avtom se je včeraj zgodaj popoldne 23-letni pleskar Lino Canciani, stanujoč na kolodvoru, pripeljal v bolnišnico, kjer so ga takoj izročili v varstvo zdravnikom II. kir. oddelka ki so mu u-gotovili globoko rano na pod-lahtnici desne roke <• prerezom žil, zaradi česar je mladenič tudi močno krvavel. Kakor je Canciani sam povedal, je okoli 14. ure hotel postaviti okno v tečaje, vendar se je pri tem razbila šipa, katere drobci so se zasačili v njegovo roko. Ce bo šlo vse po sreči, se mu bo rana zacelila že v 10 dneh. Na istem oddelku eo 5 minut kasneje sprejeli tudi 35-letnega težaka Giordana Kovača od Sv. M.M. Zgornje, kateremu so ugotovili lažji možganski pretres kot posle- dico precejšnje rane na čelu. Kovač, ki bo zelo verjetno okreval v 5 ali v naj slabšem primeru v 9 dneh, je izjavil, da je postal žrtev nezgode na delu. Okoli 14.30 je namreč delal v vdolbini za dvigalo v stavbi v gračnji v Ul. Pin-demontte, ko mu je s petega nadstropja, kjer eo bili dru-gi delavci, zaposleni pri montaži dvigala, priletel na glavo 300 g težak kos svinca. Volitve odbora v tGvarni bombaža Včeraj so bile volitve notranje komisije v tovarni bombaža «San Giuston. Volilo je 233 delavk in delavcev in 6 uradnikov. Struja CGIL je dobila 247 glasov, CISL pa 640 glasov ter vseh 6 glasov uradnikov. Zaradi tega je dobila CGIL 1 predstavnika delavcev, CISL pa 3 predstavnike delavcev in 1 predstavnika uradnikov. V OKVIRU GOSPODARSKIH NAČRTOV IN SELAD V DOLINSKI OBČINI so v teku številna javna dela V Prebenegu so skoraj končali z obnovo porušenih gospodarskih poslopij in stanovanjskih hiš V kratkem gradnja vodovoda Bazovica Jezero Pred dnevi smo poročali o raznih javnih de.ih v okviru gospodarskega načrta, ki so zdaj v teku v zgoniški, re-pentaborski in devinsko - na-brežinski občini. Tokrat 'pa poglejmo kaj delajo v dolinski občini. V Dolini bodo v kratkem dokončali delo za pokritje stiehe osnovne šole, za kar je bilo določenih 6 milijonov lir. V Ricmanjifi bodo povečali osnovno šolo in poleg osnovne šole dogradi.i otročki vrtec. To delo, za katero ,e bilo določenih 16 milijonov lir, je bilo zelo potrebno, ker v Ricmanjih do sedaj niso i-meli še otroškega vrtca; za osnovno šolo, odkar je tam tudi italijanska šola, pa je bilo premalo prostorov. Tudi šo.o na Pesku popravljajo. Za to delo je bilo določenih 2,5 milijona lir. V Prebenegu gradijo pralnice, za katero je bilo določeno 1,5 milijona lir. Zadovoljne bodo zlasti gospodinje, ki so morale prej prati v studencu pod strmim klancem pod vasjo, V Bo.juncu urejujejo zdaj javno kopališče in gradijo slačilnico ter kopalnico za športnike. Za ta dela je bilo določenih 5 milijonov lir, Med Ricmanji in Domjom nadaljujejo zdaj s tlakovanjem in asfaltiranjem ceste, za kar je bilo določenih 11,5 mi.ijo-na lir. V Mačkovljah pa so v teku dela za razširitev ceste po vasi, da bo lahko vozil avtobus in bo olajšan sploh promet. Za to je bilo nakazanih 5 milijonov lir. V okviru SELAD je v dolin-sk' občini zaposlenih le 23 de. lavcev in uradnikov, čeprav ima dolinska občina nad 300 brezposelnih. Lahko bi napravili še mnogo koristnih in potrebnih del. če bi zadevni urad sprejel na delo pri SELAD večje število delavcev, ki so brez zaposlitve in zaslužka. V okviru teh del gradijo zdaj zid okrog športnega igrišča v Boljuncu; pred tedni so začeli popravljati pot s Peska v Drago, nad Kro-gljami na «Pečici» pa bodo zgradili razgledni stolp, s katerega bo lep razgled na bližnjo okolico. Nekaj delavcev pa je zaposlenih pri običajnem popravilu občinskih cest. V najkrajšem času bodo začeli graditi vodovod iz Bazovice na Jezero. Dela, za skup. no vsoto 14 milijonov -ir, je pred dnevi prevzelo na dražbi neko tržaško gradbeno podjetje. Na račun pokrajinske uprave pa so že asfaltirali cesto od Krmenke do Doline in v kratkem bodo razširili križišče pri šoli, kjer se odcepi cesta v Mačkovlje. Približno 20 delavcev je zdaj zaposlenih pri gozdni