Leto LXV^ št.
Ljubljana, sobota M. avgusta ion
izhaja vsak dan popodne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserett do 80 petit t Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—» večji mseratl netit rrsta Din 4—. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN CPRAVNIfiTVO LJUBLJANA, Knafljeva oOca St. A
Telefon it. 8122, 3123, 3124, 3125 tn 3196
EOD&LSNTCE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova uMca 12. —i TeL 190,
NOVO MESTO, Ljubljanska c TeL st. 26.     JESENICE, Ob kolodvoru 101. — i—t — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
Grozeč razkol Hitlerjeve stranke
Radikalni krogi so nezadovoljni s Hitlerjevo taktiko — Več napa dalnih oddelkov je bilo zaradi nepokorščine že razpuscenih
Miinchen, 20. avgusta. V dobro poučenih krogih, ki imajo dobre zveze z vodstvom narodno socialistične stranke, se izve, da je zavladalo v vrstah narodnih socialistov veliko nezadovoljstvo s politiko, ki jo vodi Hitler. Doc i m je Hitler poprej neprestano grozil, da se bo, če treba, s silo polastil oblasti ter je vršil te vse priprave za tak koral;, je sedaj postal nenavadno popustljiv, kar mu v radikalnih krogih narodno socialistične stranke hudo zamerijo. Zatrjuje se, da je prišlo med njim in nekaterimi voditelji njegovih napadalnih oddelkov do ostrega spora, Id zavzema že obliko odkritega upora. Več napadalnih oddelkov je bilo zaradi nepokorščine že razpuscenih. Nezadovoljstvo se vedno bolj širi in Hitlerjeva ožja okolica se boji, da bo prišlo do razcepa v stranki, če Hitler ne pride v doglednem času vsaj do delne oblasti. S tem tudi tolmačijo popustljivost, ki jo kaže Hitler pri pogaja-a jih s centru mom.
Berlin, 20. arvgnsta Organ narodnih socialistov >Der Angreff« je te dni ostro napadal voditelja berlinskega StaihJhehiia, majorja Stepnaaitva ter ga ozmerjal z izdajalcem in denuncijantom. St erphani odgovarja sedaj v >Kre4rzzei<tung< na te napade in razkriva pri tem zanimive podrobnosti o pripravah narodnih socialistov za izvedbo državnega puča V preteklem tednu so bili napadalni oddelkj Hitlerjeve stranke umaknjenj iz Berlina. Na zunaj se je zatrjevalo, da se je Hitler vdal in pristal na premirje ter da je zaradi tega odpoklical svoje čete iz Berlina. V resnici pa je šlo za koncentracijo čet v neposredni bližini Berlina, kjer naj bi se pripravile za pohod na Berlin. Z nasilnimi grožnjami so narodni socialisti izsilili celo od Stahlhelma, da jim je dal na razpolago tovorne avtomobile za prevoz njihovih čet. V Brandenburgu so Hitlerjevske patrulje z orožjem v roki
vršile hišne preiskave In iskale pri «tah4-
helmovcih orožje. Pri tem so zatrjevali vsepovsod, da nastopajo v sporazumu z državno brambo, da gre torej za legalno razorožitve«© akcijo, še le izjave, ki sta jih podala general SchJeicher tn predsednik ipruske policioe, so stvar razkinkale in prekrižale hitlerj-evske manevre.
Rim, 20. avgusta. AA. »Messaggero« posveča daljši članek Hitlerjevim uspehom in pravi, da mora Nemčija spraviti s pota nadležnega mrtvaka. to je nemški parlament, ki zapira pot njenemu razvoju. Nemčija bo to tudi storila. Hmdenburg se ne more pri izberi med ustavno reformo in r e volu c ion a rn iim gibanjtem obotavljati. Hindenburg. Schleicher in Papen so se vrnili k tradicionalni avtoriteti m disciplini, ki je poprej zmerom vladala v nemški državi, in nameravajo vsaj delno izvesti veliki program Rjave hiše.
Francija in nemške razorožitvene zahteve
Nemška razorožitvena akcija je samo manever za novo oboroževanje
Pariz, 20. avgusta. AA. V zvezi s politično eituacijo v Nemčiji se francoski tisk ponovno bavd z vprašanoem razorožitve. >Echo de Pariš« pravi med drugim: Od nas sv1 zahteva, naj dovolimo, da Nemčija spet zbere zadosti vojnih sil, da bi lahko 6e enkrat šla osvajat francosko zemljo, m to zlasti zaradi tega, ker naša država že cedih 10 let stalno daje koncesijo za koji-©esijo. Previdni moramo biti. da bomo laliko prekrižali te nemake raenine, kajti Nemćdja sonatra že od vsega začetka, da je vprašanje, razorožitve v prvi vrsti v njenih rokah. — >Excete:or< .p<ravi v istem vprašanju: Poli/tiftneo vprašanje enakopravnosti ni mič dragega kakor vprašanje © reviziji določil versajske mirovne pogodbe. Vedeti je treba, da Francija, Nemčija in pa Anglija niso edrine države, ki so
podpisane v njej. Ne smemo pozabiti: 1. da razorožitvena konferenca, ki mora rešiti politično vprašanje o organiziranju mednarodnega miru, še ni končala svojega dela; 2. da je ta konferenca sprejela doslej samo načelni sklep o kvalitativnu i in kvanti tat i vrni razorožitvi in da bo šele pozneje vzela v pretres vse vprašanje splošne varnosti; 3. da je enakopravnost o razorožitvi, ki jo zahteva Nemčija, zadeva tudi vseh malih sosednih dTžaiv, ki imajo prav tako pravico do svoje besede, kadar je govora o razorožitvi.
Pariz, 20. avgusta. AA. V poučenih krogih izjavljajo, da francoska vlada še na obveščena o tem. da bi nameravala nemška vlada stopiti z njo m angleško vlado v razgovore zastran r<vvrganizaeije nemške reichswehr.
Piccard bo sel še tretje v stratosfero
Tretji vzlet ho napravil v Ameriki — Pomen znanstvenih r«"*'~,^-
vatij v
Kini. 20. avgusta. Profesor Piccard, ki se mudi sedaj v Desenzanu kot gost tamošnjega letalskega polka, je izjavil dopisniku »Messagera«, da namerava v najkrajšem času organizirati nov polet v stratosfero. Tokrat se misli dvigniti z obale ob Hud-Bonskem zalivu, v blizini magnetičnega. polja, ker smatra, da se bodo dali tam rešiti še razni problemi, ki so se pojavili pri njegovem drugem vzletu v stratosfero. Pred-vsorn bo šlo pri tretjem vzletu za ugotovitev, v kakem razmerju je kozmično žarkov-je ob vstopu magnetičnih prog v stratosfero. Med drugim je Piccard tudi povedal, da, se v visini nad 16.000 m vidi mnogo dalje
in razločneje, kakor pod to višino.
*
Drugič se je v četrtek dvignil do nedavna v širši javnosti še neznani učenjak profesor Piccard v stratosfero, da bi nadaljeval svoja
znanstvena opazovanja, ki utegnejo prinesti
celo revolucijo na polju znanosti in tehnike. Dne 27. maja 1931 je po štirikratnem brezuspešnem poskusu prvič vzletel v dotlej nedosegljive zračne visine, ki jih ni še nikdar
doseglo človeško bitje. Takoj po svojem povratku in tudi pozneje po proučevanju svojih izsledkov je izjavil, da se ne bo nikdar več podajal v toliko nevarnost. Vendar pa so ga nadaljna proučevanja vedno znova mikala in naposled je sklenil, da drugič tvega, življenje v interesu znanosti in človeštva. Cilj njegovega prizadevanja je razrešiti uganko kozmičnega žarkovja.
2e graški univerzitetni profesor Hes je leta 1911. odkril svojevrstne žarke. Drugi, med njimi American Mfflikan, so prouče-
stratosferi
vali ta znanstveni problem z raznih strani. Ugotovili so, da ti žarki prodrejo celo skozi 30 cm debele svinčene stene, d očim za polovico tanjša stena zadrži izžarevanje radi uma, čegar žarki so se smatrali dotlej za
najsilnejše. Ugotovili so tudi, da intenzivnost teh žarkov do višine 1000 m pojema,
v večji višini pa zopet narašča. Iz tega so sklepali, da so ti žarki kozmičnega izvora.
Po najnovejših preiskavah ne smatrajo za izključeno, da izvirajo iz medzvezdnega prostora, ki so ga smatrali za praznino. Toda gotovosti v tem pogledu ni bilo. Tudi prvi
polet profesorja Piccarda v stratosfero te uganke ni rešil. Toda prof. Piccard je napravil že pri svojem prvem poletu tako važne znanstvene ugotovitve, da se znanstveni krogi nadejajo, da bo njegov drugI polet mnogo doprinesel k razjasnitvi te zagonetke stvarstva. To je bil glavni cilj tokratnega Piccardovega poleta v zračne višine. Obenem pa je Izvršil prof. Piccard tudi razna
druga,  znanstvena,  merjenja,  ki so izredne
važnosti za meteorologijo in za zrakoplovstvo ter letalstvo sploh. Balon, gondola in vsi aparati so bili po izkušnjah prvega poleta izboljšani in izpopolnjeni, izkoriščajoč pri tem vse najnovejše pridobitve sodobne tehnike. Zaradi tega upajo, da je profesor Piccard, če tudi še ni mogel popolnoma razrešiti znanstvenega problema višinskega izžarevanja, vendar le dosegel velik uspeh in obogatil znanost za neprecenljive podatke. Ko bodo proučili zaznamke aparatov in pro-
učUi zbrano gradivo, se bo videlo, ali se je ta nada izpolnila ali ne.
Proces proti upornim španskim generalom
Glavna razprava zoper generala
bo začela v
Madrid, 19. avgusta, g. Zakonski osnutek po katerem bodo posestva vseh oseb, ki 90 bile udeležene pri zadnjem monarhističnem puču razlaščena, je bil sprejet v zbornici z 262 proti 14 glasovom. IzM glasovanja je sprejela zbornica z glasnim odobravanjem in vzklikanjem repubbkL Po tem zakonskem osnutku bo postala država lastnik ogromnih posestev, g čemer bo zelo olajšana izvedba agrarne reforme. Med drugim cenijo na primer samo posestvo vojvode M edina ci te, ki je bil prav tako soudeležen pri zaroti, na 90 milijonov zeset
Pariš, 19. avgusta, g. >L' Inlonnationc
Sanjurio in njegovim sokrivcem se ponedeljek '
poroča iz Madrida, da se bo razprava proti glavnemu vodji monarh isti ene zarote generalu Sanjauriu in nekaterim njegovim glavnim sokrivcem, med drugim tudi proti njegovemu sinu Justu, pričela v ponedeljek. General Sanjurio je trdil pri vseh dosedanjih zaslišanjih, da je izvršil puč lamo la-radi tega, ker je smatral, da je španska nedotakljivost ogrožena zaradi katalonskega pokreta za neodvisnost. Preiskava je vsekakor dognala, da je bil general Sanjurio samo orodje onih monarh i stičnih krogov, ki so hoteli izrabiti njegovo popularnost za svoje politične namene.
Tragična smrt inkasanta celjske občine
Celje, 20. avgusta. Davi okrog pol 8. so našli med tračnicami na železniški progi blizu hotela gospe Segujeve pod starim gradom pri Celju strašno razmesarjeno truplo 51 letnega ktikasanta mestne elektrarne Antona Korena, vpokojenega policijskega stražnika in bivšega občinskega odbornika. Lobanjo je imel razbito tako, da so izstopili možgani, truplo je bilo razmesarjeno, leva noga pa zlomljena. Po komisijskem ogled,u so truplo prepeljali v mrtvašnico na okoliškem pokopališču, od koder bo v ponedeljek ob 17. pogreb. Pokojni Koren je vstal davi zelo zgodaj, skuhal za-jutrk žena in hčerki ter jima dejal, da se odpelje v Laško kopat. Na kolodvoru je res kupil vozna listek za Laško ter se odpeljal z vlakom ob 7. 21. Med vožnjo je oči-vidno padel med dva vagona, kar sklepajo iz tega. da je ležalo truplo med traonicama. Pri sebi je imel samo 1.50 gotovine. Preiskava bo dognala, kako je prišlo do nesreče.
Nova komunistična zarota na Madžarskem
Budimpešta, 20. avgusta. AA. Korbiro javlja: Policijska preiskava je dognala, da je pravkar odkrita komunistična zarota dejansko nadaljevanje komunistične organizacije, ki sta ji bila na čelu nedavno obešena Salav in Fiirst. V tajni komunistični ti^kir-ni je policija našla okrog 10.000 brošur, pripravljenih, da se razširijo med komunistične pripadnike. V brošurah je govora o tem, da je komunistična stranka z justifi-kacijo Salavja in Fuersta mnogo izgubila, da pa bo vkljub temu nadaljevala svoje delo ter da bo v svoji tiskarni vkljub policiji še nadalje tiskala brošure za delavce. Policija je našla v prav elegantnem stanovanju privatne uradnice, ki je tudi aretirana, nekaj apartov za razmnoževanje. Med aretiranci je tudi univerzitetni docent dr. Josef \iagyar, ki je bil v Karob'ijevi vladi državni podtajnik ministrstva za socijalno politiko. Dr. Magyiar je znan kot vodja ekstremne levice socijalnih demokratov, pa eo ga nedavno izključili iz stranke, ker je brez njenega dovoljenja urejal neki tednik. Nato je dr- Magvar objavil pamflet v katerem je ostro napadel socijalno demokratsko stranko. o
Železnica čez Kavkaz
Moskva, 19. avgusta. AA. Že več deaet-
le«.o je bilo perece vprašanje prometnega prehoda preko Kavkaškega gorovja. Prak-t.ino so načrt začeli reševati Šele zadnja leta. Sovjetska vlada bo zgradila preko gorovja električno železnico, ki bo največja graanja tc vrste na svetu. Ta železnica bo šla od postaje Dargkog ob južni kavkaski železnici nreko kavkaškega gorovja do postaje Gom na transkavlcaskl železnici Nova električna železnica bo skrajšala dosedanje železniške zveze 1000
km. Sedaj vozijo vlaki ob morju. Gradnja bo dokončana leta 1936. Železnica bo tekla no krajih z bogatimi ležišči crnka m bakra,
. /osfcva, 19. avgusta. AA. Gradnja prekopa od Volge do Moskve je v polnem teka. Prekop bo omogočil tudi veKkim ladjam z Volge dohod do Moskve. Prekop bo do leta
»Ntoba« dvigujem
Klel, 20. avgusta. AA. Ladjo »Niobe* so ▼ petek spraviK na sobo. Upajo, da bodo trupla lahko v doglednom času spravila iz ladje in pokopali. Oficijelne posmrtne sve-8o do4oceoe za ponedeljek 22. C m.
Začasni trgovinski sporazum med ČSR in Madžarsko
Praga, 20. avgusta. AA. CTK javlja. Predstavnika češkoslovaške rn madžarske vlade so podpisali pogodbo o začasnem uvozu nekaterih predmetov. Po tej pogodbi bo iz Madžarske dovoljen v Češkoslovaško uvoz sadja, vina in čebule, dočim bo Madžarska iz Češkoslovaške lahko uvažala les, bombažne tkan me in obutev. Sporazum velja za nekatere predmete do 30. novembra, za nekartere pa do 31. decembra t. 1.
Pot
res v
Messi
im
Mesgina, 19. avgusta, g. V Messini in okolici eo davi čutiM zopet močan, 10 sekund trajajoči potresni sunek, ki je povzročil med prebiva letvom silno paniko.
XVIII. zagrebški zbor
od 3* do 12. IX, 1932
Splošni mednarodni vzorčni sejem s posebnimi sejmi za elektriciteto — radio, hotel — hišo — kuhinjo, hranila in živila, tekstilije — kožuhovino, volno, zimski sport, ljudsko umetnost in preproge, poljedelstvo in živalsko krmo, dalje splošni sejem za vse vrste blaga, velika veterinarska razstava. — Potniška legitimacija, ki jo je treba vnaprej nabaviti, upravičuje na železnicah do 50 % znižane vožnje (nazaj prosta vožnja) na ladjah na Adriji razred za raz red in se dobi pri vseh potniških birojih in denarnih zavodih v vseh večjih krajih.
Vstopnina Din 10.—, v ponedejek in petek Din 5.—. 11060
Konferenca o pobiranja trošarine na električni
tek
Investicije števcev bodo stale več kakor pa bo ves donos trošarine
Beograd. 20. avgusta, AA. Včeraj se je v trgovinskem ministrstvu pod predsedstvom mmistra Mohoriča vršila konferenca zainteresiranih gospodarskih krogov glede novega pravilnika o pobiranju državne trošarine na električni tok. Na konferenci so bili poleg predstavnikov trgovinskega ministrstva ter ministrstva za javna dela zastopani še tehnična fakulteta v Beogradu, direkcija državnih rudnikov v Sarajevu, zveza električnih podjetij v kraljevini Jugoslaviji, zveza električnih central v Zagrebu, zveza rudarskih tn topil-niških podjetij, zveza mdustrijcev v Zagrebu, zveza industrijcev v Ljubljani, Kranjske deželne elektrarne, električna centrala beograjske občine, trgovsko industrijske zbornice v Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu m Sarajevu, centrala industrijskih korporacij v Beogradu, Združene
papirnice v Vevčah, Kranjska industrijska družba na Jesenicah ter bosanska družba za elektriko v Jajcu. Konferenca je posebej analizirala vse primere uporabe električnega toka v elektrotehnične in metalurške svrhe. Razpravljala je o vprašanju trošarinske obremenitve razsvetljave po delavskih stanovanjih, tovarniških prostorih ter inštalacijah, kakor ruda vprašanje o trošarinski obremenitvi prometnih sredstev. Posebna pozornost se je posvetila v vprašanju o tehničnem dehi pobiranja rn obračunavanja trošarine. Udeleženci konference so opozoriH na ogromne investicije, ki bi jih povzročila striktna uporaba zakona gjede merjenja uporabljenega toka. Po računu prisotnih strokovnjakov bi stroški teh investicij znašali več, kakor pa ves čisti donos te trošarine za državno blagajno.
Vročina še ne bo popustila
V Franciji in Italiji že 50 let ne
Pariz, 20. avgusta. A A. Vročina v Pariza še zmerom noče popustiti in včeraj je termometer v senci kazal 35 stopinj. Strokovnjaki sodijo, da se temperatura v Parizu lahko dvigne tudi nad 37 stopinj. Kot posledica te strašne vročine se je pojavilo silno mnogo primerov zadušitve ter obolenj za soln-
Rusija dobi posojilo
v Ameriki
Berlin, 19. avgusta. AA. Javna pogajanja med zastopniki Chase natkmal banke in odposlanci Sovjetske Rusije o posojilu 40 milijonov dolarjev so napravila v nekih nemških indusktrijskih krogih hudo kri. Ti krogi sicer priznavajo, da >© višina neznatna, da pa bi utegnilo posojilo
imeti dalekosežne posledice. Za tem po*
sojilom bi po vsej priliki prišlo to, da Zedinjene države priznajo sovjetsko vlado. Posojilo bi bilo važno tudi v zvezi z ruskimi predvoj. dolgovi. Jasno je. da bi v tem primeru sovjetska vlada odstopila
od svojega sedanjega stališča in dovolila v tem pogledu koncesije.
Vesti o tem posojilu so že ugodno vplival« na eskontnih pogojih za sovjetske trate. Rusija bo na podlagi tega posojila z mnogo večjo sigurnostjo lahko izvedla svojo industrijsko obnovo.
Nemški industrijski krogi pač ne morejo biti ravnodušni napram takemu sporazumu med Ameriko in Sovjetsko Rusijo, ker spada Rusija med najboljše nemške odje-
ma
lce.
Holandska vlada in bivši nemški cesar
Haag, 19. avgnsta r. Več nizozemskih narodnih poslancev je vložilo v zbornici in-teroelacido na vlado v zadevi blršega nemškega cesarja Viljema, ki uitva azilsko pravo na Holandskem. V kit^n>eiaoij\ opozarjajo na to. da je ViUom nedavno poslal Zvezi nemških bojevnikov brsojavfco
politične vsebine, s Cimer je fcrSi damo obljubo, da se bo za Časa svojega bi.van.hi na Nizozemskem vzdržal vsakega političnega delovanja Dalje opozarjajo v Interpelaciji na to, da razne nemške politične skupine delajo za obnovo monarhije v Nemčiji rn da se že vrfte prtpgasFS za povratefe VMgema v Nen^ttlBt
V svojem odgovora Je prefeednft vlade izjavil, da dosodsj nI bilo nobenega raslo-ga sa kakršenkoli nastop »oper Viljema. Opozarja zlasti na svečano obrabo VI?je-ma, ki jo je dej leta 1930, da ne bo zlorabljal gostoljubnosti, ki Jo uživa, niti svobode gibanja, kf mu je bfla priznana. Ako pa bi ss izkazalo, da bivši cesar posega v politične zadeve, bo vlada storila nranorae
pomnijo tako visoke temperature
carico. Bolnice so pome bolnikov, ki jih Je zadela soln čari es.
Podobna strašna vročina je tudi v Angliji in Italiji. V Rimu je v četrtek termometer kazal v senci 39 stopinj. Take vročine v teh krajih že 50 let ni bilo.
nfcrape, da sbvar razčiaitL interpelamti se z
odgovorom n»o zadovorjčr! te naoovedtrjejo nove ta-terpelaclje e to£n^0ča<nri podatki.
Za znižanje delovnega časa po vsem svetu
London, 10. avgtrsta. AA, Časopisje pri-ofočhrje komentarje o predlogu i talijanske vlade, nad hi rnedlnarodni urad za de4o v Ženevi imel izredno seio. Na tej sedi naj Ni urad sMepaJ o zaiižamjai delovnega časa v vseh državah sveta. Ta<k predfloj: bi utegnil po mnenju italitjairasike vlade olaiSati brezposelnost ioi prtbKžati rmdustrilisko proiz-vodru}o potrošnji. *
Po ooročun teb. Hstov so nekatere države na ta pre<flogr že pristale. Semikad spadajo: Zedindeiie države, Nemčija, Francija, Sparni a, Poff]sflca, Befl&ija, Dansika m Češkoslovaška.
Združene čkržave severne Amer&e so vrhu tega predlagale naj bi delovni teden štel satno 30 nr.
Zaimis grozi z ostavko
Atene, 19. avgusta, s. Ooozicidonalnd listi zagotavljajo, da je predsednik Zaimis sporočil ministrskemu predsedniku Veni-zeloeu, da bo podal ostavko, če bo pri volitvah, posegla vmes armada. Venizelos je baje obljubil da o tej morebitnosti ne bo govora.
Gorgftilav bo tožil
Pariz, 19. avgusta. AA. Zagovornik Pavla Gorgulova, morilca predsednika francoske republike Paula Doumerja, Je izjavil, da bo zaradi krivega pričanja tožil kozaka Ivana Lazareva, ki je v procesu proti Gorgulovu pred sodiščem trdil, da je bfl Pavel Gorgulov čekist ter da je v Londonu živel 7 mesecev.
Sorzna poročila.
INOZEMSKE BORZE. Curi h, 20. avgusta Pariz 20.1325, London 17.81, Newyonk 613.25, Broeeld 71.275. Milan 26.32, Madrid 41.35, Amsterdam 206.70, Berlin 122.10. Soltfa 3.72, Praga 15.175, Varšava 57.60, Bukarešta 3.05.
otcv 18 P
Kongres narodnih noš
in proslava „Soče"
in razvitje Tir uf — Pokroviteljstvo
LJubljana, SO. avgusta. PofcrorJUrjstvo sad prireditvijo kongresa narodnih noi v Ljubljani dno 3. tn 4. septembra je prevzel župan me*ta, Ljubljane g. dr. IMnko Puc. Sestavil se je odbor pod predsedstvom g. senatorja dr. Valentina Rožiča. V delovnem odboru so zastopniki tujsko-prometnega svota banske uprave, mestne občine ljubljanske, Ljubljanskega velesejma, ljubljanskega kulturnega in humanitarnega društva >Soče«, Kluba koroških Slovencev, Zveae za tujski promet. Narodnega gledališča, propagandnega društva za očuvanje narodnih, noš, jugoslovensko-ceskoslovaške lige, ćeske obče" in strokovnjaki za narodne nose.
Urad velesejma je poverjen s propagandnim in administrativnim delom, kjer je tudi kongresna pisarna (telefon 21-43).
