Posamezna številka 6 vinarjev.
Siev. 278. Izve* Ljubljane 8 vin. y [jouiM v sreHo, 3. decemlira 1913.
Leto XLK
~ Velja po poSUs
Za celo leto naprej . , K 26*— za bo meseo . . za Nemčijo oeloletno . si ostalo inozemstvo .
V Ljobllanl oa
Za celo leti aipra) . , za en mese. „ f spravi pretenta neseCno
3 Soboto, izdaja.
za celo let .....„ 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ B*— za ostalo inosemstvo „ 12-—
rsiA		, i
■■j.-,	s	" t;';
'. j-		1 .
■v V	1	11■
n	1 s 'E	
::; ■ 1	v
	
v. .v P-;.- v m	td
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . , po 15 t za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ sa večkrat primeren popnat.
Porotna iznaiiia umu. osmrtaics nt:
enos olpna petltrrsta po 18 vin.
■ Poslano: ."■■<1 ■) enostolpna petltrrsta po 30 vtn.
Izhaja vsak dan, tzrzemšl nedelje ln praznike, ob S. nri pop.
Redu letna prilog* Toni ni,
ua/r Uredništvo Je r Kopitarjevi nllol iter 8/ttt Rokopisi ae ne vračalo; neirankirana pisma se ne sa sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev 74 =
Političen list n slovenski narod.
Upravništvo |a v Kopltar|evl nllol št. 8. — Bačna poštna branllnloe avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. - Opravnlškega teleiona it 188.
Današnia številka obseea 8 strani
i
Volilci!
Kandidati S. L. S. v kmečkih občinah, ki volijo dne 9. decembra t. 1.:
1.	V volilnem okraju Ljubljana— Vrhnika, ki voli skupaj <1 v a poslanca: Franc Povše, državni poslanec v Ljubljani in Dr. Ivan šusteršič, deželni glavar v Ljubljani.
2.	V volilnem okraju Kamnik—Brdo, ki voli enega poslanca: Dr. Janez Krek, državni poslanec v Ljubljani.
3.	V volilnem okraju Kranj—Tržič ■—Škofja Loka, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Demšar, državni poslanec na Češnjici in Ivan Zabret, posestnik in cestni načelnik v Bobovku.
4.	V volilnem okraju Postojna— Logatec—Senožeče—Lož—II. Bistrica— Cirknica, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Drobnič, župan občine Bloke in posestnik v Novivasi in Dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani.
5.	V volilnem okraju Radoljica— Kranjskagora, ki voli enega poslanca: Josip vitez Pogačnik, državni poslanec v Podnartu.
6.	V volilnem okraju Vipava—Idrija, ki voli enega poslanca: Bogomir Perlravc, župan v Vipavi.
7.	V volilnem okraju Novo mesto— Kostanjevica—Krško, ki voli enega poslanca: Josip Zurc, župan v Kandiji.
8.	V volilnem okraju Trebnje— Višnja gora—Žužemberk—Mokronog— Lilija—Radeče, ki voli skupja tri poslance: Franc Košak, župan na Grosupljem, Dr. Evgen Lampe, deželni odbornik v Ljubljani in Ivan Vehovec, župan v Žužemberku.
9.	V volilnem okraju Kočevje—Ribnica—Velike Lašče, ki voli skupaj dva poslanca: Anton Lovšin, posestnik v Jurjevici št. 34 in Karol škulj, kaplan v Ribnici.
10.	V volilnem okraju Črnomelj— Metlika: Karol Dermastia, učitelj slov. trgovske šole v Ljubljani.
Kandidati za mesta In trge se razglasijo pozneje.
Zapišimo na glasovnice samo navedene ljudske kandidate in nobenega drugega. Pokažimo zopet svetu, da smo strogo disciplinirana, moško zavedna in nepremagljiva ljudska armada.
Naprej za ljudsko pravdo! Z Bogom za ljudstvo!
Za izvrševalnl odbor S. L, S: dr. Ivan šusteršič.
Važno vprašanje.
Bismarck in Crispi sta bila mnenja, da je rimsko vprašanje najvažnejše vprašanje moderno Italije, ki se mora slejaliprej temeljito rešiti. Kon-flikt, v katerem se nahaja Italija radi rim. vprašanja s celim vernim katoliškim svetom, ugledu Italije škoduje. Sicer pa laški vladi tudi ne more biti vseeno, kako sodijo o stališču, ki ga ona nasproti papeštvu zavzema, njeni lastni državljani. Čeprav laško ljudstvo stoji v tem vprašanju za vlado, vendar velik del čuti, da razmerje med Vatikanom in državo ni prav urejeno. Vsak čas nastane kak neljub dogodek in se duhovi razburijo. Afera Nathan je to jasno pokazala. Kljub garancijski postavi se je papež v Rimu kruto žalil. Ves katoliški svet se je dvignil in blamirana je bila naposled laška vlada sama, ki je morala slišati od vseh delov Evrope mnenje, da je stvar papeža stvar celega katoličan-stva in ne nje same.
Vatikan se jc dosti prizadeval, cla se spor med državo in poglavarjem katoliške cerkve poravna. Da se to ni zgodilo, je krivda framazonstva. ki ne trpi svobode cerkve. Tudi v najnovejšem času se čuje vedno o kakih poizkusih doseči spravo med Kvirinalom in Vatikanom.
Pred par dnevi jc videmski nadškof Rossi na socialnem tednu laških katoličanov, ki se tucli v Italiii vedno bolj zavedajo svoje moči in pomena, (vsaj bi vlada brez njih pri zadnjih volitvah komaj dosegla večino) predaval o tem težkem vprašanju. Zmisel njegovega govora jc bil, da se morajo privilegiji papeža razširiti in da sc mora rimsko vprašanje — ako se Sveti Oče prostovoljno odpove svetovni vladavini j v Rimu — urediti internacionalnim potom pod garancijo vseh katolikov.
Pravijo, da je videmski nadškof govoril tako s preddovoljenjem ocl naj-merodajnejše strani. Liberalno časopisje pa zopet ni zadovoljno. Piše, da papež ne potrebuje več privilegijev. Toda ves svet ve, da potrebuje vsaj tega, da ga ne bo smel nobeden brez kazni žaliti, kakor je to storil Nathan. Saj se v Italiji glede Svetega Očeta še to ne izpolnjuje, kar zahteva garancijska postava. Sicer pa ni dvoma, da tak suveren kakor je papež, rabi šo bolj izjemnega stališča, nego jc to. ki mu jc sedaj milostno dovoljuje laška vlada.
Najbolj pa se razburja laško libe-
ralno časopisje, ker je monsignor Rossi zagovarjal princip mednarodne garancijo za papeževo svobodo. To, pravijo, žali suvereniteto Italije, bi pomenilo, da stoji Italija pod varstvom drugih držav in je zato popolnoma nesprejemljivo.
Kakšno hinavstvo! Zakaj naj bi se Italija bala, da bi tudi druge katoliške države jamčile za svobodo Svetega Očeta, ako ima resen in trden namen se te svobode ne dotikati? Če pa sc ugovarja principu mednarodne garancije sploh, je treba pomisliti, da dandanes države urejajo medseboj veliko menj važna vprašanja, kakor je rimsko vprašanje in da se države medsebojno obvezujejo, cla se bodo držale skupno dogovorjenih pogodb, no da bi kateri le v glavo padlo, cla se s tem pregreši zoper svojo suvereniteto.
Lo to smo hoteli zazdaj poudarjati.
Državni zber.
Dunaj, 2. decembra 1913.
Nadaljuje se razprava o osebni dohodnini.
Naš poslanec
Pišek
razvija tele misli v svojem govoru. Kmetovalec dobiva dohodke iz naturalnega gospodarstva. Taki dohodki bi se pa morali vse drugače obravnavati, kakor oni iz denarnega gospodarstva. Davčne oblasti preračunajo navadno pri kmetovalcih le po njegovih prejemkih. Ne vpoštevajo pa vseh izdatkov, ki so potrebni v dosego teh dohodkov, Tudi se ne ozirajo na uime in na razne nesreče, ki so pri kmetovalcu tako pogoste. Tako je lahko naračunati 1200 K dohodkov. Posebno rado se nadleguje kmetovalce, ki niso vešči v tem zakonu, z zahtevo, da morajo svoje dohodke napovedali. Davčne oblasti se poslužujejo zaupnikov, ki so dostikrat nasprotniki onega, katerega dohodke naj bi našteli.
Kakšen razloček je med kmetovalcem, ki ima 20.000 K vredno posestvo in med kapitalistom, ki ima 20.000 K na obresti naloženih? Prvi plačuje več vrst davkov, ima polno stroškov za delavce, rokodelce, orodje itd. Drugi ne plača nobenega davka. Ako še vpoštevamo, koliko skrbi, dela ima kmetovalec pri svojem gospodarstvu, potem je razloček še bolj očiten. In kako je 7. dohodki. Kapitalist dobi od svoje glavnice 5% gotovih dohodkov, kmetovalec komaj 2%, Poslanec Winarsky jc sicer v predzadnji seji govoril o velikanskih dohodkih kmetovalcev. Naj to malo jasneje pojasnim. V Švici so skozi 10 let natančno
račune sestavljali o prejemkih in izdatkih glede 200.580 posestev. Na podlagi teh računov sc je pokazalo, da so mala kmečka posestva od 1. 1901. do 1906. donašala 2'33'w. Srednje kmetije so se obrestovale s 302%, večje s 3'16% in največji s 4'25%. V času od 1906—1911 se je pri srednjem posestvu dohodek povišal na 3'65pri velikem na 4'39%, pri malem pa jc padel na 208%. Treba je pa vpoštevali, da je Švica dežela, ki je gospodarsko silno razvita, tujci prinašajo vsako leto milijone dohodkov, vsled tega tudi kmetovalci prodajajo dražje svoje pridelke. Živinoreja je na visoki stopinji. Plemensko živino pridejo kupovat iz tujih dežel in jo tudi drago plačujejo. In kljub temu kmetije tako malo donašajo.
V Avstriji smo glede dohodkov iz kmetijstva veliko slabeji.
Treba je tudi zahtevati, da sc davčne oblasti do obdavčencev drugače obnašajo. Davčne oblasti nimajo pravice radi osebne dohodnine pred svoj urad citirati in vendar se to večkrat zgodi,
Prenarediti se morajo tudi tiskovine za napqved. Sedajne so neprimerne. Pri-prost človek ne ve, kako jih uporabljati. Da bi sc nepotrebne napovedi ne zahtevale in male in srednje kmetovalce ne nadlegovalo z zahtevo, naj svojo napoved predlože, predlagam resolucijo: Visoka zbornica naj sklene: C. kr. finančnemu ministrstvu se naroča, naj v izvršilnih predpisih določi, da so tisti kmetovalci, ki nimajo drugih dohodkov, kakor iz kmetije in katerih zemljišče ne donaša čistega kata-stralnega dohodka nad 500 K, oproste od napovedi svojih dohodkov radi osebne dohodnine.
Dr. Verstovšek
v svojem govoru posebno zdeluje poročilo dr, Lichta. Dr. Licht je industrijalec, zastopnik kapitalizma, in kot takega sc kaže tudi v svojem poročilu. Iz lega poročila sc razvidi, kako sovražno sodi kmetijstvo. Kaže se kot ošabnega meščana, ki s pre-ziranjem gleda na malega moža. Agrarci si morajo zapomniti lo preziranje, to zaničevanje njihovih koristi. Čudim sc, kako da so zastopniki kmetovalcev v finančnem odseku to mogli dopustiti. Pričakovati jc, da bodo davčne oblasti v prihodnje kmetovalca še bolj nadlegovale in mu delale sitnosti, ako bode izvršilni predpis v zmislu tega dr, Lichtovega poročila sestavljen.
Dr. Licht pravi: »Še vedno je delež kmečkega posestva pri osebni dohodnini premajhen, posebno če vzamemo vpoštev, kako jc v zadnjem desetletju dobičkanos-nost kmetijstva poskočila.«
Dalje trdi isti poročevalec: :>Ta dej*

LISTEK.
Uporniki.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L 6 n a r d.
(Dalje.)
»Koga pa iščejo gospod stražnik?«
»Hm... vašega moža... kje pa
je?«
»Odšel je, ga ni doma... kaj pa hočete, gospod stražnik?«
»Nu, povelje je zanj,« in ic gledal neprestano na Hanušo, ki ie zibala Francko.
»Povedati moram njemu samemu, ljudje so mi rekli, da jc doma.«
»Torej so se zlagali, jaz bom vendar vedela.«
»Ateta ni doma,« je potrdila Hanuš.
»Mora biti, ako jaz rečem.« se je nasmehnil samozavestno.
»Za rane božje,« jc zaklicala naglo Vresjakova, »prašiček je ušel.« in jc hitro skočila iz izbe, da bi zaklenila čumriato in pogledala, kako so ie skril mož.
Rogoškin se je oprl z rokama ob boka, se približal Hanuši in se začel prikupovati z nasmehom:
»,Ot, jej Bohu krasavica!', ti dušica bi morala biti žena podčastnika ali celo »vahmajslra«, a ne kmetica.«
»Česa pa želi od nas gospod stražnik?« je odvrnila ostro.
»Poljubčka tvojega želim, ti lepotica, jaz te nisem opazil prej,« in približal se ji je še bolj.
Umaknila se je v zadnji del izbe.
»Ne beži ptičica,« so je nasmehnil, »jaz te pritisnem, objamem. ne boj sc, jaz te ne snem,« in stopil je bližjo k nji.
»Pojdite, če no zakličem,« io rekla vsa rdeča.
»Kako lo bodo slišali? No. daj ročico,« in hotel jo je prijeti za roko.
Branila se jo in mu iztrgala roko, medtem je pa vstopila vsa zasopljena Vresjakova in zaklicala:
»Kaj pa spet? Hej, proč, ti. če ne, ti dam takoj«.
Odstopil je korak in rekel:
»Ne srdite se, staruha, imate hčerko, čudežno lepo ...«
»Nisem jo zate vzgojila in tebi je nc dam ... Česa pa hočeš pri nas?«
»Pokloniti so vam za vašo hčerko, lepa je ... ne bo do'go in postanem podčastnik, mogel se bom oženiti, bo kakor v raju.«
»Ne klepetajte Bog vo kai... Hanuš. Doglei no. kje ic Janck...«
»Jej Bohu, ne pustim krasavice,« in
položil je roki navzkriž ter obstal med
vratmi.
»Da bi vas vrag ...« se je ugriznila
v usta, »česa pa hočejo, gospod stražnik?«
»Povem samo možu.«
»Ga ni... Pa bi sneli kapo, tu so svete podobe.«
»Hm... nc vidim pri vas »ikone«, a vi ste pravoslavni, ni sc komu pokloniti in izkazati spoštovanje, ako pa hočete, snamem kapo.«
»Pri nas ti i nikdar bilo ikone in je nc bo. česa pa hočete?«
»No, prišel sem s poveljem, a nisem našel gospodarja ... vendar imam srečo, zagledal sem krasovico in to mi je dovolj.«
»Pojdite torej z Bogom.«
»A povelje, ali jo to šala? treba ga je izpolniti... Pojdite staruha iskat moža. jaz pa počakani z vašo hčerko.«
»Da bi poginil, ti pasji brat.« je za-rcnčala jezna.
»Kaj ste povedali »hazjajka«?«
»Kako naj poiščem moža, ako ga ni, lahko preiSčete celo hišo.«
»No, počakam na njega, dajte mi kaj jesti in piti... a vaša hčerka krasavica ho pila z mano? Kaj?«
Vresjakova io »n«klinicvaie in
zmerjajo poiskala kruha, slanino, sira...
Medtem se je pa med sosedi raz-* neslo, da je stražnik prišel zapret. Vres-jaka za prepir ocl onega dne in bolj radovedni so gledali od daleč, nekateri so celo prišli k hiši od vrta in prisluškovali.
Marcelku je, dasiravno ie bilo rt pota, vedno tako naneslo, da jc, kadar je šel domov ali z doma, vodno moral mimo Vrcsjakovo hiše.