u-pravi, na račun katere čistijo grmovje nad Boljuncem na hribu SV. Mihaela, kjer bodo naio ženske sadile borovce. Omenimo naj še, da so skoraj dokončane vojašnice za obmejno stražo in financo v Piebenegu, na Pesku in v Dragi. V Prebenegu pa so končno vendar.e skoraj dokončali obnovo porušenih in poškodovanih hlevov ter stanovanjskih hiš, ki so bili prizadeti v zadnji vojni. Za ta dela, ki so stala 18 milijonov lir, je preskrbel Tehnični u-raa v Trstu. Preimenovanje urada za delo Tržaški urad za delo, ki je imel sedaj svoj delokrog samo na našem ozemlju, bo odslej deloval v vsej deželi Furlanija-Julijska krajina ter se zato preimenuje iz pokrajinskega v deželni urad za delo. Za ravnatelja novega urada so imenovali dosedanjega ravnatelja pokrajinskega urada az delo v Padovi dr. Corilla. mu TRSI POSTAJA A ČETRTEK, 1. novembra 1>5* 11.19 Pole mešani zbor SDv^ ske nlharmonije lL« melodije: 12.00 naenuoi. _ pastir, glasbena suita. 1 • relli: Suita za godala,, lf» sini-Respighi: F^tastl**‘ oper- glasbena suita; 12-45 Lepe ne arije: 13.30 Glasba po £ Ijah; 14.30 Igra orkester goli; 15.00 Operetne »ek>«£ 15.20 Liszt: Koncert št. 1 za vir m orkester; 15.40 Slov pesmi poieta tenorist K0s; tot in baritonist Marijan 16.00 Beethoven: Sonata za vir v G-duru št. 16=. me- ne uverture: 16.42 CigansKeJ^. DAMJANA sporoča vsem °^J°. i’ da se bodo v novembra ob la ju radiu Trst A zopet čele glasbene oddaje. SMRTNA NESREČA Do zelo hude prometne nesreče, ki se je zaključila s smrtjo nekega pešca, je prišlo sinoči okoli 20.20 v Ulici Baiamonti, in sicer v trenutku, ko je bil 20-lerni Mario Dukcevich iz Jeričljeve ulice z očetovim avtom vrste «0-pel» namenjen proti Sprehajališču sv. Andreja. Kakih 200 metrov pred križiščem je mladenič opazil pred seboj pešca, ki je hotel prekoračiti cesto. Da bi ga opozoril na nevarnost, je prižgal luči in takoj zavrl, a kljub temu je vozilo zdrselo naprej in pešca, katerega so identificirali pa 67-letnega Giacoma Giorgetti-ja iz Ul. Lorenzetti, silovito podrl na tla ter ga nato še zavlekel nekaj metrov naprej. Končno je nesrečnik zaradi sunka odletel proti pločnikr in tam negibno obležal. Zdravnik Rdečega križa, ki je prišel na meHo, je ugotovil, da je Giorgetti izdihnil zaraci prebitja lobanje, zaradi česar so njegovo truplo po opravljenih formalnostih odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Ustavljen oostooek Ponoči med 7. ir) 8. julijem lani je neki mož privozil s svojim avtom vrste «Ballila» v stransko ulico v bližini Ul-F. Severo in se ustavil v neposredni bližini Fiata 500 iiBelvedere« last) Alfreda Sta-tilea iz Ul. F. Severo. Neznanec je izstopil ip ko se je približal Statileovemu vozilu, je strgal prednji kovinski senčnik in odlomil tudi anteno avtomobilskega radia. Takoj nato se je zopet vsedel v svoje vozilo in se odpeljal. Neki stanovalec bližnje hiše pa je opazil to čudno početje neznanca in da bi o škodi obvestil lastnika poškodovanega avta, si je zapisal tudi številko «BalIile». S temi podatki je stopil k Statileu in ga do podrobnosti obvestil o neznančevem dejanju. Statileo je takoj zasumil, da je neznanec 45-letni Vincenzo Scia-namblo iz Ul. Coroneo, s katerim je bil sprt. Seveda Statileo, ki je utrpel kakih 18.000 lir škode, ni hotel pustiti nekaznovano dejanje evojega nasprotnika, zaradi česar se je odpravil na policijo in Scianambla prijavil zaradi tatvine. Ko so Scianambla priprli, se je ta zelo začudil, da ga obtožujejo tatvine: takoj je obtožbo zanikal, izgovarjajoč se, da je vse skupaj nato vrgel v kanai in da je hotel, ne krasti, pač pa poškodovati vozilo in s tem razjeziti in se maščevati nad Statileom. Kljub izgovoru pa so moža prijavili sodišču pod obtožbo tatvine, vendar je Scianam-blov zagovornik takoj prešel v napad in zahteval spremeni-tev obtožbe. To se mu je tudi posrečilo, kajti sodišče je spremenilo prvotno obtožbo, zaraci katere je tožilec zahteval obsodbo na 1 leto