Kulturno in humanitarno društvo »Soča« je predvidelo svojo slavnost razvitja prapora ob priliki proslave 10-letnice predsedovanja g. dr. Dinka Puca dne 8. septembra. Da se ne cepijo moči in uspe prireditev čim lepše, se bosta vršili obe slavnosti, tako kongres narodnih nos kot razvitje prapora >Soče« skupno in istočasno. Zanimanje za slavnost je že danes veliko po vsej Jugoslaviji in bratski Oe-hoslovaški. Pozivamo celokupno slovensko m zlasti ljubljansko javnost, da vsakdo po svojih najboljših močeh pripomore k čim tepšl izvedbi svečanosti.
Predsednik: senator dr. Valentin Rožič.
Spored
kongresa narodnih noš in proslave razvitja prapora kulturnega in humanitarnega društva »Soče«   v Ljubljani od 2. do 5. septembra 1932.
2. septembra: Ob 17.10 sprejem gostov iz bratske čehoslovaške na glavnem kolodvoru,
3. septembra: Ob pol 13. uri pozdrav do-šlih gostov na restavracijskem vrtu Zvezde. — Ob 16. uri prikazanje češke svatbe v narodnih nošah pod Ti vol i jem. Izvajajo kongresisti iz čehoslovaške s sodelovanjem ljubljanske opere. — Ob 19. uri baklada po ljubljanskih ulicah.
— Ob 20. uri slavnostni občni zbor društva >Sočes in poklonitev njeefa predsedniku g. dr. Dinku Pucu v restavraciji Miklič. — Ob 20. uri: Predstava ^Slehernika* na Kongresnem trgu.
4. septembra: Ob 6. uri budnica po mestu.
— Ob 9. uri sveta masa na Kongresnem trgu. — Ob pol 10. uri: Otvoritev kongresa narodnih noš na Kongresnem trgu po pokrovitelju g. županu dr. Din-
»Soče« m boste •1 župta 4r. Dlako
Icu Pucu. — Ob 10. url; »J* S V Ud narodnih noi aa valosejem, — Ob pol 11. uri: Revija in nagraditev najlepših In najpristnejiih narodnih noi na velesajmu. — Rashod. — Ob 15. uri: zbiranje narodnih noi m občinstva na Kongresnem trgu in pohod na Tabor. — Ob 16. uri: Slavnostno razvitje prapora »Soče« na Taboru in veselica. — Ob 16. uri izvaja ljubljanska opera »Prodano nevesto« pod Tivolijem. — Ob 20. uri: Veselica in ognjemet propagandnega društva za očuvanje narodnih ncš v restavraciji Tivoli. 5. septembra: Izlet društva >Soce« na Bled in v Bohinj. — Izlet propagandnega društva za očuvanje narodnih noš preko Sušaka v Split in Trogir. Vsi udeleženci kongresa narodnih nos in proslave društva »Soče* ušiva je 75% popusta na jugoslovanskih železnicah.
Izlet na Jadransko morje
V PONEDELJEK, dne 5. septembra ob 19. uri odhod iz Ljubljane z vlakom preko Zidanega mosta in Zagreba na Sušak.
V TOREK, dne 6. septembra na rojstni dan prestolonaslednika Petra ob 7.S0 odhod s parnikom »Aleksander« aH »Prestolonaslednik« v Split. Na parobrodu celodnevni koncert, razne zabavne igre. Ob 20. uri razsvetljava na parobrodu in spuščanje raket. Na parobrodu zajutrek, kosilo in večerja. Prihod v Split ob 21.30. prevoz v hotel in prenočišče.
V SREDO, dne 7. septembra: zajutrek, dopoldan ogled mesta pod strokovnim vodstvom, izlet na Marjan in ogled zverinjaka. Po obedu izlet z avtobusi na Solin in kopališče. N3 povratku večerja in prenočišče. Isti vf-čer ob 20. uri koncert v Splitu.
V ČETRTEK, dne 8. septembra ob 7. uri zajutrek, ob R. -:ri izlet s parnikom v Trogir, ogled mesta, ob 11. uri povra-tek v Split, ob 12. uri kosilo, popoldne prosto ali izlet na kopališče (ali izlet v Šibenik k slapom Krke), ob 10. uri večerja, isti r!,m zvečer povratek z vlp.kom proti Zagrebu.
V PETEK, dne 9. septembra okrog S. ure prihod v Zagreb, ogled mesta in razstave ter ob 13. uri povratek v Ljub-1 iano.
Vožnja z vlakom ter parnikom in avtobusi na Sušak. Split. Trogir in Solin, celokupna prehrana s prenočišči velja skupno za vsakega udeleženca TI. razreda Din 750.—, ITI. razreda Din 550.—.
Prijave sprejema vključno do 30. avgusta 1932 Konsfresni odbor, Ljubljana, velesejem.i n potovalna pisarna »Putnik«
V Ljubljani.
Pripravljalni odbor vseslovenskega  kongresa  narodnih nOifc v Ljubljani.
Skrb za ljubljanske želodce
Dane« ji bilo m trfu pnetj živahno, čeprav se mmc nagtblje
h loncu
Odmev kmečkega praznika
na Krškem polju
Množice ljudstva se zbirajo — Prisrčen sprejem snisrt-
strov in narodnih poslancev
Trebnje, 19. avgusta.
žarki poletnega soln ca so odjeknili v nedeljsko jutro kakor novi zvonovi. Pokrajine so oživele... Oživel je trg. oživela sleherna vasica. Vse je hitelo, vse se je pripravljalo in neobičajno življenje je zavladalo med Dolenjci.
Odhajali so vriskajoč in pojoč na slovensko Kosovo, tam, kjer je pred 350 leti doživela poraz kmečka vojska Matije Gubca, na ono polje, kjer je bila sloga slovenskega in hrvatskega ljudstva a krvjo zapečatena, na polje, kjer so izmučeni slovenski in hrvatski možje ter sinovi umirali in padali nasičeni sramote, suženjstva in polni hrepenenja po novem razodetju, po novem življenju.
Po cestah se razlega vriskanje . .. Vse hiti... Živa masa nepreglednih množic se zbira na Krškem polju. Od vseh strani prihajajo. Peš v najlepših skupinah narodnih noš. na vozovih v prizoru kmečke »ohcetic, trgatve žetve, košnje, mlačve in tam zopet terice. predice, tkalci, lončarji, mlinarji, kovači in še v drugih skupinah iz našega kmečkega življenja. Kdo bi jih našteval... Preveč jih je. Skupina je zanimivejša od skupine. Nepozabna slika in živa priča vse pestrosti narodnega kmečkega življa. In tako so prihajali t rumom a in nepretrgoma vse dopoldne in Še popoldne, številni avtomobili in avtobusi, motocikli in kolesarji, vse je bilo na potu. Množice so naraščale, tisoči so se množili in prisluhnili so besedam svojih narodnih voditeljev.
Prisluhnili so besedam svojih voditeljev in v njih srcih je klilo hrepenenje po razo de van ju — po besedi... Na tihem se je pripravljalo in klilo... in tedaj, ko je dozorelo, je izbruhnilo na dan. Desettisoč-?iava množica je izrekla svoje prisrčno oriznanje besedam svojih ministrov in poslancev in desettisoeglava množica je pozdravila z gromkimi pozdravi svojega dušnega pastirja — župnika Barleta — ki je =ejal mir. slogo in ljubesen in a tvojim skrivnostnim glasom odkrival množicam resnico.
Ljudstvo je bilo navdušeno. Na starodavnem polju, kjer je tekla nekoč kri za svobodo, na tem polju, kjer je narod častil spomin padlih borcev in prisegal, da to s krvjo izvojevano svobodo ve in zna ceniti, na tem polju je bfla ljubezen, bratstvo ip mir.
Množice slovenskega ljudstva, so se po slovesnostih, kjer so luajuttfcMliale odtočno
in nezlomljivo voljo za jugoslovenski preporod, pričele razhajati.
Mnogo jih je odšlo na svoje domove, mnogi so odšli v bližnje Brežice na prireditev tamošnjega gasilnega društva. Tudi mnogi ministri z našimi poslanci so se po proslavi odpeljali tja. Posetili so lepo proslavo 50-letnice obstoja gasilnega društva in se veselili z narodom, ki je bil zbran na tej proslavi.
V grajskem parku brežiškem ... Večer. Množice se zbirajo, dotok ljudstva je vse večji in večji. Krško polje se prasni — Brežice sprejemajo Številne goste.
Prireditev je na višku. Tu so zbrane množice kmečkega ljudstva. Gasilci komaj vzdržujejo red. Prihajajo ministri, poslanci in predstavniki oblasti, ljudstva Je več in več. Godba igra neumorno slovenske narodne ... bajna razsvetljava parka povzdiguje prireditev.
Med največjim vrvenjem čujemo glas.
Fanfara daje znak »mirno« in že vidimo prihajati vrste gasilcev, al posdravija-jo navzoče ministre m poslance. Posebno z navdušenjem je bil pozdravljen minister za telesno vzgojo dr. Kraljevič, ki Je prireditev po?etil nepričakovano in nenapovedano. Gin j en nad tolikim navdušenjem ss je prisrčno zahvaljeval.
V ozadju pevski zbor. Psssui se vrati za pesmijo, mogočni akordi krMcovaskogm pevskega zbora so presenetili vse. Kmslfi smo zaznali. Hčerka g. mindatra Pucrja, ki se je ta dan oficijelno naročila, gdč. Iva, je prispela a svojim zaročencem. Čestitanja vse povpreik.. - iskrene želje sreče iz tisočih src, in zopet tima đoni mogočna slovenska pesem t uoalra? ...
BreSičani so veseli ljudje is vatrajnl. Proti Jutru...
Vesela družba se Js ločila od veseUčne-ga prostora, mahnili so Jo k tt, VKro. Lepa raagledna točka, m Js bfla ** VeMri šmaren polna izletnikov. In da sls vittsM Brežičane! V zgodnjem Jutru veselo raspoloženi najboljše volje, se pod vtisom prejšnjega večera, so Jo msiinitl na pot. Violina, tamburica in gitara se Je glasila v agodnjih Jutranjih urah; vesela pssem Js odmevala po brežiškem trgu. Bnmka ks* pel niča pa Je vihtela neumorno taktirko.
Spremljali smo Jm nekaj časa. N*tp smo se vrnili, jgoffsnje v Krki a*m Je pH-nesto novega raapefoftanja m le prehitro so mmfli dnevi med gostoljubnimi — Hi
Ljubljana. 20. avgusta. Skrb z« asje želodce je nsdvoirmo vred* na, da ji posvečamo posebno pozornost. NI sicer monopol kakšnega velikega gospodarskega podjetja, da bi ulagalo nas ii-vJaki trg ter bi o njegovem važnem udsj-stvovanju poročali gospodarski listi tor is-dajjli borana poročila, s bal zaradi tega zasluži na! trs, še posebno porornost. Saj cd njega nt rive kak ta i finančni mogoč niiti in ne Is vse mesto, temveč tudi bližnja in daljna ljubljanska okolica.
Naval na trg je dosegel že vrhunec ter se je ustavil. Trg je aieer Se vedno preobložen, a dotok ni več živahnejši. Nedvomno bi pa prihajalo na trg še več prodajalcev, če bi bil prostor. Tako tudi zadnje ča»e prodajalke ne dobe več prostora, če as pridejo pred 8. Zato tudi mnoge ne pridejo, če zamude.
Na sadnem trgu dotok še vedno n ©Koliko narašča. Sadna sezona namreč še ni na višku. Zato je tudi čedalje več jabolk in hrušk, pa tudi grozdja je bilo danes precej več kot prejšnje tržne dni. Jagod je še vedno enaka količina. Borovnic ni nič manj, kot jih j« bilo junija. Osna je pa stalna. Zadnje čase je pa vedno več brusnic, tudi teh jagod ni bilo še nikdar toliko na trgu kot letos. Gredo najbolj v denar izmed vseh jagod, čeprav niso naj-' cenejše, liter po 5 Din. Najcenejše so pa črne maime, po 1.50 do 2 Din liter. Tako pozno najbrž niso še nikdar prodajali rdečih jagod kot letos, ki jih je bilo tudi danes še precej za te čase. Prodajali so jih po 8 Din liter. Da so zastopane vse vi«te jagod, so prodajali tudi bezgove, liter po 3.50 do 3 Din. Najlepša jabolka, kakršna pač lahko dobiš domača že zdaj, prodajajo po 4.50 Din kg. Hrušk je nekoliko manj, kot jabolk, niso pa nič dražje, kg po 3 do 4 Din. Precej so ljudje posegali
ro gfosdju. ki je bilo danes le po 7 Din Uogum.
Zdi so, ds gospodinje najraje kupijo tista širila, ki So najcenejša, se glede na vrsto. Tako ss vda čudno aa prvi pogled, zakaj kupujejo papriko nSTtvoost z navdušenjem. Niti krompir In *eJata ne greste tako v denar. Papriko prodajajo prekupčevalci. Gospodinje oba topi jo popolnoma prodajalno miso. Dolso izbirajo in nabirajo to delikateso. Izkušene gospodinje menijo, da mora biti paprika čim bolj koničaste, da Je dovolj žgoča. Prodajalci puste gospodinjam to veselje, da lahko po mili volji izbirajo. Če pa kakšna kupi več paprike, ji še navržejo nekaj komadov, čeprav dobiš že za dinar 6 do 7 komadov.
Med zelenjavo je vedno več zeljnatih glav, ki so tudi čedalje bolj debele. Najlepše »o po 2 Din komad. Cene so v splošnem minimalne, saj je n, pr. stročji fižol po 1_50 Din kg. krompir prodajajo kg izpod dinarja. 2 kg po 1.75 Din. Drugih cen skoraj ni treba niti navajati, zlasti še, ker tudi gospodinje ne morejo več zanikati, da ao cene res padle kot še nikoli, čeprav bara nt a jo na vso sapo.
Le piske se zde gospodi jam še vedno mnogo predrage, čeprav jm tako rade kupujejo. Kmetice jim pa dokazujejo, koliko jih stane reja, češ, da jih en piščanec stane na dan najmanj 25 par. Gneča je bila na kokošjem trgu taksna kot je le lahko ob najboljših časih. Jajca so s« pocenila tako, da je splošna cena po 75 par komad, dobiš jih pa lahko rudi kolikor hočeš po 50 par.
Pri mesarjih so izredno živahno pele sekire, sekali so meso kar na debelo. Cena je pač tako ugoda, da si vsak rad privošči ob nedeljah pošteno porcijo mesa, čeprav je vročina. Sploh je pa bilo danes na trgu precej živahno, čeprav se mesec nagibi je h koncu.
Berači deveta velesila
V čer M smo imeli v Ljubljani pravo beraško poplavo, kakršne že dolgo ni bilo
Ljubljana, 20. avgusta.
O tem teko krasno se razvijajočem stanu se govori vedno več; to je pa že znak, da je beraštvo postalo slavno ter pomembno. Priborilo si je mesto, ki mu pripada že od njeije dni. Najstarejša zgodovina že polna berače in ob začetku našega štetja so bili že tako rekoč oficijelno priznani, ne sicer tako. kot ubogi na duhu, ki je njih nebeško kraljestvo, vendar so se pa dvignili $e tedaj na zavidanja vredno višino. Vse to nam dokazuje, da je beraštvo večno, starejše od religij, ima 6ijajno preteklost, tisočletne tradicije da sega v sedanjost naravnost mogočno. Posebno važno je pa še, da se je beraštvo pretolklo skozi tako burne, strašne čase, ko se maje ves svet. ko je vse v propadu, beraštvo se je pa razmahnilo še bolj mogočno kot Hitlerjev pokret.
To je prava beseda! Govoriti bi morali o pokretu, o veličastnem beraškem pokretu! Dandanes je sicer vse v pokretu, a vsi pokreti se najkrasneje širijo v smeri, ki vodi najbližje k najmočnejšemu smrčanju. Ivdo bi potem takem ne pozdravljal pokreta, ki se Šari tako krasno že tisočletja in ki njegovih konkretnih uspehov ne more dandanes nihče prezreti ter se mnogi nagibi jemo k njemu čedalje bolj. Zdi se. da postanemo prej ali slej vsi aktivni člani tega pokreta. Ir» prej ali slej bo kulturni svat mora! priznati beraštvo za svetovno velesilo, menda za deveto.
Ni treba fantazije, te misli te napadejo ob petkih v Ljubljani. In včeraj je bila pri nas prava beraaka poplava. Sicer smo vajeni beračev, zdaj jah ne pogrešamo noben dan. vendar je včeraj moralo opazovalca prevzeti posebno čuvstvo, ko je občudoval nenavadno manifestacijo beraštva, saj je bilo popoldne na ulicah ved beračev kot drugih ljudi. Povsod so počasi vlačili noge za seboj in marsikoga si prvotno smatral za navadnega pešca, ko si ga pa natanč-
ne n j e pogledal, si se prepričal, da je beraS. V vseh trgovinah je bilo zek> živahno, če si pa pogledal v nje si videl le, kako so se
ubogi trgovci krčevito otepali beračev. V neštetih točilnicah, ki jih imamo v Ljufbljani še mnogo več kot Rimljani cerkva, je šumelo kot v panjih, tu rn tam so stali berači s frakeljfiki v rokah na^pol na cesti, napol v točilnici. č*e si se na tramvaju razgleda! po sopotnikih, si presenečen opazil, da se voziš med samimi berači. Če si prehitro zavil okrog vogala na cesti, sd se zaletel v berača Ko si odprl vezna vrata, si kresnil z njimi viteza z beraško pailico. Tu in tam je godrnjalo na cesti, kot da vre v velikem kotlu kaša; godrnjali so berača. Njega dni so berači žuanjali ter molili, ostanek navade so samogovori, ki so pa popolnoma nerazumljivi, kot da so transcedentni:
Seveda je bilo med berači tudi mnogo pravih revežev ki so se komaj vlačili po mestu in ki so le s težavo odpirali usta. Napol slepi in hromi, bebasti ter psihično in fi i.jStin izčrpani, sestradani pa tudi uničeni po alkoholu — same žalostne pojave, izgubljene eksistence, od vsega sveta porabljeni starci ki vodi o njih evidenco morda samo policij«, ki jih zapira ob petkih. Tako je tudi vsak petek na naših ulicah nekakšna revija i zh i ranih starcev in skrite revščine. Z d- se, kot da ob petkih vstanejo mrliči, starci iz srednjega veka. Naravnost groteskno je nasprotje med temi starci, ki so le Se življenske sence, in med zajgorelo mladino, ki polna živi j enakih sil preživlja počitnice dan za dnem na kopališčih in športnih prostorih. In mod meščani, ki prodajajo dolgčas, po kavarnah od jutra do večera.
Kako bi se đloveku ne zdek> čudno, da ima pokoljenje za pokoljenjem čedalje več beračev, da je kontinuiteta od starega pa do najmodernejšega veka tako motVia, tako sklenjena!
Hiriia s Viktorija
Jutri se v nadi skupini nadaljuje državno prvenstvo v ligafc. T>o&xn potuje Primorje v Zagreb, kjer »e bo srečalo z Gradjanskhn, bo Ilirija na dtoaoth tleh sprejela v goste Viktorijo. Tefana je se paradi tega santmiva, ker ss srečata vodeče moštvo v tabeli te zadaje plastnsa klub, Viktorija je na najbolj* poti, da postane isnigovslor v na« skupini in je de-sedaj isgubU* vsega le eno točko, medtem ko ss mrrja n» mogla uveljaviti m js se danes brca tooke. Jutri bo imela zadnjo priliko, da ss resi ne preveč častnega sadnjega mesta m dokaže, da nas nogomet ni tako slab, kakor to kaže ta&eterlono Stanje. LjuMjaaesEDl vsekakor pričakujejo, da bodo Xtff4j**d vsaj jutri pokassJl d* de nekaj znajo kx da bodo zaustavili zmagoviti pohod obeh aagrefjailh klubov, ki sta do sedaj dosegla sad
rib as ne more
so nja na
■e bosta dve sooStvtf sdj bori m peso mesto, drugo pa Bfcesar vse Tsjfce borbe
po vedno zsjAbntre tn p*eseu*ce-Mgtf&ena, Tekma as bo odbrala v TBrrJe, pretek ob 17.30.
Kakor titano v Kotili, ss bo prsilo jutri cestno državno prvenstvo kolesarjev Jo* gosisvijs m KSzdslji 144 fes, »a^ bo ob 7. ut4 * Ljubljani ss Orfenjsk*i cssk, od koder bodo dsfcaci vositi skosi Vifiojp go, ro. Novo mssto, Kostanjevico, SfSjobo*, Podsused, Zagreb. Olj bo v Kostosiji (predmestje Zagreba) pri krn 473. gostfl-na Strbon. DoMeao je. ds bedo junior^ kUsificbsoi sirarno s rjrvesisbaimj dirkači in bodo ti glede na svojo mladost odšli s start« 10 minul md gfrvfsgp- To
pomeni, da se bo na vsej progi vršila prsv-&   tOAK os bodo glavi vofsoi botcU tast is* g '   ' "
Nekaj let sem smo imeli naša kolesar« ska državna prvenstva večinoma v bližina Zagreba, lansko pa na Grosupljem pri Ljubljani. Startanje je bilo vedno posamezno, t j. vsak dirkač je stertal z dve-mimitno razliko od drugega sovozača in se tako opiral le na svojo lastno silo. Glavni dirkači so morali prevoziti vodno kakih 40 km daljšo progo nogo junior jI kar je bflo edino pravilno, saj vendar ne smemo naših mladih kolesarskih moči ugonabljati s tem, de jth še sveže in neutrjene spuščamo na enako dolge in naporne proge, kot so predpisane za prvovrstne večletne in strsotrsne dirkače. Jasno je, da zasleduje osi koturaška savez s tovrstnim razpisom čim večjo povprečno brzino, kd je letos povsod postala zelo moderna in ki se os suos več mod 28 do 30 km, temveč je skočila oa 3\ do 38 in več kilometrom na uro. To jo mogoče seveda )s tam, kjer je kolesarstvo os všScu hi ima zato dane vse modpogojsL
Se vedno imajo v moseunstvu državna oi »čustva razdeljena os juoiofjo is prvo.
razredne dirkače posebej in je zatorej neumestno, da se pri nas zaradi želje posameznikov vrže vse skopaj v en koš. Oprav* danje je tu is tista 10- ali 15-mimrtna ra» lika. Tak smo nedavno imeli tudi
pri Ogrinovi dirki na progi Ljubljona-Ce-lje-Lg ubijana (Jem 148), kjer so junior jI startsh skupno s glavnimi dirkači brez najonanjSe razlike (»fora«) v prid prvim. Ce se torej hoče na ta način nadaljevati tz naihni dirkači, zakaj se potem isti po previHh kategorizirajo. Junior, ki ss počuti dovolj močnega m sigurnega, bo že sam od sebe vstopil med prvovrstne dirkače is s njimi vred se boril za zmago in rasne naslove.
v
*•» goiessesfGo te mOtoriHUatičpo društvo sSOvsa t LJnjMJasrf prtredi v nedeljo, dne 18. septembra t i, medOgubske kolesarske dirke na progi V16-r-Vrhnfka—Ra-kejj" ln Obratno do Vrhnike, kjer je cilj. 1. davna medkhibska dirka: Vič—Plani-na—Rakek m obratno de Vrhnike (3 da-tils* 8 kolajne). — n>
Vedno beli zobje l^fs
SBSBBBBBeBSBBSBSSMBSSSBSBeBBeBBeieHMe^BSI ž6 let
uporabljam aobno pasto "Cblorodont**. 8s nikdar nas ni razočarala. Imeli smo vedno bele sobe in prijeten okus v ustih, tembolj ker uporabljam s že dalj tesa Golorodont ustno vodo. Tudi uporablja cel« družina samo Chlorodont icbne ieetke. J. Pedfornik, T... Zahtevajte zato lamo pristna Chlorodont sobno pasio, tub« Din. 8,- in Din. 13.-. ter s a vračajte vsak nadomestek.
ska dirka: Vič—Planin* in obratno do Vrhnike (3 darila, 3 kolajne). — 3. Dirka novincev: Vic—Logatec in obratno do Vrhnike (3 darila, 3 kolajne). — 4. Seniorska dirka: Vić—Vrhnika (2 darili. 2 kolajni). — Vsak prvodošli dirkač »Save« dobi se posebno darilo. Vsak prvodošli dirkač pododbora »Ljubljane« dobi še posebno darilo, pa naj je vozil v katerikoli skupini. Start dirkačev je na Vicu pri km 3 (gostilna Pirnat) točno ob pol 14 uri s ciljem na Vrhniki na Glavnem trgu. Izlet kolesarjev se vrši z Vica od gostilne Pirnat točno ob pol 14. uri. Za člane in športnike je na startu na razpolago avtobus za tja in nazaj in je odhod ob 14. uri.
