556
^Medved: stare Drnulje.
Pesem stare Drnulje.
h tudi jaz sem bila mlada,
Oh tudi jaz sem vstala rada,
Ce brdek fant me je oprtil.
Po sobi z mano se zavrtil.
Kaj brigajo me vsi ljudje !
Tako sem mislila zase :
Dokler sem in zala bom.
Plešem in plesala bom.
Nekteri je povprašal zame ;
A stariše, ne mene same.
In post se je vrstil za pustom,
In smeh uhajal mnogim ustom .
Kaj brigajo me vsi ljudje!
Tako sem mislila zase :
Dokler sem in čila bom,
Lahko se možila bom. _
Po zimi pri dekliški seji,
Okrog ]5eči zvečer na preji
Zapela sem veselih pesem
Več, kakor zvila sem povesem.
Kaj brigajo me vsi ljudje!
Tako sem mislila zase :
Bila sem, vesela bom,
Pela sem in pela bora.
Prišlo je kmalu res drugače !
V zakonu sem nosila hlače.
Krošnjar Drnóvec je nagajal
Po svoje mi — a nič razsajal.
Kaj brigajo me vsi ljudje !
Tako sem mislila zase:
Bila sem, ohola bom.
Starca zmerom bola boin.
Umrl je on, zapustil krošnjo.
Dolgov veliko, prazno mošnjo. —
»Njegove smrti jaz sem kriva«
Opravlja množica ležniva.
A kaj me brigajo ljudje !
Odrevenclo je srce. . ..
Skoro se osula bom —
Bila sem, drnulja bom.
Anton Medved.