in 4 mesece zapora, v obtožbo povzročitve škode in ker je manjkala pismena prijava v tem smislu, je odredilo, da se postopek proti Scianamblu u-stavi. Preds. Fabrio, tož- Tavella, zap. Urbani, obramba odv. Jacuzzi. Prometna nesreča Na Largo Baiamonti se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, zaradi katere sta bila 50-letni Giuseppe In-delicato in 27-letni Stellio Ovsec, oba od Sv. M.M. Sp., prisiljena, zateči se v bolnišnico, kjer pa je ostal samo prvi. Zdravniki so temu ugotovili poleg manjših poškodb tudi verjeten zlom stegnenice leve noge. zaradi česar so ga pridržali s prognozo okrevanja v 20 dneh ali v najslabšem primeru v 60 dneh na ortopedskem odčelku. Ov-seca pa so po izpranju rane na čelu in obrazu odslovili s priporočilom, da se sam zdravi v domači oskrbi. Do nezgode je prišlo okoli 9. ure. ko sta se moža peljala s skuterjem proti središču mesta. Na Largo Baiamonti pa je prišlo do trčenja z avtomobilom, s katerim je 32-letni Francesco De Mola iz Ul. Baiamonti privozil z doma ter je bil namenjen v I-strsko ulico in nato k Sv. Jakobu. Posledica trčenja je bila, da sta se Indelicato in Ovsec zvrnila s skuterjem na tla. Kao ju je zadela 10 minut po 13. uri so pripeljali v mrtvašnico truplo pokojnega 76-lctnega Remigia Romite iz Ul. Pascoli, ki je okoli 10. ure nepričakovano podlegel zaraci srčne kapi. Zvečer, in sicer- kmalu po 18. uri pa je 67-letnemu Viktorju Vekjetu iz Ul. Campa-nelle med hojo po Carducci-jevi ulici nepričakovano postalo slabo, zaradi česar se je zgrudil na pločnik poleg trgovine s klobuki «Tiberio». Možu so priskočili na pomoč mimoidoči in tudi agent u-pravne policije, ki je o zadevi obvestil osebje Rdečega križa. Ko je zdravnik prišel na mesto, pa ni mogel Vekjetu nuditi nobene pomoči več, ker je medtem že izdihnil. Kakor so ugotovili, je tudi on umrl zaraci srčne kapi. Njegovo truplo so kasneje odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago, kakor truplo Romite, sodnim organom. Poskus samomora Zaradi stalnih sporov v družini je 33-letni Giovanni Scherl iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti včeraj obupal in je hotel kar na delu v tovarni bombaža v žavelj-skem industrijskem pristanišču izvršiti samomor. V ta namen je zaužil približno 20 uspavalnih tablet, vendar posledic ni mogel prenesti. Zaradi bruhanja in drugih znakov zastrupljenja eo obupanca takoj poslali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili vso potrebno pomoč. , t Vseeno pa so ga^ nato iž’ previdnosti pridržali na 4. zdravniškem oddelku. Ce hč bo komplikacij, bi moral o-zdraveti v 5 ali 6 dneh. Z roko v ventilator Trenutna nepazljivost je zadostovala, da so lopate ventilatorja na parniku v gradnji v julijski ladjedelnici od sekale 42-letnemu Mariu Sat-tiju od Sv. Ivana št. 3 del palca, kazalca in erečinca leve roke. Mož Je namreč pregledoval in opazoval delovanje aparata, pri čemer pa se je z roko preveč približal propelerju. Po nezgodi se je moral z rešilnim avtom zateči v bolnišnico, kjer so ga zdravniki poslali na 2. kir. oddelek in ga s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh tudi pridržali- Ljudska prosveta PKOSV. DRUŠTVO BAKKOVLJE Društveni redni občni zbor bo v nedeljo 4. novembra t. 1. ob 17. uri v društvenih prostorih. Vabimo vse člane in prijatelje društva, predvsem, mladino, da se udeležijo tega važnega občnega zbora. * * * Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek, 2. novembra t. 1. ob 18. uri na sedežu v Ulici lodiie izvaja orkester Pa* l725 17.00 Poje Sloveneki okter. jn Brahms: Konicerc X* puccini: orkester v D-duru: I800 *?*).: Sestra Angelika, oPer,4 tt SDOri; 19.30 Pestra elasba:^^; 20.05 Glasba na orgle Ham 20.30 V spomin mrtvih ^ zbor s Proseka-Kon-tovera. w Vivaldi: Koncert v A ,„L,can-Draniatizirana zgodba: girot- kar: «Zadnie ure nika», izvajajo člani Rad_ rtl> odra; 21.30 HaendeJ: co£rf[: grosso v d-molu: 2i.