— SK Ilirija (lahkoaUetaka sekcija)! Ispiti za lahkoatletske sodnike se bodo vršili danes in jutri. D revi ob pol 21. uri naj bodo v hotelu >Strukelj<c gg.-. dr. Ku. helj, Anton Kos, Gnidovec, Pevalek Finec, Grunfeld, Potokar, Bradač, Megusar. Tajnik.
KOLEDAR.
Danes: Sobota, 20. avgmeta, katoličani-: Bernaovl, žarka; ptrarroslavaji, 7. avgnsta,
Jutri: Nedelja, 2TL avgusta, katoličani: Ivana, Mir Lan a; piravoslavmJ, 8. »veusta, DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Bombe na Monte CarJo,
Kino Ideal: Singmg fooL
Razstava    ga. Neven ko   StefcvcSove v Jakopičevem parviljonu.
PRIREDITVE  V NEDELJO,
Kino Matica: Raany.
Kino Ideal: Sinem* JooA.
Razstava g«. Nevenke Stoinoiove s Jakopičerecn paviljonu.
Viktorija (Zagreb) ; HtHja, tekma sa drtannao prrenebro ob 1X50 sa kerteos IMrdJe,
Juniorske  tekme    ra    po4cart SK fltrfjo
(nadaljevanje) ob g. na feri&ou -Oi-rtje. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Trnkoczv, Mestmi bng^ in Ramor, Miklošičeva cesta 20.
Obrtniki svojim odjemalcem
LJuNjana,, 20. sjssjnsta.
Zastoj v gospodarstvu, preoVsem pa v denarstvu, s katerim Js padla ne le potreba konzumenta, temveč prav tako proizvajalna moč produeeotaL, sffi naseda obrtnika k temu, da apelira na svoje odjemalce, naj redno vrfie ovoje ptaeTJne oo-veznostl napram dob*v4£eljn^otn-<*rflca. on jedva Se vzdržuje pod pero razmer ovoj aparat, tako z oslrom na procaALlvno moč, kakor rudi z oziram na »posfitev delovnega osebja.
Obrtništvo je do sedaj kred*trralo svojim konzumentom ogromne zneske in s tem pokazalo svojo najboljšo vorjo, poiskati potov in sredstva *z nevsdrznm razmer pomanjkanja gotovine m naročil.
Nasprotno pa apelira zato tudi na dobro voljo konzumenta, da ne zavlačuje po nepotrebnem, izrabljajoč obstoječe prilike, rednih plačil obrtništvo, ker s tem skodnje ne le obrtniku, temveč tudi vsem onim, ki so gospodarsko m eksistenčno navezam na ročno đek>, a slednjič pa tudi sebi
Objavljajoč prednje, opozarjamo na gornji poziv vse nase občinstvo in naročnike, prosimo za npostevasije nrjegove vsebine v dobri veri, da nočejo težkega gospodarskega položaja obrtnika Se poslabšati, I>ruš*v*> Jugoeleveusklh obrtnikov za dravsko banovino v LjttMja«i.
Iz službenega lista"
»Službeni Mst kr. banske uprave dravske banovinec št. 66 z dne 20. avgusta pri občuje pravila o dopolnilnem izpitu absolventov dvorazrednih trgovskih šol za prestop v tretji razred trgovskih akademij, pravila o opravljanju privatnih in dopolnilnih izpitov na srednjih trgovskih šolah, pravila šolskega sklada trgovinskih srednfih Sol, ratifikacijo konvencije o univerzami postni uniji, Poljska, pristop kolnije Nigerije in protektorata Kameruna k obči poštni konvenciji, ratifikacijo obče poštne konvencije San Marino in Bolgarija, ratifikacijo konvencije o čekih, Nikaragua ratifikacijo med narodne radio-telegrafske konvencije. Dominikanska republika, telefonski promet in objave banske uprave o pobiranH> občinskih trošarin za leto 193*2.
Društvo »Podružnica krščanske 5ole * Gu&tanjuc je razpuščeno, ker nima nocro-jev za pravni obstoj.
V Imenik zdravniške zbornice za. dravsko banovino je vpisana dr. Fajdiga-Plei-we!ss Lea, zdravnica volonterka v Ljubljani'
Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi list >E.q>ress$, ki izhaja na Češkoslovaškem.
pi_     . .....----'. --- -'
Same tekočine.
— Da te le sram ni, da si tako umazan J Kaj nimate pri vas doma vode, da bi se umil?
—. Seveda je nimamo. Moja babica pije mleko, mati pivo, jaz vino, papa pa rum.
Tudi okus. ^_ Dajte mi knjigo, toda ne dolgočasno, temveč napeto, razburljivo.
— Evo najnovejšega kriminalnega romana, gospa. V njem ie 11 umorov.
— Pa mi ga dajte. Oitam rada roki js v njih vsaj nekaj življenja.
it—. 188 - p
Josip Pogačnik starešina JAD Triglava
Pokojni |e bil eden tlstili mož, ki ]e mlade Triglava«
prav razumel
Kranj,  19. avgusta.
Ko smo v Kranju Triglavani pričeli prirejati vsakoletne triglavanske večere, kar verjeti nismo mogli, da imamo na Gorenjskem tako lepo število starešin. Kdor pozna zgodovino našega društva, pač predobro ve, kolika opora je vsaki akademski organizaciji starešinska zveza. To se je pokazalo prav posebno v štajerskem delu nase banovine. Skoraj vsi gorenjski svobcKioumni visokošolci smo včlanjeni v JAD Triglavu, posebno pa velja to se za Kranjčane. Kako veseli smo bili, ko smo izvedeli, da je bil pokojna Josip Pogačnik v času svojih študij v Gradcu član našega društva. Čeprav je le kratek čas živel akademsko življenje, se je vneto udejstvo-vai v našem Triglavu in so ga do zadnje-
ga vezale tovariške vezd % nekaterimi tri-glavanskimi starešinami, ki so se rodile za časa njegovega bivanja v Gradcu.
Kako je bil vesel, ko smo mu pred tremi leti brzojavili, da ga pridemo osebno vabit na L triglavanski večer v Kranju. Ko smo sedeli v njegovem lovskem dvorcu v Podnartu, nas je radovedno vpraševal o življenju današnjih Triglavanov in nam navdušeno pripovedoval o dogodkih, ki jih je doživel, ko je bil član našega društva. Obljubil je, da pride in držal je
besedo. Komaj jo prestopil prag Narodnega doma. si je nadel triglavanaki trak. Vpraševal je po zastavi, ki pa je na žalost nismo mogli dobiti iz Zagreba. Na drugem txi gla vanskem večeru smo prinesH tudi zastavo. Kot staro znanko jo je pogledal to našo staro svetinjo. Vzel jo je v roke ter nam mladim govoril, kaj je bila starim Trigiavanom ta zastava in kaj naj bo nam. Pel je z nami našo himno, zastavo pa izročil najmlajšemu Triglava-nu — Miri Košnikovi. Letos ga ni bilo več pri naši prireditvi Vedeli smo, da bi gotovo prišel, če bi ne bil bolan. Tako sami smo se čutili, ko nismo videH v svoji sredi njegove lepe sive glave.
Starešina Josip Pogačnik je bil eden tistih mož, ki je nas mlade prav razumel. Do nove triglavanske generacije ni imel nobenih predsodkov, ker se je še sam vedno počutil mladega. Zato smo mu zaupali, zato smo imeli vedno uprte oči v Podnart. kadar smo kaj važnega odločali. Težko smo pričakovali tovarišev, ki so prišli v imenu Triglava k njemu, da s« vrnejo in nam sporoče njegove misli in želje.
Mož tolikega izkustva m tolikih uspehov na političnem in gospodarskem področju je bil vedno naš ponos. Kadar se je omenilo v naši družbi njegovo ime, smo vsa zaupali in verovali v moč naše organizacije, ki so ji tako kleni možje, kot je bil pokojnik, gradili temelje. Tudi kot starešina je bil cel Triglavan. Navduševal nas je za narod m državo, z nami je pel našo himno, z nami se je veselil. Geto
družabno je bil ves naš; hotel je imeti »-zeleno carst-vo« in on sam je bil na prvem našem večeru v Kranju »zeleni car«.
V kratkem času nam je neizprosna smrt ugrabila tri gorenjske sterešine. ki so bili stebri našega društva Najprej smo
izgubili zdravnika dr. Edvarda Savnika, za njim je odšel profesor dr. Vladimir Her-le; končno smo izgubili še našega viteza. Vsi trije so si bili iskreni prijatelji: kadar smo bili pri njih, se nam je zdelo, da barve naše triglavanske trobojnice še vse svetleje žare. Danes bomo spremili zadnjega med njimi na njegovi zadnji poti. Nič več se ne bomo ustavljali v Podnartu, kadar bomo prirejali društvene izlete na Sv. JoŠt. Naš stari prapor je izgubil svojega starega znanca; to naj nas še bolj navduši, ker ga bomo morali po izgubi tako zna čajnega Triglavana naj«-mlajši še trdneje prijeti v svoje roke. Slava spominu našega nepozabnega starešine! F. B.
Uspehi na teniškem turnirju
Velik uspeh Zagrebčana Punčeca in nirijanke Ravni harjeve — Odlična igra Hirijana Trudna
Ljubljana, 20. avgusta.
Turnir za teniško prvenstvo dravske banovine je za nam L Preostaja nam samo se ugotovitev, da je turnir vsestransko, tako športno kot organizatorično, odlično uspel Priznanje gre športnikom, ki so podali vse svoje znanje ter je občinstvo videlo visoke kvalitete posameznih igralcev, kakor tudi četvorici ali petorici Iliri janov, ki so pripravili Ln izvedli turnir v res vzornem redu. Mnogo k vsem pa je pomagalo tudi lepo vreme, ki je. akoravno s t rop i eno vročino, kronalo prireditev. Udeležba 6 strani klubov iz Zagreba, Maribora (SK Rapid in SK Železničar), Celja, Beograda je bila lepa. moči prvovrstne, torej tudi rivaliteta huda.
Pr ogleda tj hočemo vse discipline, v ka-terihseje nastopilo.
J. Punčec, nacionalni prvak dravske banovine in nirljanka Ksenija RavnJhazjeva, ki si je priborila nacionalno prvenstvo dam.
Gospodje posamezno. Za prvaka v tej
disciplini je poklonil g. ban dr. D. Marušič krasno kupo, katero so si zaželeli prav vsi tekmovalci. Namenjena pa je bila samo enemu... nastopilo pa jih je 38. V tabeli so bili zgoraj: Punčec, Brigič, Kumanudi, \Veitner, spodaj pa talentirani Pallada. Friedrich in Truden. Punčec je v prvem kolu prost, v drugem dobi w. o., potem položi Masija iz Maribora 6 : 0, 6 : 1, nato An to! kovica 6 : 3, w. o., m se sreča s Kumanudi jem (BTK). ki je že premagal Bri-giča (ATK Zagreb). Tudi Kumanudija odpravi Punčec z rezultatom 6 : 3, 6 : 0 ju čaka na finalista iz spodnjega dela tabele. Id bo najbrže Pallada. Igralci spodnjega dela tabele se bore med seboj. Truden izloči od nadaljnjega tekmovanja Bleiveasa 6 : 3, 6 : 3, sreča se pa z Dacorjem. ki je rfnag*»3 nad jun. drž. prvakom Frobejem t ; X 8 : ML 6 : 4. Truden zmaga nad njim
6 : 1, 6 : 3. Pallada je zmagal nad Kmetom (I) 6 : 0. 6 : 1, nad Trudnom pa 7 : 5, 6 : 1 in se plasiral v finale s Puncecem. Finale gospodov je bila najlepša igra v turnirjuČ Bila pa je vidna premoč Punčeca, Pallada
je dobil le drugi set---
Score 6 : 1, 4 : 6, 6 : 4, 6 : 2 za Punčcca. Zmagovalec je bil deležen živahnega odobravanja.
Za Ilirijo sta nastopila tudi Kamničana W. Stuzzti in F. Puthon. Stirzzi je izgubil proti Dacarju 0 : 6. 1 : 6, Puh ton pa proti Frobeju 0 : 6. 1 : 6.
Dame posamezno: Prvo darilo za dame je poklonil g. Ravnikar, družabnik »Noblesse« — lepa srebrna škatla za puder... Ravni-harjeva (I). Njemrrovska (Mask), Krausova CRapid), Malraimovičeva (ZKD), Sernec ETsa (Celje) so bile prve moči izmed 14 dam. po daljšem času se je na tumrirju zopet pojavila Doda Gra^sellijeva.
Ravnihar jeva zmaga nad Čižmekovo 6 : 1, 6 : 0, nato nad Njemirovsko 6 : 4, 6 : 3 ter se plasira v finale. Maksimovičeva odpravi Sernecovo v treh Setih: 6 : 2, 4 : 6, 6 : 4, nato pa Thallmannovo 6 : 3, 6 : 1. V f maki sta se srečali Ravnihar jeva in Maksi-movioeva, zmagala je Ksenija Ravnihar jeva 6 : 3, 8 : 6. Zgledalo je, da bosta igrali na tri sete, pa je Ksenija odločno poprijela in si priborila poleg darila naslov prvakinje dravske banovine. Zanimiva je bila igra med Svobodovo (I) in Tb^lmanuovo (Rapid*), ki je trajala v nedeljo zjutraj ob tropi 6n i vročini od 8 ure do četrt na 12 dopoldne. Zmagala je Thalmannova 6 : 2. 6 : S in tretji set 20 : 18. Po igri sta bOi obe dami popolnoma izčrpani---
Junior ji: Za favorita je veljal že izpo-
eotka Frdbe, državni juniorski prvak, ki je rudi gladko zmagal nad vsemi nasprotniki, v finalu pa nad Pušenja kom, SK Železničar, Maribor 7 : 5, 6 : 0. Dobil je lep bronast kip kot prvo darilo.
Gospodje v dvoje: V tej disciplini je nastopilo 18 parov. Brigič in Pallada sta odpravila Dacarja in Bleiweisa 6 : Z 6 : 0. za tem Kapra in Zajca 6 : 1, 6 : 0, v semi-
finalu pa sta zadela na par PiročcoUcitner, ki je zmagal 6 : 4. 6 : 4 ki ju izločil od nadaljnjega tekmovanja.
Truden (I) in Friedrich sta po lahki zmagi nad Toplakom in Sernecem (Celje) 6 : 4, 6 : 0 prišla v semifrnale s parom Hiteel-Levrer (Rapid, Maribor). Borba sa finalni par je bila prav ogorčena, vendar sta pa Truden in Friedricb zmagala v treh serih 6 : 1, 3 : 6, 7 : 5 m se sefla v Baats. s parom Punčec-Weirtncr, ki je po daljši borbi zmagal 6 : 1, 6 : 3. 6 : 3. S Trudnom bi moral prvotno igrati T. Kukuljevič, ki pa je prekasno prišel v Ljubljano, igral je os turnirju v Veidnu. Friedricb je bil povprečen partner, videlo so je pa tudi, da s Trudnom še nista igrak skupaj. Med igro je dobil Punčec »krče« v roko m hotel je počivati, kar se pa ni dovoiuo...
Punčec in Wertner sta si priborila lepi kaseti, dar župana g. dr. Puca.
Dame ia gospodje v dve je: Nastopita sta državna prvaka v mized douMn Punčec in Mak^movičeve, ki sta veljala za sigurna zmagovalca.
Na£ par Truden-Ravnihar    je pokazal
odlifao igro %
6 : 1. 6 : 3 in Njemirovsfco-Friedrich 6 : 2.
7 : 5.
Kmet ia Premelčeve sta dobila proti Puthon-Grasse& v treh šerife: 3 : 6, 6 : 4. 6 : 2, nastopiti pa bi morala proti Krsus-HitzL Vsled blesurc Kmeta na nogi je par K raus-H i tzl zmagal w. o. Kmet je od vseh nadaljnjih nastopov moral odstopiti.
Puncec-Maksimovičevs si čistita situacijo z zmagami nad Kos-Sporn 6 : 0, 6 : 0% Hitzl-Kraus (Rapid) 6 : 0. 6 : 3 in prideta v finalu s T rodnom in Ravnihar jeva. Državna prvaka zmagata 6 : 3. 6 : 1. Priborila sta si vsak po en lep kipec iz pravega brona na podstavku iz oniksa.
Tolažil na tekmovanje: Bivši prvak dravske banovine g. Hitzl je tu dominira!. Ena zmaga nad Bankom 6 : 0, 6 : 0, w. o. z Banja i jem in zopet w. o. z ing. Novakom, pa je bil v finalu. Na drug* strani je Pu-šenjak (Železničarji M.) po zmagi nad Mur-kom ^i Kaprom (3 : 6. 6 : 3, w. o.) naletel na Levrerja. ki ni nastopil ter je zopet dobil Pušenjak w. o. Oba finalista, ki ju je spremljal w. o. skoro po vseh kolih sta se resno pogledala. Zmagal je Hitzl z lepim s ćorom 6 : 0, 6 : 1 in si priboril bronast kipec. POGACARJEV MEMORIAL.
To tekmovanje je bilo v spomin dragega in ljubega športnega tovariša Joža Poga-čarja, ki je ravno pred tremi tedni, ob Času. ko se je turnir zaključeval, tragične smrti odšel od nas tako nenadoma, da je njegova smrt globoko pretresla vse njegove številne prijatelje. Tekmovanje je bilo le za ver.
G eneralni naskok na Triglav
Aleksander Truden, prvak Ilirije in zmagovalec v Pogačarjevem memorialu
člane Ilirije, ki jih je nastopilo 14. Zmagal je klubski prvak g. Aleksander Truden, kakor je bilo pričakovata. To tekmovanje se bo vršilo vsako leto enkrat in prejme zmagovalec spominsko kolajno, njegovo ime se pa gravira v spominsko ptoSčo, ki pa ostane v trajni posesti kluba.
RAZDELITEV DAR/L.
V ponedeljek zvečer se je zbrala vsa teniška elita pri Slonu, kjer se je razdejalo dragocena darila. V imenu rornrrske uprave je pozdravil tekmovalci ing. LevreočVč, v imenu »Ilirije« in Jugoslov. ten. saveza v Zagrebu pa podpisani, ki je ob izročitvi plakete zmagovalcu v Pogačarjevem memorialu g. Trudnu pozval navzoče, da so v spomin Joža Pogačarja zaklicali trikrat Slava.
Vsi tekmovalci so bili veseli lepih, dragocenih daril ro so rzrazili že v naprej pripravljenost, da se Hirijansfcih turnirjev udeleže tudi drugo leto.
OBISK.
Želeli smo si lepo vreme, dobili smo ga, ker je pa bilo le preveč lepo, nam je odvzelo dokaj gledalcev. S tem ne mislim reči, da jih ni bilo. Bilo jih je vse tri dni — za Ljubljano največje število, mnogi so vztrajali vse tri dni. Rekordno število pa je bilo v ponedeljek ob finalu, tribuna polno zasedena, prav tako tudi vsi stoli ob posameznih igriščih. Pokrovitelja g. bana je zastopal g. dr. Vončina, župana pa g. P. Šterk. Med drugimi je prireditev posetu tudi častni odbornik gen. konzul Umberto Na tali, in to v ponedeljek dopoldne, ter vztrajal skoro dve uri na tribuni ter z zanimanjem sledil semifioalni<m igram.
S turnirjem se je zanimanje za teniški sport silno dvignilo, kar nam za bodočnost daje garancijo, da lahko pri teniških prireditvah računamo na podporo občinstvo.
R. Kos.
Iz Celja
_c   Kmečki dolgovi v celjski okoHci.
Po podatkih, kl dih 3« zbrala občina Celje-okolica, znašajo kmečki dolgovi v tej občini 5,471.500 Etfu.
_c Okoliška občina pasiva vse eosest-
nike, ki imajo zamljJSča ob Savinji aH potokih, da morajo do 15. septembra očistiti struge ob svedrih posestvih.
—c Iz delovati js >Soči ne« mladinske sekcije, »revi ob pol 9. bo predaval fpoop. Božič ia Lduibljaaie v društveni eobd o emigrantskem vpcasasnsju- V nedeijo 21. t-m. bo skupen izlet na Cafteko kočo z odhodom ob 6. zjutraj od Kapucinskega mosta. - '
-ju Šoferski Upiti so bodo pričeti v torek 30. t. m. ob 8. zjutraj pred mestnim magistratom v Celju. Vsi interesenti, ki Se niso vložili prošenj, naj prs/vUno kol kovaše in opremljene prošnje tako} vložido pri predstoiatatova mestne policije.
_c Cirkus >Titsnicc is prispel v Celje
in bo imel predstave drevi ob 9., jutri in v ponedeljek na sejmišču ob Voglajoi
_c Nočno lekarniško službo   ima do
vštetega petka 26. t m. lekarna Pri Mariji pomagaj na Glavnem trga.
—e V celjski bolnici sta umrla v četrtek 18. "t m. 67ietni brezposelni trgovski pomočnik Ivan Horvat js Krapinskih toplic in 14 mesecev stari dninarjev sinček Jote Vovk s Ponikve.
Enako opra vik)
— Kaj al pa počela včeraj med neurjem?
— Hčerkici sem pripovedovala pravljice.
— Torej sva imeK enako opravilo. Jas sem namreč paeala a po&tnic možu
Ljubljana, 20. avgusta.
Generalni naskok je bnl v nedeljo in na praznik na naše planine, v vseh smereh so plezali planinci med radostnim vriskanjem na naše gorske velikane in očak Triglav menda že dolgo ni nosil na sebi toliko zagorelih, veselih planincev in planink, kakor v nedeljo in na Veliki Šmaren. Ce si stal pri Aleksandrovem domu in se ozdral na Triglav, si mislil, da je veriga planincev od Kredarice do Aljaževega stolpa nepretrgana. Od jutra do večera je naskakovalo sto in sto planincev Triglav, goste vrste so plezale gori in doli, tako da so se na ozkih prehodih komaj umikati drug drugemu. Triglav je zdaj ena naših najvornejSSh visokogorskih tt>r, kar se vadi zlasti ob tako vefcketm navalu, ko bi Človek ne verjel, da se pri toliki mnotžioi planincev in na tako ozkih prehodih nad prepadi ne pripeti nobena nesreča. To je tem bolj čudno, ker plezajo sedaj na Triglav tudri otroci, a v nedeljo smo vid d i celo dva »planinca« na Štirih nogah. Navzgor je še šlo, nafzaj je pa louža kar nekam čudno gledal in poznalo se mu je, da za take izlete ni nič kaj narvdu-
Kralj Matjaž na Ped
Ljubljana, 20. avgusta.
Tako dolgo smo pričakovali in še pričakujemo kralja Matjaža, da bi se nazadnje res ne zdelo čudno, če bi se predramil ter stopal na čelo svoje mogočne vojske, da bi se zdramili še mi. Nd čuda, da naša legenda pravi, da kralj Matjaž spd ker smo pač sami vedno spali. Če bi bili budnejsi, bi ga lahko že zdavnaj zbudili.
Zdaj je pa legendo oživel n vdahral žjvijeuje mogočnemu zaspancu umetnik. Nič eksperimentov, nič čudežev, samo delo! To geslo ga je vodilo in seveda tudi dar, kt ni dan vsem. Ta dar je sposobnost spoznavati globlje življenje in ga izražati v svojem dem. Sicer je kralj Matjaž legendaren ha% toda tudi legendarnost lahko pooseblja tisti, ki pozna življenje.
Zt iz teh razlogov bo jutrišnje odkritje Matjaževega Lika na Ped pomemben dogodek. Pomemben z umetnostnega in narodnostnega stališča. It mogočne lipe, ki je črpala življenjske sokove na Peci. ki jo šumela nedvomno na kraju, kjer je naš rod njega dni častil svoja božanstva pod njenimi predniki, je ustvarjen tik spečega Matjaža. V skalni duplini na Peci bo poslej' krajeva! Matjaž, da bo legenda dobila res-rjbase jši obraz in potrdilo. Pod njim je Gospa Sveta, pokopana naša slava, kot turobno Kosovo, tudi memento, da bi kralj Matjaž ne smel spati. Tako bo kralj Matjaž poslej Čuvar Pece in dramtnec vseh, Id bi ne smeti pozabljati preteklosti da bi se jim pogled ne kstt. ko gledajo v boutofoost
sen. Posebno težko je šlo z Velikega Tri glava do grebena.