Tudi zdaj jo šol domov z dela in ko je šol mimo Vrcsjakovo hišo. je zapazil nenavadno gibanje; med sosedi ler jo vprašal po vzroku, a ko je zvedel, dn. je stražnik prišel v hišo, je pomislil, ali bi šel notri ali no... slednjič je pa rekel sam pri sebi: Tepla sva ju oba, pa šo oba trpiva.•
Nato j e šol pogumno čez dvorišče, a ko je prišel do vrat izbe, jo zaslišal: »Ot, staruha, dobro mi je pri vas... jesti jo dovolj, škodo da pijačo manjka----oženil iti so z vašo hčerko, dajte
doto, jaz som pripravljen.«
Marcclek jo odprl vrata, pogledal po izbi, a ker ni videl gospodarja, so jo domislil vzroka in ko je pozdravil v imenu božjem, jo rekel gospodinji:
»Poslal me je vaš mož iz Červonke, da nc pride danes... šele jutri... popoldne.
stva se vsiljujejo mestnemu prebivalstvu, ki je vsled draginje stiskano. Zato odločno zahtevamo, da se mora prebivalstvo iz dežele bolj pritegniti k davščinam, ki jih država potrebuje,« Dr. Licht je proti temu, da bi se zvišal znesek, ki naj bi bil oproščen osebne dohodnine, ker se boji, da bi potem mali in sredni kmetovalci ne prišli glede tega davka vpoštev.
Dr. Licht se nadalje pritožuje, da se je osebna dohodnina od zemljiške posesti od 1. 1898. celo znižala, ker se navadno le na čisti katastralni donos ozira. Ako pa pogledamo na obrlnijska podjetja, vidimo, da razdelujejo dostikrat dividende 10, 20 in celo 30%. Dr. Licht se mi zdi še bolj zo-pern kakor socialni demokrati, ki bi vsaj male kmetovalce ne videli radi podvržene tej davščini.
Dr. Licht se tudi v svojem poročilu pritožuje, da imajo davčne oblasti večkrat težave s kmetovalci, če jih silijo, naj svojim dolžnostim glede napovedi osebne dohodnine zadoste.
Iz tega poročila dr. Lichta razvidimo, da so začeli zastopniki meščanstva pravi boj zoper koristi kmetijstva. Govore o velikih agrarcih, mislijo pa na kmctovalce sploh.
Govornik je potem navajal slučaje, kako mnogi davčni referenti na Štajerskem zakon o osebni dohodnini zlorabijo nasproti kmetovalcem. Zato izjavi, da bode glasoval proti onim določbam novega zakona, ki bi bile v škodo malemu kmetovalcu.
0 deželnozborskiii volitve®.
Pretekli ponedeljek je doživela liberalna stranka v splošni kuriji poraz, katerega ni pričakovala. Vsi liberalni listi so pisali pred volitvami o »mogočnem ljudskem gibanju« po deželi, ki bo prineslo Slovenski ljudski stranki razočaranje. Zato pravimo, da je bil poraz nepričakovan, četudi deklamira sedaj »/Slovenski Narod«, da ni sploh nihče verjel v kako zmago proti klerikalnim kandidatom. Kdaj jc »Slovenski Narod« svoje ljudi za nos vlekel, ali ored volitvami ali pa sedaj po volitvah, to tiaj liberalci med seboj opravijo.
Liberalci so bili tepeni. V takem človeškem stanju je pa treba tolažbe in veselja, zakaj brez tega tudi liberalna politika usahne. In mi naravnost občudujemo to mojstrsko narejeno krinko veselja, katero si je nataknil »Narod« na svoj obraz in s katerim hoče dvigniti up razočaranih liberalnih volilcev in hladiti »želj neizpolnjenih bolečine«.
Najprej številke! »Narod« je izračunal, da. je protiklerikalnih glasov 31.464. V resnici jih je seveda samo 27.059. Potem pravi, da so liberalci narasli od leta 1911., ko so dobili 18.659, na 25.818 glasov, torej za 7160 glasov. V resnici so pa liberalci od 18.609 glasov narasli samo na 22.1-48, torej za 3.539. To pa vsled tega, ker so topot po dogovoru na mnogih voliščih tudi socialni demokrate ž njimi volili.
Ampak način, kako pride »Narod« to teh številk, ta je naravnost ženija-len! Liberalci štejejo letos vse razcepljene, prazne in neveljavne glasove za liberalne in teh je bilo 3634. Na ta način so izračunili, da so se pomnožili za 40%. Pa pustimo te procente, ker so zelo nedolžni, kakor oni »Glavne«, in ne bodo nikomur prevelikega veselja napravili. Pač pa je jako zanimivo, da jo prišteli v letu 1911. vse prazne in
neveljavne glasovnice Slovenski ljudski stranki. Stranka je namreč dobila takrat 53.254 glasov, liberalci pn so ji našteli še prazne in ji dali 56.619, samo da zdaj bobuajo, tla je padla na 50.894 glasov ali za 5725 glasov. Na ta način lahko liberalci zračunajo, da je vseh njihovih 10 kandidatov zmagalo!
Klasičen vzgled za liberalne mate-matikarje je tudi to, da se lažejo, da je kandidat Piber padel od leta 1911. od 4930 na 3990 pri letošnji volitvi. V resnici je pa dobil kandidat S. L. S. leta 1911. samo 4323 glasov.
Zelo zanimivo jo tudi, kako sedaj liberalci svoj poraz opravičujejo. Pravijo, da je bilo v volilnih imenikih izpuščenih na tisoče liberalnih volilcev in da so bili oropani volilne pravice. Pravi, ako bi se to ne zgodilo, in ako bi. »duhovščino zadnjo noč zaprli«, bi ne bil izvoljen »niti en klerikalec«. Zatem se »Narod« še enkrat priduša, za-kolne, zarobanti: »Katoliški sleparji«, in liberalni volilci so ozdravljeni.
Mi pa pribijemo sledeče; Liberalna stranka je prišla pri nas v tako slab glas, da se niti upala ni sama nastopiti, ampak se je skrila za neodvisne kmete in tako javnost sleparila. Da, šla je tako daleč, da je celo sebe zatajila in razdaje sedaj po deželi plakate, na katerih pravi, - ua nc potrebuje liberalnih varuhov«.'Kakšna nesramna hi-navščina. Neodvisne kandidate je postavil izvršilni odbor liberalne stranke, »Narod« jih vsak dan prinaša kot lastne kandidate, liberalne tiskarne in liberalni magnati mečejo na stotisoče letakov po deželi zanje, liberalni poslanci iii agitatorji jih vlačijo okoli po deželi in brusijo pete zanje, in potem ta nesramna naivnost: »Mi ne potrebujemo liberalnih varuhov«.
Res je nadalje, da so tisti tisoči liberalnih izpuščenih volilcev zrastli samo v liberalnih glavah, da jih pa v resnici nikjer ni. Stranka, ki je u peljala volilno dolžnost in hoče, da gre vsak volilec kakršnegakoli prepričanja ua volišče, nima nobenega povoda, da bi izpuščala iz volilnih imenikov liberalne volilce. Slovenska Ljudska Stranka ni zidala nikdar in ne zida na sleparijo, goljufije in nesramne laži, te pripušča drugim: ona zicla na delo. Dokler bo poštenost in delo kaj veljalo v naši deželi, se nima stranka ničesar ba,ti. Kadar bodo imeli Kranjci laž za resnico, nepoštenost za poštenost, lenobo za delo, politične kričače in fra-zerje za resne može, potem gre seve vsekako v deželi vodilna vloga — slovenskim liberalcem.
Na deželi.
NAJNOVEJŠA ZVIJAČA LIBERALCEV.
Slovenskih liberalcev je kar naenkrat postalo sram svojega imena. Najhujši liberalci po deželi zabavljajo čez liberalno stranko, taje vsako zvezo ž njo in se izdajajo kot »Samostojna kmečka stranka«. Zabavljajo tudi čez liberalne voditelje v Ljubljani in dele letake, v katerih pravijo; »Mi ne potrebujemo ne klerikalnih, ne liberalnih varuhov, mi gremo svojo pravo pot naprej za našo samostojno kmečko stranko«. Vsa dežela je prevlečena s takimi letaki. Na Gorenjskem dele in po-pajo celo letake, v katerih pod imenom Slovenske Ljudske Stranke priporočajo takozvane samostojne kandidate!
Vse skupaj je velikanska sleparija ljubljanskih liberalcev in liberalne stran-
»A kaj slišite, gospod stražnik,« je zaklicala razveseljena, »moža ni doma, pride jutri... povejte, česa želite in pojdite z Bogom.«
»Hej, ti... od kod? ...Hm... oj, poznam te, toda kje sem te videl?...« in pogledal je pazljivo. »Imaš potni list?«
»Tu ni pisarna ... dam potni list, tocla ne tukaj.«
»Ah, ti puntar, takoj pokaži potni list!«
»Pojdiva v pisarno,« je rekel Marcelek, bled od jeze.
»Pa pojdiva, ti pasji sin ... A vam, »hazjajka«, zapovedujem priti jutri z vašo krasavico,« pogledal je na Hanu-šo, »in z vsemi otroci v sveto cerkev. Razumete?«
»Dobro, dobro,« je zmrmrala, »žc vem.«
»No, poslovim se, »hazjajka«, hvala vam za okrepčilo... as tabo, golobica, se moram tudi posloviti,« se se je obrnil k Hanuši.
Vstal je in šel k deklici, s krikom sc je skrila za mizo. Skočila je mati, a sc prej Marcelek in ga s celim zamahom ljubosumne strasti udaril v obraz, da se je stražniku zmračilo in se je zaopotekol po izbi.
Marcelek je to porabil, dal mu je s pestjo pod rebra in izpod bil niegovi noki z okretnim udarcem.
Stražnik jc padel na tla, besni Marcelek se je usedel nanj in ga tolkel po glavi, obrazu, pršili.
»Pomiluj, brat!«' je zaječal stražnik.
Marcelek mu jc potegnil sabljo iz nožnice, vze revolver in kapo, a ko je opazil, da stražnik zbira silo, da bi ga prijel, je skočil na stran, se postavil med odprta vrata in zaklical:
»Lahko bi te zadavil kot pseta, ti psubrat, toda raje neseni tvojo sabljo, revolver in kapo načelniku, on te bo naučil napadati hiše.«
Stražnik se je polagoma dvignil na. tleh, zapel uniformo in zatnrmral:
»No, »molodjec« iz tebe, vzel si me v plen____toda dovolj šale... spraviva se____vrni mi sabljo, revolver in
kapo.«
»Samo to,« se je nasmejal Marcelek zaničl jivo, »a morda bi želel še žganja, ...počakaj malo, najprej pojdem k načelniku.«
Pred stražnikom jc stala naenkrat slika sramote in kazni... Pustil si jc vzeti orožje, kapo ... kje je vojaška
čast?____kako pojde?.... kaj poreko
ljudje?____ a podčastnik? »vahmajster«? ...
1 Usmiljenje, brat.
(Dalie.)
ke. To preirigano zvijačo so si izmislili voditelji liberalne stranke, ker so prišli do prepričanja, da nima liberalno ime na Kranjskem popolnoma nobene veljave! Včeraj so imeli liberalni agitatorji z dežele v Ljubljani svoj sestanek, na katerem «o sklenili in pretuhtali načrt, kako to sleparijo izvesti.
Samostojni kandidatje so liberalni kandidatje! Razen liberalcev se ne zmeni zanje in ne dela zanje živ krst na Kranjskem. Kdor voli samostojnega kandidata, voli liberalno stranko, ki ni celih šest let z mazincem ganila za kranjskega kmeta. Podpira stranko, ki je glasovala proti vsem za kmeta koristnim zakonom in gospodarskim napravam. Podpira stranko, ki je proglasila javno v deželnem aboru »govorice o kmečkih žuljih za pravljice«, podpira stranko, ki neprenehoma zabavlja v svojih listih, da Slov. Ljudska Stranka ne vidi na Kranjskem druzega kakor »kmeta« in podpira samo njega.
Dol s sleparijo!
A
X
X
Iz Šmartnega pri Litiji.
Med kandidati za kmečke občine našega volilnega okraja najdemo poleg nekega Pavlina iz Trebnjega in znanega Bukovca iz Velike Loke tudi ime tukajšnjega posestnika g. F e r d o Tomazin. Prepričani smo. da bodo naši volilci, ki poznajo gnjili in lažnjivi liberalizem, primerno upoštevali to kandidaturo in pokazali z glasovnicami, da ne marajo voliti pristaša te stranke, naj si bo njegovo ime Ivan Taufer iz Zagorja ali pa Ferdo Tomazin iz Šmartna, ali Pavlin iz Trebnjega, ali Bukovec iz Velike Loke. Kajti gre se nam za načelp. nc pa za osebe. Vsi zavedni volilci — ne samo po drugih občinah, ampak tudi v domači občini imenovanih kandidatov — bodo oddali v torek dne 9. decembra glasovnice s sledečimi kandidati:
Fran Košak,
župan na Grosupljem.
Dr. Evgen Lampe,
deželni odbornik v Ljubljani.
Ivan Vehovec,
župan v Žužemberku.
Ne dajte sc begati z nobenimi obljubami, ker sto lahko prepričani, da jc vsak glas, ki bi se glasil za drugega kandidata kot so ti trije, zavržen in izgubljen za izid volitev.
Možje v boj po novo zmago, ker vam je vera, ljudstvo drago!
škerljev shod v Stopičah.
Stopiče so miren kraj, bolj oddaljen od prometa, tocla ljudstvo je zavedno in rado bere. Toda »neodvisni« Škerlj je mislil, češ, tukaj se bo dalo brez skrbi lagati in farbati. Ko so zadnjo nedeljo prišli ljudje iz cerkve, zapazijo pod starodavno lipo nekega suhega možica, ki je začel govoriti. Ni povedal, kdo je, odkod in kam gre. Začel je klo-basati o novih dokladah, o deželnem glavarju in praznih kasali, tedaj pa je ljudstvo zavpilo: »Proč ž njim, vi liberalci ste, izpraznili kase, vi bi nas drli, kaj ste se prišli sem ponujat!« Govoril je vsega skup par minut, pa kmetje so takoj prišli na sled sleparstvu. Krepko se mu je ustavil neki kmečki fant iz Črmošnjic in tedaj je zmanjkalo njegove modrosti; sram ga je bilo pčivid-nih laži in s tresočim glasom je jel prosili, da bodimo prijatelji, bal se je namreč, da se mu ne bi zgodilo kaj hujšega. In tedaj jo je žalostno odkuril med glasnim smehom kmečkega ljudstva in celo nedeljo so se ljudje zabavali in zbijali šale, kakšnega kandidata so postavili liberalci, in sodba zavednega ljudstva je bila: Škrlj Amat — naj gre spat! In dobila jc 1. decembra naša stranka 399 glasov, liberalec pa 34, skoro vsi tisti, ki ničesar ne bero.
Črni vrh nad Idrijo.
V nedeljo smo imeli v Črnem vrhu kar dva shoda. Naš shocl je bil obiskan prav lepo; z zanimanjem so poslušali poročilo bivšega poslanca in sedanjega kandidata kmečke skupine gospoda Mirko Perhavca. Z odločno navdušenostjo je bila sprejeta zaupnica S. L. S., njenemu načelniku in našima kandidatoma. V torek 9. decembra bomo napisali na glasovnice: Bogomir Pcr-havec, župan v Vipavi. Po shodu so obrazložili volilci potrebe tukajšnje občine, zlasti glede polov, posebno pa prepotrebne zveze iz Zadloga čez Malo goro proti Dol—Otlici. Shocl liberalcev sc je vršil v »nepolitičnem« Gasilnem domu, bil je pa lo shod otrok, žensk, mladih in le malo pravih volilcev. Dosti je, če povemo, da so se nahajali na tem shodu še ljudskošolski otroci ter poslušali zabavljice in roba-tosli gg- Ganglna, (vzgojitelji) Tavzesa in Julija Novak. Nalašč se ie udeležilo tega shoda par naših mož. Zgražali so se. Psovke, psovke in spet le psovke, drugega pač nimajo Dokazati
liberalci. — V ponedeljek je dobil naš kandidat Kobi kljub vsem naporom liberalcev absolutno večino. »Političnemu značaju« se imajo zahvaliti predvsem, da se je nabrnjalo nekaj (50, kaj ne g. P.?) liberalnih glasov več kakor navadno. O tem »političnem značaju« poročamo pozneje kaj več. Liberalci so mu smejejo v pest. Občinski odbor mu bo dal kot svojemu članu gotovo lepo »zaupnico«. Ta »mož« je bil od S L. S. izvoljen v občinski odbor.