*a Reouiem: 23.00 Chopin: No* ni; TRST «• ^ 11,30 Operna glasba: i^-1 tT>tu kester Pino Calvi: lp- j,nKaW' Schubert: «Pri treh ™*"* K0n. opereta; 16.30 Siimh11 ic cert, dirigira Herbert 22.15 rajam-; 21.00 Concertino. ^ Roberto Zerboni: «An»niv ■ dejanka. KOPER 5ii, Poročila v slovenščin- 13.30 in 19.00 6.15' Poročila v Italljanščin. 12.30. 17.45 in 23 00 illbtj»0<; 5.00-6.15 Spored iz Lf50.7.1s 6.15 Jutranja glasba: '■ ^ Spored iz Ljubljane; /■ trank minut ritma: 7.35 Tn ^ popevke; 7.45 Koledar. trošk! kotiček: 13.45 N četrtek: 14.20 ' Glasba P° blja«e: c--------^ '-7 US ital- »U 15.00-17.00 Spored iz 18.OO- 17.00 Slušna igra v g; 2o.oC. 19.30 Spored iz Liubljane'. jj.lO 23.00 Spored iz Ljubila" -Za ples. SLOVENIŠ 327,1 m. 202,1 m. 212* 7oO, Poročila ob 5.00.^ 13.00 15.00. 17.00 f.9 0 ^vliStičb* 6.00 Zborovske in sladak' skladbe jugoslovanskim » Jjev: 7.15 cin inemoriam» ^tebe. posvečene spominui ,, ljev; 8.30 Spored or* . &e-skladb: 9.15 Beli s° slo< tovi... (v spomin Padl'"J p#*. skim umetnikom): l1^ danski simfonični kon poU* Odlomki iz oper blerna ^ cija. Rigoletto. TruMgj. bardi. Moč usode, Rie Popularne simfonične uso$jy cije: 14.00 Srečanje j^rta^j partizanskih otrok 1 v zt* 14.20 «Prečuden cv« J' Ki(i črni...» (spored Par ‘Jilh p^ji, mospevov in zborov;Lnora1' a 15.15 Posnetki ^hborc^i svečanosti na grnbovibigliii talcev: 16.00 I kestri Morton Gould. preJjJu in Melaeh-rino; ),A Voramc: Ajdovo Anton Lajovic: Adae ,nlj s wi« van Beethoven: » igra , fonija; 17.45 RaduS*lva i® Ivan Potrč: Zločin 2($ bal: 18.35 Lepe melo« ((Venite rožce R^lLsirii: slovenskih narodnih P pjjfo-* «Jesen zagrinja s"T^aja). .(litera-rno-glasbena 0°° TE1.EV1ZiJA 17.30 Spored za otr Vesti: 21.00 Odnehaš a20 2« ješ: 21.50 Avtomobil-ba o kartonu. "q K(1' Excelstor. 14.00: ((Lal**6'' „, 1 ly, A. Guiness g.Ki t* Fenice. 14,00: »Tudi Lerr. «, jo», W. Holden, D. jvtja: Nazionale. 15.00^ _ o. 14.1 ženska«, C. Wi!de-21.00: »Odnehaš ali Supercinema. 1?;U.,eya». M1) zgodbe VValta Ul8Vl-ter !* for” Arcobaleno. 13.30: jYr)j t-nih dežel«, G. I‘or OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. oktobra 1956 se ie v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 12 POROČILI SO SE: skladiščnik Lucio Racura in uradnica Luciana Sigher. električar Pasguale Bria in frizerka Laura Scali, varilec Rafiaele Zuban in gospodinja Maria Koi.estabo, ribič lte-miji j Ulčigraj in gospodinja J e-resa Ambrosino, učitelj Dino Tu-rk> in gospodinja Lia Zucca. zidar Nicolb Maier in gospodinja Olini.pia Mondo, kapitan Cesare Biluca-glia in gospodinja Nadia Curto, kapetan am. voi. Flo.vd M. Eilson in uradnica Helga L. Brueggemann. radiotetinik Mario Faidiga in šivilja Nicolina Palu-dan. uradnik Antonio Sallustio m uradnica Lucia Fragiacomo. inženir Mario Chiandussi in uradnica Silvana Cortale, kuhar Giuseppe Vucti in Elizabeta Vičič. UMRLI SO: 69-letna Lucia Ar-bulla por. Del Fabbro. 75-letna Adelinda Bevilacqua por Bursi, 80-1 etna Giuseppina Gruder por. Mazzarolli, 70-letna Ofelia Mat-tarelii por. Zanitzer, 59-letni Giovanni Drioli. 73-letna Rosalia Va-les vd. Krusich, 79-letna Maria Baretto vd. Furlani, 75-leLnl Giovanni Sparagna. 54-1 etn i Friderik Panjck, 79-letna Domenica Cae-nazzi vd. Zacutti. NOČNA SLUŽBA LEKARN V NOVEMBRU INAM - Al Cedro, Trg Ober-dan 2; G. Papo, Zg. Kiadin 1095 (Sv. Alojzij): Picciola, Ul. Oria-ni 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1: Serravaillo, Trg Cavana 1; Hara-baglia v Barkovljah in Niooli v Skednju. LEKARNE ODPRTE 1. NOVEMBRA Benussi, Ul. Cavana 11; Croce Verde. Ul, Settefontane 39: Picciola. Ul. Or larvi 2: Pizzul-Ci- gnola, Korzo Italia 14: Ravasini, Trg Liberti 6; Alla Salute. Ul. Giulia 1: Vernari, Trg Valmaura 10: Harabaglia v Barkovljah in Nicoll v Skednju Mati oglasi IJECKA - VAJENCA za pekarno iščem. Ul. Settefontane 42. »zlonale. 15.00: «r J. Ferrer. T. Howard-Filodrammatico. 14. *~„i,~n wiide, v’ Astra Rojan. 