Vse Triglavsko pogorje je odmevalo ^ radostnem vriskanju in |P^°T»evujijii. a največ veselja je bflo vrh Triglava, kjer so 6e od jutra do večera vrstile večje m manjše družbe plamdnoov. In kafeo lepo je, ko pri-lezes na vrh in se o zreš daleč doli v doline, zastrte z megk>. Tja dofi k mastim sosedom *e je videk) še posebno lepo. ALarijrvi so, da jim ni kaj re£L V soboto jih je Kilo blizu 300 vrh TVk*Wv& z vojaško godbo, v nedeljo so pa delali doH v svojih mžavah. da jrh je bilo veselje gtedalti. Kaj počenjajo, se z vrha niti z dieJjnogledom ne vidi dobro. Da jim je pa očak Triglav velik magnet, o tem rri nobenega dvoma. V ptenirieh, se ni treba ntkoamir preds*arvija»ri, vsi so znanoi in prijatelji. Čeprav se niso Še oikoli videH. Tako je združilo piaiameko veselje tudi od vseh vetrov zabrano družbo, ki jo vidimo tu na sWa pred Aljaževim stolpom. Posebno junaško zre predse 91etaa Maroška iz Zaloga, ki je bila prvič na Tričavu, pa je zatrjevala, da pojde še in še. talko da je lepo.
Ne smemo pa tudi pazaibvri. da bo krai] Mat jatž na Ped poslej rje&ocljjvo zvezan a imenom umetnika, M je usbveriH nfjegov tik, ■ kiparjem Nikoki jem Pknatom.
Iz policijske kronike
Ljubljana, 20. emgusla.
Na Setvi jo zadnje čase, ko vlada tako lepo vreme, veo a&ro, v Tomačevem, na Jezici, na OeavMsČjSh ki v Mednem kar mrgoli kopalcev. To ugodno konjunkturo jo ps pridno izkoriščal neka prijatelj tuje lastno-ne. ki je kradel kar na debelo. Vsak dan so se na orofžnflSkti postaji v Oennačaih afi pa na policiji v Ljubljani >awile oaraden* dbrbve. Nedavno smo poročali, da so v Mednem tatovi okradli skupino kopalcev, katerim so odnesli sloeceex> z razoirnd prenV metX denamikjo. sočno torbico itd. v skupini vrednosti nad 2000 Din. Pred dnevi smo poročsfi, da so nofacmo keposon odnesli Mače in še več drugih stvari in si je moral kopalec rzjposodiri kolo in hlače od prijatelja, da jo šel domov po drugo obleko. Pretekla teden jo nekdo odnesel v Tomače-vm Afedrasndmu Kaharičn novo hlače, ararj-co in par čevljev s nogavicami vred. — Rajdođfu Rafeiču je nekdo na Savi ukzudei denarnico z manjšo vsoto denarja, na Bo-kafleih je pa postal žrtev tatov Jakob Gaj-ser, ki mu je nekdo odnesel 60 Din vreden suknjič.
Kopatci se bodo pa zidaj nekoliko od-dshrrffii,, kajti peticiji se je posredno prijeti tatica, ki ima najbrž na vesti večino tatvin. Na podlagi opisa je pofcof ja snočU aretirala mladega pekovskega pomočnika, 17ietnega Karla C ki je že delj časa brez posla in se jo preživljal izključno s tatvinami.
Fant js sedel sooči v cinku »Cohimbda« ter z nansTisnjem sleda sporedu, ko ga je ueUo prijazno potrepljal po rami in ga povsfcal v imena zakona s seboj. Nerad se je fant ločil od ■apjnaive predstave in hudo mo je bfto pod SMOBt, ko je moral itz ednka naravnost na poae^jo. Tam so ga temeljito zastiftfch m po kratkem oUevan.ju je priznal več tatvin, ki fto. je bd3 iarvršid na Savi. Na sobi jo imel tudi ufcradeno abietoo, ukradene cevi jo m pecao. Koliko ima na vest* tatvin. Bo ni dognano, ker mora podaci ja v tej zadevi stopaš v stik z orožnjđko postajo na OszbmbUb
Včeraj so oaadriaa policijske kolodvor-ake ekspoziture na glavnem kolodvoru prijeli neloega mJedaaJBa, ki je imel težak in poln nahrbujak. Ba je 224etari baoaDOSoiai' rudar Jože F. iz Loke pri Trbovljah, v na-brbtnifco je pa imel strojne medeninaste le-žaje. Zatrjeval je, da je ležaje našel med starim želetzjem v Trbovljah. Medi je bilo okrog 45 log. Pobci ja jo nabrbtmSk zaplenila, fanta je pa izročila soddSču.
Dunajska poiicsja (zasleduje 294etnega Herberta Neumsnna iz Gradca, ki je osumljen, da je trgovca Emila Krausa z Dunaja osieparil za približno pol mtiijona Din.
Doslovno.
— Tega preklicanega Mozola že zopet ni v pisarno. Stavim glavo, da bo zopet imel kak šepast izgovor.
— Da, gospod def, saj si je izpahnil nogo.
aoter zzietnega avtobusa: Tu se moramo ustaviti, ker avtomobil ne more voziti do gradu. Po tej strmi poti lahko hodijo sazno oeH. Prosim torej dame in gospode, naj natopijo m nadaljujejo pet pea.
najceneje, najhitreje, najpapomeje
DOPISNA TRGOVSKA ŠOLA,
LJUBLJANA, Pražakova 8-1 (vgal IMWMwi §»)
NAJPOPOLNW*A PKIFBAVA STUDENTOV ZA PRIVATNE IZPITE
VSKIII ŠOLAH. — Zaoterajte prospekti
NA DBSAVNIH
Dnevne vesti
— Brezposelnost v nafti banovini. Po
statističnih podatkih Borse dala ▼ I^JuoJJa-ni {je stanje* breoposeJnlli naraslo v Ldub-Ijani od preJAndega tedna za M a tautmo danes brez skižbe 1290 moakih m 860 ženek. Pri Borci dela je pa na razpolago še nekaj prostih mest aa kolarje, mizarje in mlinarje. V teb panogah je borza posredovala le v 60 primer Jih s uspehom. Brezposelnost med tovarndekiani def a ved pa narašča od dneva do dneva in se prinašajo vsak dan novi odpiiacein/i aH začasno reducirani delavci V Murski Soboti je brez dela 368 moakih in 52 žensk, v Celju 929 mošk&h in 99 žensk, t Mariboru pa 417 moških sn 166 žensk.
— Prvi stertografski kongres. Poročaj i amo že, da se vrsi danes in jutri v Zagrebu prvi kongres naših stenograf o v. Prijavilo se je mnogo udeležencev fz vseh krajev države in snoči so se sestali na p-rij atenskem sestanku v hotelu Esplanade. Danes ob 10. dopoldne je bil kongres v mali dvorani kemičnega instituta otvor jen. Danes popoldne bo otvorjena prva stonografska razstava v Jugoslaviji, ka jo je uredil profesor Sla/vo Diragič.
— Delnice Privilegirane agrarne banke, V juliju. 1929 je tudi mnogo poštnin uslužbencev podpisalo delnice za takrat ustanovljeno Privilegirano agrarno banko. No-minale v vrednosti po 500 Din je večina plačala v 20mesečnth obrokih po 25 Din, tako da so bile demice v celoti plačane že meseca aprila 1931. NanraUc t ranu pa podpisniki še niso prejeli teh delnic. Banka je objavila, da je še meseca decembra 1931 izplačala delnice finančnemu ministrstvu. Ta sicer že razpošilja delnice, vendar jih v področju dravske direkcije pošte in brzojava še ni niihče prejel. Upati je, da se delnice prav kmalu izreče upravičenim, ker bi drugače lahko izgubili letno dividendo, ki znaša 30 Din.
— Sestanek mlinarjev. Prihodnjo nedeljo 28. t. m, ob 10. se zbero v Zagrebu v prostorih hotela >Jadranr, Vlaška 'il'.ca 50, mlinarji iz vse držaje, ia se pomenijo o važnih sfcvovskii-h vprašanjih. Tla z prav?;" .i H bodo med drugim o plačevanju davka ra poslovni priraiet, o plaćom;ti,u pavšalih takse, o polož^ou, ki je nasral, ko »o mlin« nehali obratovati. Mlinar,i se vabijo, da se stanka v Kjh večjem št-*v:l"i udeleže
_ Gabrovšek   v   Veliki Kikind« vod!.
Vse kale, da se bo naš talentirani šahist Ludvik Gabrovšek na turni-rju v Veliki Kikmdj prav dobro odrezal. Po V. kolu je s 4 točkami na prvem mestu.
— Vasja Pire v Osijeku. V četrtek zvečer je nastopil naš Šahovski mojster Vasja Pire t Osijeku s simuitanko proti 34 članom osiješkega šahovskega kluba Iz-gnbil je devet partij, štiri so končale re-mis, 21 partij je pa dobil. Včeraj je Pire nadaljeval svojo turnejo po Slavoniji.
VTEOKAROVIC-
PACAĆIM
O
ja^li^
GRADIŠĆE sr M
v4* jtrjrr/
— Energičen nastop protj beračem. Tudi v Brodu se je beračenje slino razpaslo. Ker je bilo beračev vedno več dn ker so se množili tudd primeri, da so prosjačili otroci, je predstojnik policaje najstrožje prepovedal beračenje in naročil podrejenim organom, naj aretirajo vsakogar, ki bi po mestu beraču L Mestne siromake ho v bodoče podpirala občina, vsi drugi bodo pa izgnani.
— K poročilu o lepem gasilskem prazniku v Brežicah. Novo >Magirus - lestev« v Brežicah je blagoslovil popularni in med narodom jako priljubljeni duhovnu i svetnik, dekan g. Medvešček Iz Vidma z asistenco iz samostana čč. oo. frančiškanov is Brežic in ne g. mesi.nl zaupnik, kri je blagoslov lestve in sv. mašo na prostem, katero nam je form. dovolil že g. Toma-tič, pomožni škof lavantinski — odklonil. Toliko W vednost, da ne bo zamere.
— Razstava perutnine na jesenskem ve-lesejmu vzbuja že sedaj veliko zanimanje. Društvo >2ivalica< razstavi poleg raznih pasem perutnine tudi še mladi letošnji rod, ki bo služil za okrepljenje nadaljne reje. Tistim rejcem ki se hočejo odločiti za eno ali drugo pasmo, bo dana prilika, da se po prepričanju rejnih uspehov posameznih pasem odločijo pri nakupu za eno ali drugo pasmo, ki najbolj ustreza njih potrebam. Na prodaj bodo dobre jajčarice, nadalje perutnina, ki ustreza glede reje piščancev za meso- Tudi težje pasme bodo zastopane. Torej bo vsak interesent prišel na svoj račun. X)glejte si to zanimivo razstavo na ve-lesejmu od 3. do 12. septembra v paviljonu >Jc.
— Razstava kuncev na jesenskem vele-sejmu bo nameščena v paviljonu »J«. Razstavljene bodo tokrat tudi   razne pasme kuncev, ki niso bile zastopane spomladi In ▼ poletju, tako, da bo vsak rejec kuncev vi-
del zopet nekaj novega. Poleg razstavljenih pripomočkov, kletk, krmil, bo razstavljena tudi kožu h ovi na ustrojena na krzno in usnje ter izdelki, kakor razne čepice, ovratniki, pod nožni ki, angora volna in izdelki Za prihodnjo zimo si kupite ustrojene kožice za kožuhovino. * Ne zamudite te ugodne prilike ogledati si razstavo na velesej-mu od & do 12. septembra ▼ paviljonu >J^.
— Odmer romanja Zagrebčanov na Triglav. V zagrebškem >Jutarnjem> listu« je priobčeno danes daljše poročilo o velikem izletu Zagrebčanov na Triglav v nedeljo in na praznik. V eni skupini je bilo 23 Zagrebčanov in vodil jih je Ljudevit Ories-bach. Zagrebčani se zelo pohvalno izražajo o naših planinskih postojankah in o cenah v njih.
— Močvirski bobri so pri nas še neznana žival, ki daje dragoceno krzno. Na letošnjem velesejmu bodo razstavljeni močvirski bobri na razstavi »Živalicec. Priporočljivo zlasti za močvirnate kraje, kjer je voda stalno na razpolago Zlival je zelo utrjena in se hrani z najnavadnejšimi zelišči. Na razstavi bodo živali tudi naprodaj. Oglejte si te živali v paviljonu >J< na vele sejmu od 3. do 12. septembra t 1
— Razstava >Domafe ognjišče« aa ljub Ijanskem velesejmu od 3. do 12. septembra. Res je, da je dobro, ob skrbi in negi izobražene gospodinje vzdrževano domače ognjišče še najtrdnejša podlaga sreči in zadovoljstvu vse rodbine; to je zdrava celica največje organizacije — države Poudarjamo — izobražene gospodinje — kajti tudi gospodinjstvo zahteva svoje znanje. Kako tudi ne? Od prehran**, od reda v hiši je odvisno zdravje rodbine; od potrošnje in pra viine razdelitve dela zavisi blagostanje rodbine. Dve tretjini vseh prejemkov gresta skozi roke gospodinje. Ali pa se m tudi zave odgovornosti, ki jo ima ob nakupu, ob Štednji? Največja umetnost je ob pravem času in pravilno nakupovati in i*b pra vem času in na pravem kraju štediti. To bo pokazala II. razstava Zveze gospodinj na letošnjem ipsenskfun ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. septembra t. 1.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da ho vroče. Včeraj je bilo po vseh krajih našo države jasno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 34, v Zagrebu 81, v Ljubljani in Beogradu 30, v Sarajevu 28, v Mariboru 27 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769. Temperatura je znašala 18 stopinj.
— Nesreče in nezgode. Peter Prek, mizarski pomočnik iz Vižmarjev, je včeraj pri delu z dletom tako neprevidno ravnal, da si je prerezal žile na levi roki. _ Posestnikov sin Ivan Grogorin iz Vnanjih goric je včeraj doma obiral češpljo, pa se mu je odlomila veja in je tako nesrečno padel, da si je zlomU desno roko in tudi poškodoval na glavi.
— Smrtni skok iz četrtega nadstropja. V Zagrebu je skočil včeraj iz IV. nadstropja brezposelni zasebni uradnik Eiea-zar Sala.mon in je seveda obleta j na cesti mrtev. Pri njem so našli prt smo, ki v n;em pravi, da gre v smrt prosoovo'jno in da se vzroki nikosrar no tičejo. Življenje si $\ končal zaradi bede, ki ga. je trik zadnje čase.
— čuden samomor. Kmet Vinko V in četic iz vasi Pavlovec de sklenil saradi težkega gmotnega položaja končati al življenje. Vzel je kos žice In odšel na podstrešje, kjer se Je obesiJ. žica se mu je pa za-vozljala tako, da mu grla nt stisnila, pač se mu je pa globoko zarezala v vrat. Onesvestil se je ta visel, dokler ga ni našla žena in ga snela, živel je se v silnih mukah nekau* ur, potem je pa umrl, ker mu je bila žica prerezala žile na vratu.
— Surov napad. V Čolnarjevi gostilni v Trzinu je nekdo napadel kajžarjevo ženo Marido Tavčarjevo in jo tako pretepel, da so morali revo prepeljati v ljubljansko bolnico.
— Krvava rodbinska tragedija, v vasi Dušanovci blizu Negotina se je odigrala v četrtek krvava rodbinska tragedija kot posledica prepira med kmetom Petrom Bar-bulovičem in njegovo ženo Drago. Mož je večkrat pretepal svojo ženo in pred meseci se je sirota vrnila k svoji materi. V četrtek zvečer je prišel mož za njo in zahteval naj se vrne k njemu. Ker ga Zona ni ubogala je potegnil it lepa re7olver in začel streljati. 2eno in taščo je težko ranil.
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Joeefovec grenel ce jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Frana J ose f ovo« vođo tudi pri zamažčenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čase. »Frana Josef ovsvc grenele* se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
~^ FR. PER6INU6
koneea. elelrtropodjetje LJUBLJANA, GespesvoHlni eesta it 16
Telefon M-Tl Telefon JS-T1
Izvršuje vse elektroinstalacije za luč in pogon. Specijalna delavnica aa popravljanje in previjanje elektromotorjev In autodvnam.
_4j CMRISTOFOV ZAVOD vplatij« vas avgust,   Vodnikova cesta 12, prt start isfiskl   cerkvi, In v trgovini Fodkrajsek. Jurčičev trg 2. Vpisnina *Q Din. šolnina nizka Revni popust. 421n
Iz Ljubljane
—lj Tlakovanje Celovške in Gospo3vet-sfcs ceste. Tlakovanje Celovške ia Gospo-a^etske ceste na* i o napreduje. CelovSOca cesta je te urejena in tlakovana od ielez-niiksga prelaza do šišenske eertove, od tam naprej jo pa razkopavajo do mitnice. Uredili so tu»0i rraakopaneko ulico, ki so Je nekoliko razširili. Na Celovški oest-i bo uredili in tudi tlakovali ootood do veleeej-ma. Na Oosposvetski cesti opravljajo zemaljska dela, kopljejo jarke aa kanalizacijo aa vodovod 4n polagajo robnike. Na desni strani proti Dunajski cesti so začeli cesto tudi tlakovati.
—tj Obnova hiš. V zadnjifh dneh je bila renovirana na Sv. Petra cesti anonad-s tropina hiša st. 41, last pekovskega mojstra in gostiln i carja Matije Bon carja Na Goaposvetskj cesti je postavljen zidarski oder ob enonadstropni hiši et. 7, da dobi hisa -Hcno procelae. Z adaptacijo pritličnih trgovinskih lokalov, ki so povsem moderno ureueni in z obnovo pročelja, bo dal gospodar Avgust Jenko hiši lepo zunanje lice. Renoviranje Jenkove domačije je prevzel mestni stavbni k Hugon Schell.
—lj Lopo poslopje je pognalo iz tal na levi strani Celov&ke ceste v biižini tramvajske remize. Hiša je malone dozidana in bo prihodnji teden tudi že pokrita. Vi-soko-pritlicno enonadstropino poslopje ima na vzhodni strani teraso. Lastnik te hiše je dr. Neubauer iz Tržiča. Zidarska dela vodi stavbno podjetje Just Gabrijelčič. Hiša je toliko proč od ceste, da ne bo mogel do nje nadležni cestni prah.
—Jj Sočan i in prijatelji narave, jutri 21. t, m., vaj na izlet v Novo mesto - Gorjanci! Na ta prekrasni izlet nas je povabilo agilno prijateljsko druStvo >Krka«. Dolžnost naša je, da se v čim večjem steviiu odzo vemo vabilu ter s tem dokumentiramo medsebojno bratstvo in solidarnost s prijateljskim društvom >Krkac. Vežejo ras še druge dolžnosti do naših pni j atelje v Dolenjcev — Dolenjk. Ni še pozabljeno in po zabili ne bomo, kako nas je naša metro pola sprejela pod bvojo streho takrat, ko smo morala zapustiti svojo rodno grudo. Cela Dolenjska je bila .posejana z našimi rojaiki. povsod smo b.iSi deležni gostoljubnosti m prijaznosti. Naša Dolenjska je za časa vojne furije prehranjevala dober del naših rojakov in nam pomagala na T»otu življenja. In tudi to nas veže, da pohitimo jutri vsei z bratskim društvom >Krkac med naše dobrotnike. Zbiramo se jutri na kolodvoru :n se odpeljemo s turistom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.25. Vrnemo se z istim vlakom ob 22.TO. Za jutri naj velja pesniški izrek: >Ven v Dolenjsko krasno — tam so duh. telo ktrepi!« Na svddenje!
RIO-SLADOIED
izbranih arom v že znani najboljši izdelavi. Vedno sveža sladka smetana.
RIO • ANANAS BOVLA
Jagodna bovla, breskvina bovla, ledeno mrzla.
Automatični buffet, Šelenburgova 4
Telefon 28-63.
—.lj Na I. državni realni gimnaziji v LJubljani, Vegova ulica, se pričmo popravni izpifti za redne učence in pri vati ste L in bivše III. držatvne realne gimmaslje dne 24. avgusta ob 15. popoldne. Vrš-lli se bodo po raaporedih. ki sta objaivljena na deski v veti šolskega poslopja, Posebnd pozivi k izpitom se učencem ne bodo poslal L Popravni ndžij.1 tečajni izpiti za učence I. iai bivše III. državne realne gimnazije se bodo vršili 26. avigu<sta ob 8. dopoldne, popravni viaji tečajni izpiti pa 27. avgusta ob 8. dopoldne pismeno, 29. avgusta ob 7.30 dopoldne ustno. Razredni izpeti neooanjenih učencev obeh zavodov se bodo opraviti 27. in 29. avgusta pismeno, ustno pa 30. avgusta. Sprejemali izpiti za I. razred bodo 30. avgusta ob 8. dopoldne. Vpisovanje lanskih učencev I. državne realne gimnazije in lanskih učencev bivše III. državne realne gimnazije, ki se žele vpisati na I. drl. realni gimnazij, se Do vršUo'v lanskih učilnicah S. drž. realne gimnazije dne 1. m 2. septembra od 8. do 12. dopoldne. Prvošolci se bodo vpisovali r ravnateljevi pisarni: 1. septembra od 8. do 12. za črke A do D, od 15. do 18. za črke E do J; 2. septembra od 8. do 12. za črke K In L, od 15. do 18. za črke M do O; 3. septembra od 8. do 12. za črke P do S, od 15. do 18. za črke T do 2. Učenci tujan zavodov se bodo vpisovali v ravnateljevi pisarni dne 5. septembra od 8. do 12. Vsak učenec raj prinese k vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo (izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu, prvošolci šolski izkaz in krstni list), izpolnjeno in s 50 Din kol kovano prijavo (tiskovino dobi pri šolskem slogi), potrdilo darvčne oblasti o višini davkov (original sil overovljen prepis), denar za šolnino in 20 Din za zdravstveni fond. S tem de razveljavljen razpored, ki je objavljen v tiskanih letnih poročilih.
—lj Pseebea dogedek se je zdel ljudem dopoldne iztovarjanje simbo''rnega bronastega kipa pred nebotičnika^. Skulptura predstavlja menda varčno*', »noric pa tudi rodovitnost. U pod bi jena ie ieaska v nadnaravni velikosti. Kip je 700 k? težak ter so se morali delavci zel* truditi da so rs postavili pokonci Kip bo tiai v kotu prod bivšim lokalom >Putaikac, dokie~ ga ne bodo dvignili v višino, menda na ograjo kavarniške etaže. Kaj iu kako je s temi kipi, ne vemo natančno, ker mota zdaj $e vse ostati skrivnost V kip jo grw':amu da je vlit v Zagreb«.
—lj Ceste Za građeni bodi kanali žira jo, ker jo bede tlakovali. Doslej je bil kana? zgrajen le do polovice eastne dolžine. Ta cesta je bila is večkrat prekopana, lani je bila det] easa zaprta, ker so napelje val i plin in vodo. Polotili so glavni plinovod za karlovski okraj, ker stara cev ni več zadoščala za dovod plina, ki ga porabijo tudi v tem mestnem delu vedno več". Zda] so pri
kopanju  jarka  odkrili  ta  plinovod,  ki jih
pri delu precej ovira. Zlasti morajo paziti, da se cev ne skrivi, ker plin začne uhajati
pri najmanjši poškodbi cevi. Najbolje bi bilo seveda, da bi najprej zgradili kanal, ki lezd najgloblje, in potem polagab druge cevi. Tako je pa bila ee:=ta vselej posebej razkopana za vsako napeljavo.
—lj Podzemlje ali psdmostje pri trimo-stju še ni dograjeno. Končana so pa zidarska dela v obeh stanovanjih, kjer bosta stanovah* uslužbenki podzemeljskih stranišč Stanovanji sta e nog ob ni, precej lepi, soba je dovolj prostorna za samsko stanovanje, kuhinja je pa bolj tesna, vendar bo dovolj velika, zlasti, ker bo opremljena z malim plinskim štedilnikom. Navadnega štedilnika niso mogli postaviti v podzemlje, ker ne smejo dima izpeljati kar na trg. Za službo pri straniščih se baje poteguje precej žensk-Stene v straniščih bodo obložene s keramičnimi ploščicami, ki še niso prispele. Tudi školjke niso še vzidane, pac pa vzidava-jo v moškem stranišču posebne pisoarje, k; so izdelani iz posebne kamenine, ieh pisoar jev bo 7, vsak tehta po 200 kg.