V Kamniškem okraju
je bila agitacija za Slokarja zadnje dni naravnost divja. Razni liberalni agita-torji so letali s štempiljo Slokarjevo po hišah in šuma h. Na vsak način so hoteli spraviti kandidata S. L. S. dekana Lavrenčiča v ožjo volitev, katero je z gotovostjo napovedoval povodom instrukcije volilnih komisarjev liberalni tajnik mestne hranilnice v Kamniku Vedlin. »Slov. Narod« (od 1. decembra) še celo trdi, da je bila še v sobo-, to večin a glasov v k a. m n i -š k c m okraju zagotovljena
S1 o k a r j u____ O ubogi liberalni bac-
ki, gotovo bodete še nadalje verjeli staremu Metuzalemu, čeravno velikanska večina (3317 glasov) kandidata S. L. S. jasno kaže, kako debelo je vas nalagal.
Gorenje polje pri Soteski.
Župan Anton Kline se je zadnji hip pred volilvijo ustrašil blamaže in zato so njegovi privrženci namesto njega zapisali Škrlja. »Nadstrankarski« Anton Kline je tako pokazal svoje liberalne rožičke, katere je znal dolgo časa skrivati, z njim tudi sivolasi Jožef Pečjak in nervozni čevljar Anton Zupančič. Nadstrankar je vsak pokrit liberalec. Razume so tudi, da je so« teški učitelj Ivan Zen storil svoio liberalno dolžnost.
Čobalov shod na Vačah
dne 23. novembra po deseti maši v žu« panovi gostilni je imel velikansi uspeh. Niti eden ni volil rdečega kandidata, dasi je v okoliških občinah socialna demokracija, povsod do* bila nekaj glasov. V »Slovenčevem« poročilu je bil en razcepljen glas pomotoma mecl E. Kristanove zapisan.
Še nekaj izidov z volišč.
Volilni okraj Litija—Višnja gora—< Radeče: Dole, dr. Zajec 100, Taufer 6, praznih 8; Št. Jurij pod Kumom, dr. Zajec 288, Taufer 50, Kristan 2. razcepljenih 11. Volilni okraj Novo mesto—. Črnomelj—Metlika: Črmošnjice, Mi-helčič 236, razcepljenih 10; Poljanca, Mihelčič 50, razcepljenih 15; Bela cerkev, Mihelčič 98, Škerlj 68, razcepljenih 8; Brusnice, Mihelčič 181. Škerlj 52. Volilni okraj Postojna.—Senožeče—i
11.	Bistrica—Vipava—Lož: Slap, Pegan 270, Gaspari 88, razcepljenih 11; Prem, Pegau 133, Gašpari 118, Tokan 1. — Nekatera brzojavna poročila o iz« idili na voliščih so se medpotoma pokvarila, zato jih na tern mestu »opravljamo. Volilni okraj Krško—Kostanjevica—Mokronog—Trebnje—št. Rupert, Hladnilc 356, Zupančič 222, praznih 6, nevelj. 2. Volilni okraj Litija—Višnja gora—Radeče: Konj, dr. Zajec 58, Taufer 12, Kristan 12, razcep. 7. Volilni okraj Radovljica—Kranjska gora— Tržič: Kamnagorica, Piber 80. Kržišnik
12,	Pintar 2; Kropa, Piber 115. Kržišnik 5, Pintar 6. Volilni okraj Vrhnika—Logatec—Idrija—Cerknica: Rovte, Kobi 298. Majdič 42, Volilni okraj Kamnik— Brdo; Ihan, Lavrenčič 146, Slakar 1, razcep. 1. Volilni okraj Kranj—Škofja Loka: Hrast je, Jarc 79, Dolenc 27. --- V, Preddvoru je dobil kandidat. S. L. S. jarc 33 glasov, liberalec Dolenc 26. — Resnica; prof. .larc 82, Dolenc 49, dr. Triller 1.
joveosKg sirarn"
ZA »SLOVENSKO STRAŽO«
so darovali: Anton Kovačič, Ljubljana, t K 80 vin,
—	Jernej Voli, kanonik, Maribor, 1 K 10 vin. — Gregor Jakel, župnik v pok., Ljubljana, 2 K. — Jos. Occpek, žpk., Ovsiše, 2 K. — Ant. Jakša, Kranj. 1 K 50 vin. — Jernej Janša, Ljubljana, 1 K, Henrik Dejak, žpk. v p., Ljubljana, 5 K. — Ivan Hebein, Ljubljana, 2 K. — Helena Schicffrer, c. kr. poŠt. kontrol, vdova, Ljubljana, 2 K. — Vinko Šlauta, kaplan. Št. Peter pri Gorici, t K. — Ig. Mrcina, Zg. Kašelj, 50 vin. — Jak. Ukmar, prot., Trst, 2 K. — Iv. Sekol, žpk.. Vogrče, darovala ženin in nevesta na ženitovanju Terez. Glinik iz Žvabeka, 10 K. — Vinc. Belč, kaplan, Podmelec, O K. — Jos. ŽuriJa, Ljubljana, 2 K. — Jos. I.avrič, žpk., Breznica, Gorenjsko, 3 K. — Dr. Stevo Divjak, Studenec, 5 K. — Ivan Brezavšček, katehet, Tomin, 2 K. — Ivana Fojkar. Ljubljana, t K. — Jak. Martinčič, Ljubljana 1 K. — Jernej Kopač, Gorica, 10 K. — Nabrano po neimenovancu v Pil-štajnu, 5 K. — Frančišek Pavlin, žpk., Št. Vid nad Cerknico, 10 K. — A. Foerster, Ljubljana, 3 K. — Jos. Pavletič, stol. zpk., Gorica, 5 K. — Jos. Peč-nak, kaplan, Novacerkev pri Celju. 4 K 50 vin. —• Ant. Grobiša, Tsinnica. Priin., nabral 1 K 60 vin.
—	Fran Radev, Maribor, 2 K. — Iv. Nep. Murovcc, žpk. dek„ Črniče pri Gorici, 10 K. — Ant. Poljšak, Bevke, 3 K. — Mih. Saje, žpk., Skumčina, 3 K. — Fr. Habr, p,k Qoče pri Vipavi, 0 K. — Julija Lti-schOtzkv. Suhor Dri Metliki, 2 K 20 vin, — J.
Frank, Krško, 2 K. — Franjo Možina, Rudolfovo, 2 K. — J. Virant, Rudolfovo, 1 K. — Fr. Lenger, Žiri, 10 K. — Ant. Kocbek, žpk., Sv. Kri* nad Mariborom, 2 K. — Dr. A. M., Cerklje, 2 K. — Viktor Accctto, Rovte nad Logatcem, 2 K 20 vin. I. Kojjlcr, Gradec, 3 K. — Matevž Jereb, žpk. v p., Sp. Bernik, 2 K. — Jan. Volavčnik, žpk., Ruda, 10 K_ — Družina Rantova, Dobrova pri Ljubljani, 5 K. — Val. Piberuik, Suhadolc, 1 K. — Jos. Kern, Komenda, 1 K. — Tomaž Tavčar, kaplan, Čcmše-nik. 2 K. — Frančišek Rebol, Srednje Gameljnc, ob slovesu v Ameriko, 1 K 15 vin. — Mih. Korošec, žpk. v p., Ljubljana, 3 K. — Viktor Čadež, kaplan v Tržiču, Gorenjsko, 10 K. — I. Novak, trg. in posest., Dole pri Litiji, 1 K. — Fr. Reichman. Lipa nad Vrbo, nabrano pri krožku veselih pevcev v gostilni pri Vosperniku v Podravljah 21. sept. 1913, 4 K. _ Jak. Jerina, dež. dacar, Stari trg pri Ložu,
1	K. _ Ivau Porent, dež. dacar, Domžale, 1 K. —
Peter Roblek, Jezersko, 3 K. — Ant. Kuhar, kapi., Solčava, 2 K. — And. Hlebš, Zadobrava, 5 K, -Ivan Šabec, Selce, 3 K. — Fran Erjavec, žpk., Gor. Logatec, 2 K. — Jvnn Kuhar, stavec orgel, Zaka-men, 3 K. — Mih. Barbič, kaplan, Dobrna pri Celju, 3 K. — Prof. A. Zupančič, Ljubljana, 5 K. — Stanko Premrl, stol. pevovodja, Ljubljana, 2 K. — Peter Koprivec, žpk., Svibno, p. Radeče, 5 K. — Matija Mrak, Stara Loka, 2 K. — Lud. Kumar, žpk., Biljana, 2 K. — Leopold Spacapan, Miren pri Gorici. 1 K. — Fr. Lom, žpk., St. Peter na Kronski Jori, 1 K.
Iz nabiralnikov:
Iv. Dolinar, žpk., Smarjeta pri Velikovcu, h nabiralnika 2 K. — Po podružnici Batuje-Selo iz nabiralnika pri Jos. Pirjevec v Batujah 2 K in pri Ant. Kukoč, Selo, 5 K. — Jan. Hornbock, kaplan, Pliberk, iz nabiralnika v Narodnem domu, 17 K; nadalje v izobraž, društvu v Fliberku 3 K. — Podružnica Hoče pri Mariboru iz nabira1" ;):a pri los. Gselman v Sp. Hočah 4 K.
Prispevek podružnic:
Podružnica Batujc-Selo 15 K. — Po.ii ;nica flooo pri Mariboru, daroval Jos. Gselman, posestnik, Sp. Hoče, 1 K. — Podružnica Dobrna pri Celju ti K.
Sklad Mohorianov:
195. Mohorjani Gomilsko, po č. g. Iv. Grobcl-Šek, žpk., 15 K; 196. na Polenšaku, po žup. uradu,
2	K: 179. v Šebreljah, po žup. uradu, 7 K; 198. v Šmarjeti pri Velikovcu, 10 K; — 199. v Loki pri Zid. mostu, 8 K 80 vin.; 200. v Spod. sv. Kungoti, po č. g. And. Kociper, žpk., 3 K; 201. v Ihanu 2 K 10 vin.; 202. v Gor. sv. Kungoti, po žup. uradu, 2 K; 203. v Sv. Križu-Cesta, po č. g, Iv. Kodre, žpk., 8 K; 204. v Ajdovcu pri Žužembergu. po č. g. Mar'. Poljak, žpk., 3 K; 205. v Gočah pri Vipavi, po žup. uradu, 18 K; 206. v Drežnici, po kurat. uradu, 12 K 20 vin.; 207. v Šl. I.enurtu pri sedm. studencih, 10 K; 208. pri Sv. b. anu, p. Presiranek, po č. g. Mirosl. Rodič, kuratu. 8 K; 209. v Do'. Logatcu, po č. g. Val. Remškar, žpk.. 6 K; 210. na Vrhniki, 10 K; 211. v Središču, po žup. uradu, 6 K 72 vin.; 212. v Sv. Križu pri Ljutomeru, po č. g. Jos. Weixl, žpk., 20 K; 213. v Grgaru pri Gorici, po č. g. Jos. Godnič, kuratu, 17 K 10 vin.; 214. v Sv. Križu tik Slatine, po nadžup. uradu, 46 K 20 vin.; 215. v St. Vidu nad Valdekom, po č. g. Frid. Repolusk, žpk., 4 K; 216. v Blagovici, po č. g. Jos. Hartman, žpk., 8 K; 217. v Senožečah, 10 K; 218. v Zagradcu—Fužine, po žup. nradu, 5 K; 219. v Fari pri Kostelu, po č. g. Al. Če-šarek, žpk., 2 K; 220. pri sv. Petru v Lubljani., po č. g. Jerneju Podbevšek. kapi., 40 K; 221. v Postojni, po č. g. Jos. Šimenc, kapi., 18 K; 222. pri Sv. Juriju ob Ščavnici, po žup. uradu, 21 K; 223. v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljub'jano, po č. g. Jos. Kržišnik. gim. prof , 18 K; 224. v Gornjem gradu. 10 K; 225. v Dobriivasi, 15 K; 226. v Dobrni pri Celju, 16 K; 227. na Strmcu, 6 K.
Slovenci! Vsak daruj po svoji moči »Slovenski Straži«!
CERKVENI LETOPIS. Slovesen papežev blagoslov v ljubljanski stolnici.
V nedeljo, dne 7. decembra, ob praznovanju patrona ljubljanske stolnice, bo premilostni gospod knezoškof po pontifikalni sveti maši v stolnici podelil slovesen papežev blagoslov, s katerim je združen popolni odpustek za vse one vernike, ki so navzoči pri blagoslovu, prejmo svete zakramente in odpravijo predpisane molitve na papežev namen.
KronjsKa gimnazija v tretjič.
Iz Kranja smo o teni dobili zopet dopis, ki je pa radi preobilega drugega gradiva nekoliko zaostal. Priobčujemo ga danes.
Dolgo časa smo čakali, da smo dobili odgovor na. naš članek glede neznosnih razmer na naši gimnaziji. Pod firmo >bivši učenec« je skrpucal nekdo, ki ga pa dobro poznamo, nekak odgovor, pa bi bilo boljše, da ni zagledal nikoli belega dne. Naš članek je šel iz duše v dušo in prav raditega je bil z navdušenjem o d o b r a v a n od obeh strank. Kol odgovor smo morali brati tako impertinenlnost, da je nismo pričakovali niti od kakega »učenca« . ,.
■Z ogorčenostjo in studom« smo brali .neščani ta pamflet, ki je grdo obrekovanje in ostudno denuncijanlslvo! Kako že pravi Nemec? Und der grofite Scliuft im Land, das ist und bleibt' der Denunziant. Kaj spravljate v to zadevo kongregacijo in s tem tudi vzornega svetnika prof. dr. Perneta? Kaj se zaganjate v odsotnega prof. Doklerja, ki bi dal srce za svoje dijake? Kako se drznete pogledati v oko g. ravnatelju, priznanemu veščaku, ki ga tako visoko čisla vse meščanstvo brez razlike? Zakaj niste šli v ponedeljek k odličnemu članu dež. šol. svel.a, ki je bil v Kranju? Po Vaši pisavi so ti trije odlični pedagogi, če ne navadni goljufi, pa vsaj kaznivo pristranski. Zapomnite si, d a sle Vi začeli sumničiti na podel način naše može, a zapomnite si tudi to. da Vam bomo to pošteno kviti-raii. Gradiva jc dovolj, pa ne smeie poleni tožili, da Vas hoče naša stranka ureja-
nja ti. — In ta »bivši učenec kranjske gimnazije« je pa res prava špecijaliteta! Vpogled ima v gimnazijske kataloge, vpogled v profesorsko društvo, hodi po razredih, kadar so premestni izpiti in kri-tikuje vse: ravnatelja in profesorje. Pred takim »učencem« klobuk do tal! — Laži nam predbacivate. Ali ni res izmed 31 dijakov jih šlo samo 14 v višji razred v Kranju? Danes pa že lahko rečemo 13, ker ie zopet eden pobegnil, ki bo »čut hvaležnosti do spoštovanega profesorja« čutil skoro gotovo vse svoje življenje. »Učcnec« pri tej priliki napada tudi svoje somišljenike, da bi le opral prof. Dolarja, to korifejo, ki meni, da je vso učenost osredotočil v svoji osebi. Prof. Dolar je dobil v Kranju za svoje brezsrčno ravnanje čuden priimek — S t u d e n t e n -s c h r e c k. Če je ponosen na to odlikovanje, je to njegova stvar. — Naj mi dovoli prijatelj Zore, da ga še enkrat omenim. V šesti je bil še odličnjak, v sedmi je sicer brez odlike jako dobro uspeval, samo drugi tečaj osme je padel, v matematiki. Kako more »učenec« sumničiti somišljenika prof. Doklerja, da »mu je pripoznal odlične zmožnosti«, ko jc naslednik Dok-lerjev, toda radikalno liberalni orofesor dal istotako odlične rede, kar smo slišali iz ust Zoreta samega. Slava njegova torej ni za-temnela tako hitro, temmanj, ker ga je čislal tudi ugledni someščan, ki ga je izbral za inštruktorja svojemu sinu.