15.0°:G*fy" N-vse enaka», N-rarvto. - o Capitol. . 14.30: «?«£&. M TJ' TbdjJi Destryju», A. MurP ,,, chard. ,, nad2 šol' 21.00: ((Odnehaš aj‘ aclJJ rfiif rista 1 lo. 13.15: p. mandija«. R. lav ’ .(..je!*' ter. . al) V' 21.00: ((Odnehaš aA-aij ih rattacieio. 14.00. < , ,,j*. ^rvrrrVn-ner.^.p 21.00: ((Odnehaš a stc^' Alabarda. 13.30: «D>v.,e t0. Wayne, J. Hun^anski V ristoD. J4.00: «B.^5 r. k) jjf Aristoa. J4.00: "i-il2* “s- d* Armonia. 14.00: jr. PU(,ČECa». J. r »li na id3 ‘ada»- nič8 hul-. . 21.00: ((Odnehaš - e(r Aurora. 13.30: . Lanza. J. Ebht1 Q^gf, Garibaldi. 14.00: “^Rrien. J. Fontaine. F kanski12 , Ideale. 14.30: «Mel2AK joh"- M' A. kennrdy, L. ^renada*' Irnpero. 14.30: Lanza. J. Fon* a ■ nad", (d 21,00: ((Odnehaš a ,Tioit0 Halla. 14.30: <)a ‘n konfrno reso’ Nhe ° obnovitvi pneva svo-“il j odvisnih narodov, ki je jv, *očen za 30. oktober, »e t^ti Azijske socialistič-»e, '»dj^olerence so prisostvovali bivši premier Singapura Dej-vid Maršal ter bivši izraelski premier Moša Saret. Pred dnevi pa je odpotoval v Bombay tudi predstavnik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije Vladimir Bakarič. Azijski socialisti doslej niso mnogo poudarjali važnosti ban-dunke konference, ki je bila brez dvoma zelo važna i za Afriko i za Azijo. Veruje se pa, da ob sedaj konferenca azijskih socialistov zavzela točno določeno stališče do bandunške konference in dokazala da se njeno dojemanje mednarodnega sodelovanja in azijsko-afriških perečih vprašanj v ničemer ne razlikujeta. Sicer pa so mnogi problemi, o katerih je bilo govora v Bandungu, že zdavnaj na denvnem redu Azijske socialistične konference in njenih organov. Dejavnost Azijske socialistične konference in posamez.nih socialističnih strank — njenih članov je otežkočena zaradi tega, ker nekatere druge stranke, ki so na oblasti, sprejemajo socialistični programi glede razvoja svojih dežel. Zaradi tega se je konferenca znašla pred posebno nalogo, kako vskladiti dejavnost svojih strank — članic v bistveno novih razmerah v Aziji-Dnevni red zasedanja Azijske socialistične konference ne predvideva diskusije o tem vprašanju, to pa še ne pomeni, da se o tem sedaj ne bo razipravljalo. A ™ BsnidS Tir f /J V {MAK S/RfJA Sdfatf0 11 \ -\\ \y a- \ z Tmenade Nazaret ji o 'Be/san ( Cesaredko ': Nataniak0 CONA POD VARSTVOM OZH AMMAN o i Damle o Jeruialem O Hadaba /sene/tem [in Bedi tlkersk o... t." ■ Sodome DEMJLITARl -ŽIRA NE C ONE J \ 'nr 1 1 rt ž I .? k 6 ^ • \Z v C / Y::>tTJž jtk /J E! Arnu 0 \o Audat Ouseima \ 10» " Yahao V w 7 \ > > L Pe'ri> v- ' ^ ! Št-M ; | . /: časen M gl) VPCLTA Elkantara kunfiHa » v H i Mm 'dl 1 C • Četrtkov kotiček • Žena ■ otrok • dom • gospodinjstvo • moda A PO TRETJIM KONGRESU CINCKOLOGOV JUCOSLA VIJl Ruski pifOgZ gobami VSE ZA ZDRAVJE BODOČEGA RODU Po vojni se zateka v porodnišnice 60 odst. jugoslov, žena, dočim se jih je pred vojno In 10 odst. - Predlog za novi zvezni zakon, ki bo zajamčil zdravstveno zaščito mater Pred vojno ginekologi in nost porodnic. Pri tem bo SAUDSKA ARABIJA Prizorišče bojev med Izraelom ln Egiptom OPIJ, ŽGANJE IN CHICLEROSI Kako je nastal žvečilni gumi Nekaj sto pustolovcev tvega šest mesecev na leto svoje življenje, da ima industrija žvečilnega gumija dovolj surovin Ko je prišel leta 1869 v New Or.eans bivši mehiški diktator Santa Ana je vzbudil precejšnjo pozoinost. Ne morda zato, ker je bil mehiški diktator in ker je bil odstavljen v eni od številnih mehiških revolucij, ki so bile tedaj v Mehiki na dnevnem redu — temveč zato, ker je žvečil, neprestano žvečil, ne da bi bil kaj vzel v usta in požrl Seveda so ga vprašali, kaj počenja in zakaj. General Santa A.na je brez besed odprj svoja usta in privlekel na dan sivo kroglico. Pokazal jo je začudenim okoli stoječim znancem in izjavil, da imajo Indijanci na jugu Mehike navado na dolgih potovanjih žvečiti to gumiju podobno zmes- Z njo si regulirajo svo-ie dihanje ia preganjajo občutek žeje iz ust. Indijanci imenujejo to kroglico «chicle». Ko se je nato ameriški lekarnar in izumitelj Thomas Adams pričel zanimati za ta «chicle» in si, naroči.’ iz Mehike nekaj tisoč «chicles», se je pričela zmagoslavna pot «c.iewing»-gume — žvečilnega gumija — ki je ustvaril v ZDA svojo lastno gigantsko industrijo. 75 odstotkov te pro- ”k],a as*danju Socialistične im ,°nale v Stockholmu in bo,,Ji Je Socialistična interna-tp0s. a sprejela sklep, da bo i kih »lan svobode tla- !ela harodov, in da bo spre-*tov Podlog azijskih sociali-^bliu iznaenjavi delegacij in Na ac‘i- Jštljn banjem drugem zase- °1fer Azijske socialistične tatlu etlce bodo na dnevnem p02eb> važni problemi, ki Hpči.0,s.ebino važni za azijsko »ion*- ki pa so hkrati za-Kn’ *ud‘ za mednarodno 1 kot celoto. Na kon-Nlia,;bodo na primer raz-‘htiaj 11 o reviziji ustanovne astan„ ?d.ruženih narodov, o ‘■N aaVdva posebnega sklada . pomoč nerazvitim deli uln Področjem, o more-Oi.j^aaovitvi plačilne uni-aE»ar3 azijskimi državami, o re^0,rm’i i‘n 0 svojem lv°b<\ae,rn programu — o o- a’ , kolonii-?>jsk aelegacij držav članic m Pri, Rocialistične konferen-• V ntvuiejo temu zaseda-»iloi ^°mbayu tudi predstav-»*lti Socialistične internacio-a sp ' ,bod° verjetno ponc z-h ^ vprašanje združitve ?‘h a^adnarodnih socialistič-1 Zat ac*i- Zel° zanimivo Ic.Pot ° stal'šče, ki ga bodo *»i ,r,„^avzeli glede tega azij-a,..aiisti. Doslej so nam-atgj| JJski socialisti odbijali ,a
  • n —»sanja' ni spremetu-hflkl i?r.obno> najnovejši do- „Claliw ^'.zelo daleč od pravilna, Q()lemanja tega vpraša- •k, aaiemu zasedanju Azi j-» d® ,°Clalistične konference alo Pot prisostvovale tudi j ■ttlp.l(‘he osebnosti kot na kaž ejo, da so francoski querose», ki režejo s težkimi noži zavite stopnice v drevesna debla, tako da tvori vsaka stopnica izvor tekočega gumija. V tem taborišču pridobijo v sezoni okoli 100.000 kilogramov gumijevega soka S to količino lahko izde.ajo nato okoli 30 milijonov zavitkov žvečilnega gumija. Vsako leto zahteva med «cbiclerosi svoje žrtve. Vsak deseti se ne vrne več .domov Obiralci gumija umirajo za neznanimi boleznimi, žuželke jih opikajo do smrti ali strmoglavijo pri vratolomnem plezanju z dreves a.i pa jih napori popolnoma zmedejo, da vržejo nož od sebe in tuleč izginejo v pragozdu, od koder se ne vrnejo nikoli več. En »chiclero« spleza na dan na tri ali štiri drevesa. V odmorih med posameznimi plezanji pokadijo eno opojno ma-rihuana-cigareto ali pa si vbrizgajo nekaj morfija. Brez teh dveh mamil ne bi nobeden vzdržal tega pekla. Ob večerih pa ,se opijajo z žga-niem, dokler ne zaspijo v smrti podobnem spancu... Nasled-nii dan pa sp.ezajo zopet steklenimi očmi na gumijeva drevesa. Kar je načel pragozd, to dokončata morfij in alkohol. Le malo jih doživi svojo šesto :li sedmo sezono obiranja «cbicla»... Od julija do decembra — ko ni sezone za obiranje — pa chiclerosi presedijo v beznicah Campecha ali Puerta Mexico in so pravi strah za krčmarje in ženske daleč na okrog. «Chiclerosii pa imajo tudi svoje pomočnike. To so Indijanci, ki prebivajo v pragozdovih Vucatana. Pravijo da so nasledniki starega ple mena Maya. Toda to niso več ponosni nosi ei visoko razvite indijanske kulture, temveč degeniriranci in so pripravljeni na vse — če le dobijo žganje. «Chiclerosi» sklepajo z njimi prav radi kupčije. Za žganje jim dobavljajo Indijanci sok gumijevca. Ti In dijanci vsi žvečijo «clicles» Gumijev sok ki prekorači s pogodbo dogovorjeno količino prodajajo «chiclerosi« na svo jo pest in si tako zaslužijo d^olj, da lahko preživijo preostalih šest mesecev brezskrbno v pijančevanju in raz vratu. M,I'aiiaiu gruaro 5:4, *Pro Gorizia - u lo 1:1, »Ponziana - C1° .j,, •Merano - Sacilese 3:1, vereto - Bassano 2:1. Lestvica: Ponziana Crda Merano Dolo Vittorio V Cividalese Sava Clodia Bolzano Trento Bassano Belluno Portogruaro Pordenone Rovereto Sacilese P. Gorizia Itala » 6 5 1 0 17 » « 6 4 2 0 12 i 50 6 4 11 9 * 6 3 2 1 