—lj Dancing v hotela Tivoli vsako noč do jutra. Pivo 6 Din, vino 15 — 20 Din itd. Program ob 10. uri. 446-n KRANJ
—lj V Ljubljani so umrli od 12. do 18.
t. m.: Herbst Marija, 85 let, strežnica, Ja-pljeva ul. 2; Turnšek Dušan, 12 let, sin inž. Viktorja, Langusova ul. 11; Banovce Miroslav, 35 let, shižitelj »Narodnega gledališča«, Cerkjvena ul. 21; Kristan Božidar, 14 dni, sin čevljarja, Tržna ul. 5; Cernigoj Iv., 83 let, železniški čuvaj v p., Mariborska ul. 21; Vehovec Franc, 61 iet, tngovec. Sv. Flo-rijana ul. 7-1. Božič Lucija, roj. Stalzer, 87 let, vdova učitelja. Rimska c. 12-1; Sattler Marija, roj. Babnik, 78 let, vdova kurjača drž. žel. Petra, Dunajska c. 35. — V ljubljanski bolnici so umrli: Prosen Anton, 21 let, sin posestnice, Gmajna 7 obč. Krka, Štrukelj Silva, 2 in pol lota, hčd hišarja, Cerknica 234; Kalan Valentin, 72 let, nad-sprevodnik drž. žel. v p., Janševa ul. 1; Jovanovič Svetislav, 21 let, dijak, Grbacčc pri Nieu; Zabukovec Vinko, 54 let, sluga. Dunajska c. 38; Pečenik Marija, 64 let, žena zidarja, Horjul 95; Pajk Peter, 24 let, akademik, Dunajska c. 17; Košin Draga, 6 mes., hči delavke, Janše 62; Povše Ana, 24 let, žena puSkarskega mojstra. Gasilska c. 8; Košir Anton, 34 let, posestnik, Bušinja vas 38 pri Metliki; Rozina Leopold, 37 let, rudar, nestalno bivališče.
_lj Vybor československe Obce v Ljubljani zada všocihny prislušnikv našeho naroda, aby se v hojn6m počtu zučastnili »I. všeslovanskeho kongTesu narodnick kroju, kterv 3e kona ve dnech 3—5. z&fi t. r. v LublanL Bliž&i infonmace sdeli a ©rlhlasky kroju ,pfiijAma v. Sterušmy, pred seda č. O. Knafljeva ulica 18. 447m
_lj  Na državni trgovski  akademiji v
Ljubljani se bodo vršLii popravni in razredni izpiti 29., 30. in 31. avgusta. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra od £ do 12. ure. Dijaki-nje, ki želijo vstopiti v prvi razred, naj se prijavijo po možnosti že 1. in 2. septembra. Pouk se prione dne 5. septembra ob 8. Spored izpitov lin vsa pojasnila glede vpisnine, šolukie itd. so objavljena na uradml deski.
_llj Jutri 21. t. m. se vrsi pri LeJvn zanimiva tekma na krogle. >Rajntnghaus< proti >Lfevu«. Zaoetek ob 8. 44&n
_Jj Dunajsko pranje, svetlollkanje ŠIMENC, Kolodvorska ulica 8.
Iz Novega mesta
— Olepševalno društvo v Novem mestu naproša občinstvo, da v nedeljo 21. t. m., ko se bo vršil izlet društev »Krka« in »Soča« iz Ljubljane na Gorjance, razobesi v pozdrav gostom zastave. Prarv tako vabi vse občinstvo, da &c v čim večjem štovilu udeleži sprejema gostov na kolodvoru ob pol 8. ob prihodu izletniškega vlaika.
— Obrtno društvo aa Novo mesto in okolico priredi v nedeljo 21. L m„ veliko vrtno veselico na vrtu in vseh razpoložljivih prostorih pri štemburju v Kandiji. Začetek ob 16. popoldne. Vstopnine ni. Godba, srečolov, >Rumba-bar^, šaljiva pošta in
drugo. _       Ker ima prireditveni odbor pred
očmi veliko humanitarno delo, vljudno naproša občinstvo, da poseti prireditev v Čim večjem številu.
n__ Opozorilo obiskovalcem Gorjaucev. Vsakemu pravemu planincu je priroda svetišče in so turistovski domovi «n koče dobrodošla zavetišča. Pripravili so mu jih oni, ki mu hočeja lajšati uživanje lepote in veličastva prirode. Zatorej se ogiblje vsa kemu početju, ki bi nasprotovalo temu umevanju. Pravi planinec in turist se zaveda, da more vsakdo nekaj svoje svobode žrtvovati, da • se vsem omogoči življenje v skupnosti- Turisti naj ne zapuščajo markiranih potov in naj ne hodijo po gozdu, ker lahko nevede poškodujejo s trudom in stroški nasajena mlada drevesca. Naj ne kriče in ne streljajo po gozdu, ker s tem plašijo lovske živali. Taki brezobzirneži utegnejo doseči, da lastnik svoj gozd sploh zapr-j javnosti. Opozarjajo se tudi, da so pota markirana samo z dovoljenjem lastnikov. Naj torej turisti ne izzivajo preklica dovoljenja — kar bi turi stik o povsem ubilo, po krivdi turistov samih. Mala manjšina brez-obzirnežev bi tako oškodovala vso dostojno večino.
— O Minski urad v St. Petru pri JN oveni mestu, opozarja vse one, ki imajo svoje vinograde v Trški gori, da popravijo do konca meseca avgusta poti, ki so jim določene \ oskrbovanje. Napraviti morajo tudi potrebne jarke ob poteh.
— Nesreča ne počiva. Na žebelj se je nabodel Spelič Ludvik, 151etni posestnikov sin is Preske, občina Dobrnče na Dolenjskem. Ker pa si je rano infieiral je moral v bolnico. — V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji se zdravi 9letni šolarček, Meglic Tonček, sin posestnika na Brodu* občina Smihel-Stopiče. Deček js bil na cesti, na desni strani, ko pa je opazil kolesarja, je taksi preko eesta, s na levi • strani ga je podrl na tla nepreviden kolesar. Tonček si je pri padcu zlomil ključnico na levi strani — 91etni Dolenjšek Jože, šolski učenec,
je  hotel  tekmovati  z veverico  in  jo ujeti.
Uitra veverica pa mu je ušla na hruško., mali Jože k pa 19 njo. Veverica je e koči ta na sosednje drevo, naš junak jo je pa počasi mahal doli z drevesa Mahoma pa so mu je odlomila veja, za katero se ;e <lržal. in revček je egrmel dva metra globoko na tla in si pri padcu zlomil levo «okc pod in nad laktjo. Takoj so ga pripeljali iz Uučke, kjer je doma, v kandijsko bolnico« — Poškodbe na desni nogi je dobil Grbac Ivan, 341etni delavec v Radohi pri podjetju Una<. Tudi njega so pripeljali v bolnico usmiljenih  bratov v Kandijo.
— Sport. Po dolgem času bomo zopet enkrat gledali prvenstveno nogometno tekme: in sicer: domači klub Elan ig^a proii ljubljanskemu klubu Korotanu. Ker je to prvenstvena tekma, in ker SK Korotan ni Še nikdar gostoval v Novem mestu, je zanimanje za tekmo zelo veliko- Vrši se teK •na ob 4. uri popoldne, v nedeljo, dae 21. t. 11». ob vsakem vremenu.
Iz Kočevja
— Zuani internat kočevske realne gimnazije pod pedagoškim vodstvom aktivnih g. profesorjev ima še nekaj prostih mest. Starši ali varuhi naj zahtevajo od zavoda prospekt.
Iz Tffebsifega
— Nakup »tavbišča ia šolo. Po večkratnih sejali upravne občine Trebnje in pa Velika Loka, skupno 9 šolsko občino Velika Loka, se je posrečile obema občinama, da sta ugodno kupili slavbiŠČe za projektirano šolo na Račjem selu. Včeraj popoldne je odšla na lice mesta komisija, obstoječa iz župana Josipa Zupančiča ter odbornikov Mikliča Josipa in Kresala Franca, ki so stopili v pogajanja z lastnikom, g. Novakom iz Račjega sela. Komisija je ugotovila, da je parcela, last g. Novaka, zelo primerna, solnčna in zaščitena proti močnim vetrovom. Iz stavbnega stališča je parcela za zidavo šole zelo primerna in dovolj oddaljena od gospodarskih poslopij vaščanov iz Račjega sela. Po pogajanjih med lastnikom in pa zastopniki obeh občin je bilo stav-bišče v izmeri 2000 kv. metrov kupljeno za ceno 8000 Din. Poleg tega se je lastniku dovolila uporaba zemljišča nadaljnjih pet let; v primeru, da bi se pa zidava šole pričela preje, lastnik prodanega zemljišča odstopi izgovorjeni užitek takoj, čim bi se pričela gradbena dela. Ker pa navedena parcela nima za dostop primernega voznega pota, temveč obstoja samo javna pešpot po parceb" g. Potokarja, je na tozadevni raz govor za razširitev te poti zahteval lastnik parcele po 8 Din za meter. Ker se zastopniki z ozirom na visoko pretirano ceno samo za pot niso mogli zediniti, so v svojem zapisniku predlagali prisilno razlastitev po ceni, ki bi odgovarjala krajevnim razmeram. Lastnik za pot v poštev prihajajočega zemljišča je temu predlogu ugovarjal in se ni strinjal. Ako upoštevamo, da se je potrebno zemljišče kupilo po 4 Din meter, d oči m je že po obstoječi javni poti zahteval lastnik zemljišča za razširitev poti po 8 Din meter, popolnoma odobravamo stališče obeh občin, ki po tej ceni pota niso hotele odkupiti.
— Izletnikom na Dolenjsko! Jutri priredi sokolsko društvo St Lovrenc na Dolenjskem svoj javni nastop. Nastopa se udeleži SokOlstvo širom Dolenjske- Vabimo izletnike, da prihajajo ta dan z jutranjim tu-ristovskim vlakom v Trebnje, kjer imajo v okolici najlepše izlete in življenje zelo poceni; popoldne se pa lahko udeleže sokol-skega nastopa v bližnjem Št. Lovrencu, kjer vstopijo zopet na večerni izletniški vlak v Ljubljano. Zdravo.
Cigan in najden denar
Novo mesrto, 20. avgusrta.
Bogat posestnik Jakob Judnič, doma iz Vinjega vrha pri Semiču, je prejšnji teden izgubil na potu iz Semica do Pra prota temnorjavo Kstnico, ki je bilo v nji poleg važnih dokumentov, 14 bankovcev po 1000 Dim, 8 po 100 Din, 30 bankovcev po 10 Din, 1 bankovec za 20 dolarjev in 1 za 5 dolarjev, tako da je skupna vsota izgubljenega denarja znašala 16375 Din. Kakor se je moglo ugotoviti, je izgubljeno listnico našel cigan Hudorovac Jure iz Metlike, ki se je po najdbi hitro preselil iz svojega bivališča in je krenil na Dolenjsko. Za najdeni denar je cigan takoj kupil svoji priležnici m sebi novo obleko in čevlje. Ccz noč obogateli Jure, ki mu ni bilo mar, da bi denar izročil lastniku ali ga oddal na pristojno mesto, je postal napram svojim tovarišem sila radodaren in razsipen. Vse, kar se je znašlo okoli njega, je pilo in <l njim vred veseljačilo. Zato je krog njegovih tovarišev, ki so ga pričeli že kar oboževati, iz dineva v dan naraščal, kajti cigan Jure je svoj ciganski krog dobro pogostil in še nagradil. Tako je n. pr. nekatere obdaril s tremi, štirimi, petimi ali šestimi kovači. Kdor pa se mu je znal dobro prilizniti, ali pa je bil že dober njegov znanec, je prejel večjo nagrado.
Juretova družba je zašla po svoji turneji, ki jo je napravila iz Bele Krajine, tudi v našo okolico, kjer je na moč popivala in veseljačila po raznih gostilnah. Vedno in povsod pa je plačeval samo Jure z »jurji*. Ciganska družba je bila večkrat po gostijah tako sladko gin j ena, da je od stalnih naporov zlezla kar skupaj in popadla. Končno pa se je dolgega Ju rja polastil čuden nemir. Čez noč je zapustil svoje dobre znance in prijatelje, izbral je samo zveste med najzvestejširni, ki se niso stTasili nobenih naporov in težav, ter jo ubral proti šentjemej^ki dolini nekam tja v Mahairrvški gozd. Spremlja ga baje v novi obleki priležnica Kristina in 20-let-na Martin in Franc Brajdič. Za ciganom Juretom je izdana tiralica in ga je najlažje spoznati po njegovi postavi. Je dolg in vitek kakor jelka, star okrog 40 do 50 let Na sebi ima novo obleko. Najbolj značilno pa je, da ima dolgi cigan Jure liša-jaste roke. Mož se zna s svojo družbo spretno umikati orožnikom, ki ga neprestano zasledujejo. Cim začuti, da mu preti nevarnost v enem kraju, hitro izgine, kot b! se odri v zemljo in krene v drugo smer.
Kupujte kolke protituberkulozne lige!
t
Jutri pa na Gorjance
Kod bo vodila pot izletnike društva ♦ Jtrke" *
Novo mesto, 20. avgusta.
Čudovit je svet med tiho Krko in šumečo Kolpo, skrivnosten in sanja v, poln davnih prigod ki skritUi lepot. Alenko se odražajo od sinjega obfcorja valovite črte gorjanskih vrhov, mestoma kaj strma pobočja zakrivajo v bujno zelenje košate krone stoletnih bukev; vmes pa pocnedaku-jejo kot nagajiva očesca redke plenice, gorjaa-ske košenice. Redke pa so le na krško stran. Beli krajini kažejo Gorjanci povsem drugačno lice. Tam se vlečejo planinski pašniki Čez ves gorski Ziamberak, tajanstveno domovino junaških Uskokov.
To je studenec »Gospodična«
in tja pohite v nedeljo I^uoljuosfci rzlot-
nikL Izrabijo ugodno priliko izletniškega viaka. Id jih popelje na bregove tihe Krke, ■avtobusi pa jih potegnejo v osrčje Gorjancev. Odprtrh rok jih sprejmeta dol en j sit a
zemlja ;n gorjans-ki svet. saj bodo vsi, ki hodo uživali blagodati dolenjskega soiua in čar dolcu jakih pokrajin, uovi glasniki njenih lepot, novi apostoli njenega tujskega pr-ernetu.
Ne bo se še ra/kadil za avtobusi prah na novomeškem mostu, bodo motorji že brneli sfeotzi ru/tesnjeno Žabjo vas in skoraj v pravem kotu zavili proti starodavnemu naselju Gotni vasi. Dc.no zgoraj pozdravlja čokati mavzolej baronov Mor da-xov, Božji grob na Grmu, poleg se hladi pod gos: m srorečjetu zbriralnik novomeškega vodovoda, na drugo stran pa 6e beli i-nad kostarncv in lip in sedmih dreves mo-goono grajsko poslopje kmetijske šole na Grmu.
Mordaxj  so  zgradili  grad   Grm  in na
njem dolgo gospodarili. Soba v stolpu še hrani spomine na tiste dni: krasne stuka-rure oa stropu. Med Mordaxi so bili važni vojSEaid, dr/avniki in pisatelji. Imeli so tri C~udove. Matični <?rad Graben o<b Krki in C~adič Zaboršt sredi med imenovanima dvema. Slocbnji je izgini z zcmeLj-skega površja.
Na dknge grajske trojake na.1ete izletniki spet onstran Gotne vasi. Za velikim kamnolomom sc odcepi kratka cesta na £rad Pogaaee. ki se steguje visoko nad državna eesto iz gostega brega. Gosposki je ta dvorce in vse okrog DĆega. Za časa reformacije je igral važno vlogo. Nekje v parku tro hi: i nekdanji graščak grof Petardi, dočim je na šmihe&skem pokopališču pokopana v njegovem imenu le & pe-skrr.t napolnjena vreča. Imenitna zgodba, pa "al zanjo tu ni prostora!
V poganskem tiradu jc snoval dame svoje načrte Fran Ks. Langer, poveljnik dolenjske črne vojske ob franco<>ki okupaciji. Njegova žena. krasoti ca Isabela v on Breokerfeld, je reši'a s svojim očarljivim ».astopom Novo mesto in okolico pred francosko jezo. ko so naščuvani kmetje v Bmrja~ra streljali na poveljujočega generala Zucchi ja.
Nekaj mirait od gradu se skriva sredi gozda priljubljeno vzletišče Novomeščano^-, cerkvica sv. Roka. Tz grajskega sadovnjaka nad gradom se vidi posestrima Pogan-cev eno uro oddaljeni grad Ruperč vrh.
Oba ta gradova sta nastala iz slavne zeodovinske starine, gradu Mehovega. visoko v rjorjanskem predhribju. Kot valovi hšte griči v Gorjance m od Pogancev dalje se cesta polagoma vedno dviga
Vas Težka voda. Težko jc tam za vodo. ker je globoko doli v ČYrno«ijicah, pa še
težje je višje gori Podgorcem, ki morajo ob suši ure daieč ponjo. V tihi in romantični koti izvi priteka na dan potoček, ki je pod vasjo S t opice napeljan po ceveh v Novo mesto. Je neusahljiv in njegovo vodo NovotncBČani kaj pohvalijo.
Krona Podgorja je bil od nekdaj me-hovski grad. Silen je bU in mogočen, pa 7e m* vzdržal kmečke pesti v težkem letu 1515. Strašen je opis onih dogodkov. Gra-ščaka, brata Mindorfa, in petnajst plemiccv je zgnmelo skozi visoka okna na nastavljene kmečke vile. Pred plemenito materjo je podivjana druhal ugonobila njene otroke. Grad je zgorel, pa je bi3 znova postavi i en in je spet zgorel in razpadel, da so s ceste komaj še vidne njegove razvaline na skoraj 600 m visokem, košatem stožcu,
V njegovi senci se stiska ob cesti nekdaj znamenita gostilna »Pri zajcu«. Stari »furmani« so krmiti tam konje za zadnji in najtežji vzpon preko gonianskega sedla in naši očetje so iz doline kaj radi poro-mali ob nedeljah gori fin tudi mi rvsnno dosti boljSi!"), pa oce Zaje se iStoSSfcs ni strašil poti in je bil na vseh novomeških veselicah. Zdaj je gostilna v drugih rokah. Tam v osemdesetih letih so peli v Novem mestu v veseli družbi kaj radi pesem, ga prične:
»Vam Gorjance, Krainer Schweiz, kemmt zum Tanze Meister Zaje . . .« Na hiši nasproti gostilne je vzidana spo-m-inska plošča g!*sn:ku gorjanskih bajk in novesti Janezu Trdini. Postavila novomeška pod rožnica SPD. Tudi žandarmerijsk« postaja je gori. V taki samoti kaj potrebna.
Najlepša vožnja črez Gorjance prične za Zajcem. V dolgih vijugah se vleče cesta gori »na stražo«. Nekdaj so tam čuvali prehod in pazili na tihotapce Razsled s serpentin edinstven. Dolina gradov in vsa Dolenjska kot na dlana*. V ozadju snežniki
Pred sedlom se odcepi tako zvana »Og'larska pot« na tovarno pod Trdinovim vrh om. Im to pot bodo avtobusi ubrali Srodi gorjanske^a pobočja pod Lipovcem in Ra^-no goro sc nateže skozi gozid. Tovarniški tovornj avto jo prevozi vsak dan. zato nič strahu.
Tovarna. Majhno gorjansko mesto, vse leseno, na slikovito ležeče sredi globokega kotla. .Mogočni dimnik se vidi v Novo mesto Skladišča lesa. žage, lastna železnica. Velik obTat je bil tam v rednih razmerah, pol Podgor'e je imelo tam svoj zaslužek. Zdaj je drugače.
Od tod dalje bo treba vzeti palico v roke in pot pod noge. Lepa, zložna in vsak čas svoje lice menjajoča je pot navzgor do »Gospodične«. Sočne maline bodo kar same silile v usta. Tudi brez jagod ne bo.
("Judovita Trdinova babica oživi ob tem gorjanskem studencku. Novomeška r>o-drufinica SPD je izvirek obzidala, pod njim pa jc uredila še majhno kanalno korito. Nad izvirkom planinska kooica in kr^g nje pisano in veselo živjenje dol'nskih le-tovalcov. Razgled z nagnjene livade očarljiv.
Po tovarniškem železniškem tiru ali po vzporedni široki poti polagoma k sv. Miklavžu. Pot kot v drevoredu. Sam divji gorjanškj gozd.
Krvavi kamen. Niz pravljic se ga drži. Njegova košemca loči pot na Trdinov vrh. Pa t;a kasneje in drugod. Še nekaj sto korakov in odpre se velikanska pianjava pri Sv. Miklvivžu. Najmanj deset minut je do cerkve in planinskega doma poleg nje. Kl^t in kuhinja tam nista prazni. Z Miklavževega stolpa silen razgled. Pod nj:m spominska plošča Janezu Trdini. Postavilo novomeško pevsko društvo »Gorjanci«. V zunanjem cerkvenem oknu Jakčeva priložnostna slika sv. Miklavža.
Mimo tako zvanih jezer, ki pa so samo blato, spet v gozd dc zadnje postaje dolge poti. Velikanske so tam bukve, nehotične, kot sveča ravne. Onstran hoste so že žum berške kosence. Spodaj globoko izvrsten sfudenček KaStenica. Odpre se razgled po Beli krajini.
Po kosci* n&vzgor, malo po ravnem, pa se pokažejo s kremne razvaline cerkvic sv. Jere na »Kranjski« in sv. Elije na »hrvaški strani. Vsaksebi sta komaj tucat metrov. Ena je bila katoliška, druga unijatska. Uskoški hajduki so ju skruniii, bratski prepiri so jima vzeli življenje.
Trdinov vrh. 1181 m visoko. Za dolenjske razmere lepa višina. Razgleda s Trdinovega vrha ni, ker je ves obkrožen o i mogočnih bukev. Zdaj ravno kose gori :n prijeten bo počitek v kopicah sena in v po-menku z brkatim uskoškkn potomcem in še bolj s črnooko £umbercanko.
Takoj za cerkvicama, navzdol. Hosta, sama hosta. Mestoma divje pečine, vse pa za ras tlo,   temno,  tajanstveno, skrivnostno.
Brodeči tam naokrog bi zašli v kraje »v tihi lozi, ki ne gre nobena steza skozi«, kot je zapel Kette o naših Gorjancih.
Dobrih sto metrov mre golo gorjansk? brdo, pisana senožet, ki je glede razgleda v tem predelu Gorjancev naj hvaležne j W Vidi se na obe strani, v obe dolini, ob tCut-po in ob Krko, pogled seže od Velebita is boseoslnh planin do Triglav« in dalje do nehotičnih snežni ko v.
Pa spet navzdol. Prijetna je pot po onih košenicah. Spodaj potoček Veiftri Pa-
lež. Doline že ne doseže, tovarni in njen m ljudem na koncu kotline oa prijetno staž/..
Tovarna, avtobusi. Fo k»t: cesti na->tj v dolenjsko metropolo. Polno bo srce vtisov in morda doživi kdo še romantiko srečanja z divjina prašičem v gorjanskih goščavah. Ni še iztrebljera gori divjačina, jm kaj drugega ne pride rado pred oči.
Da bi vaaj nekaj. spomini bodo tem lepši, pripovedovanje tem zanimivd^e
Viktor Pirnat.
Kamnik v pasjih dneh
Športni dan — Lep sokolski nastop — Vesela zgodba o kamniških
pavih
Kamnik, 10. avgusta.
Pasja vročina duši Kamničane že kar 14 dnu Vse hiti v senco, polja željno pričakujejo dežja. Kopalci so seveda takega vremena veseH in vsi žele, da bi čim dalj trajalo. Vsaj za nedeljo, dan izletov in prireditev, bi ga človek privoščil našim športnikom, ki prirede zanimiv športni dan. Lani In na letošnjih pod saveznih plavalnih tekmah so imeK smolo, da jim je nagajal dež, zato vsak želi, da bi jim vsaj sedaj pri zanesel. Z bogatim programom športnega dne bodo izpolnili vrzel v pomanjkanju prireditev m poskusili pregnati dolg čas, ki vlada v Kamniku v pasjih dneh.
Jutri ob 11. uri bo na trgu propagandni štafetni tek na progi 3X1000 metrov. Lani je na tem teku startalo 8 štafet. Zmagala je štafeta Primorja, drugi je bil Kamnik T., tretja Ilirija I. Kamnik ima v svoji sredi lepo število dobrih atletov, ki so večinoma včlanjeni v ljubljanskih in zagrebških klubih, ker SK Kamnik nima lahko-atletske sekcije. Imena kamniških športnikov Karla in Iva Kumra. Bručana, Vidmarja, Gregorca in drugih so predobro znana v lahkoatlet»kih krogih. Kamnik postavi letos tri štafete, eno pošljejo domžalski športniki, dalje »Virtus« iz Duplice, vabljena pa sta tudi Primorje in Ilirija. Borba za prvo mesto bo napeta in zanimiva, vendar pričakujemo zmage prve kamniške štafete.