Šel sem po glavem Irgu ter sem srečal moža z »Narodom« v roki. Bi! je podoben znanemu -:Štencelnu«. Bral je dopis o kranjski gimnaziji in se muzal. Ko pa je prišel do točke, kjer se bere, da je profesor Šimen Dolar nekako zvišal število učencev in učenk z a okroglo 30, in ko je bral še celo o knjigovodstvu, o katerem do 5. novembra še nismo skoro nič vedeli, se je tako zakrohotal, da se mu je kar zaletelo. In krvavo je zaklel, strgal »Narod« in rekel: Nisem mislil, da tako lažejo!
Meščan.
Tajna balkanska pogodba. Danevo glasilo »Bolgarija« izjavlja, da Danev ni v ni-kaki zvezi z objavami tajnih srbsko-bulgar-skih in grško-bulgarskih pogodb. Srbski dunajski poslanik Jovanovič izjavlja, da so tajno pogodbo Bulgarije s Srbijo in z Grško izdali Bulgari, Ruska brzojavna agentura pa poroča iz zanesljivega vira, da so izmišljena poročila, da je Rusija spomladi 1912 z nekaterimi slovanskimi državami proti Avstro-Ogrski, Turčiji in Rumuniji sklenila vojaško konvencijo.
Dveletno vojaško službeno dobo uvede Bulgarija pri pehoti. Odpravijo se vse predpravice visokošolcev in se uniforma tako izpremeni, da ne bo ruski v ničemer podobna.
Štiri torpedevke je laška vlada prodala Turčiji, kakor iz Spezzije poročajo.
Rusija proti nemškemu generalu v Carigradu. S posebne strani poroča Wie-ner Allg. Ztg.« iz Peterburgn, da je za rusko vlado nemogoče sprejeti imenovanje nemškega generala Liemanna za poveljnika carigrajskega armadnega zbora. Vele-vlasti trojnega sporazuma sc zdaj pogajajo, naj li nastopi Rusija samostojno ali pa skupno s Francijo in Anglijo proti nemški vojaški misiji. V Pclerburgu se boje, da utrdi general Liemann Carigrad, kar Rusija ne more trpeti z ozirom na vojaški položaj. Rusija grozi z nasilnostmi. V Bero-linu seveda s stališčem Rusije niso zadovoljni.
Srbija je odgodila demobilizacijo za negotov čas, dokler rekrutov ne izvežbajo.
Nemirov v Bulgariji ni. Iz Sofije in z Dunaja se dementirajo poročila o nemirih v Bulgariji. Pač se pa iz Sofije poroča, da so pomnožili straže pred carjevo palačo, ker se boje napada na Ferdinanda.
zasedanje fleiert.
Dunaj, dne 2. dec. 1913.
V	bosenskem odseku
jo odgovarjal zastopnik vojnega ministrstva podmaršal Sehleyer na dr. Korošce v a vprašanja o vojaških poštah in o brzojavu. Izjavil je, rla spomladi otvorijo tri avtomobilno proge.
V	mornaričnem odseku
je poveljnik mornarice admiral Haas podal svoj ekspoze. Izjavil je, da se hoče držati programa svojega prednika grofa Montecuecolija, po katerem obsegaj vojna mornarico 16 vojnih ladij, 12 križane, 24 lorpcdovk, 72 lorpednih rušilcev, H monitorjev in več tovornih ladij. Vpoštevati hoče finančni položaj obeh držav in hoče varčevati. Dozdaj so zgrajene sledeče vojne ladje: Mri -bus Unilis, Toge Uho f (droadnoughta); torpedovki Tatra in Balaton; Csepel pravkar mornariška uprava prevzema. Spomladi bo dogolovljen dreadnought Princ Evgen, Szent Ivan se pa na Boki izpusti sredi januarja v morje. Torpe-dovke Taira. Balaton in Czepel -o pri
preizkušnji dosegle v naši mornarici še ne doseženo hitrost 33 morskih milj. Ob balkanski krizi je mornarica izdala za oboroženjo 40 in pol milijona; več mesecev je bilo 10.000 rezervistov mornarice pod orožjem; po 47 letih je bilo celo brotlovje v službi. Zelo pohvali rezerviste, na katere so se ozirali, kolikor so se le mogli in ki niso kmalu nič za aktivnim moštvom zaostali, vsled česar lahko v bodočnost mirno gledamo. Po razpravi je še Ilaus izjavil, da jc premog in petrolej dobavil v inozemstvu, nekaj hidroplanov je tudi v inozemstvu naročil, a upa, da jih sčasoma doma dobavi.
PROTI NASILSTVU NEMŠKE SOLDA-TESKE V ALZACIJI.
Novo nasilstvo mladega poročnika.
Poročnik von Forstner, ki je zakrivil sedanji spor med vojaštvom in civilnim prebivalstvom, pa med vojaškim poveljstvom in civilno oblastjo v Alzaciji, je zo-pel napravil veliko neumnost, ki je duhove še bolj kakor so že bili razburila. Forstner jc vadil s svojimi vojaki pri Dettweilerju, delavci, ki so ga spoznali, so kričali nanj. Fors.ner se je ustavil in poslal za kričači patrulje, pred katerimi so ušli; vojaki so prijeli samo hromega črevljarja Blanka, ki se je branil, kar je Forstnerja tako razjarilo, da je potegnil sabljo in ž njo Blanka ranil. Polkovnik Reutter je zabernškemu županu z najhujšimi nasilstvi zagrozil. V Metzu se je nemška soldateska tudi blami-rala. Ko je v soboto vojaška patrulja pa-truljirala, sta se izprehajala neki mož in žena po ulicah. Žena se je smejala, vsled česar je patrulja oba aretirala. Slučajno je pa vse videl tudi neki policijski komisar, ki je pregovoril patruljo, da je moža in ženo izpustila. V Zabcrnu so vojaki aretirali nekega slaboumnega božjastnega idiota, ker se je smejal. Tudi v Strassburgu je prebivalstvo 6trašno razburjeno. Društvo, ki dela na spravo med Alzačani in Loren-čani z Nemčijo, bodo najbrže razpustili, ker je že veliko člaDov izstopilo. Veliko rezervnih in častnikov deželne brambe so prosili, da smejo glede na dogodke v Zabcrnu odložiti častniško šaržo.
Alzaškc-lorenska vlada namerava odstopiti. — Ni izključeno, da tudi državni kancler odstopi.
Iz Strassburga se poroča, da je alza-ško-lorenski namestnik z vlado ponudil demisijo, če se zabernški spor ugodno ne reši. Če cesar Viljem krije poveljujočega generala v Alzaciji (von Deimel), ni izključeno, da odstopi tudi nemški državni kan-cicr, ki krije, kakor vse kaže, alzaško-lo-rensko vlado. Poroča se, da je cesar Viljem nasproti vojnemu ministru grajal postopanje soldateske, a tudi rekrute, ki so se proti disciplini pregrešili. Ubogi rekru-ti! Kakor poroča »Strassburger Zeitung«, so se morali pri poročniku Forslnerju javljali z besedami: »Wackes (šema) sem«, pa naj bi jim ne bila kri zavrela!
Gospotolvo.
POLOŽAJ NAŠIH MLINARJEV.
Od Zveze kranjskih mlinarjev smo dobili sledeči dopis:
Žalostno je dejstvo, da je v naši mlovski industriji nastala nekaka stagnacija, da še več. Naše. mlinarstvo je jelo direktno propadati, čeprav je do-našalo pred desetletji prav lepe dohodke. In vsled tega objavljamo članek, ki ga je objavila »Mullerstube« v svoji številki pod naslovom:
Nujno svarilo!
Letošnje žitne pridelke so v kar najneugodnejšem vremenu sjtravili in tako je večina žila (pšenica in rž) premrla, v mnogih slučajih izrasla, da, v mnogih pokrajinah celo mokra in diši vsled tega zaduhlo in po plesnobi, l a ko, da. je za človeški živež neuporabna.
Celo na Ogrskem, kjer je vladalo pri zgodnji žetvi še deloma lepo vre-j me, sta pšenica in rž v mnogih krajih premrla. Vsled tega. morajo avstrijski mlinarji letos računati s tem, tako zelo važnim faktorjem. , Treba je torej že p r i n a k u p u največje opreznosti in noben mlinar ne sme opustiti, da ne bi dal zapisati v zaključek, pod kakšnimi pogoji je kupil žito, in mora posebno na lo pazili. da, če kupi suho žito, ne napiše trgovec z žitom ali agenl besede: :>Ča -su primerno suho« (ZcitgemaO, Irockon). Nadalje se mora za lo suho kupljeno žito v zaključi u še pripomnili, da j sto nima izrastkov. Največjo važnosii pa. je, da se izročeni vzorci z u n e č a t. i j o.
Takozvane klavzule o manj-šv r e d n osti ne sme letos noben mlinar v zaključku podpisati. In če bi dotični trgovec ali agent ne odnehal od te zahteve, je boljše, so ne sklene kupčija.
Pri p rc v z e m a u j u ž i t a na iolični železniški p o s t a j i mlinarja mora kuooc kolikor mogoče še
bolj oprezen biti, kajti on ne sme niti e ne v r eč e žit a p r e j odpeljati z \c-leznieo, dokler nI žita popolnoma natančno pregledal, in sicer ne morda posameznih vreč, temveč če le mogoče, cel vagon, ker se namreč prav pogostoma dogodi, da je en del žita zdrav in suh, dočim jc drug del vlažen in pokvarjen.
Letošnje leto je takorekoč za nesolidne trgovce kakor ustvarjeno, kajti ti obljubujejo mlinarju pri nakupu vse mogoče in upajo, da bo ali odpeljal kupljeno žito domov, ne da bi je ogledal — vsled česar izgubi pravico, oporekati — ali da bo storil kako drugo formalno napako, s čimer je potem izročene na milost in nemilost nesolidnemu trgovcu ali pa dotičneniu agentu.
Solidni trgovec z žitom — in takih je še mnogo — nc bo nikdar kaj obljubil, česar ne misli držati. In vsled tega kar najnujnejše priporočamo vsem avstrijskim mlinarjem, naj sklepajo letos le s strogo solidnimi trgovci kupčije in celo tedaj, četudi zahtevajo za blago višjo ceno, ker namreč nesolidni trgovec, če ponuja poil to ceno, že greši na to, da se bo pri mlinarju na drug način odškodoval.
Celo pri solidnem trgovcu ni izključeno, cla se mu morda ne bo oporekalo, ker mu zopet njegov dobavitelj, prodi icr nt, dobavi slabo blago, kajti pro-ducenti niso vedno brez napak.
Kdor sc hoče torej kolikor moga če obvarovati pred neprilikami, izgubo časa, jezo in materijalno škodo, naj se ravna po našem nujnem svarilu in je naj dene na svojo pisalno mizo da se bo strogo ravnal )>o njem.
Sio.erske novice.
š Zmaga. Kakor se nam poroča i/. Pragerskega, so pri občinskih volitvah v občini Šikole pri Pragerskem, župnija Cirkovce, zmagali naši pristaši proti štajercijancem. Dne. 2. decembra je bil za župana izvoljen Filip Žumer, zaveden slovenski kmet. Za svetovalce sta tudi izvoljena našinea Jernej Lenari in Jurij Klasinc.
š Napredujemo. Pri volitvi v krajni za stop Šmarje pri Jelšah jc Kmečka zveza porazila liberalno stranko pri volitvi skupine kmečkih občin. Na naši strani je bilo 21, na liberalni 12 glasov. Liberalci so delali zelo kisle obraze, ko so videli, da naši vrli kmetje in župani nočejo več tako plesati, kakor bi jim piskali liberalni učitelji in šmarski pi-sači. Naša stranka je zmagala tudi v trgu Lemberg, ki odpošlje dva svoja zastopnika v okrajni zastop. Tako nastopa naša stranka z mladimi čilimi močmi kol opozicija v šmarski okrajni zastop. Liberalci imajo sicer še večino, a ta večina je silno borna. Dolžnost naših mož je, da izvršujejo nad liberalnim »delom« in njihovimi »računi«, starimi in novimi, energično kontrolo. Da so liberalci zmagali v veleposestvu, se smejo zahvaliti samo še slučaju, da so sc »klerikalci« za imenik lc skupino in volitve — odkrito rečeno — premalo pobrigali. Upamo, da sc bo po dobro premišljenem delu tudi ta skupina pridružila naši stranki. — Liberalci so tudi v Šmarju strašili, da. prepustijo okrajni zastop vaje komisarju, nego bi imeli »klerikalci« v njem večino. Na-rodnjaštvo pa tako!
š Nove orožniške postaje. S 1. decembrom sta se v Zreča h in Konjicah in na Teznu pri Mariboru ustanovili novi orožniški postaji. Na, obe postaji so nameščeni po trije orožniki.
š V Mariboru je umrl e. kr. polkovnik v pokoju Alfonz pl. Cirheimb-Hopfenbach, vitez železne krone III. vrste, laslnik vojnega zaslužnega križca in drugih vojaških odlikovanj. Bajni je bil star 77 let, tor je skoro vso svojo dobo služil pri našem štajerskem pešpolku št. M. Udeležil se je tudi okupacijo v Bosni. Na hribu Kalvarija pri Mariboru je dal na svoje slioške vsa-dili sedem hrastov in v sredi postaviti vojaški spomenik. Njegova že umrla soproga je bila hči generala Sieben-eichnn. Pogreb Cirheimbov se jc vršil 2. decembra.
š Svobodna šola v Mariboru. V pc-lek dne decembra zvečer bo svobodomiselni profesor Hans Ilarlnagl z Dunaja predaval v kasini o »otroškem varstvu v Avstriji«.. Predavanje se vrši pod firmo društva »Svobodna šola«.
š Mariborska porota. V ponedeljek dne 1. decembra je stal pred maribor-sl-jmi porotniki 281etni Janez llabjan-čič iz Lubstore v ptujskem okraju. Radi prepira z jezično svojo ženo je dne 19. oktobra 1913 zažgal svoja lastna poslopja in je imel škodo, čez 2000 K. Po požaru je tudi poskusil si vzeti življenje, a. se je z nožem lo lahko ranil. Porotniki so vprašanje, ali je Habjančič kriv požiga, zanikali, nakar je bil opro-
ščen.
< letni pekovski učencc Ku<
dolf Wodiak je bil obsojen na eno leto težke ječe, ker je svoji babici Mariji Rojko dne 11. novembra ukradel hranilni knjižici v vrednosti 549 K 33 vin. in je denar večinoma zapravil. — V torek dno 2. decembra je stal pred porotniki 251etni Simon Drobnič. obdolžcn da je 28. septembra t. 1. v Budini pri Ptuju na plesišču zabodel posestniškega sina Jakoba Umška tako, da je ta takoj umrl. Na zagovornikov predlog, da je. premalo dokazov, se je obravnava preložila.