12 6 8 6 3 2 1 5 8 ® 6 3 2 1 12 8 6 2 2 2 1! I8 6 3 0 3 8 12 6 2 1 3 11 12 * 6 2 1 3 9 10 6 1 3 2 5 * 6 2 13 6 12 3 6 0 4 2 6 2 0 4 6 12 3 6 114 6 114 7 8 8 10 8 13 6 10 4 8 8 T 2 l'l 8 oflzovorot oreflnnt STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • KINO SKEDENJ predvaja danes 1-ob 16. uri barvni t'lm’ «Pravljični Andersen> Igra Danny Kaye Od 21. do 22. ure teiev*' zijski prenos kODNEHAS ALI NADALJUJEŠ* predvaja danes 1. nov. z začetkom ob 15. uri Columbia barvni film: «Trdnjava Igrajo: RICARDO MONTALBAN in BETTA ST. Od 21. do 22. ure televizijski prenos ■ ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ?« OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOaOOOOOJOODOfOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCSOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOeOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC r 53. IVAN BRATKO TELESKOP Poleg vojske so švigali vse naokrog kvesturini in posebne patrulje karabinjerjev. Take hajke Brda še niso doživela. Patrulja štirih partizanov je s šestorico beguncev ždela v koruzni njivi, kjer so prenočili. Nihče se ni premaknil. »Eh, malo nas je!» je z žalostjo pomislil November. Ze v ranem jutru je priteklo h Korotanu dekle iz vasi, staro kakih šestnajst let. »Nikamo« se ne premaknite! Bodite popolnoma pri miru!» je naročalo in spet izginilo v zelenju. Dekle je bilo urno in nemirno, a nenavadno bistro in srčno. »Ce bo kaj novega, pridem povedat,« je še zaklicalo. Korotan pa je začel tuhtati, kaj če le ni vse to v zvezi: prihod sestorice in hajka. Najbolj se je bal, da bi begunci začeli kričati. — Zabičal je Novembru, Decembru in Chamberlainu, da jim ne smejo povedati, v kakšnem položaju so. Držati jih je treba čimbolj globoko v koruzi! Sam je hodil na zvezo s terenci skoraj na kraj njive, več lučajev stran od teleskopcev. Te so pa res zabili v koruzo, iz katere niso nikamor videli in ničesar zvedeli. Ce so partizane kaj vprašali, je bilo, kakor da bi govorili v grob. Dušan bi jih bil najraje ozmerjal, če bi ne bil vedel, da bi bilo potem še slabše. Sklonil se je k Igorju: «Vedel sem, da imajo primorski partizani slabo orožje in da so skoraj brez izkušenj, da so pa taki — — — ne, tega bi ne bil nikdar verjel!« Igor mu je odgovoril, da so začetki povsod podobni in da je treba potrpeti, saj je tudi s Simčičem šlo po polževo. »Najhuje je to, da ne moremo ničesar pospešiti, ker bi si s tem sami izpodrezali vejo...« je vzdihnil. Proti poldnevu je prisopihal Vinko s kmetom, ki ga je stalno spremljal. Vinko se je preplašeno oziral okrog sebe. Ko je videl, da ni nikjer nikogar od šestorice, je izbruhnil v raztrganih stavkih: «Niso pravi------------Drugi so ušli--------Imejte jih stalno pred očmi-----------Nobenega ne pustite nikamor-----------------------------Vsi smo uničeni, če kateri uide!« Korotan se je čutil vezanega na terence. Ne da bi vprašal, od kod Vinku ta vest, je rekel: «Saj se je tudi meni zdelo čudno: nihče nam ni povedal, da bodo prisil----------kar tako pa ne pobegneš iz Gonarsa!« »Podnevi so šli ven!« je rekel Vinkov spremljevalec in nadaljeval: «Le zakaj smo se jim pokazali, terenci? Zdaj bodo pa oni pokazali na naše kmetije!« «Najbolj čudno se mi zdi, zakaj toliko vprašujejo po stricu Marku — Morda------------hm, kdo ve —» je mencal Vinko. »Izvohali bi ga radi------------in vas partizane---------pa še nas vse---------ta rastrelamento---------------to je vse povezano ---------jaz bi jih postrelil — »je pridušeno ‘izbruhnil kmet, krilil z rokami in mrko gledal okrog sebe, Korotan je trdovratno molčal, Vinko pa je zagnal kapo v razor in ves razdvojen izgoltal to, kar je često mučilo partizane: «Kaj pa, če so le naši?« «Saj — — — saj!