Popoldne bodo plavalne tekme na kopališču, katerih se udeleže poleg kamniških plavačev tudi plavači Ilirije in Primorja, pa tudi SK Elan iz Novega mesta pošlje najbrž kakega svojega tekmovalca. Zanimive in napete tekme v plavanju bodo zakliucile tekme v skokih in waterpolu.
Dopoldne in po plavalnih tekmah se bo vršil teniški turnir med igrači TTirije. Domžal in Kamnika. Ob 18. uri pa bo na nogometnem igrišču nogometna tekma. ■ s katero bo športni dan zaključen. S pestrim programom bo SK Kamnik gotovo ustregel naši publiki in privabil nopoldne na kopališče veliko število gledalcev.
Kamniški Sokol je imel v nedeljo popoldne na letnem telovadišču ob smodnis"-n.ici svoj vsakoletni javni nastop. Prireditev nas je prijetno presenetila, ker je bila ena najlepših, kar smo jhS videli zadnja leta v Kamniku. Končala je z lepim moralnim in materi jam rm uspehom. PiAlikc je bilo mnogo več kot lani, nastopi vseh oddelkov so želi obilo priznanja. Najbolj so se postavili  člani s praškimi prostimi vaja-
mi in orodno telovadbo. Sodelovala je v največje  zadovoljstvo  mestna godba.
Za pasje dni je primerna tudi tale vesela zgodba o kamniških pavih. Zgodila se je sicer že lani. vendar se v raznih oblikah ponavlja še vedno tudi letos. Pri nekem tovarnarju na Sutni so imeli krasnega pava. Šopiril se je po vrtu m občudo-, valcem razkazoval krasoto svojega repa.* Kadar je razprostrl svoj krasni rep, da se je zalesketal v vseh mogočih barvah, ki so se prelivale v solnčih žarkih, se je vsak ustavil pred vrtom in občudoval lepo ptico. Znano pa ie, da pavov glas nikakor ni v skladu z lepoto njegovega repa. nasprotno, celo zopern je. To so imeli Kam-ničani nekoč pri!;ko izkušati in tod pričenja rudi žalostna zgodba ubogega pava.
Na drugem koncu Šutne so imeli v neki gostilni samico. Ponoči sta si pava dajala glasne signale in nič čudnega ni bilo, da 5 ta si neke noči privoščila maihen sprehod po šutenskih strehah. Saj KamničanJ bi ga jima gotovo privoščili v lepi polet ni noči ob treh zjutraj, ko bi lepa izpre-hajaica ne daj da tako na ves glas duška svojemu veselju nad nenadnim snidenjem. S svojim preglasnim kramljanjem pa sti spravila pokonci miroljubne prebivalce £ume, ki so skušali prepoditi zaljubljeni par s strehe. Pri tem je nastal še večji krava-1, ki je vznevoljil vse počitka željne meščane itn jih spravil iz spanja. Po dolgem preganjanju sta se pava le vdala, da so ju odpeljali vsakega k svojemu lastniku
Stvar pa seveda s tem še ni bila končana. Večina je takoj sklenila, da se mora ubogima pavoma v interesu javne morale, nočnega miru. tujskega prometa in še raznih drugih odločilnih momentov enostavno zaviti vrat. To pa zopet ni bilo vseč prijateljem živali. ki so dokazovali da p> va nista zagrešila takega hudodelstva, saj ponoči tudi psi tulijo in zavijajo, ki-kirikajo petelini in razgrajajo pijanci, pa nihče ne zahteva, naj se jim zavije vrat. Po sal.Mnonski razsodbi so pavoma pr-strigli peruti in ju zaprli v kletko, potem pa nh nismo več videli. ..
Tudi sedaj še vedno razgrajajo po kamniških ulicah razni pavi, ki kriče, vpijejo in prepevajo ter dokazujejo vsakemu, da s<": »dobre volje«. Najrajši si izberejo ozke temne ulice po predmestjih, kjer jih stražnik ne more tako hitro presenetiti. Ti pavi bi prav gotovo zaslužili, da bi jim zaradi zger^j naštetih interesov in še nekaterih odločilnih momentov pristrigli peruti.
Peregrin Rode na zadnji poti
Vefičasten pogreb je pričal, kako priljubljen Je bH pokojni med svojimi prijatelji in znanci
drug drugemu moramo pomagati, so bile vedno njegove besede. S svojo uslužnostjo, plemenitostjo in neusahljivim humorjem se je priljubil vsakemu, s komur je prišel v dotik.
Veličasten pogreb, ki se je vršil v četrtek popoldne v Rovih, je pokazal, kako hud udarec je bila njegova tragična smrt za vse, ki so ga poznali in ljubili. Takega pogreba še ni bilo zlepa v vsem kamniškem okraju, toliko vencev in globoke žalosti, s katero so spremili pokojnika na zadnji poti, pa sploh redko vidimo. Iz Ljubljane so prispeli Peregrin ovi prijatelji in znanci v 12 avtomobilih, iz Kamnika je vse popoldne dovažal avtobus velike množice ljudi, poseben avtobus je prispel z Vranskega, iz vse daljne m bližnje okolice pa se je zbralo toliko ljudi, kakor jih še rti videla skromna vasica.
Kamnik,  19. avgusta
Žalostna nenadna, smrt priljubljenega mladega avtobusnega podjetnika Peregri-na Rade ta je globoko pretresla vse, ki so dragega pokojnika poznali. Na njegov rodni dotm v Žice pri Rovih, kjer je pokojnik ležal med svečami in venci cvetja na mrtvaškem odru, so ves dan v sredo hitele velike množice ljudi iz vseh krajev sreza, da se poslove od dragega Peregrin a. Peš, na kolesrh, z vozovi, avtomobili in avtobusi so prihajale vedno nove trume. V sobi je bilo vedno toliko žalujočih prijateljev in znancev, da si se s težavo preril do krste.
Čudno je, kako si je mogel komaj 28-letni Peregrin v kratkem času treh let osvojiti srca vseh, ki so ga poznali. Vsak, brez razlike starosti, ga je štel med svoje najdražje prijatelje, kakršne dobiš redko ali pa nikoli. V svoji plemeniti duši je združil vse dobre lastnosti zvestega prijatelja, izvrstnega družabnika m poštenega, vestnega, značaj nega ki izredno delavnega moža. Mladi podjetnik je velikodušno podpiral vsa društva, pomagal tu in tam, ne radi reklame ali dolžnosti, temveč samo iz nagiba svojega dobrega srca. Koliko iLslug je »rop« vsakemu, koliko potov po Ljubljani je opravil v enem dnevu, a nikoli ni vprašal po plačilu. Vsi smo ljudje,
Pred rojstno hišo dragega pokojnika so zapeli pevci prvega slovenskega pevskega društva »Lire« in delavskega pevskega društva »Solidarnosti« iz Kamnika žalostinko »Nad zvezdami«. Ob turobnih zvokih kamniške mestne godbe se je pričel pomikati kilometer dolg sprevod po gozdu in travnikih proti pol ure oddaljenemu pokopališču na Rove. V sprevodu je za godbo korakala deputacija   kamniških gasilcev,
Marijina družba iz Rov z zastavo in kamniški pevci. Pred krsto so nosili dva venca zveze šoferjev, venec avtobusne zadruge, krasen venec Peregrinovih uslužbencev, vence avtobusnih podjetij Poljanšck iz Žiri, Goričar iz Tržiča, Kregar in Fajdiga iz Kamnika, Kl ina r iz Novega mesta, z Vranskega, iz Ljubljane in od drugod, krasen venec SK Kamnika, kolesarskega društva Kamnik vence družine, poslanca Cererja, Rodetove, Prohirtarjeve. Lapove, Pančurjeve družine iz Kamnika. FigovČeve iz Ljubljane, Staretove Iz Ruperčvrha pri Novem mestu, dalje veliko število vencev sorodnikov in prijateljev iz Kamnika, Ljubljane, Rov. Mengša. Tržiča. Železnikov, Domžal itd. Krsto pokojnika sta krasila venca staršev, bratov in sester. Vsega so nosili v sprevodu 35 vencev in 9 velikih šopkov.
Za belo krsto, ki so jo nosili domači fantje, so stopali užaloščeni roditelji in sorodniki pokojnikovi, deputacije in člani društev iz Kamnika, katerih član in podpornik je bil pokojni. Med veliko množico okoliškega prebivalstva in številnih prijateljev iz vseh krajev smo opazili gg. domačega poslanca Cererja. senatorja dr. Rožiča, kamniškega župana Krarnarja. gra-ščaka Feliksa Stare ta iz Ruperčvrha pri Novem mestu, tovarnarja inž. Remca in Knafliča iz Kamnika, dr. Potokarja. dr. Žvoklja. vet. svet. Rauterja. poštnega upravnika Eržena iz Kamnika, avtobusne podjetnike iz Tržiča Ljubljane, Vranskega, Kamnika, Novega mesta, Žirov itd. župana iz Jarš. Mengša in vseh okoliških občin ter veliko število drugih odličnih predstavnikov javnosti.
Cerkvene obrede je opravil rovski župnik g. Govekar ob asistenci radomeljskega župnika g. Doktorica in šc dveh duhovnikov. V cerkvi so zapeli pevci žalostinko »Pomladi vse se veseli«:, nato pa so ob glasnem ihtenju zbrane množice izročiti zemske ostanke pokojnika v naročje matere zemlje. Ob odprtem grobu je v globoko občutenih besedah izrekel pokojniku zadnje slovo poslanec g. Cerer. Ob globoko v srce segajočih besedah slovesa ni ostalo suho nobeno oko. V imenu zveze šoferjev se je poslovil od dobrega tovariša, zvesto-ga prijatelja in značajnoga moža predsednik O to Vončim. V ganljivih besedah je izrekel zadnji pozdrav v imenu športnega kluba in vseh kamniških športnikov gosp. Božo Debevc. Pevci so zapeli še zadnjo žalostinko, godba je zaigrala zadnji pozdrav in našega dragega Peregrkia je pokrila črna prst. Tam na prijaztnem rovškem pokopališču, na vrhu idiličnega zelenega grička med zelenkmi borovimi gozdički sniva svoj večni sen. Doli pod gričkom pa se širi prostrana ravnina in bela cesta se vije po jej. Toda njega ne bo več, ki je vsak dan 4 krat vozil svoj avtobus — našega Peregrina. V srcih naših pa bo ostal nanj svetel in drag spomin*.
Iz Kranja
— Nogomet v Kranju, Odkar se je osnoval v Kranju SK Korotan, imamo številne in večkrat prav zanimive nogometne tekmo. Preteklo nedeljo je gosto *ala ljubljanska Grafika in izgubila s 6 : 2. V pred-tekmi je Korotanova rezerva odpravila kombinirano moštvo jeseniškega bratstva s 4 : 3. V ponedeljek, na Veliki šmar je še od prejšnjega dne utrujeno moštvo proti SK Reki iz Ljubljane doseglo le ne-
»odločen rezultat 4 : 4. Rezerva je v pred-tnkmi zmagala nad rezervo SK ftorotana iz Ljubljane s 4 : 1. Najbolj zaumiva je bila tekma z ljubljansko Grafiko, manj z Reko, pri kateri bo domačini že vodili % 2 : 0 iu skoro do konca s 4 : 2. V nedeljo bo SK Korotan prvič nastopil na ljubljanskih tleh. Igra ob prilki državnoprvenstvene tekme Ilirija : Viktorija predtekmo s SK Reko. Tudi bazenska družina bo v nedeljo prvič nastopila in odigrala prijateljsko tekmo z družino Bratstva z Jesenic. Pri-četek ob 18. uri popoldne-
_ Kanalizacija  mesta. Mestna občina
je v preteklih tednih kanalizirala del Rožne ulice od WetLidlingove hiše do znamenja ter uV.ro, ki veže Rožno ulico z Glavnim trgem, do konca podružnice Ljubljanske kreditne banke. Kanalizacijska dela bodo v par dneh gotova.
— V nedeljo gostuje v Kranjn v renomirani gostilni Stara pošta znana godba Zarje iz Ljubljane, kjer priredi koncert od 17. ure do 1. ponoči. Za obilen obisk so priporoča F. Lieber. 448-n
RAZLIČNE PRAVLJICE
— Mamica, ali se začenjajo vse pravljice z besedami: Bil je nekoč nekdo?
Mati: Ne, sinko, nekatere se začenjajo: Imel sem važno trgovsko konferenco in zato nisem mogel priti k večerji.
— To pravljico pripoveduje večkrat papa, kaj ne?
Alex Rerry:
Izvrstna kuharica
Žareč od sreče je prišla gospa Bri-cheva iz lekarne. Tehtala se je na hi-gijenični tehtnici in vsa blažena je ugotovila, da je v zadnjih dveh tednih shujšala za dve kili.
Ta razveseljivi uspeh v svojem prizadevanju je bila dosegla samo s strogo dieto in postom, zlasti pa z izpre-hodi, naporriimi in strogo oa^erjeriimi.
No torej, ker je uspeh tako razveseljiv, je treba junaško nadaljevati. Zato je gospa Bricheva sklenila vrniti se domov peš. Malo se požuri in gotovo pride pravočasno, da se Barbara, kuharica, ne bo preveč jezila.
Gospa Bricheva namreč ve iz lastne izkušnje, da mora mnogo popustiti od svojih zahtev, da mora pogosto zatisni-ti eno oko, da ne izgub i izborne kuharice, ki jo je zdaj tako težko najti.
Seveda, Barbara je bila preveč debela ~ kakor njena gospa — poleg tega je pa imela še arteriosklerozo, tako da je morala gospa najeti posebnega čistilca parketov. Barbaro je mučil tudi sklepni revmatizem, ki jo je oviral, ia ni mogla umivati oken in pomivati kuhinjske posode. Za to delo je morala rospa najemati posebno žensko.
Bas ada j IMe gospa Bricheva
ljivo moč za manjša gospodinjska dela, kajti Barbarine oči bi se g takimi otročarijami utrudile ali celo pokvarile.
Ni dolgo tega, ko si je Barbara izgovorila dva popoldneva v tednu, da bi lahko hodila v kino. Ker je vneta ljubiteljica filma in se začno popoldanske predstave zgodaj, je bilo sklenjeno, da bo obed pol ure prej, da bi izborna kuharica ne zamudila nobenega ljubavne-ga prizora.
Izborna kuharica je tudi dosegla, da je gospod Briche izpremenil sorto zdravilnega vina in kupuje zdaj Se dražje in redilnejse portsko, ki Barbarinemu jeziku bolj tekne.
Kadarkoli boli Barbaro glava aH jo napade lažja migrena, jo odvedeta zakonca Briche zmagoslavno na večerjo v boljšo restavracijo.
Treba je pa tudi priznati, da vam speče ta znamenita kraljica kuhinje izborno pečenko in sijajna rogl jičke h kavi, seveda ce je dobre volje. In ker oboje posebno rada je, pride pečenka z rogljički kaj pogosto na mi»o.
Vsa upehana in prepotena ee je vrnila gospa Bricheva domov s potminut-no zamudo. Barbara ji je prišla odpret in na obrazu se jI je poznalo, da je slabe volje.
Gospod Briche je že Učiti v jedilnici; čital je novine. Vonj k^reocka to petersilfika, prijeten TOBJ dasene pečen-
ke se je širil po vsem stanovanju in silil gospodu Brichu v nos.
Bogme, zadostuje samo malo podu-hati te vonjave, pa te prime lakota, da je veselje.
_ Barbara, zdaj pa že lahko prinesete obed, _      je dejala gospa Bricheva.
_ Jas juhe ne bom jedla. Popolnoma
sem zadovoljna s svojo dieto, kajti pravkar sem ugotovila, da sem zopet za dve kili shujšala.
_ Zares? _ je dejala kuharica
ogorčeno. _ Potem takem vam pa moram pravočasno povedati, da odpovedujem službo.
Gospa Bricheva, Id je še vedno držala v roki svoj klobuk, ga je v tem hipu nehote zmečkala na prsih. Tako je bila presenečena in prestrašena.
_Saj to ni mogoče, draga Barbara!
Kaj se je pa zgodilo?... Res, zakasnila sem se, to priznam, toda... svečano vam obljubim, da bom ▼ bodoče toč-nejša,
— Ne, ne, gospa, čez Štirinajst dni odidem.
— Kaj vam pri nas ne ugaja? Mar nista zadovoljni s jedjo aH z vinom?... AH ste pa morda bolni? Hočete, da vam najamemo pomočnico v kuhinjo?
— Saj bi res ne bila odveč, ta pomočnica. Toda to rd vzrok, da odpovedujem službo.
— Saj no vam Je prejšnji
povišali plačo.
— Novo povišanje bi mi prav nič ne škodilo. Sicer sem pa hotela že takrat pobrati žila in kopita in oditi. Zdaj sem pa to trdno sklenila.
— Toda, za božjo voljo, povejte nam vendar, draga Barbara, kaj vam ne ugaja? Pripravljeni smo ustreči vsaki vasi željt je-H, Gustav?
• _Seveda, seveda, — je pritrdil gospod Briche resno.
Gospa je pa nadaljevala:
_Morda hočete nekaj dni dopusta?
Ali bi se radi odpeljali na rivijero? Hočete zaboj portskega? ... ali strojepisko, ki hi vam natipkala vaša pisma?
Vsa izčrpana in obupana je gospa Bricheva sklenila roke nad glavo. Tedaj je pa smatral gospod Briche, da je napočil trenutek, ko mora poseči vmes.
_ Ne ravnate prav, draga Barbara,
_ je dejal mirno, — da nama nočete
povedati, kaj vam teži srce. Priznajte, da je med poštenimi ljudmi vedno mogoč sporazum. No torej, povejte po pravici, kaj vas teži...
— Pa naj bo, če že hočete, — je odgovorila Barbara. — Ne želim, da bi se gospa držala stroge diete, da bi se tako nespametno postila. Pravkar ste bili priča, kako se je bahala, da je zopet shujšala za dve kili. To je že od sfle!
Gospa Bricheva s« al mogm ubra-
niti smeha.
— Toda, preljuba Barbara, zato se nikar ne jezite; to delam zavoljo svojega zdravja.
_ Seveda, seveda, — je godrnjala
kuharica. — Toda treba je rjornisliti, da ste dali zožiti že vse svoje obleke tako, da so mi že pretesne... A sami dobro veste, da rada hodim v kino v svilenih oblekah. Tako torej, zdaj veste, kar ste hoteli vedeti. In zdaj imate na izbiro: ali ali...
Zares, dušena pečenka je dišala tistega večera še posebno prijetno. Gospod Briche je navdušeno vdihaval ta vonj. Kar se je boječe obrnil k svoji ženi:
— Ali ne misliš, dušica, da s svojo dieto nekoliko pretiravaš?
Gospa Bricheva se je vsa tresla od jeze, toda morala je kapitulirati pred veličastvom Barbarine umetnosti
_Da, prav praviš, — je odgovorila
prisiljeno prepričevalno, — tudi meni se zdi, da ti posti tn ti Izprehodi mnogo ne pomagajo. Sicer pa priznam, da sem napravila neumnost, da sem se dala tehtati. Barbara, prinesite mi juho. Moram paziti, da nadomestim, kar sem izgubila.
Dušena pečenka je bila res izvrstna. Vondar je r>a mnlo manjkalo, da go-spej Briehevi tistega večera ni razneslo trebuha, take si ga je bila nabasala.
Namen Piccardo vega poleta
Kaj pravi češkoslovaški učenjak str. Behounek - Piccard
se bo dvignil še enkrat
Z nesrečne Notaflove ekspedicije znani češkoslovaški učenjak docent dr. P. Behounek je napisal daljši članek o pomenu in namenu Piccardovega poleta v stratosfero. Takoj po svojem prvem poletu v stratosfero, pravi dr. Behounek, je prof. Piccard napovedal nov polet z namenom znanstvenega merjenja, ki ga na prvem poletu ni mogel opraviti. Prvi Piccardov polet je še dobro v spominu in znano je, da je delalo njemu in njegovemu spremljevalcu obvladanje balo-
na v zračnih višavah zaradi napačnega starta take težave, da jima za znanstvena opazovanja skoraj ni ostalo ča-
Šele te dni so bili objavljeni v znanstvenih revijah rezultati prvega Piccardovega poleta, ki je iz njih razvidno, da se jima je posrečilo samo eno merjenje kozmičnega izžarevanja, in sicer v višini 16.000 m, toda Piccard sam ni smatral tega merjenja za posebno zanesljivo. Poleg tega so manjkala znanstveno zelo važna merjenja v poedinih višinah nad zemljo in najvišjo doseženo točko. Zato je Piccard sklenil svoj polet ponoviti. Zdaj, ko so mu bile tehnične ovire poleta v stratosfero že znane, je bila seveda mnogo večja nada, da bo šlo znanstveno delo nemoteno in zato lahko pričakujemo od Piccardovega poleta zelo važne rezultate.
Proučevanje kozmičnega izžarevanja stoji sedaj v ospredju vseh fizikalnih problemov. Njega odkritje je že staro, kajti baš pred 30 leti je slavni angleški fizik lord Rutherford, znan po svojem epohahnem odkritju razbitja atoma, ugotovil, da izgubi statični elektromer, hermetično zaprt v posodi,    svoj elek-
Dr. Schober umrl
V GhitteJaruniiu pri Badnu, kjer se Je Trrnch'1 na kratkem oddihu, je snoči nenadoma podlegel srčni kapi bivši večkratni avstrijski zvezni kancelar in zunanji minister dr. Johann Schober, star 57 let.
S pokojnim Schobrom leže v grob eden najmarkarbtnejših predstavnikov avstrijskega javnega in političnega živ-
ljenja, Schober je bfl rojen 14. novembra L 1874 v Pergu. V Linzu je absol-viral gimnazijo, na Dunaju je pa študiral pravo in državoznanstvo. Po študijah je vstopil v službo dunajske policijske direkcije. Leta 1918 je bal imenovan za vodjo dunajske policije, ob prevratu pa za policijskega direktorja. Kot tak je radikalno zatrl številne puče in prevratne poizkuse dunajskih komunistov.
Po odstopu kabineta Mayr v juniju 1921 so mu poveriH sestavo nevtralne ufedniške vlade in izvoljen je bil za zveznega kancelarja ter je istočasno vodil tudi posle zunanjega mmtstrstva, Ker so velenemci glasovali proti pogodbi s Češkoslovaško, je Schober leta 1922 denusijoniral, a se je pustil pregovoriti in je bil znova izvoljen za zveznega kancelarja ter istočasno prevzel notranje ministrstvo. V maju istega leta se je umaknil Serplovemu kabineta ter zopet prevzel vodstvo dunajske policije, Ko je bila v poletju 1927 v znanem schattendorfskem procesu izrečena oprostilna razsodba in je bilo več članov organizacije »Frooftampferc oproščenih zaradi napada na člane republikanskega Schutzbunda, so 15. julija 1927 nastale na Dunaju krvave demonstracije, pri katerih so demonstranti zažgali justično palačo. Schober je opor s silo zadnšri in izzval t soaainodemo-kratskem tisku ostre napade proti sebi, toda Seiptova vlada ga je ftdtBa.
Po padcu vlade Streeruvritz je bil Schober 26. septembra 1929 tretjič nv toJjen sa mttmm rsnrnlsaJB. V to do-
trični naboj, tudi če je popolnoma izoliran. Obenem je ugotovil, da je izguba naboja manjša, če obdamo posodo s kovinastim oklepom. Pravilno je pripisal ta učinek vplivu zunanjega izžarevanja, ki prodira od zunaj v posodo in ga oklep oslablja. Avstrijski fia% Hess se je dvignil 1. 1912 v balonu z elektro-metri 5200 m visoko in ugotovil je, da je intenzivnost tega izžarevanja tem večja, čim višje se dvigamo. Iz tega je sklepal, da prihaja izžarevanje iz vse-mirja in nazval je izžarevanje kozmič-no.
Sijajno organizirano proučevanje kozmičnega izžarevanja sta pričela sedaj Carnegijev zavod in čikaška univerza. Na njune stroške je bilo ustanovljenih 13 stanic v višini 2000 do 6000 m nad morjem, in sicer v Panami,
Peru, na Novi Zelandiji, v Avstraliji, na Havajskih otokih, na Aljaski, v Argentini, v C bile, v Kašmiru, na Ceylo-nu, v Singaporu, na Javi in v Južni Afriki. Te stanice naj bi ugotovile, kako daleč sta odvisna intenzivnost in značaj kozmičnega izžarevanja od zemljepisne širine, obenem pa odgovorile na vprašanje, ki je sedaj največjega pomena, namreč, da-li gre za Rontgeno-vim žarkom podobno izžarevanje, to se pravi, ali so ti žarki elektromagnetič-nega izvora, ali pa gre za tako zvane elektrone, ki se premikajo z ogromno hitrostjo, meječo že na hitrost svetlobe, torej 300.000 km na uro. Opazovanja v Nemčiji so pokazala, da se kaže vpliv kozmičnega izžarevanja še 230 m pod vodo. Iz katerih krajev vsemirja prihajajo ti žarki, še ni znano. Zdi se pa, da se tako visoka energija, kakor se kaže v teh žarkih in kakršne ne moremo dobiti z našimi laborat ornimi sredstvi, oprošča pri nastajanju atomov nekaterih znanih prvin v vsemirju in da samo zopet razbija atome prvin na naši zemlji.