š Bletni otrok — samomorilec. V Gradcu je izvršil samoumor 61etni deček Franc Wrut). Opoldne je nesel še svojemu očetu kosilo, nazaj grede pa je skočil v neko vodo in utonil. Pri tem dejanju ga je videla neka ženska, ki pa je vsled razburjenja omedlela. Ko so truplo potegnili iz vode, so bili vsi poskusi, da bi ga oživeli, že zaman. Deček je bil zelo priden, toda večkrat je že prej rekel materi, kadar ga je zaradi kake stvari karala: »Ti boš videla, jaz bom skočil še v vodo.« Moderna nervoznost se je pokazala že na malem otroku. Kaj je dečka dovedlo k samo-umoru, ni znano, gotovo ni vedel, kaj dela. Res, izvanreden slučaj.
Dnevne novice,
' : 4- častno občanstvo. Deputacija občine Ljubno na Gorenjskem, obstoječe iz gg. Cvenkelj, Jeglič in Kokalj, je danes izročila deželnemu odborniku dr. E. Lampetu diplomo častnega občan-stva za zasluge, ki si jih je pridobil za vodovod, in je izrekla hkrati željo za podaljšanje vodovoda — za potrebno cestno zvezo, kar je obljubil deželni odbornik podpirati po svojih močeh,
'+ Liberalni Tomaž Akvinski. Gospod dr. Karel Triller objavlja v si-nočnem »Narodu«, kaj je preteklo nedeljo srečnim Ločanom n,a svojem shodu vse povedal. Soditi po »Narodu«, ie bila to lepa mešanica. Dr. Triller je najprej trdil, da. je S. L. S. s svojo »enostransko« politiko spravila v »umetno navskrižje« interese meščanskega in kmečkega prebivalstva. Dokaz za to je doktor ostal dolžan. S čim neki je S. L. S. napravila kako na-sprotstvo med koristmi meščanov in kmetskega ljudstva? Če misli dr. Triller, cla mu je treba zato v Loko vabiti na svoje shode tudi naše somišljenike, da bi poslušali take votle fraze, potem si izdatke za lična vabila, ki jih je dal v to svrho natisniti, prihodnjič lahko prihrani. Nadalje jo dokazoval potrebo liberalne opozicije v deželnem zboru, češ da rabi S. L. S. močne coklje. Taka coklja, kakor je liberalna stranka, pa je za napi-edek kranjske dežele samo škodljiva. S to cokljo bi kranjsko ljudstvo ne prišlo nikamor, ampak še danes tičalo tam, kjer je pred leti, ko so cokljali kranjsko politiko in gospodarstvo kranjski liberalni furmani. Dr. Triller je kot jedro svojega očarljivega govora nato razlagal, kaj bi Škofja Loka morala že imeti, če bi vladala v deželi liberalna stranka. Železnico, strokovno šolo, tujski promet, da celo garnizijo! Mogoče dobimo, če izvolimo gospoda dr. Trillerja, še univerzo. Kaj pa je Loka dobila, ko so liberalci imeli komando? Še poštene ceste s kolodvora v mesto ne. Na koncu pa je dr. Triller postal skrivnosten. Mesto Danteja se je skliceval na Tomaža Akvinskega, češ, »tako ne sme in ne more dalje in ako se klerikalna stranka ne bo pravočasno sama spomnila zlatega nauka svojega svetega Tomaža Akvinskega, bo prišel čas, ko jo bodo vsi dobroinisleči ljudje v to prisilili.« Gospod doktor Triller je sicer zelo zgovoren, in je zato škoda, da ni povedal, kateri je ta nauk Tomaža Akvinskega. Sveti Tomaž Akvinski je napisal veliko zlatih naukov, po katerih bi naj sc naši liberalci ravnali, pa bi bilo zanje bolj prav. In dr. Trii ter bi tudi bolje storil, če bi svojim prijateljem razlagal nauke svetega Tomaža Akvinskega, da bi postali bolj pametni, kakor da Ločanom vsiljuje svojo kandidaturo.
+ Sloge med pravaši pri sedanjih taborskih volitvah na Hrvatskem ne bo. Frankovci si sporazuma želo, dr. Mile Starčevič pa jih smatra za tako škodljive, tla ne bo prišlo do sporazuma. Ali bo to za pravaško stvar dobro ali ne, se bo kmalu pokazalo.
-}- Osebne vesti s pošte. Imenovanja. Za poštarja v Tolminu: poštni oficianl Zm. Treven, za poštarico v Borovnici poštna oliciantka Amalija Kulielj; za poštnega oficianta poštni aspirant Evgen Hold za Lovran; za poštni oficiantki: Livija Tunin za Zagrad in Rezka Žnidaršič za Postojno. — Pošlo sta dobila: poštni sel Janko Dolžan mesto poštnega ekspedienta v Kokri, ter Milka Cvetko enako mesto v Godo-viču. — Premeščenja. Poštni oficiantje H. Besednjak in Leopold Vitkovič iz Pulia v
Trst; poštne oficiantke: Vekoslava Zem-me iz Tržiča v Kranj, Anica Zupančič iz Kranja \ Tržič, Francka Debevec iz Domžal v Tolmin, Anica Vidali iz Cerknice v Domžale, Marija Čepon iz Postojne v Horjul, Olga Slanovic iz Lovrana v Trst; mehanik Franc Solak iz Pulja v Trst. — Umi-rovljenje: V začasni pokoj je šla poštna oficiantka Ema Nussdorfer. — Poštni aspirant Anton Novak je odpuščen iz poštne službe.
4- Seja Zveze Orlov in Kranjske Podzveze se vrši v četrtek točno ob 6. uri zvečerv posvetovalnici Katol. tisk. društva v L nadstropju. Prosi se obilne udeležbe.
—	Osebna vest. Gosp. Hinko Knez, znani trgovec in gostilničar pri Št. Jurju pod Kuinom, se je — preselil v Ameriko.
—	Slomškova podružnica za postojnski okraj zboruje in ima svoj občni zbor v četrtek, dne 4. decembra t. 1., ob 2. uri popoldne v Trnovem. Po občnem zboru bo predavanje č. g. kateheta Ažmana iz Postojne. Ta dan praznuje tudi samostanska šola v Trnovem 25letnico.
—	Vreme, kakšno bo tja do čez Božič? Odločno lepo! Kakršno je vreme tretji, zlasti pa četrti in peti dan po mlaju, tako je cel mesec, zdaj do 27. decembra. Prvi in drugi dan po mlaju nič ne pomeni; ob luninih spremenih se vselej nekoliko ponovi. Kakršno pa si uredi luna vreme nekako sto ur po mlaju, tako si luna prizadeva ohraniti do druzega mlaja. Mogoče, da drugi preroki vremena, n. pr. petelin na turnu ali barometer, zahtevajo drugačno vreme in za kak dan tudi zmagajo luno, luna si brž zopet pribori zmago. Povem pa, da prav učeni ljudje tega ne verjamejo. Pravijo, da ta »ključ« le slučajno včasih pogodi. Sicer ga pa ne bo dosti stalo, če bo kdo opazoval ta mesec: v petek zjutraj je bil mlaj, nedelja, zlasti pa ponedeljek in torek, izredno lepo, torej bo do Božiča lepo, kak dan seveda, zlasti ob luninih spremenih, znajo zmagati drugi čini-telji. Izkušnjo imam: če je luna četrti in peti dan mokra, je cel mesec moker, vsak oblaček da vodo. Če pa je bila takrat suha, je treba že veliko oblakov, da pade malo mokrega.
—	Vič. Miklavžev večer bo tudi letos v Društvenem domu kakor se obeta za malo in velike zanimiv. Na v sporedu so razne deklamacije, nastop Miklavža, obdarovanje otrok itd. Začetek ho ob 7. uri v petek zvečer. Vstopnina za odrasle je 30 vin. Otroci so prosti. — P r i h o d n j o n e d e 1 j o t. j. 7. decembra ro bo pa ob 4. url popoldne ponovila ljudska igra, opereta: »Mala pevka«, ki je zadnjič bodisi do vsebini, bodisi po rešitvi vlog nad 'vso lepo uspela. Kdor se hoče prepričati o tem, bo imel za to priliko v nedeljo. Torej vabimo k obilni udeležbi.
—	Umrl je v Beričevem posestnik Fr. V a 1 j a v e c , star 46 let.
—	Miklavžev večer, katerega priredi Slov. katol. izobraževalno društvo za Vod-mat-Moste v salonu g. župana Oražma na S e 1 u. Spored: Obdarovanje otrok po Vincencijevi konferenci. Govor (č. g. kaplan Vrhovec). Nastop sv, Miklavža s svojim spremstvom. — Darovi iz Most se naj oddajo pri gospej Premrov, iz Vodmata pa pri gospej Orehkovi. — Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 30 h. za otroke 20 h.
—	Srebrni zaslužni križec je podelil cesar cestarju Ivanu Heceku. Št. Petru povodom njegovega umirovlje-nja.
—	Za župnna v Osieku je bil danes izvoljen dr. Pinterovič.
—	Zagrebški občinski svet se bo dne 11. t. m. novemu banu predstavil.
—	šolska kuhinja za 800 otrok se je otvorila v Zagrebu v Draškovičevi ulici.
—	Umrl jc v Zagrebu odvetnik dr. Josip Štimac.
—	Vancašev večer se je vršil preteklo soboto v Sarajevu na čast J. pl. Vancašu v »Hrvatskem klubu «.
—	Na 4 letf. ječe jo bil obsojen v Požegi Milo ZavišiČ, ki je ubil svojo priložimo Milko Vukomanovic, ker :ni hotela več z njim skupaj živeti.
—	Oddaja kolodvorske restavracije v postaji Perkovič—Slivno. V postaji Perkovič — Slivno se oddfi s 1. marcem 191 i na novo kolodvorska, restavracija. Viožni rok najkasneje do 10. januarja 1914 pri c. kr ravnateljstvu državne železnico v Trstu. Podrobni podatki se zvedo pri o. kr. obratnem vodstvu v Splitu in pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu.
Liumjanske novice.
Volilci! Napišite za ožjo volitev prihodnjo soboto na glasovnice: Ivan Kregar, pasar in hišni posestnik v LJubljani!
lj Dr. Tavčar laži-socialist. — Resnica o magistralni ljubezni do delavcev.
Naš župan bi rad igral političnega žon-Kleria. pa iu s-ilno neroden. V* soboto jc
imel predstavo pri P a v š k u na Martinovi cesti. Tam je nastopil v obleki socialista, pa ko je poskušal svoje žon-glerskc umetnosti, so mu vse govorniške krogljice padle na nos. Dr. Tavčar je izpovedal svojo vero. Rekel je, »da veruje v pravičnost socialnih demokratov«. Tako se je dr. Tavčar norčeval iz socialnih demokratov,potem, ko je povzročil, da je liberalna stranka socialne demokrate osleparila za doželnozborski mandat. Nato jc raztresal zopet s svojimi obljubami. O skrbi za delavstvo je dejal: »Ena stvar pa je gotova. Če ostanem župan ljubljanski, se bo moralo tudi v tem pogledu nekaj storiti«. Mi pa mislimo, da se bo šele tedaj za delavstvo v Ljubljani kaj storilo, kadar Ivana Tavčarja ne bo na županskem stolu. Doslej so liberalno delo tvorile samo obljube. Tudi delavske liiše je obliuboval župan če dobimo posojilo. Povedal pa ni, da fe za delavske hiše mestu že dovoljeno posojilo bilo porabljeno za dru-q» stvari, menda od same liberalne skrbi za delavstvo. Na magistratu so tako prisrčni prijatelji delavstva, da so takrat., ko je pokojni Gorup liotol graditi na Mir ju delavska stanovanja, mu to odsvetovali ter so zastopali načolo, tla je za delavce bolj zdravo, ako stanuje kake pol ure daleč iz mesta. Končno je dr. Tavčar dejal, da naša stranka za delavstvo ni nič storila. Kaj takega je izustil, človek, katerega »Narod« je napadal in norčeval se iz deželnega odbora, ki je prihitel stavkujočim v Vevčah na pomoč. Nobeni stavki na Slovenskem liberalci šo niso pomagali, pri vsaki so še psovali delavstvo s priimki, ki so v najslabših beznicah v navadi. »Narod« je odobraval, tla jo kapitalist v Vevčah delavstvo metal iz hiš. Na magistratu še do danes kljub vednemu drezanju zastopnikov S. L. S. niso sestavili službene pragmatike za mestne delavce. Ko je že zahajala Hribarjeva zvezda županovanja. tedaj so se na magistratu spomnili celo poslov. Sklenili so ustanoviti mestno bolniško blagajno za posle, v kaieri bi se zavarovali posli iz Ljubljane, Spodnje in Zgornje Šiške, Viča in iz Sela. Lcnče je nasprotoval, da bi smele pristopiti blagajni tudi osebe, ki stanujejo izven ljubljanskega po meri j a. Tedaj pa pravi sam On: »Nasprotujem Lenčetovem predlogu, ker imajo Šiška. Vič. Selo že značaj mesta in ima življenje nn.stni značaj.« Lota so žo pretekla, mestno bolniške blagajne za posle še vedno ni, čeprav so trdno sklenili, da jo ustanove s 1. januarjem 1911. Liberalci so hoteli osrečiti vse, zato (udi poslov niso hoteli pozabiti. O tej blagajni pa ni še do danes niti duha niti sluha. V občinskem svetu jo večina odklonila celo ustanovitev ogrevalnic po mestu. Socialna ustanova za socialno ustanovo je na magistratu časih bila na jeziku magistratovcev. .Sklenili so ustanoviti mestno posredovalnico za razpečavanje živine in mesa. Odobrili so štatut te mestne posredovalnice, pa so se zbali ljubljanskih mesarjev. Draginja mesa drži v Ljubljani pokoncu magistrat. »Glavna posojilnica« je bankrotirala in požrla marsikateremu ubogemu delavcu doma in v Ameriki krvavo prislužene groše. Frank Sakser, liberalec z dušo in telesom iz New Yor-ka., je pošiljal proti mastni proviziji denar v »Glavno posojilnico«. Ni se vprašal, kako je denar naložen, glavno je da si je on polnil svoj globoki žep z mastnimi provizijami. Liberalci so s tem polomom pokradli delavski denar. Če bi imeli kaj poštenja, bi ga sami tudi vrnili, ne pa druge psovali s tatovi in drugimi »Čednimi« imeni. Ko je videla žaba, kako kovač konja podkuje, vzdignila je (udi ona, tla ravnotako njo podkuje. Pa nazdravje veliki »prijatelji« delavskih žuljev!
lj Ali uživa Ljubljana kako koristi od deželne uprave? V liberalnem časopisju razširjena trditev, da mesto Ljubljana od dežele nič no dobi, je navadna laž, ker je ravno mesto Ljubljana deležno koristi, ki se delijo dežcla-nom na deželne stroške, relativno in absolutno v večji meri, nego vsaka druga občina na Kranjskem. Tc io tudi naravno, ker je Ljubljana deželno stolno mesto iu je tu sedež centralno deželno uprave. Ta dcležnost mesta Ljubljano na koristih od dežele je pa tako indirektna kakor direktna. Me-slo Ljubljana ima koristi od dežele žc v tem, tla so skoraj vsi deželni uradi in zavodi v Ljubljani. Tu sta. »ujejo deželni uradniki, tu dobavijo svojo potrebščino deželni zavodi in tu imajo deželna, državnim davkom podvržena p o ti j c t. j a svoj sedež. Mesto dobiva vsled teh okoliščin doklado od državnih direktnih in indi-rektnih davkov, ki jih plačujejo prizadeto osebe in podjetja, dobiva pa lu-di samostojne mestne davščino. V Ljubljani so dalje razni nodoželni zasebni in javni z a v o d i, ki I uživajo deželne p o ti pore. .Vse tc
deželne podpore ostanejo v Ljubljani. Isto velja o društvih in raznih k o r p o r a c i j a h, ki imajo svoj sedež v Ljubljani in so deležni deželne podpore. V Ljubljani jc tudi domobranska vojašnica, ki sc jo zgrad.da na djž»;'ne stroške. Če bi dežela ne bila gradila te vojašnice, bi v Ljubljani ne imeli take gar-nizije domobrancev. To jc torej ?:otova velika pridobitev za Ljubljano in dobiva mesto vsled tega v znatni meri doklade in mestne davščine, Od bo L ni kov, ki se zdravijo v deželni bolnici, odpade 18 do 2 0 o d s t o t k o v na Ljubljano, in stroški, ki jih trpi dežela za te bolnike, znašajo na leto povprečno 72.000 K. Za i n f a n t o r i j-s k o v o j a š n i c o plačuje dežela mestu 8000 kron prispevka na leto. Za cloželno gledališče, čegar stavbni stroški so znašali okroglo 600 000 kron, je izdajala deže a v prejšnjih časih letno 25.000 K do 30.000 K, iziaja pa tudi sedaj 15.000 K do 20.000 K. Od dežel-HCtc« gledališča ima mesto Ljubljana; gotovo več, nego drugi kraji na deželi. Za dela v svrho osušitve ljubljanskega barja jo dala dežela 502.080 K prispevku in ima dati tudi posojil.> v znesku 1,3?0.720 K, ki bo dolgo .-rsto let brc z-o 1« r c s t n o. Prispevala bo dežela za ta deia še daljne zneske, ker je sedanji proračun prenizek za vsa dodatna dela. Od teh del, ki bi se ne izvršila, če bi bila dežela ugovarjala, ima mesto koristi že sedaj, ker se vsa tlela izvršujejo v mestnem pomeri ju in ostane skoro ves denar v Ljubljani, imelo bo pa koristi tudi v bodoče, ker bo regulacija Ljubljanico dala povod, da sc izvršijo še marsikatere druge za mesto koristne naprave, ki bi jih drugače ne bilo.