« je zamomljal kmet ln poražen sam v sebi nadaljeval: »Vsakogar se res ne smeš bati, nuklejev pa tudi mrgoli — Zdaj si pa pomagaj ------------------» Obmolknila st ji, ker nista vedela nikamor več. Nato pa je Korotan počasi začel: ♦ Postrehti jih ni tako enostavno-------------S streli bi se sann Izdali — — —» Kmeta sta onemela. Res je bilo; če bi zdaj v tej koruzi počili streli, bi bili vojaki in karabinjerji takoj tu. Tudi Korotan si ni bil na jasnem, kdo so tl «begunci» in kaj pomeni ta gonja, kakršne še ni bilo. Tudi on je omahoval med občutkom odgovornosti in strahom, da bi bil žrtev, čeprav v manjši meri kakor kmeta. «Da bi se vsaj vrnila obvešče-valka iz Krmina!« si je zazelel v tej stiski. «Kaj pa, ko bi jih do takrat dal pod stražo?« se je vprašal, a ddgovoriti si ni več utegnil... * Z izvidniškega mesta je namreč pritekel December in povedal, da se pomika dolga kolona vojakov naravnost proti njim. «Zakaj nisi tega prej opazil?« ga je nadrl Korotan. Decembru je začelo iti na jok. Korotan ga je pustil pri kmetih, sam pa je skočil k Novembru in Chamberlainu in jima naročil najstrožjo pripravljenost. Partizani so z nahrbtniki na ramah in s puškami v rokah pričakovali spopada ali umika. Gonarsovci so ležali v koruzi, ne da bi natanko vedeli, kaj vse to pomeni. Vedeli so le, da so že ves dan v nevarnosti. Hrane so dobili zelo malo. Tudi besed niso izmenjali mnogo. Se November in Chamberlain, ki sta bila sinoči zelo zaupljiva, sta bila danes molčeča. Kakor da gonarsovcev ni več v patrulji! Morda je velika nevarnost tudi v njima vzbudila dvom? Ko je Igor videl, da so partizani sneli puške z ramen in si naprtili nahrbtnike, je rekel svojim, naj bodo popolnoma mirni, saj je bilo očitno, da je nevarnost blizu in da spet pobliskujejo po njih nezaupljivi Korotanovi pogledi. Zlasti je Igorjevo svarilo veljalo Črtu in Ljubu, ki sta odkrito kazala nevoljo. Minevala ju je potrpežljivost, vendar sta se vsaj na zunaj pomirila, prenehala z ostrim bodenjem ln potlačila jezo. Kmeta sta se tresla, stiskaje se v visoki koruzi. »Vsi poj-demo v maloro,« je stokal Vinkov spremljevalec, vsak hip pričakujoč vpitja šestorice in prihod vojakov. Korotan in Chamberlain sta se splazila proti izvidniškemu mestu. Dolgo ju ni bilo nazaj. Ko sta se vrnila, je rekel Korotan hladnokrvno: «So že mimo — Cez sosednje njive so šli!« Spet so se povrnili na šestorico. Korotan je poklical Novembra: »Kako so se držali?« »Dobro. Ležali so v koruzi!« »Je kateri poskušal kričati?« »Ne!« «So vedeli, kje so Italijani?« ♦Približno so.» »Kako to veš?« «Nemirni so bili. Nekateri so se bali... tisti...« «So nevarni?« »Mislim, da niso!« fražc Korotan je opustil misel, da bi dal šestorico P0*^.-finaiU Vinko je menil, da ni gotovo, ali so vedeli, kje so Ita u ji Tudi Korotanu se je zazdelo, da je to glavno. Nenadno njS< šinila v glavo nova misel: Nastavim jim past " pravi, se bodo ujeli---------------------------------------------- )ftdi Ko se je spuščal večer, je spet pritekla h Korotanu »* j kurirka. Bila je srečna. Z očmi je objemala koniandiu.jrji košari jim je prinesla tople hrane in sladkarij. ^olTIniaš';V'< je dala rdečo svileno rutico. Povedala mu je, da se je V°J N« vrnilo v vasi in da kamioni spet drvijo proti garnizon®' g(j&\ polju da so do krvi pretepli nekega starčka, ker ni P t0 n kje-so «ribeli». Pri nekaj hišah so pokradli kokoši, "se njS( bilo nič novega. Brez tega ni bilo rastrelamenta. Na- rečflc nikogar. Korotan je bil zadovoljen, da jo* je tudi log°r izvozil. Cez čas brnenja kamionov ni bilo več slišati. Popoln mir je legel na vznemirjena Brda. , Kurirka je odhitela v vas. nuš*11 Takrat pa nenadno čisto blizu poči strel iz puške-in Igor se spogledata. Crt se naglo obrne in kakor Tp0^' na vse strani. Marjan se začuden ozira okrog sebe. fi« vseh se srečajo s Korotanovim, ki stoji blizu njih z r , pištoli. Za Korotanom sta November in Chamberlain- pgri1 Vse naokrog tišina večera na poljih, samo pog>e. f zanov in teleskopcev vrtajo drug v drugega, napenJaj hoteč priti do dna... V Crtovlh očeh ni strahu, samo sr Po razoru pride December s puško v roki. (Nadaljevanj*