Kozmično izžarevanje je meril letos tudi nemški fizik Regener iz Stuttgar-ta, čigar registracijski balončki so dosegli višino 28.000 m, torej mnogo več, kakor Piccard. Rezultati teh opazovanj še niso bili objavljeni. Lahko pa pričakujemo od njih, kakor od Piccardovega poleta, velik napredek v rešitvi tega izredno zanimivega in važnega problema moderne fizike.
Prof. Piccard je izjavil, da se namerava še enkrat dvigniti v stratosfero, če pojde drugi polet gladko. Tretjič se namerava vzdigniti iz Hndsonovega zaliva in skušal bo preleteti s svojim balonom severni tečaj.
bo spada fuzija likvidnega zavoda Bo-dencreditanstalt z Osterreichische Cre-, ditanstalt, dosegel je važne ustavne spremembe in, na konferenci v Haagu pa, da je bila Avstrija oproščena nadaljnjega plačevanja reparacij. V Londonu je izposloval posojilo 60 milijonov dolarjev za Avstrijo.
V septembru 1930 je odstopil, pod kabinetom Ender je pa v decembru istega leta postal državni podkancelar in zunanji minister. V marcu 1931 je bij izdan med Schobrom in nemškim zunanjim ministrom dr. Curtiusom izdelani protokol carinske unije med Avstrijo in Nemčijo, ki je naletel pri Franciji in njenih zaveznikih na hud odpor. Podkancelar je ostal tudi v Bu-reschevi vladi ter istotako vodil zunanje rninistrstvo. Ko je v januarju 1932 Burescheva vlada odstopila, je tudi Schober izstopil iz kabineta.
V priznanje svojih zaslug je bil dr. Schober izvoljen za častnega doktorja drzavoznanstva na graški univerzi, na dunajski univerzi pa promoviran za doktorja prava. Schober je bil tudi leta 1S23 izvoljen na mednarodnem kongresu kriminalne policije za predsednika te organizacije.
Tragična smrt slavnega letalca
poletu iz New Torka v bližino Carigrada svetovni rekord na daljavo, Je strmoglavil ▼ Sprmgfleldu zz vttftne S00 m in obletel mrtev pod razbitim
— Zdaj, ko sva se vzela, mi pa že lahko poveš, kaj bi bil storil, če bi te ne bila vzela.
— Bankrot bi bfl
Masa Schmelliaga
Mickev VValker, Id nastopi 19. septembra v New Yorku proti Mam SehmellingTi. VValker je v seznamu ameriških boksarjev takoj za Seharkevem, Id je 2. junija ugrabil Schmellingu naslov svetovnega prvaka v boksa
Civilno letalstvo in vojna
Na lanskih manevrih francoske armade v Aisne so napravili poskus z velikimi prometnimi letali, ki naj bi prevažali vojaštvo sovražniku v hrbet. Ministrstvo jc dalo manevre vodečemu generalu Clau-delu na razpolago veliko prometno letalo in z njim je bil 11. septembra ob 17. prepeljan po zraku poseben oddelek vojaštva pod poveljstvom kapitana. Naloga tega oddelka je bila uničiti zlasti sovražne prometne žile in prometna sredstva, po možnosti pa tudi armadno skladišče bencina. Vse to je bilo uspešno opravljeno. Naslednjega dne zgodaj zjutraj se je vrnilo letalo po vojake in jih prepeljalo nazaj. Prevoz tja in nazaj je šel gladko in sovražnik ga ni prav nič oviraL Čez nekaj dni se je ta manever ponovil, in sicer tako hitro, da sovražnik prevoza vojakov po zraku niti opazil ni. Po nočnem pohodu skozi gozd na 14 km dolgi poti je četa presenetila sovražnika in v temi napadla pespolk, ki je prodiral proti avtomobilskim kolonam. Tudi ta operacija se je dobro posrečila.
To priča, kako važno vlogo bo igralo civilno letalstvo v bodoči vojni. Tu pa ni omenjena druga zanimiva vloga prometnega letala v vojaški službi. Velika prometna letala se dajo namreč v kratkem času preurediti v letala za bombardiranje. Športna letala bi pa lahko služila v vojni za vzdrževanje zveze med poedini-mi armadami. Civilno letalstvo se lahko torej rekviriraj v vojaške svrhe, kakor rekvirira jo vojaške oblasti v mirnem času za manevre materija! civilnih motornih vozil. Iz tega sledi, da ni, odnosno da ne bo brez letalstva niti armada, ki po mirovni pogodbi vojaškega letalstva zdaj nima. To je pa obenem opomin civilnim letališčem, da bo pretila med vojno tudi njim nevarnost.
Ameriški senator Borali
Znani ameriški politik senator Borah, ki je bfl prvotno najhujši nasprotnik vsake revizije vojnih dolgov, odaj je pa naenkrat iz-premenil svoje naztranje in se zavzema za takojšnje sklicanje svetovne konference in za razpravo o črtanja vseh vojnih dolgov.
Enkrat se človek
sme obesiti
Vodja podružnice neke berlinske tvornice cigar je bfl v tako velikih skrbeh, da je odrezal nekega dne od klop-čiča daljši konec vrvice, hoteč se obesiti. Ni bil pa dovolj previden, da hi zaklenil vrata, in tako se mu nakana ni posrečila. Nekdo je prišel kupovat cigare m našel je moža obešenega, pa je brž pre rezal vrvico in samomor je ml preprečen. Takoj so poklicali šefa, Id je videl v poskušenem samomoru povod za takojšen odpust iz službe, samomorilni kandidat se je pa protrvil, češ, da mu mora biti po zakonu služba v določenem roku odpovedana. Energično je vztrajal na odpovednem roku in pritožil se je na trgovsko sodišče.
In tako je prišlo to kočljivo vprašanje pred sodišče, Id je moralo odločiti, aH in kolikokrat se sme nameščenec obesiti, ne da bi izgubil pravico do odpovednega roka. Sef je poleg tega še očital samomorilnemu kandidata, da se je hotel obesiti na vrvico, ki ni bila njegova last. Po njegovem mnenju je groba kršitev aUBbmdh še ee
človek med delom obesi. Sodišče je pa odločilo, da se enkrat človek lahko obesi, ne da bi s tem izgubil pravico do odpovednega roka.
Eksperimentiranje z življenjem in smrtjo
Vsi organizmi so sestavljeni iz celic, pravi profesor J. Hammerling. Vprašati se pa moramo, ali umre organizem zato, ker poginejo celice, ali pa umirajo celice v mrtvem organizmu? »vlorda pa samo nekatere celice s svojo smrtjo povzročajo smrt drugih, ki bi sicer ne poginile. Enako vprašanje se nam vsiljuje pri staranju. Celice kažejo dve lastnosti, različnost svojega bistva po svoji vlogi v organizmu in pa dobo, ko se nehajo deliti. Misel, da zakrivi različnost celic njihovo smrt, bi prej govorila za to stvar, ker je znano, da različne celice v telesu umirajo, dočim so semenske celice neumrjoče.
Kljub temu pa ni pravilno nazira-nje, da morajo umreti tudi različne celice. S tako zvano umetno rejo tkiva lahko ohranimo tudi najbolj različne celice trajno pri žMjenju. Tako se je posrečilo učenjakom ohraniti tkivo kurjega srca 20 let pri življenju, Čeprav živi kokoš samo 7_10 let. Če bi bilo torej srce v svojem običajnem okolju, bi bilo že davno umrlo, pod ugodnejšimi pogoji je pa ostalo živo. Enako je z dejstvom, da se celice nehajo deliti, kar pomeni obenem začetek staranja. Posrečilo se je pa tudi že pri celicah na zgornjem delu žabje kože doseči, da so se pod ugodnimi pogoji celice delile dalje in se dalje razmnoževale, torej znova pomlajevale.
Staranje in smrt torej rd v nobeni zvezi z nekakšno notranjo nujnostjo, temveč ga povzročajo samo neugodni pogoji v organizmu kot celoti. Drugače si lahko to stvar mislimo tako, da je vsaka celica samo s svojim nadležnim sosedom primorana umreti in da bi lahko živela večno, če bi tega hudobnega soseda ne imela pri sebi. Da se pa še drugače dokazati, da smrti lahko uidemo. Biologija razlikuje spolno in nespolno razmnoževanje. Samo pri spolnem lahko govorimo o rojstvu in smrti Pri nes polnem razmnoževanju se namreč lahko celica mirno razdeli v dva dela in življenje preide enako v obe celici — potomca. Če bi se torej posrečilo nespolno razmnoževanje, bd bila smrt premagana.
In ta poskus se je posrečil prof. Hartmannu. On je dokazal, da se da pri neki zeleni živalici, ki se v naravi razmnožuje spolno, doseči tudi nespolno razmnoževanje. Nesporno se je živa-lica razdelila na 6000 generacfj, torej izognila se je smrti. Tudi ruski učenjak prof. Metelnikov je dobil z delen jem edinega individua paramaecia v 30 letih 8061 generacij. Ti poskusi pričajo, kako eksperimentirajo moderni biologi tudi z življenjem in smrtjo.
Nov orjaški zrakoplov
Novi ogromni zrakoplov ameriškega momarištva >Macon«, ki ga grade sedaj v Acronu, država Ohio, bo opremljen z najmodernejšimi tehničnimi pridobitvami. Po velikosti in obsegu se ne bo mnogo razlikoval od zrakoplova >Acron«, pač bo pa po konstrukciji bistveno drugačen. Njegovi propelerji se bodo vrteli počasneje, zato bodo pa večji. Od tega si obetajo Američani znatne koristi. Pri gradnji novega zrakoplova je šlo Američanom v prvi vrsti za to, da bi zmanjšati težo zrakoplova. To so dosegli z lažjim impregniranim blagom, ki so iz njega narejene plinske cehce. Dočim je balon »Acrona« razdeljen na osem oddelkov, bo novi zrakoplov razdeljen samo na dva oddelka, da se prihrani na teži vmesnih sten. Tudi ventili za polnjenje s helijem v zgornjem delu balona so bili izprem en j eni tako, da bo njihov odpor zraku manjši in s tem se bo povečala hitrost zrakoplova.
Na »Acronu« je telefonska centrala, ki rabi posebnega telefonista. Novi zrakoplov bo pa imel moderno avtomatično telefonsko centralo. Motorji novega zrakoplova   bodo novost,   ki omogoči
Madžarski sabljač Georg Piller
stalno ravnotežje zrakoplova. America* ni hočejo z novim zrakoplovom prekositi v vsakem pogledu Nemce, ki imajo na tem polju še vedno prvenstvo.
Elitni kine matica
Telefon 2124
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4.,        in 91 i zvečer
Bombe na
Monte Carlo
HANS ALBERS — ANA STEN
Jutri v nedeljo ob 3., 5.,. MS. in %10 zvečer
KALMANNOVA sladka opereta
99
Aforizmi
a| Je priboril
letošnji olimpijadi ▼ sab-ko&ajno la s tem ponovno dole ta spori razvit na
Prepričanje je zelo potrebno, da ga lahko drago prodaš; zato tako cenijo dandanes prepričanje, ki je pa tudi vedno cenejše; povpraševanje ni v skladu s ponudbo.
Kako globoko socijalno čuteče bitje je človek, dokazuje njegovo sočutje do bližnjega; največja nesreča drugih ga prizadene samo toliko, kolikor prizadene njegove interese.
Vsaka definicija je pomanjkljiva v toliko, da je vsi ne razumejo.
Ljudje najčešče kapitulirajo pred norci.
*
Največji svetovni problem je, kako bi zatajili milijone brezirK^hrin.
Človek ni nikdar pametnejši kot toliko, da lahko uporabi razum v sebične namene.
Vsako geslo je lepo, dokler ga no razumeš.
Čim boB sovražiš, tem bcAj si nerazsoden.
Vsak misa, da so njegovi nazori ne~
zmotijivi, če so drugačni od dragJh.
•
Ko je človek užaren, se najprej potolaži z upanjem, da se bo ma$cevr<
Človek je popotaoma iskren navadilo le takrat, ko se zaveda, da ms je iskrenost v prid.
Kdor ne deta. četudi ^nc ni treba«, £rvi na stroške dnegm.
MisH ne plemenitijo le dnha, temveč tndi srce. same besede na lahko •pokvarijo srce ta duha.
Dokler bomo smatrati, <r» umetnost več koristi človeštvu kot ustvarjanje materijalnih vrednot, bo ta umetnost Modem več Škodovala ko* koristila.
Ljudje, ki znajo samo govoriti in ne misliti, so največji sovTažniiki resnice.
Človek se skoraj vedno bolj veseli, če je oškodoval bližnjega kot pa, če Trm je koristil.
Kjer se sklicujejo na pest tam m treba argumentov. _ _
Esperanto
V indiganski naseLbini Sanea-Saaga na Bornea se učri esperanta 25 domačinov pod vodstvoma Lim Bk Thoeana. Direkcija državam železnic v Zagrebu je izdala odlok, ki v njem priporoča esperanto zlasti onim železniškim uradnikom, kri imajo naovec opraviti s tujci. — Francoski esperantisrti v Mareeilieu imajo v svojem dmišifcvu ve-čttK> članov iz vrst srednješolskih profesorjev, častni predsednik je pa dekan medicinske fakultete prof. C. Lmbert. — V Ha-miltonu v Kanadi narašča število espe-rantistov. Domači tisk priobčuje srimpatič-no pisana poročila o esperantskem pokreta m ustanavljanju novih esperantskih fchibov. V nizozemskih mestih Rotterdamu
utrecbtn so imeli čez poletce esperamt-ske tečaje, ki so jih posetild mnogi prijatelji esperanta, zlasti zasebni nameščenci.
_ Madžarsko esperantsko založništvo
teratora Mondo« v Budimpešti je izdalo ▼ esperantu delo Upodabljajoča umetnost v stari Madžarski<. Zelo skrbno opremljena knjiga je prevod dela G. Is t van a in ima sto celostranskih reprodukci: in krasnih slik. Pač poučen primer    madžarske narodn©
propagande. _        Nemško založništvo >H©-
roldo de Esperanto« v Kelmorajnu je zopet izdalo nov esperantsko - nemški slovarček. Pisan je za mladino i<n obsega 6000 besed 6 posebnim seznamom zemljepisnih in lastnih imen, ki bodo dobro služila mladini dopisnikom. _ V Italijanskem mestu Brescia so se vršili nedavno javni izpiti slušateljev esperantskih tečajev na višjih šolah in društva stenografov. — Avgustova številka >Internacia Pedagogia Revuoo glasilo svetovne zveze esperantiatov • učiteljev, priobčuje med drugim pregled zadnjih uspehov esperanta v Evropi, Egipta, Kanadi ta Sorjetaki Rueljd. — Znanje esperanta med Švedskim učitelje tvom močno narašča Federacija učiteđjev-esperantistov izdaja za svoje člane In druge prioateljo
Kakšne filme nam prinese nova sezona
Med dragimi prijetnimi presenečen]! se nam eeeta tarifi šaljapia v
LjuMjaaa, 30. avguata. Informiral: smo »c pri ravnateljstvu   Elitnega  kina   Matice gleda začetka iti programa ▼ novi sezoni m povedali so nam vse, kar bo zanimalo občinstvo, ki rado zahaja v kino. E/vo, kaj smo zvedeli: Samo še dva tedne nas ločita od trenut-tai, ko zakipi v našem največjem kineina-to^rafu novo življenje. V petek 2. septembra otvori Eikni kino Marka svojo novo cssono. ki ae je na njo uprava med poletnim odmorom temeljito pripravljala. Letošnje jeseni stopi Elitni kino Matica pred javnost s sporedom, kakršnega ne more nuditi svojemu   občinstvu v  tako kondenzirani obliki miti najboljši velemestni kino. Nabavljeni so največji velefilmi, opere, operete,   šaloigre a rtajsJarvnejaima   pevci in igralci, vrstila se bodo filmi drug za drugim in sicer takšne kakovosti, da bodo zadovoljni z njimi tudi najbolj iabironi prijatelji EUma.
Sezono bo otvoril 2. septembra film
»MoJa boš«
Izdelan je po izvrstni francoski komediji m v njem nastopajo Willy Fritsch, Camilla Horn in znani komik Ralph Artur Robert*. Vsebina filma je zelo zabavna, smeha in
dovtipov je čez mero dovolj m nedvomno bo ta film ugajal našemu občinstvu tako, kakor malokateri doslej.
Sledrl bo Heinrich George v velikem in najoičinkovitejšem svojem filmu
»Temnica«
Predočuje nam življenje kasznenca v veliki ameriški kairni-lnici in njih oboroženo re-vofro. Velenapeto dejanje je prikazano v monumetntainih prizorih. Vse vloge so v rokah najboljših igralcev, med njimi v prvi TTsti Heinricha Georga, Gustava Die»sla, Egona v. Jordana, Paola Morgana, Dite Parlo in Wo!fganga Zifaerja.
Temu velefilmu z najmočnejšim dejanjem bodo sledili filmi sladkoopojne muzike. Prvič se bo v Ljubljani predstavila najboljša berlinska primadona Gitta Alpar. Ta pfjrka divnege gJasoi, znana širom sveta pod imenom ^berlinski slavček«, nastopi v prvem svojem filmu
»Če srce izpregovori«
Najslajše melodije in arije dričijo to film-sko delo in če povemo še. da je Gittin partner v fiknu Gu*tav Frohlich, njen zakonski dru-đ (poroka se je vršila pred meseci takoj, ko je bil firm izdelan), ne bomo več dvomili, da bo fUm tudi pri na« senzacija.
zvočnem filmu
Elizabeta Bergner
ki je po dveletnem odmoru pravkar dovršila svoj drugi prekraanl zrvocni filra »Sanjave ustnice«
NavtMtcicga priznanja bo deležna tudi na jnevejfta Minska opereta Roberta Smotrn
»Pesem, poljub, dekle«
Martha Eggeria, Gu*tav PrčhHch, Tibor Hahnav in Frifcz Grnabam.   ta a^auaSet
pod režijo Geza Bolvarva (znamenilega režiserja, ki je režira! filme »Dvoje tac v %
taktu«, »Pesmi je konec«, >Tango I^^bezni« itd.) je moral ustvariti fikn najboljae kvalitete.
LUiaa Harvev, naš« v Ameriko odhajajoča ljubljenka, se bo predstavila v dveh najnovejših svojih delih in sicer 8 Haas At-bersom v filmu
»Oittck«
in v družibi z Willy Frir*chem in Wilh/ Forstonj v divni opereti
»Sen naših dni«
Renate Mt/ller, nepozabna »gospodična tajnica« bo letos triumfirala v velefimm
»Želim se poročiti«
Družaibnik Renate Mullerjeve je Hermana T bi mi g, za smeh in zabavo pa skrbita kar dva izvrstna komika, Szoke SzakaJl in Frtte Griinbaum.
Richard Tanber
In njegova hčerkica Petra Unkel v filmu »Melodija ljubezni«
Richard Tauber nastopi v svojem najnovejšem filmu
»Melodija ljubezni«
S8«vm pevec bo zopet s avojrm Čarobnim glasom očaral vse svoje poslušalce, zlasti ker poje v filmu vlogo Gaivaradosija w opere »Tosca«. Nekaj nepopisnega je. kako krasno zapoje Tauber arijo iz tretjega dejanja **Ko so zvezde sijale« ..«
Frane Lehar je dogotovi! svojo najnovejšo filmsko opereto
»Vafeek sreče«
Božansko lepa muzika, mehke melodije, krasni šlagerji, vse to preveva film od začetka do konca. Dejanje se godi na Dunaju v predvojni dobi. Martha Eggerth kot plav »Laso dunajsko dekle, šarmantno in mikavno, poleg nje Rolph v. Goth, Ernst Ve-rebea » Paui Horbiger, to je ansambel naj-prisrčnejšega filma te sezone.
Novost na filmskem polju je pravkar dogotovljena   Smetanova popularna opera
»Prodana nevesta«
Prirejena za ftbn z ansamblom najslovitej-ših pevcev bo nedvomno dosegla tudi pri nas vetlik uspeh. Marinko bo pela znamenita češka primadona Jarmila Novotna, Kecala pa slavni baritonist državne opere v Berlinu Domgraf Fassbjinder.
Slavni Poljak, svetovno znani tenorist Jan Kiepura nastopi pri nas v dveh velikih filmih, v grandijoanem filmu
»Pesem noči«
in v mu z.kkalnem velefiknu
»Barkarola«
V prvem fihnu nastopa Kiepura kot sloviti
P. Deeoareelto:
Si)
Roman.
— Kie pa je, če ga ni tu?
Ta krik je bil tako bolesten, da je stari Vvon še bolj prebledel
— Moi s-Hi!.. .Svojega staa hocam imeti!... Dafte mi mojega sina!
Vsa iz sebe je pahnila slugo od vrat in že je bila na stopnicah. Sluga je hitel za njo, toda bilo je že prepozno. Hitela je po dolgih hodnikih in odpirala po vrsti vrata dobro znanih sob, dokler ni prispela do grofičme spalnice.
Stara grofica je ležala na postelji in umirala. Naslonjena je bila na blazinice, v rokah je držala križec in poslušala duhovnika, ki je bral mašo pred rTrrproviziranim oltarjem ob vznožju postelje.
Ko je vstopila Helena, je bledi obraz umirajoče zadrgetal. Zdelo se je, da se Ji Je zalesketaja v oseh solza.
Iztegnila 3© roko... da bi blagoslavljala ali BrokJtfijaJa?
KiTiOtie so jo preneseno pogledali. Tedaj je pa zapel ministrantov zvonček in vse glave so se sklonile.
Kakor ood vplivom višje eiie se ie
Helena prermila skozi množ«ico in stopila k umirajoči. Sklonjene giave je vzkliknila vsa iz sebe:
— V tem svečanem trenutku vam pri-segarn, da nisem zakrivila ztočina, ki ste mi ga, naprtili.
Nastala je grobna tišma. HeJena jo padla na kolena in poljubila svoji tašči roko.
— Ah, usmilite se me, usmilite »e matere, ki prosi aa svojega oiroika, usmilite se žene, ki si no$e Wova pri* boriti moževo srce, utrnilHe se Were, ki prosi vašega blagoslova,
— Storili ste *Wm. To je kazen, —. je Šepetala umirajoča s slabim, toda razločnim glasom,
— Ne, mati. nedolžna sem! Prilegam !.,, Mar hi mogla lagati v tem svečanem trenuto?.,. Kaj bi bila hkh gla grešiti, ko sem imela pr| sebi sina? Mar bi se m,i misel na Ramona ne bUa neprestano vsiljevala v moje spomine, kakor njegova podoba v moj« srce? In pa, mati. ali ne govori resnice tali glas, ali ga res ne morete razumeti? Poslušajte me, ozrite se name: poglejte, ali je v mojih očeh greh, ali le drži mojega čela sramota?
— Kje ste bili, — je nadaljevala stara   grofica s pojemajočim glasom,
_ kje ste bili med svojo odsotnostjo,
ki je niste mogli pojasniti svojemu možu?
— Kje mh bila?... Ah. oprostite
*>4i|NpMNiaj
•i
m*, m
sloviti poljaki tenorist, ki nastopa v fflmUi »Pesem noči« in »Barkarola^
pevec in nam s svojim Čarobnim tenorjem zapoje arfje kar iz Štirih oper: iz »Tosoe«, »Bohema«, »Traviate« in »Rigoletta«.
Brlita Helm se predstavi občinstvu v svojih krasnih filmih
»Atlantida« in »PoMednjI akordi«, Efc-saibeta   Bergner v dnržbi   z Rudorfom Forsterjem v največji svoji kreaciji v filmu KSfthe Nagv v krasni opereti »Sanjave ustnice«. »Lepa pu&tolovačina«c v monumentalne m velefilmu
»F. P. i ne odgovarja« in tako dalje.