lj V nekaterih ljubljanskih trgovinah!
se je slugam in tudi drugemu osobju za-povedalo, da morajo voliti Turka. Nasilno so popisovali glasovnice. Opozarjamo lastnike dotičnih trgovin, da pridemo z imeni na dan, ako se to še enkrat zgodi!
lj Liberalna agitatorja na stroške davkoplačevalcev sta bila pri Turkovi volitvi magistratni tesar Sluga in delovodja na progi dolenjske železnice v Ljubljani Simon Pogačnik. Dne 27. novembra sta svoje delo zapustila in agitirala v službenem času za Turka po Barju. Posebno Pogačnik se je pehal, menda zato, ker je nedavno nafehtal poslanca Pogačnika, da je delal zanj.
tj Veliki Miklavžev večer prihodnji pelek v »Unionu« bo na splošno željo aranžiran tako, tla bodo v dvorani postavljene samo numerirane mize in da bo skrbljeno za dober prehod. Darovi s e bodo sprejemali s a m o o d o n i h , kinu m e r i r a n e mize v petek od 10.—1. ure popoldne v veliki dvorani n a r o č e i n b o m t) r a 1 a b i. ti na darilu natančna števil k a d o t i Č n c mize. Na zavitke naj se pri imenih odraslih ob-darovancev napiše črka B, pri imenih otrok črka A. S p r c j e in d arov s c po L uri popoldne r a d i r e d a brezpogojno o d k I a n j a. P r o s i m o zato, da si občinstvo v petek ti o p o 1 d n e v ti v o r a ni preskrbi n u rn c r i r ane m i z o. Cena pri nurne-riranili mizah za odrasle 1 K, za otroke 50 vin. za osebo. Otroci morajo priti v spremstvu odraslih. Na galeriji je vstopnina za odraslo 50 vin., za otroke 30 vin. Dohod pred oder bo tako zagrnjen, da nihče ne bo mogel oseb pri nu-meriranih mizah nadlegovati. Za sijaj« nj nastop je preskrbljeno mnoao novo-sli in bo nastop popolnoma na novo aranžiran. V petek zvečer bo Miklavž v »Unionuv", nastopil tako, tla bo z bleskom svojega nastopa presenetil vse na» vzoče.
lj Predavanje šentpeterskega prosvetnega društva v Ljubljani vsled volilnega shoda v četrtek zvečer odpade!
lj Prihodnja seja ljubljanskega ob-činskega0 sveta bo dne 18. t. m. Na dnevnem redu bodo med drugim proračuni za leto 1914., ki se pravkar razpošiljajo gg. občinskim svetovalcem.
lj šentjakobsko prosvetno društvo prired: v petek zvečer ob 7. uri v društvenih prostorih Miklavžev v e -č e r. Kdor želi poslati kak poseben dar, naj ga dopošljo vsaj do 0. ure zvečer z natančnim naslovom in dobro zavit. Vstopnina 30 vin. za osebo, otroci so vstopnine prosti, ki pa imajo dostop lo v družbi z očrastlimi. K obilni udc< ležbi vabi odbor.
lj Odlikovanje. Cesar je dovolil, do srno odvetniški kandidat Vladimir Borštnik v Ljubljani sprejeti in nositi ruski red sv. Stanislava 3. vrste.
lj Goriški slepar Ljubljančan? Oni človek, ki jo v Gorici, kakor smo žo poročali, nastopal kot baron Leve-zow, naročal zanj blago in celo odpiral njegova pismo, so piše Evgen Ar-mič in pravi, da ie rojen v Ljubljani
lota 1880. ter da je bil privatni uradnik." Kakor znano, se je hotel v goriškem zaporu obesiti.
lj Podružnica »Slomškove zveze« za Ljubljano in okolico vabi k sestanku v Četrtek popoldne ob pol treh. Predava gospod doktor L. Pogačnik o temi: »Mladina po dovršeni šolski dobi«.
lj Mlad begunec. Iz deželnega vzgojevališča pogojno izpuščeni in kot vrtnarski vajenec na kmetijski šoli nn Grmu nastavljeni 181etni gojenec Vinko Luštrek iz Št. Vida nad Ljubljano, je danes, dno 3. t. m., pobegnil z Grma in se najbržc napotil proti Ljubljani.
lj Ljubljanski Društveni orkester priredi danes drugi društveni koncert pod vodstvom koncertnega mojstra v hotelu Lloyd (Sv. Petra cesta). Začetek ob 8. uri zvečer. Jutri, v četrtek, kon-certira isti orkester v kavarni Krapš (Škofova ulica). Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina 40 vin.
Primorske vesli.
p Blagoslovitev nove Franc Ferdinandove vojaške bolnišnice v Gorici se
je vršila v torek, dno 2. t. m., ob 10. dopoldne. Blagoslovitev je izvršil knezonadškof dr. Sede j, ki je v novi kapelici bral tudi sveto mašo. Po sveti maši so se številni udeleženci, ki jih je bilo nad 200, zbrali pred glavnim poslopjem, kjer je deželni glavar dr. Faidutti v nemškem jeziku pozdravil vse udeležence te slavnosti, se spominjal vseh, ki so sodelovali pri tej zgradbi, med njimi tudi prejšnjega deželnega odbora. Poudarja važnost momenta, da so blagoslovitev vrši ravno na 651etni cesarjev jubilej kot. v njegovo proslavo in pa da nosi ime nadvojvode Franc Ferdinanda. Po cesarski pesmi izpregovori cesarski namestnik princ ITohenlohc, ki poudarja, da je dežela goriška patriotična. Da bo taka ostala, zato nam je porok mon. Faidutti, dež. glavar. Našo vojaštvo zasluži, da ga podpiramo. Saj to nam je porok miru in mirnega razvoja. Flm. Leitner, komi poveljnik, se zahvali v imenu armade in vojnega ministrstva. Izjavlja, da nade, ki jih stavi domovina v armado, ne bodo goljufalo. Zato nam je porok duh, ki vlada v armadi, ki ga jaz poznam. — S tem je bila slavnost končana. Mod drugim so se je polog gori imenovanih udeležile deputačije voj. oddelkov, dame goriške aristokratske družbe, ki so tudi preskrbele kapelici ves okras, zastopniki uradov itd. Slavnost se je vršila samo v nemškem jeziku. Bolnišnica ima, žal, samo nemški napis. Baje bo najbrže tudi premajhna. Sicer pa je urejena prav le)>o in moderno !
p Duhovske vesti z Goriškega. Za župnijo Roče je bil investiran č. gosp. Fr. Klopčič, župnik na Bukovem. — Za žup-nega upravitelja na Bukovo pride č. gosp. Anton Rutar, kaplan v Tolminu. Za prvega tolminskega kaplana pride č. g. Makuz iz Komna.
p Glede laške demonstraciie v gledališču v Pulju se dodatno poroča, da so Lahi na častnike kričali: .Svinje! VUn z njimi! Nobeden demonstrantov ni bil zaprt. Pravijo, da se imajo Lahi za to zahvaliti vodju policije dr. Mle-kusu, ki policije za demonstracije, o katerih je vedel, da se bodo vršile, ni imel pripravljene.
p Delo v tovarni za torpedovke na Reki, ki so jo podjetniki zaradi nekega malega spora med delavci in enim inženirjem zaprli in 1600 delavcev odslovili, se je zopet začelo, ker so delavci podpisali neko izjavo.
p Lep policist. Danes se vrši pred sodiščem v Rovinju razprava proti puljskemu policijskemu agentu Dar-diju radi žaljenje Veličanstva.
p Realno gimnazijo z laškim učnim jezikom upajo dobiti v Tržiču (Monfalcouo).
p Utopljenca so našli pri Barkov-ljah. Identiteta še ni dognana. Moral je umreti prod'kakimi 25 dnevi.
p štrajk voznikov transportne družbe se nadaljuje.
p Ponesrečeni parnik. Parnik »Petka« je zavozil v gosti mogli pri Punto Monumenti na obrežje. Boje se, da se parnik razbije in izlagajo zato blago.
p Umrl je v Gorici Metod Ozvald, sin gospoda Ozvalda..
— Prijatelje našega lista prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši somišljeniki, a še niso naročene na »Slovenca". Agitirajte za nove naročnike!
KoroSKe novice.
k V škripcih! Celovec. V veliki finan-cielni zadregi je mesto Celovec. Govori se, da mesto k 1. januarju ne bo moglo plačati svojih kuoonov za milijone dolga, ki
sc ga je v zadnjih letih nakopičilo. Zato so prinesli zadnje dni nemškonarodni listi poročilo, da so Metnic, Steinvvender, Dobr-nik in deželni predsednik hodili okrog finančnega ministra. Ni čudaf Ako se s polnimi rokami meče denar za luksus, zraven pa koruinpira ljudstvo, da pojema blagostanje, odkod naj se potem plača po nepotrebnem napravljene dolgove? Opozarjamo državne poslance, naj gledajo, kaj se dela v tem oziru in naj vrnejo nemškim narodovcem njihovo hujskanje proti obrtni šoli v Ljubljani.
k Deželni kulturni svet za mesto Celovec. Celovec. V deželnem kulturnem svetu se je zadnjič obravnavalo tudi o osuševanju močvirja ob Vrbskem jezeru, ki ga je mesto kupilo od grofice Westerhold za drag denar, pa sedaj ne ve, kaj ž njim početi. Poprej so pravili, da je močvirje nad skalo in plitvo, da se bo lahko zasulo in dobilo lepih stavbnih prostorov, sedaj ko je močvirje kupljeno, pa se vidi, da se močvirju ne pride do dna in da je nemogoče tukaj zidati. Zdaj so se gospodje spomnili, da je treba pač pritegniti par sosedov posestnikov in napraviti zadrugo za osuševanje — in država in dežela bosta plačala račun! Vedno so mislili, da je kulturni svet agrarna korporacija, ki naj skrbi za agrikulturo. Radovedni smo, ali je zdaj ta kulturni svet postal korporacija, ki naj pokriva banker. celovško mesto? Pribiti je treba, da agrikultura na osuševanju močvirja, ki je last Celovca, nima nobenega interesa in da se nam zdi nedopustno, to dvomljivo podjetje podpirati z denarjem, ki je od poljedelskega ministrstva namenjen za kmečke ali sploh poljedelske zadruge. Tukaj je nesrečna stavbena špekulacija in nič drugega. Kulturni svet ima po poročilih stroške proračunane na 30 tisoč kron, s tem se pa hoče državo in javna sredstva le speljati v to brezdno, stalo pa bo desetkrat toliko. Jezerska voda se ne more pustiti nižje, četudi bi lo bilo lahko mogoče, ker bi s tem pi-išla vsa kopališča na suho, kako pa se naj potem močvirje ob jezeru osuši, ko so tla v veliko globino vsa mehka. Sploh se govori, da se je to blato kupilo le, ker je nekdo zaslužil lepo provizijo, zdaj pa naj se brezvestno gospodarstvo vzdržuje z denarjem poštenih davkoplačevalcev. Celovec naj se sanira tako, da se ga prisili plačati svoje račune iz lastnega žepa, potem se bodo ljudje spametovali in to bo prava pomoč za bodočnost.
k Nemški čut! Velikovec. V Velikovcu imamo zopet malo afero s slavnoznanim katehetom Almerjem. Velikovec je mesto sredi slovenskega ozemlja. V mestu je res nekaj pristno nemškega prebivalstva ali devet desetink je ponetnčenih Slovencev. To mesto velja od nekdaj za nemško in ima zalo tudi le nemške pridige za slovensko ljudstvo, ki cerkev polni že od pamti-veka, in zlo je tako zastarelo, da se ne more zdaj ničesar prenarejati, če se noče najj^ših komedij. Ni dvojbe, da se je tu zlorabila tudi cerkev. Pridige so torej nemške, ali nekaj se jd Slovencem še bilo pustilo: evangelij se je bral najprej nemški, potem slovenski. Od leta 1900. sem obstoji tukaj meščanska šola, katere namen je mladino še bolj intenzivno ponem-čevati in ji, ko je že nekoliko zrelejša, uspešnejše vcepljevati mržnjo zoper vero. Ta meščanska šola ima ob nedeljah sveto mašo ob 8. uri, katera je tudi pripravna za ljudstvo in ljudi je polna cerkev, veliko več kmečkega ljudstva kakor pa šolarjev. Pred to mašo se je kakor vedno ljudem bral evangelij nemški in slovenski, potem je bila nemška pridiga. Zdaj so se pa sešli gg. profesorji meščanske šole, ž njimi tudi slavni Almcr, in so napravili menda drzno pritožbo na župnika ozir. dekana in na okrajni šolski svet, da se s »slovenskim evangelijem po nepotrebnem utrakvizira nemška šolska božja služba in se žali nemški čut šolarjev«. Ta korak je tako drzen in podel, postopanje tako neopravičljivo, da ne najdemo besedi, katere bi primerno ožigosale učitelje meščanske šole in tega nemškega duhovnika. Radovedni smo, kaj poreče k temu ordinariat v Celovcu? Slovencem pa svetujemo, naj tega človeka prepuste nemškonarodni družbi, v katero spada, in če zopet kedaj pride v slovensko družbo, upamo, da bo vsakdo vedel, kaj mu ima povedati. Saj so se Slovenci ope-tovano pritoževali, da se je pri raznih slovenskih veselicah urival med naše ljudi tudi Almer.
k Slovenski otroci na šoli v Št. Ru-pertu. Na slovenski ljudski šoli v Ši. Ru-pertu pri Velikovcu je letos 205 otrok: 84 dečkov in 121 deklic. — Na gospodinjski šoli, ki jo vzdržuje »Slovenska Straža«, je pa 12 gojenk.
k Zaplenjene bombe. Iz Celovca poročajo: Policija je zvedela od otrok, da ima delavec lvnochove tovarne za usnje •Sobollander v Št. Rupertu na svojem stanovanju shranjene bombe. Občinski stražnik lloja iu orožniški stražmoj-ster Scbneider sta šla v stanovanje Schellandrovo in zaplenila tri popolnoma izdelano in do napol napolnjene bombe z vžigalnikom. Scliellander, ki so ga izročili deželnemu sodišču, je iz-povedeal, da je dobil bombe od svojega brata.
k Odlikovana je bila s križcem »Pro o cele si a et pontifice« gospa Ana Pichler v Celovcu, znana po svojem karitativ-nem delovanju.
k Obesil se jo v Celovcu železničar Nick, ker ga je pekla sramota zaradi neke obsodbo.
k Tudi »napredek«, Bcrovlje, V naši meščanski šoli so vprašali dekleta ali rajši telovadijo ali — plešejo. Večina sc je izrekla za ples. Torej — plešemo. V deželnem dvorcu rešuje šolska enketa Stein-wenderjev predlog, kako naj se predru-gači pouk, da bi se mladina bolj vzgojila za delo; nam bodo vzgojili plesalke. Le naprej!