Uiprava kina Matice si je nadalje že za-si^urala znamenite operete Pau4a Abrahma, Frarnca Leh-ara in Emerik« Kalma^a »Havajska roža«, »Friderika«, »Grofica Marica«, »Orlov« in »Dubarrv«. Da bodo vse te operete zasedene z naj-bo1!jšien ansamMom pevcev m iigralcev, izvedene z  največjim    razkošjem tn bogastvom, kakršnega ne premore nobeno gledališče, je povsem jasno.
Največja senzacija v tej sezoni pa bo gostovanje najslavnejSegfa nuskga pevca Fe-dorja Saljapina v komačni operi
»Don Quichotte«
Ta film, ki ga izdelujejo zdaj v Parizu m v Španiji in čigar premiero pričakuje ves svet z največjim zanimanjem, bo najbrže edina prilika, da bo naša širša publika lahko slišala slavnega pevca, ki se o njegovi slavi čita dan -za dnem po vseh časopisih. Saljapinov film bo dokončan do konca no-vemlbra in Elitni kino Matica ga nam pokaže že v decembru.
Velezamiroflv bo nadalje tudi rikn »Rasputin«, film o življenju moža, prod katerim se je nekoč klanjala vsa carska Rusija. Raaputi-ivovo vlogo bo igral v filmu »Conrad Veidt.
Predvajali se bodo nadalje filmi z velikimi, slavnimi pevci, čijih imena so občinstvu več ali manj znana. Tako bodo gostovali pri nas komorni pevci Maks Han-sen, Leo Sleaak, Mihael Bohnea, Hubert Marischka, H. H. Bollmann v prekrasnih filmih, najpopularnejši umetniki in umetnice kot Herman Thimig, Ernat Verebe*, Wolfgang Albach Retty, Magda Schneider, Lee Parrv Anny Ondra in se mnoge druge zvezde filmskega neba.
Poleg omenjenih filmov bo imel Elitni kino Matica na sporedu se celo vrsto velikih filmov z najboljšima igralci in pevoi. Imen vseh teh frhnov pa zaradi pomanjkanja prostora ne moremo navesti. Dejstvo je le, da stojimo na pragu prekrasne sezone, bogate na najlepših f+lmsk»h delih in ne-
mi, mati! Kje sem bila?
—- Ogovorite! — je ponovila umirajoča z drhtečim glasom.
— Pa naj bo. Vse vam povem, mati, toda Se enfcrat vas prosim, oprostite mi udarec, ki vam ga prizadenem.
In ko se Je sklonila nad umirajočo, je duhovni že izgovarjal besede:
— Corpus Domini...
Zvonček Je zaoingiljal dvakrat... trtkrat...
— Mati, bila sem v Toursu, da bi izprosila luvna za ufe°£Q* blodno dušo, ki sem Jo $ tem reSla, — je nadaljevala Helena.
Duhavnk »e je približal grofici z zadnjo popotnico.
— Eoce Detrs, — je dejal, — On je vaš sodnik, Vaš usnjem sodnik,
— Matt, je zašepetala Helena, mar ti, nedoBna sim. Pri bogu, ki ga »prejemate, prisegam znova, da sera nedolžna.
Kar   ae umirajoča dvignila in
sprejela »a<^ijo popotnico; in zdelo se je, da se jI Je v a®r*niji oolkrfla resnica.
S pojemajočim glasom, ki je pa bil poln vere, je jašepetala:
— Pftvite, da ste nedolžna, Helena, in verjamem vami. In odpuščanja vas pre*tm.
P?iiiit Je mlado žena za glavo m dolgo gtohria v oefUi VW Ptvpoei 99 si brisrt aoimt 0*1.
MaSt Je Uto konSaoa. I>ul>(?YnJk Je
dvom no se bo krog dosedanjih prijateljev filma spričo krasnega progroma, ki ga aa-poveduje kino Matica, še bolj razširil. H koocy Je treba $e to omeniti da bo sšao Matioa ari sleherni paadatavi predvajal najnovejši zvočni tednik in to t ii U fino svočne tednike, ki 90 ii>sivaj(ii, ker ra^najaio več novosti v haaadi ai sHisx
ev-
Med kolegi.
— Ko sem igral zadnjič v Hamburga na ana^nsa, je bs)o sijajna. Železni »artor je bU že spušcem, občinstvo jo pa
Se vedno vzklikalo: Ostanite tu! Ne odhajajte!
TO Da> zlasti v Haraburgu se veda upnika nesTanino.
Moskve, v vasi Gorki, v hiši, v kateri je prebil Lemn svoje zadnje dni. živi dnnm StaAav vsemogočni diktator Rusije. 2-ivi sam zase in samotno, ker gostje so zelo redki in le izjemoma je kdo povabljen na čašo vina.
Hi so pazi 15 paznikov nad ia dan; vsa vas je poma Stalinove garda« aakaj vsi kmetje ao bili izgnani in na njih mestu žrve Oseti in Georgijci, ki go--nore Stateov jezik in so mu vdani na življenja as smrt. V zadnji dobi je v tej gardi toda nekaj neonskih komunistov, ki jim Stalin posebno aaupa. Tudi domače šoferje so samcu jen" z nemčkicm, češ, da ao najbolj ■anieljiii ker ao brezbrižni za rusko poH-t*o.
Vsako jutro ae vozi Stalin okoli devet* ▼ aaprtem oklopnem avtomobilu v Moskvo. Spreraijnjjo ga trije stražniki in dva avtomobila vojakov. Kadar je nevarno za Stasa vo01 v Moskvo  na Kremi še pet
Kako Stalin živi
Stanuie t vasi Gorici prt Moskvi In živi skrajno preprosto — Nosi staro, zašito obleko
ima prijatelje ki so mu zvesto vdani. Njegova silna volja nesebičnost in popolna Čistost v denarnih zadevah zbujajo spoštovanje do tega moža, ki živi skrajno preprosto, nosi staro, zašito obleko in puši kratko pipo.
S tovariši obori je malo; glavno mu je, da ga poshaaajo in se ga boje. V svojem zasebnem arhiv« ima o vsakem vodilnem bo4j8evScu akte iz bivših carskih policijskih registra tur. Zato ve vse njih grehe in jim od časa do časa grozi, da jih ž njimi uniči, ako bi ne ubogali. Kdor ne posluša ali se upira, pride pred strankino sodišče, ki
ga izžene ali da ustreliti. Kdor se mu zameri, je izgubljen. Akte o sebi pa je uničil vse, zato niri njegovi najboljši znanci marsičesa ne vedo iz njegove temne preteldosti.
Za abstraktni komumrzem žrtvuje vse in trdno je prepričan, da je mogoče vladati 1© s silo, nagatjko, jeoo m usmrtitva-mi. In preverjen je, da le on izzove revolucijo, ki jo je napovedal Lenin. Ako pa pade on, pade boljševizem m ne bo svetovne revolucije. O tem je prepričan, dasi tega v Rusiji ne verjame in ne pričakuje nihče več. Mnogi se naravnost norčujejo iw Stalina in njegove fanatično omejene zagrizenosti.
Essad Boy pravi: >Stalinova čudovita, že pravljična osebnost je svojevrstna združba dveh velikih despotov stare Rusije: Ivan Grozni, ki je obešal bojarje, in Peter Verski, car železne pesti, sta njegova predhodnika. Stare metode krutih carjev so se obnovile pod Stalinovo vlado
v strahotah, ki jih $e ni bilo. A Stalin je še danes na Ruskem zelo nepopularen. Brez leska m mračna je njegova vlada. Nekdaj so mu delavci podarili simbolično železno metlo. To metlo drži kr»*pko v rokah, divje pometa,-čedi nasilno v stranki in Rusiji in ne sluti, da obnavlja tradicijo D žen "is kana, Tamerlana, Ivana Groznega in Petra Velikega, da je azijatski satrap, despot, kakršnega ni poznal niti ori-ent<
Nikoli ni bilo v Rusiji več bede, suženjstva, terorja, poRcajstva, nikoli niso bile Ječe take pome, nfkoU nf bilo toliko izgnanstev, konfiskacij fcnefka m usmrtitev kakor dandanes pod Starinom, &o nikoH ni bil noben ruski vradar tako osovražen kakor je Sta fin. In .število njegovih sovražnikov narašča dan na dan. Kako dolgo bo trajala Se njegova grozo vi ada?
Essad Bey pise: »Še vrada Jožef Vraa-rionovič Stalin (Džugašvili), general, tajnik komunistične stranke za zidovji Kremrja, kot poosebljena azijatska sila m grozo vi-tost, ki hoče pfemifi preko Evrope«.
čisto enakih avtov, ki so enako zastraženi. Iv. vsakega voza gleda temen orientalski obraz. Skozi šest različnih vrat prihaja in odhaja šest popolnoma enakih avtov. Nihče, niti šoferji ne vedo, v katerem avtu se vozi pravi StaAin. Tudi v Kremi ju ni nikoli znano, kdaj in pri katerih vratih pride Staflan, Celo na seje in zborovanja prihaja nepričakovano, nenadoma, a s arfcra&o raSfcian, NR-kotH ne sprejme nikogar sam, nikoh" ne je sam, nego vedno v družibi, zastražen.
Oženjen je drugič; prva žena mu je umrla pred revolucijo in mu rodila sina. Ko je imel bliizii 50 let, se je oženil vnovič
s 15-1 etno deklico Nadjo Alleluja, hrifoko iz osetskega rodu, ki ruščino komaj razume. S to drugo ženo je dobil dva otroka.
Stalin je dober mož in oče, a orienta-lec. Tudi za mater, bivšo šiviljo, lepo skrbi. Mati prebiva v Tiflisu v palači nekdanjih carskih namestnikov in je oibdana z vsem sijajem. Prvi Stalinov sin je bil tebndk, a je pri izpitih padel in sploh noče šrudiTati. Oče ga je izgnal v georgijsfco gnezdo z besedami: »Ce nočeš b*ti inženjer, pa bodi čevljar!«
Doma Stalin mnogo čita, da bi izpopolnil svoje nedostatno Tnanje in nizko omiko. Baivi pa ae le s strokovno literaturo o sooi-aliztmu. marksizmu, gospodarstvu. Za drago slovstvo nima smisla. Kadar ne čita. navija gramofon; rad gleda balete in posLušn opere; »lasti »Aida« mu je ljuba. Poizkušal ae je naučiti an^eščrne in nemščine, a brez pravega uspeha. Saj še danes
ne zna pravilne ruščine in govori najrajši geoijgijski.
Okoli 9. dopoldne se začenja njegovo delovanje. Čudovito je marijfrv in wtrajen. Po 16—18 ur na dan je vprežen za pisalno mizo, pri sejah, zborovanjih, avdijencah. Vse hoče storiti sam, vso državo drži sam v rokah. Aktov prebira in rešuje vsak dan na kupe. Dasi je brutalen, strašno grob, nestrpen, zvijačen fn zahrbten, nezaupljrv.
Nedelja, SI. avgusta,
9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10; Deset božjih zapovedi (p, dr. R. Tominec); 10.SO: Sah CB. Plem-čar); 11: Salonski kvintet; 12: Cas, poročila, plošče; 15.15: Vojni motivi v narodni pesmi, izvaja Prosvetno društvo Vič; 16.45: Salonski kvintet; 20z Vljohnski koncert Karla Rupla; 20.45: Pevski kvintet (gg. Lampret Dužan, Jeločnik St_, bratje Lovro, Janko in Vinko Korenčan); 21.15: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila, salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 22. avgusta.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19z Izprehod po modemih livarnah. (2abkar); 19: Kulturni izvor gospodarstva (Dr. S t, Gogala); 20: Koncert g. Riharda Zika (violina) in' prof. Janka Ravnika (klavir); 20.45: Prenos plesne glasbe iz Park-hotela na Bledu; 22: Cas, poročila,; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan.
blagoslovi] vernike m podeJil umirajoči odvezo.
Vsi so po maši odšli, ostala sta samo duhovnik in Helena. Duhovnik je bil starec visoke postave, ki >e poznal Heleno že mnogo let in ki je dobro vedel, kako cisto je njeno srce.
Iz spovedniee mu je bila znana stra§na drama in Heleoina plemenitost. Stopil je k postelji ter podal grofici papir in pero.
_ Se je čas, da popravite storjeno
krivico, — je dejal   u^airajoci grofici.
_ zapišite nekaj besed svojemu sinu,
da zve resnico in popravi krivico.
Grofica je razumela duhovnikove besede in že je dvignila roko, pa ni imela več moči; glava ji je omahnila na blazinico. Začulo se je smrtno hrope-nje. Agonija je bila kratka, toda grozna, nedvomno polna strahotnih vizij, kajti med težldm sopenjem so se slišale iz njenih ust besede obupa in groze:
_ Odpuščanje! Odpuščanje!
Kar se je vzravnala in zaklicala: __ Ramon! Milček! Carmen!
In omahnila je mrtva na posteljo, čez nekaj ur je ležala grofica cje Montlaur na mrtvaškem odru in sanjala svoj večni sen. Neizprosna smrt je bUa vtisnila njenemu obrazu izraz, rnar^ mornate veličine in lepote. Truplo, ki se se mu posnaU vsi «4J« pod mrtva-illfeft prtom, Je fetle podobne»beWl» kamnitim kipom na grobtrdcah. v breton-
skih cerkvah. In v grofionih očeh sta se lesketali dve debeK sohi, ki sta bili obtičali v kotičkih zaprtih vek.
Ob vzglavju mrtvaškega odra je klečala Helena in zrla vsa obupana na mrtvo grofico.
— Nobenega upanja, — je šepetala. Vse je končano ... vse!
X.
V izgnanstvu.
Med ljudstvom se rado pripeti, da se prijatelji zaradi malenkosti spro. Beseda da besedo in iz prepira nastane pretep. Prijatelj udari in ubije prijatelja. Potem pa strmi nad svojim zločinom in sam ne razume, kako je prišel mrtvec k njegovim nogam, še manj pa, kako je mogel ubiti prijatelja.
Tako je bilo Ramonu, ko se je vrnil s svojo materjo v Penhoet. Blodil je po okolici, spremljal ribiče po morju in jim pomagal pri napornem delu bled, izbuljenih oči, srce pa polno radosti, da se je tako temeljito osvetil.
A ponoči — noči so se mu zdele najstrašnejše — ponoči je često uro za uro prebiral pismo prešuatne žene, dokaz njenega zločina; čital je pismo vedno znova, počasi, požirajoč vsak zlog. iščoč v vsaki besedi, v vsakem stavku
in v vsafcem izrazu, ne&&šen, sfcrit smisel, tajne misli, ki so pismo narekovale.
Zaplakal jo. Objofcaval j° izgubljeno ljubezen, pokopane nade, uničeno življenje, ornadedbevano č&flfc*
NOVI VINODOL
najlepše kopališče na Gornjem Jadranu z velikimi tn lepimi pjsjjmi 2 km dolga obalna pot ob lepem parku. Tenis igrišče. Prvorazredni hoteli in penzioni ter mnogo vil, obdanih od borov. Pojasnila daje Zdraviliška komisija. 146
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
Makarska
Najcenejše in najlepše morsko kopališče na Jadranu
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franku.
»TRIBUNA« F. B. Lm_, tovarna dvokoles in otroškon vozičkov, LJUBLJANA. Karlovška c 4.
VEZENJE ZAVES. PERILA,
MONOGRAMOV ENTLANJE. AŽURIRANJE, PREDTISKANJE »BREDA« ZEPN1 ROBCI, RAZNA PREDTISKANA GENSKA ROČNA DELA
Otvoritveno naznanilo!
MR. PH. N. KOMGTAP.
vljudno naznanja, da je OTVORILA
lekarno na Viču
Lekarna je najmodernejše urejena ter prodaja vsa tu- in inozemska zdravila in specijalitete. — Oddaja recepte na vse bolniške blagajne.
(GRAZER MESSE) 27. AVGUSTA DO 4. SEPTEMBRA 1932
Jubilejna razstava goveđi
OD DNE 27. DO 30. AVGUSTA 1932
Razstava perutnine
OD DNE L DO 4. SEPTEMBRA 1932
Glavno razpečevališče sejemskih izkaznic ima banka BEZJAK, MARIBOR, Gosposka ulica št. 25
Za odgovor
znamko t — Na
WRW£
DVE STARINSKI SKRINJI bogato vloženi, 100 do 120 let stari, ceno proda Japel, mizar, žab jak 14. 3187
STANOVAL
ODDAM
dve pritlični sobi v Slomškovi, 1. sedaj carinska pisarna. Sti-risobno stanovanje, L nadstropje v Kolodvorski 34, ter troaobno stanovanje v Tavčarjevi 4. Več se poizve pri kamnoseški industriji Vodnik, poleg glavnega kolodvora.
3157
DIJAKINJE
sprejmem na stanovanje a popolno oskrbo: Poljanska cesta št. 20,011, vrata 7. Dobra domača hrana, zdravo in zračno stanovanje, parket, elektrika. Strogo nadzorstvo. Pogoji po dogovoru- 3200
NlPffiMKBINI
20 STAVBNIH PARCEL
od 600 do 1200 m2 obsega, pravokotne, pri državni cesti in tramvajski postaji, po primerni ceni naprodaj. Stavbišča so re-gulačno odobrena in se izda stavbno dovoljneje brez ovir. — Natančnejša pojasnila pri F. šušteršič-, Zapuže-št. Vid pri Ljubljani. 3184
HIŠO Z VRTOM
in sadovnjakom ugodno proda Fr. Peklar, št. Peter št. 93, postajališče Radeče pri Zidanem mostu. 3173
nun
BRIVSKEGA VAJENCA
sprejme takoj Branko Cer jak, brivec, Gos posve tska cesta 7.
3188
VAJENCA
za kamnoseško obrt sprejme takoj Karol Novak, kamnoseški mojster v št. Vidu nad Ljubljano. Oskrba v hiši. 3196
GlME
9
GRAMOFONSKE PLOSIE OD DIN 15.— prodaja »šlager«, Aleksandrova cesta 4  (prehod >Viktoria< palače). 69/T
Klavirji!
Planini!
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Holzl,   Stingl original,
ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Aleksandrova cesta št. 7
(vogal Beethovnove ulice)
SLUZ9E
KLAVIRJI. PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 40. iS/T
ZADPHO MESTO
Večja tvrdka bo otvorila podružnice v v«eh krajih. Zato se iščejo zanesljive osebe kot
poslovodje (-kinje)
z mesečno plačo 600 nemških mark. Popolnoma nova metoda prodaje.
Ponudbe na: post-achlieasfach S2S in K assel (Dentschland)
PLAČILNO NATAKARICO
išče ' restavracija v Zagrebu. Spretna, sposobna, zdrava, dobra računan ca, dobi stalno mesto za vse leto. Plača mesečna, z oskrbo v hiši in na željo tudi stanovanje v hiši. Dopisi pod »Plačilna 3143« na upravo >S1. Naroda«.
MLADO DEKLE
snažno in pošteno, za opravljanje živine ter za poljska in hišna dela, sprejmem takoj v službo. Ponudbe s sliko na naslov: Weinberger, Žirovnica, Gorenjsko. 3197
DVA ČEVLJARSKA
POMOČNIKA
dobro izvežbana v šivanem in kontesnem delu, ter 2 za zbita dela sprejme takoj Andrej čer-nilec, čevljarstvo v Kranju. 3192.
KOT SLUGA, LNKASTANT ali tudi za druga dela, iščem službo. Vešč sem več jezikov. — Cen j. ponudbe na upravo 3>Slov. Naroda« pod >Trezen 3193«.
Via pleskarska
MESARSKEGA POMOČNIKA in klobasarja, dobro izvežbana, sprejme takoj Ivan Gaube. Studenci, Obrežna cesta štev. 63.
3194
KNJIGOVODJA
z dolgoletno prakso, prevzame samostojno tudi katerosibodi administracijo, vešč italijanskega, nemškega, angleškega jezika, išče primerne službe v kateremkoli kraju. Dopise na upravo »Slov. Naroda« pod šifro »Primorec 3177«.
Najnovejša številka »DRUŽINSKEGA TEDNIKA ROMANA« danes izšla na 12 straneh 3186
NA DOMAČO HRANO
dobro, se ceno sprejmejo gospodje in gospodične v centru-mu mesta. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Nizka cena«, event. se poizve tudi naslov«. 3198
Zalivala«
Vsem, ki so nam ob težki izgubi našega nenadomestljivega soproga, očeta, brata, zeta itd.
gospoda
JANKO DERMICA
lesnega trgovca v Mojstrani
izkazali srčno sočutje, ga v hudi bolezni tolažili, in vsem, ki so ga spremili na potu k večnemu počitku, izrekamo tem potom najprisrcnejšo zahvalo. Ob prerani izgubi našega pokojnika amo prejeli toliko tolažil, da se nam ni mogoče zahvaliti posameznikom, zato naj vsem le Rog poplača.
Prav posebno se zahvaljujemo čast. duhovščini, Triglavskemu pevskemu društvu za glnljive žalostinke, gg. govornikom, dalje vsem sokolskim društvom, gasilnim društvom, Lovskemu društvu v Mojstrani, Tujsko prometnemu društvu, Trigl. podr. S. P. D., Skalašem, Smučainkemu klubu ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se zbrali od blizu in daleč, da izkažejo zadnjo Čast dragemu pokojniku. Dalje srčna hvala za nebrojne vence in cvetje.
Vsem za m Bog plačaj!
— Radovljica, dne 18. avgusta 1932.
Žalujoči ostali:
— Janko in Boris, Dernič, Babic, Boiič.
sinčka — Bodbine
in
dela
Izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo
J* HLEB&
družba z o. z. pleskarstvo in sobosHksrstvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon 3070.
Obrežni penalon »KVARNER« V BAČKI na  Krku  daje prvorazredno oskrbo za 60—65 Din inklus. vse takse. 3195
Ia BOSANSKE SLIVE
sveže (debele), kg po Din 3.25, v košarah po 30 kg franko naročnik — pošilja brzo vozno G. Drechsler. Tuzla. 3148
ANGLEŠKE STOFE najmodernejše, dobite na obroke! Zahtevajte poset potnika! A. H. Klačnik, Mojstrana,
3172
TRPEŽNI   AFRTK MODBOd
spalne fotelja, fino
Din 1S00.— prodaja
BUD. SEVER,
LJUBLJANA, Marijin trg 2
Telefon 2622
ČEVLJI
NA OBROKE
»TEMPO«, Gledališka ulica 4
(nasproti operi).
MODBOGE
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke  vam nudi najceneje IGNACIJ NAROBE, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) 25/T
S
KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER,
Sv. Petra e» 14.
72/T
POSOJILA
POT DO LASTNEGA DOMA in blagostanja vsakemu odprta. Pojasnila daje Stavbna hranilnica in posojilnica Ljubljana. Miklošičeva 15. 68/T
L Mikuš
LJUBLJANA, Mestni trg 1$
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Ustanovljeno 1860.
Ustanovljeno 1860.
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA
Alojzij Vodnik
LJUBLJANA,
(poleg glavnega kolodvora)  KOLODVORSKA ULICA 34 Velika zaloga preko 400
NAGROBNIH SPOMENIKOV
vseh oblik tn velikosti se razproda po
rnižanifr cenah,
dokler traja zaloga.
Izdelava novih spomenikov po lastnih načrtih najmodernejših oblik po nizkih cenah. — Sporočite naslov, da vas obišče na domu strokovnjak m izdela načrte po Vaši želji.
OTVORITEV VINOTOČA
▼ šelenburgovi ulici štev. 6
Točila se bodo prvovrstna štajerska vina po najnižji ceni__Postrežba točna in solidna. 3202
i
%MSKE
za knjianfe
Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno
lete izgubite težini 8—14 kg. 100 tablet Din 46.—, 200 tablet Din 74—,
Ljubljana
J
Enoletni trgovski tečaj
Slovenskega trgovskega društva v Maribora
Pouk se bo vršil v prostorih državne trgovske akademije v Mariboru, Zrtnjsfcega trg
štev. 1* L nadstropje.
Predmeti: knjigovodstvo, trgovsko računstvo, iikumirtn In nemška korespondenca,
nauk o trgovini in menicah, gospodarski zemljepis, slovenska in nemška stenografija, strojepisje, blagoznanstvo ter nemščina in slovenščina.
Otvoritev tečaja bo dne 9- septembra 1932.
Vpisovanje je dnevno od 9. do 10. ure na Zrtnjskega trgu št. l/L, sob Sprejemajo se tudi pismena prijave na ravuateaJbUiu
Pazite na
trgovski tečaj Slov. trg. društva v Mariboru,
Zrtnjskega trg ŠL ML
4fc
TELEFON 31*2 — 3126 POftTNO 6EK* RAČUN V LJUBLJANI 10.534
Hnajaja: Josip Znpsncie, Za »Narodno ttskarnoci
— MV