Um vesli.
ZBORNICA.
Dunaj, 3. decembra. Zbornica nadaljnjo debato o davku na osebno dohodnino. Vodja finančnega ministrstva je izjavil, da bi zvišanje eksistenčnega minima pomenilo oviro za sankcijo. Obljubil jo, da davčne oblasti ljudi ne bodo šokirale in dejal, da bo amnestija popolna. Govorila sta generalna govornika Ganser in Lowenstein. Prihodnja seja se vrši dne 10. t. m.
SPOPAD MED SLOVENCI IN LAHI V GORICI.
Gorica, 3. decembra. Tukajšnji laški srednješolci so priredili manifesta-čni obhod v prilog laški univerzi. Na Glavnem trgu je nastopila policija in zaprla dijaka., katerega jc t.Tkoj kaznovala s 14 dni aresta. V ulici Petrar-ca so Lahi zadeli ob Slovence. Prišlo je do spopada in je morala poseči vmes policija, ki je zaprla kakih 10 laških dijakov. Prišlo je potem vnovič do rabu-ko med Lahi in Slovenci, a je policija množico končno razkropila.
HRVAŠKA IMENA.
Zagreb, 3. decembra. Izšla je vladna naredba, da se imajo imena mest in trgov na Hrvaškem glasiti odslej izključno hrvaško.
SABOR.
Zagreb, 3. dccembra. Volitve za sebor se vrše 16. t. m., ožje volitve 17., sabor sam pa se zbere 28. t. m.
BAN NE KANDIDIRA.
Zagreb, 3. decembra. Ban Skerlecz pri teh volitvah ne bo nikjer kandidiral.
PRETEPI MED HRVATSKIM DIJA-ŠTVOM.
Zagreb, 3. decembra. Včeraj popoldne je zborovala nacionalistična mladina pred vseučiliščem. Policija pa je shod razgnala, ker ni bil javljen. Nacionalisti so nato demonstrirali po mestu, pojoč srbske pesmi. Končno je prišlo do spopada s pravaškimi dijaki. Vršil se je pravi pretep. Več dijakov je zaprtih.
SMRTNA KpSA.
Dunaj, 3. decembra. Tu je umrl znani pisaielj veseloiger Franc pl. Schontlian.
Dunaj, 3. decembra. Tu je umrl dvorni igralec Sommer.
IREDENTE NI VEČ.
Genova, 3. dccembra. Kakor po vseh drugih mestih je tudi tu prišlo do demonstracij proti graškim dogodkom. Kakor drugod je tudi tu morala nastopiti policija. Toda ker to ni nič izdalo, je moralo nastopiti vojaštvo. Majorju Minto se je posrečilo demonstrante izlepa pripraviti do tega, da so se razkropili. Zaprtih jc bilo okoli 20 oseb.
VOLILNI BOJ V BULGARIJI. — NAPADI NA AVSTRIJO.
Soiija, 3. dccembra. Volilni boj za sobranje je silno hud. Vladni organ »Narodni Prava« objavlja depešo, ki jo jc bil Danev 14. julija t. 1. poslal bulgarskemu poslaniku Bobčevu v Peterburg, v katerem toži, zakaj Rusija ne ustavi pohoda Rumunov v Bulgarijo. Ta objava, ki naj Rusijo v očeh bulgarskih volilcev kompromitira, je para-lizirana po publikaciji rumunske zelene knjige, ki dokazuje, da se je Rusija za Bulgarijo v Bukareštu potegovala, seveda zastonj. Danev pa zdaj objavlja tudi tajnosti, kakšno vlogo je igral grof Berchtold nasproti Bulgariji. Govori se, da je lo objavo inspiriral ruski poslanik Nehljudov. Avstrija je baje po grofu Tarnovskem Bulgariji ponudila zvezo, če Bulgarija Srbijo in Grčijo napade. Danev je to odklonil. Toda grof Berchtold je vendar dosegel, da je car Ferdinand 2b. junija zvezo za Avstrijo sklenil in podpisal. Pogodba se glasi: Bulgarija se odpove vsem svojim zveznim pogodbam s Srbijo, Grčijo in Črnogoro; v slučaju vojske med Avstrijo in Srbijo ali med Avstrijo in Rusijo, onemogoči Bulgarija vsako srbsko akcijo. Avstrija onemogoči diplomatično ali vojaško vsak poizkus Rumunije napasti Bulgarijo, ako se ta zaplete v vojsko s Srbijo in Grčijo; Avstrija intervenira, če bi vojska s Srbijo in Grčijo za Bulgarijo neugodno potekala. — 28. junija je car Ferdinand zaukazal napad. na Srbijo in Grčijo. Nato je Rusija hitro pridobila zase Rumunijo, da onemogoči avstrijsko-bulgarsko akcijo proti Srbiji in Grčiji.
BULGARSKI UJETNIKI.
Sofija, 3. decembra. Semkaj so dospeli vojni ujetniki iz Grčije. Ministrski predsednik Radoslavov jih je sprejel in pozdravil. Vjetniki so nahajajo v zelo slabem stanju.
DEMISIJA FRANCOSKE VLADE.
Pariz, 3. decembra. Tekom debate o davčni prostosti nove rente povodom posojila, ki je vlada najame, je bil nek vladni izpreminjevalni predlog z 290 glasovi proti 265 odklonjen. Ministri so se podali takoj v Palais Elysee in izročili demisijo, katero je Poincare sprejel. Zbornica je vest o demisiji Barthoujevega kabineta sprejela s ploskanjem in klici: Doli triletna službena doba! Sodi se, da je Barthou bolj zaradi triletne službene dobe vojaštva padel, kakor zaradi predloge o posojilu.
Pariz, 3. decembra. Poincare so posvetuje z voditelji strank. Nekateri menijo, da sestavi novo vlado Delcas-se. Vprašanje o posojilu so bo odero-dilo.
ORIENTSKA ŽELEZNICA.
Belgrad, 3. decembra. Dunajski srbski poslanik Jovanovič je izjavil, da je srbska vlada pripravljena Orientski železniški družbi povrniti po vojski povzročeno škodo, hoče pa železnico kupiti, ker rabi Srbija neobhodno državne železnice.
KRANJEC PONESREČIL NA TIROLSKEM.
Inomost, 3. decembra. Na Jauchen-skem prelazu so našli zmrznjenega 531etnega mizarja Mihaela Mandcljs iz Šmartna na Kranjskem.
SAMOMORILNI POIZKUS.
Zidani most, 3. decembra. Tu si je inženir južne železnice Ambert Fischei z britvijo prerezal žile. Upajo, da ga rešijo. Inžener jo bil na živcih bolan.
SAMOUMOR.
Dunaj, 3. decembra. Hotelir Henrik Zobci se je zaradi dolgov ustrelil.
Mnenje gospoda dr. L. Crescinija.
Canal S. Bovo.
Gospod J. Serravallo,
Trst.
Lahko Vam rečem, da žo dolgo časa rabim Vaše ž e 1 e /, n a t. o ki n a.-v i n o S e r r a v a 11 o v o in izkazalo se jo vedno, bodisi v konvalescenti po težkih boleznih, bodisi v slabokrvnosti v zvezi z netekom in trebušno atouijo ali v slabokrvnosti, spremljani od duševno obolelosti. Rabil som ga tudi z dobrim uspehom pri rahitičnih. Radi teh izbornih lastnosti no bom opustil priporočati ga tudi v prihodnje, gotov njegovo hitre uspešnosti.
Canal S. Bovo, 30. avg. 1911.
Dr. L. Crescini.
Modra gospodinja vc kaj je dobro
in rabi zato jedilno mast „Ceres" pri kuhanju, pečenju in proženju. Vc tudi, da vsebuje živalska mast dostikrat 15°/o vode in vzame vsled tega pri vporabi jedilne masti „Ceres", ki je popolnoma čista in ne vsebuje vode, vedno '/« manj nego kake druge jedilne masti. Jedilno mast „Ceres" priporočajo zdravniki bolnim na želodcu.
Zahtevajte prvi izpopolnjeni ceni/( brezplačno!
Postavno zavarovano.
Varstvena marali .
Kjer je sila največja, je pomoč najboljša
v obliki steklenice pristnega V
Po SŽIlfoKBlseSTI ali teljSSSififfl iiajSOru učinkuje leoj« Frauszasllao Ipnje X IflB&totom oživljajoče, krepčajoče in krepilno. Osni satrjal® ntiSZee tn SisiCE o si ii tla, silo in energija, s?ao p^aSsli sasžast in moč.
Levje Francosko žganje z mentolom se vporablja z najboljšim uspehom pri
prssžšifia iti reimii,	brezni » hrbtu hi trganja,
gJsuss in zoftoboin,	mssSJasSš m izčrpanosti,
oslaSieSosfi ssdB» im splošni oslabelosti,
in pri mnogih drugih slučajih. MS\M k ¥0da U 118$!^kOSlJlVO! Dobi se v steklenicah po
Na debelo:
Nordbahnhof.
Nemščina brez učitelja. I. del. Nemška slovnica za samouke. 1 K 20 vin. II. del. Slovensko-nemški razgovori v vsakdanjem življenju. 1 K 20 vin. Oba dela skupaj vezana 2 K 80 vin. — Kdor se hoče uspešno in,hitro priučiti nemškemu jeziku, ta naj si nabavi oba dela navedene knjige. Slovnica ga bo uvedla v potrebne slovnične pojme nemškega jezika, razgovori mu bodo pa pomagali, da bo znal ta jezik tudi porabiti, in se razgovoriti z Nemcem.
Šlebinger, Slovarček nemškega in slovenskega jezika. Cena 1 K 20 vin, vezano 1 K 80 vin. -- Ta izboren slovarček obsega ves besedni zaklad, ki pride v poštev in rabo v vsakdanjem življenju. Njegova prednost obstoja posebno v tem, da jasno navaja tudi vse slovnične oblike posameznih besed, radi Sesai- je njegova porabnost neprimerno ooljša in večja, kot drugih podobnih »lovarjev. Slovar je priporočljiv za sa-noukain dijaka.
Kurzne eesie
dne 2. decembra 1913.
Državne rente.
4 % Konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan — jul.j 4-2° o avstr. velj. papir, renta febr,— avg.) 4"2% avstr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4% avstr. zlata renta, davk. prosti. . . 4% avstr. kronska renta (marec—sept.) 4% av. kron renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4% ogr. renta v zlatu..........
4% ogr. renta v kronali iz 1.1910. . . 4 V2ogr. renta v kronah iz 1.1913. .
Druge javne zadolžnice.
4% kranjsko dežemo posojilo iz 1.1SS8. 4 '/2°/o kranjsko dež. melior. pos. iz 1.1911.
4'/3°/n kranjske deželne banke.....
4°/0 bosansko deželno posojilo.....
4% obveznice Rudolt. železnice . . . . 4% obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic.....
Srečke.
4% drž. srečke iz 1.1860. po oOO gld. a. v. 4°/0 drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 g,d. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5% don. uravn. pos. h 1.1870. po 100gld. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke 1. izd. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Baz.lika budtmp. iz t. 1886. po j gld.
Ljubljanske srečke no 20 gld.......
Rudeči uriž avstr. iz 1. 18Š2. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz I. 1882. po 5 gid. . Rudeči križ ital. iz 1. 1885. po 25 lir . .
josziv-srečke iz 1.1888...........
Turške srečke...............
Srbske drž. tob. srečke iz 1.1888.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod...........
Avstro-ogrska banka...........
Anglo-avstrijska banka..........
Dunajsko bančno društvo........
jadraiuka banka..............
Ljubljanska kreditna banka.......
Union banka...............
ŽivnostensKn banka............
Avstrijski IJoyd..............
Državna železnici.............
lužna železnica..............
Aipine...................
Škoda ....................
K	h
! 82 ;	55
Si 85	60
85	70
103	t;o
83	40
99	:!0
81	75
89	00
92	50
93	—
81	30
82	75
92	75
91	
itvo	
455	—
274	
287	—
244	50
26	IO
02	10
51	85
31 45	95
15 231	—
29	_
627	26
20(>2	
	40
516	50
424	
412	_
594	__
208	. 75
6'.'2	
702	50
103	60
815	1 (5
784	/5
Valute.
20 frankov 20 mark . Sterling . . Rubelj . .
19	05
'23	1 54
24	0!> 253 ; 20
jRli ste že odposlal položnico »Slovenski Straži"?
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Brez posebnega obvestila.
V globoki žalosti potrti naznanjamo \sem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da .je naša iskreno ljubljena mati, stara mati, sestra in tašča, gospa
c d	Cas opazovanja	Stanjo barometra v mm	Temjio-rju ura po Celzije	Vetrovi	Nebo	r 2 5 3-1 >
O	0. zveo.	741 3	0'4	sl. s za ll.	megla	
	7. zjutr.	741 3	-21	brezvetr	megla	00
	2. pop.	740.4	1-8	sl. vzb.	»	
	Srednja včerajšnja temp. 0 6°,				norm. 0-2°.	

danes v sredo dne 3. decembra dopoldne v starosti 74 let, previdena s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Truplo preblage ranj-ke se bode v petek 5. decembra ob 3. uri popoldne slovesno blagoslovilo ter iz iiiše žalosti Rimska cesta št. 32 prepeljalo k Sv. Križu v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Svete maše zaduAnice sc bodo darovale v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 3. dec. 1913.
Ivanka Francheiti, roj. Urbančič, hči. — Franc Urbančič, sin. — tengelfoeit Franchclli, zet. — Silva, Vili, luagda, EngeJbert, Ivan, Vladko in Vinko,
vnuki in vnukinje.
I. slovenski pogrebni zavod Jos. Torfc.
V hiši je prostor za 4 stanovanja. Cena po dogovoru, plačilni pogoji prav ugodni, da ae le nekaj takoj plača. Več se poizve pri županstvu na Ježici.	3703
naprodaj, in sicer trdno zidana hiša z velikG kletjo, velika delavnica, prostorno dvorišče in obsežen vrt s sadnim drevjem iu njive; od mesta oddaljeno pet minut ob glavni cesti ns kolodvor. Več pove Frr.n Pipan, Sv. Lenart 46 pri Brežicah, Štajersko.	369'J
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 3. decembra 1913.
Pšenica za april 1914. . . , .	11 5C
Rž april 1914........8-78
Oves april 1914.......7'52
Koruza za maj 1914.....466
n
Za vse blage dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naše nepozabno soproge, matere, tašče in stare matere, gospe
Katarina Smole, roj. Kr'2nar, javlja v svojem, kakor tudi v imenu otrok Ivane, Franca, Ignacija, Alojzija, Mire, .Tosipine, Mavricija in Izidorja, pretužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče. stari oče in tast, gospod
Ivan Smole
po kratki bolezni, v torek ponoči, previden s tolažbo sv. vere, v 81. letu, v Gospodu zaspal. Truplo dragega pokojnika sc bode prepeljalo clne 3. t. m. ob 4 Vi uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg 12, in položilo na pokopališče k Sv. Križu k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 2. dcccmb.1913.
posesflnlce
kakor tudi za mnogobrojno, časteče spremstvo drage pokoj-nice izrekamo vsem cenjenim sorodnikom prijateljem in znancem od blizu in daleč našo presrčno zahvalo.
Osobito pa sc iskreno zahvaljujemo sl. pevskemu društvu Glasbena Matica" za ganljive žalostinke in vsem ljubeznivim darovalcem krasnega cvetja.
Ljubljana, clne 3. decembra 1913.
Žalujoča rodbina Velkaverli m laH?
3"itsa ročna dela, primerna	Yo'na, svila in preja
božična darila. ^^	vrste za vmn'e>
pletenje itd.
Vsa tozadevna po asnila ne dobe tndl v podružnici c. ar. nr.v. avs r. kiudit. zavoda v Littbilani.
prodnrn, popolnoma nov za samo K 160; plačljivo tnUoj. Naslov se poizve v upravništvu tega lista pod št. 3684.	3684
Vezenje na roko in stroj. ^Usiranje, montira nje in preetis^arifa.
JCaiuečia zaloga telov?dsUe obleke za odrasle, narašča- in d klice.
Književnost.
* Junaštvo in zvestoba. Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI. ,V založbi »Kat. tisk. društva« v Gorici je izšel zgodovinski roman z gorenjim naslovom. Avtor je znameniti nemški romanopisec Josip Spillmann D. I., Slovencem znan že po mnogih poslovenjenih spisih. Kakor druga dela istega avtorja, bo gotovo tudi pričujoče našlo mnogo prijateljev, zakaj po vsebini in izpeljavi jc čez vse zanimivo.
Roman razpleta zasebno zgodbo mladega švicarskega oficirja Damiana Muosa, a v okvirju natančno risanih dogodkov iz početka francosko revolucije v letih 1789—92. Damian je pošten, globokoveren, tocla malo izkušen sin mesteca Žuga v Švici; tak pride v Pariz, ki je že ves prepojen z ideiami revolucije. Vrtoglavi svobodomiselni nauki zamamijo tudi njegovo srce in ga spravijo v nasprotje s starim velikim sodnikom Keyserjem, ki jo glavni in najstrožji zastopnik konservativnih nazorov. V tem je utemeljen tudi konflikt srca. Zakaj doma v Zugu si je Damian obetal zvestobo z Verenko, edino hčerjo Keyserjevo. Dogodki revolucije se pa tako odurno odierravajo, voditelji kažejo toliko najgrše sebičnosti in podlosti, cla so mladi oficir kmalu strežne in po svojih osebnih vrlinah nazaj dobi polno zaupanie starega poštenjaka Keyserja in s tem tudi roko njegove hčerke.
Vnanji dogodki tedanjih burnih časov, ko je vrelo v Parizu »kakor v čarovniškem kotlu«, so tako živo risa- ! ni, da bude kar največjo napetost. Vsi \ važnejši prizori gredo mimo nas: otvoritev državnih stanov, napad na Bas-tijo, nasilna preselitev kraljeve družine iz Versaja v Tiljerije itd. Prav posebno živo pa je risan junaški boj, s katerim je švicarska garda branila Tiljerije ob strašnem napadu pariške drhali dne 10. avgusta 1792.
• Vmes jo vpletena zgodba kraljeve družine, in zlasti mučenica na kraljevem prestolu Marija Antoinetta ie tako naslikana, da vzbudi naše popolno sočutje.
Ideje, ki so rodile in gibale veliko revolucijo, se zvesto zrcalijo v romanu; iz samega dejanja in razpletka dogodkov je posneti, koliko je resnice in pravice, koliko pa zmote na teh idejah, ki mogočno vplivajo še na današnjo kulturo. Saj vemo, da jo naša doba s svojimi napravami v mnogočem plod velike francoske revolucije.
»Junaštvo in zvestoba« je torej ne le zanimivo zabavno berivo, amnak tudi v veliki meri vzgojno in poučno.
Cena za vezan iztis 4 K, po pošti 30 vin. več.
Cena za broširan iztis 3 K. po pošti 30 vin. več.
Knjiga se dobi v prodajalni Katol. tisk. društva v Gorici in v raznih knjigarnah.
Katoliško tiskovno društvo v Gorici.
ZA MIKLAVŽEVO DARILO
slednje knjige:
Našim malim. Vzgojne slike iz svetega pisma, posebno iz Kristusovega življenja. Slike z besedilom 90 v.
Ta. knjiga podaja najljubkejše slike iz sv. pisma, ki se bodo vtisnile otrokom neizbrisno v spomin, blažile njihova srca ter jih navajale k vsemu dobremu in blagemu. Ilustracije so tudi umetniško dovršene.
Slovenski A. B. C. v podobah. 80 v., vez. 1 K 20 v.
Na podlagi te knjižice se bodo otroci, ki pričnejo hoditi v šolo, najložje privadili čitanju. Veselili se bodo namreč slik in se ob enem naučili črk.
Robinzon starši. Povest s podobami. 1 K 40 v., na močni lepenki i K 90 v. ,
Kdo ne pozna stare, zanimive povesti o Robinzonu in njegovih čudovitih dogodkih. Navedena knjiga podaja to povest v okrajšani obliki prikrojeno za otroško domišljijo. Prekrasno izvedene slike to mično povest posebno povzdigujejo.
V zverIniaku. Knjiga s podobami. 90 vin., leporelo izda ja na močni lepenki. 1 K 50 vin.
_ Kdo se tako zanima in tako ljubi živali, kot ravno deca! Knjiga »V zverin jaku«, ki prinaša velike slike znanih zivah, m v lepih, lahkih kiticah opisuje najbolj tipične lastnosti posameznih živali, ji bo gotovo v največje veselje.
Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami. 1 K 60 v.
Ta knjiga z lepimi nazornimi slikami m kratkimi kiticami bo istotako otrokom v največje veselje. Saj se vendar tako zelo zanimajo za železnico!
Angelček. Otrokom učitelj in prijatelj. Posamezni letniki vez. no 1 K.
Ni ga lista, ki bi bil za srčno in duševno izobrazbo mehke otročjo dušo tolikega pomena, kot ravno »Angelček«. List prinaša poleg mičnih povesti, ljubkih pesmic, tudi za otroke prirejene poučno sestavke in zglede iz življenja. Poleg tega je list tudi primerno ilustriran. »Angelček« res varuje otroka, ki ga bore pred vsem slabim kot njegov angelj varih. Z dobro knjigo, ki z lepimi zgledi in poesticami navaja otroka k krepostnem življenju, boš otroka najbolje vzgajal in mehko otroško dušo najložje pridobil za vse, kar je lepo in blago.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
RišMir^r
dobi trajno službo na posestvu v bližini Ljubljane. Prednost ima ože-njen, vrtnarsko izobražen vpoko-jenec. Vpraša se pri upravništvu „Slovenca".	3440
Mala vila v Gorici
jc naprodaj. Obstoji iz 5 sob, terase, kuhinje, kleti, kurnika. Leži sredi vinograda in sadnega vrta. Zavarovana topla lega z lepim razgledom, 12 minut, od mestnega središča. Pojasnila daje upravništvo tega lista pod št. 3597.	3597
Gostilna pri „Bobenčku" na Sv. Petra cesti priporoča vsak dan svežo 3634
Pozor, trgovci! Samo nekaj časa!
Božične in nouofefne
azglednice
kakor tudi
rsklssnne koledarje
ceneje kot povsod drugod pri:
L Men
v Ljubljani, Židovska ul. 4.
Boljšim tvrdkam pri odjemu najmanj 300 razglednic pošiljam tudi na izbiro.
Brattulich Karol, Pazin, Istra prodaja
Pomoč onim, ki imalo naduho, broncMiis, katar.
Tisočkrat se potrjuje, da Astmol-Asthma-praSek hitro pomaga, ako napade naduha in bronchitls.
Asihma ni nikakaka organlčna bolezen, ampak krčevito pregibanje dihalnih mišic. Vdihavanje Astmol-Asthma praška takoj olajša in ustavi napad. Astmol-Asthma prašek stane K 3— velika pločevinasta škatlica, ki se dobi v lekarnah tudi v obliki cigaretnih doz. Glavna zaloga: Apotheke zum Schvvan, Schotien-ring 14, Dunaj 1.	3394
garantirano naravno, razpošilja po povzetju od 56 litrov dalje po ceni od 34 vinarjev naprej za liter. — Za trgovce kakor tudi gostilničarje znižane cene. Preskrbi tudi vino naravnost od kmeta z malim zaslužkom ; natančna pojasnila pismeno. 3666 3
Sanatorium Emona r 5-iub,|anl
—___.....________Komensknna u na
............. ....................... Komenskcga ulica4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-ztiravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir. odd, dež. boln.
»I $ v- v,
S
ur ili SV
.....I y
vešč v govoru in pisavi obeh deželnih jezikov ter deloma v stavbnih materijalih in lesu sc išče. Punudbo z zahtevo plače pod »A. W.« 3677 ua upravništvo tega lista.	3677
Domača tvrdka	Modni salon
Marija GBtzI Ljubljana
Priporoča svojo veliko, bogato zalogo vsakovrstnih damskih in otroških
Židovska ulica šte. 8. Popravila se sprejemajo.
KLOBUKOV Žalni klobuki
ter športnih čepic v najnovejši obliki. Zunanja naročila obratno. 2312
vedno v zalogi. Cene brez konkurence.
Na dpobno- Hajlepše božične in novoletne Na debe'°-
razglednice od 2 vinarja naprej.
KS~ Jaslice in okraski za božično dfevo.
Pisemski papir, spominske knjige in druga
barija Tie&P
damla priporoča
Ljubljana,
Sv. Petra eesta štev. 26.
moderčki in potrebščine za moderce,
rokavice, parfumerija, nogavice,
moderne ulasnice, brožke, igle za klobuke, pajčolani, torbice itd., vse v največji izberi v modni trgovini za dame
P. MAGDIČ, LJUBLJANA

nasproti glavne pošte.
3300
šEnižane cene!
Flanela za bluze, meter.. 45 v Atlas barhent, meter. ... 90 „ Levantin-Delain, meter ..56,, itd. itd. edino le v manufakturni, sukneni in platneni trgovini
dos. cpQtRosig\
,;Pri Valvazorju" JPjuSljatta, Stari trg stav. i.
Posebni oddelek za drobnino in pletenino, dežnik itd. itd. 3635
Znižam cena!
pare. št. 325/1, vlož. št. 'JI kat. občine Domžale. V imenovani hiši se je izvrševala do sedaj špecerijska obrt v zvezi s prodajo tobaka in gostilniško obrtjo. — Poizve se pri lastniku Ivanu Kastelicu v Ljubljani med 9. in 12. uro dopoldne v pisarni železolivarne, strojarne in ključavničarske tovarne Kastelic & Žabkar v Ljubljani, Dunajska cesta št. 48.	3632
dežne plašče, obleke, zimske suknje, različne žametne, plišaste in sukne-ne vrhnje jopico za ženske v veliki izbiri in zmerni ceni
r
Ljubljana,
Pred Skotijo sl. 3
Medarsha ulica, zraven Moiiie.
Priporoča se preča-stiti duhovščini in slavnemu občinstvu Cenik na zahtevo brezplačno. 3429
Večja partija delavcev
(težakov) ev. akordna partija, približno 50 do 60 mož, se sprejme takoj pri Kranjski stav-binski družbi na Jesenicah za povečanje postaje Oglasi se naj na kolodvoru na Jesenicah. 3681
30131
F. Ik. MISliK, puškar
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6.
Priporoča svojo največjo zalogo pušk 111 samokresov ter lovskih priprav. Avtomatične pištole: „Browning", „Steyer" itd.
Najboljši topič „SaIut".
V zalogi ima vse potrebščine za ribji lov, v največji izbiri po najnižjih cenah. Poprava koles (bicikljev) ter njih deli. Popravila točno in ceno. Umetalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prosto.
-—m"--inn-iirrr•> ■ iimw»>.«wii.iiwMn
Bil 227
Drgnite iu nsažifema-lolioliše. posteče se
sgnnnnnnnnnnnnnnnnnnc:nanuauQuaaDr.tii
f T '

i i
Kvalitativno najboljšo in nogam najbolj priletno obntev za go- : spode in gospe, prave ruske galoše, gamaše najfinejše vrste.
Priporoča domača tvrelka: Anglo zaloga čevljev:
ANTON NOVAK,LIUBL/ANA \
v
Selenburgova ulica štev. 7.
3641
: .tsj;i7----rvrsr
,9 -n . -
mmm CERKEV vTRZiea ^go^^SI^
vnmMzmm.
"■ssBsr m brega 20. "—ese**
Cene za gospode K 14'—, 17* , 20-— Cene za dame . . K 12'—, 15—, 18'— Cene za dečke. . 36/39 K 10*12'—
St. 22-25 26-28 29-31 32-35
Cene za otroke . K 5, 6, 7, 8
Garantirana kakovost	385
Cenejše vrste K l*o() naprej.
St. 32.354.
3665 3
Razglas.
Radi oddaje v zakup onih delov vsled vravnave Save
pridobljenega sveta v progi Tacen=St. Jakob,
glede katerih poteče doba dosedanjega zakupa s koncem leta 1913, vršila se bode
dne 10. decembra 1913 s pričetkom ob 10. nri zjutraj v Tacena, dne 11. de* cembra 1913 s pričetkom ob 8. uri zjutraj v Ježici, dne 12. decembra 1913 s pričetkom ob 10. nri dopoldne pri savskem mostu blizu Št. Jakoba
Javna ustna dražba na licu mesta.
S zakupom Savskih, v naravi izkoličkanih parcel, ki se sklene za 5 let, prične na podlagi pogodbe z dnem 1. januarja 1914, pridobi zakupnik pravico do nabave finega peska, rezanje vrbin, oziroma do užitka trave in atelje.
Zakupnino bo plačati po odobritvi pogodbe pričetkom vsakega leta v naprej po zložnih listih c. kr. poštne hranilnice.
Zakupnino za prvo leto t. j. za leto 1914 je plačati ob enem s podpisanjem pogodbe, ki se skleii« na licu mesta povodom dražbe s pridržkom odobrenja od strani c. kr. deželne vlade.
Pogodbeni pogoji so pri stavbenem oddelku deželne vlade, Erjavčeva cesta št. 13, II. nadstropje ob uradnih urah v pogled.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
Ljubljana, dne 26. novembra 1913.
Lepa in koristna Miklavževa darila
po že priznano najnižjih cenah dobite
trgovini Peter S ter k Stari trg 18.
Najmodernejše bluze, jutranje obleke, športne jope in čepice za dame in otroke. Otročje oblekce, vse potrebščine za šivilje itd. Priznano najnižje cene.
2660

m !ijiiii!

i;!;!
iiiiiiliiiiiijiiiiiiiiiiii ijihl!!! ;jjj!i|i!!!iij;:!j
A. KUNC
2707
Ljubljana,
Dvorni trg št. 3.
C





j0sP°
6»

Najnižje, stalne cene! Ceniki na razpolago
Vedno velika zaloga
sn c@pxc
lastnega izdelka.
Hsapnfe Seoie vseh
divjačin po najvišjih dnevnih cenah.
Se priporoča za izdelovanje kožnhov vseh vrst, kakor tudi dam-skih jop, kolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbiro vseh vrst kožn-hovine. — Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadajoČih predmetov.
Izdeluje se vse po najnižjih cenah.
i. VVMIEK, Ljubljana, Sv. Petra cesta 21.
JVCoderna speceriiska oprava
kakor: omare s predali, pudelni s prozornimi predali ter pu-| delni z basini za olje z cement, zajcmamimi vn ram kompletno, vrči za otje, opremljene pločevinaste oprave za kavo, stroj za rezanje gnjati, ter držalo za gnjat z marmornato ploščo, marmornata, balančna ter decimalna tehtnica, uteži železni ter z medenine, železne blagajne tro e velikosti, ter dve registrirni blagajni novejšega sistema zajemalke, okna, vrata ter iektene ruiete iz valovite pločevine se proti primerni ceni flt^ST proda	in i« na vpogled pri_aeai
3<ranjskl stavbni družbi v &jubljani
£evstlkova ul ca štev. 19 ali "Vrtača štev. 5.
mm
Znižane H

cene!
j®	m-:
Solidna
Kili
praktična jVtiklavževa
priporoča največja in najstarejša issr konfekcijska trgovina	postrežba! S;
Sričar § jVCejač, Jujubljana, Prešernova ulica 9.
Izdaia konzorcij »Slovenca«^
Tisk: »Katoliške Tiskaraes.
Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar, državni poslanec.