[, 15• <'---:.. ',.;-- ' "'-'r ~ 'l Q 1 " ') L f ~' '""'L' l /.'\IJl'/,('A 4 R.,, 1 :, \ 1 .. ; ~e ts„k,·~· h .,. ~ C ' ,, .. , \ , 1 . 1 L ,-, JI V/J ro1 11111,111 r,•r, 6·n )ik < J fllJ I J, )1 1J 11"1, I' \(1 1 ,,,t, C,ll'lri•· l,Jrd,11 pl,HIU,Hllt' 1'1 Cl'rult•l\~.,I upt,lY,1 SR '>lnvl'rli t' n J1v,1n1l 1,, 'll"t,11111• G•·nl"'I'~•• UJH ,lY'" '>JIStnvrniir JH•('u~r1., rin 11 ~ 1 III II 7 1 1• l• , l'l 'I lot 1' ! 1•!1 1 pjt,I, u,• EG CA GEODETSK V E S T N K GLASILO ZVEZE GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV SLOVENIJE Letnik XVIII Številka 2 Junij 1974 V s e b i n a Stran Aktualni intervju in aktualni članki Geodezija v luči nove zakonodaje (razgovor z direktorjem GU SRS) 2 Zakon o zemljiškem katastru (Ur. 1 ist SRS, št. 16/74) 7 Zakon o temeljni geodetski izmeri (Ur. list SRS, št. 16/74) 15 Stanko Majcen Program geodetskih del za leto 1974 in izvajanje srednjeročnega programa 21 Ivan Buder Osnovne karakteristike topografske karte SR Slovenije l :25 000 · 25 Strokovni članki Emil Keržan Albina Pregl Emil Keržan Stanko Majcen Franc Lodrant Človeški faktor v kartografski komunikaciji Kartografsko razpočenje načrtov in kart Kartografija držav v razvoju Geodezija na Poljskem Ob ustanovitvi geodetske uprave pri skupščini občine Ravne na Koroškem Novice in zanimivosti iz stroke Društvene vesti Obvestila 31 35 38 41 43 45 52 62 Izdajatelj: Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije. Uredniški odbor: Glav- ni urednik Zlatko Lavrenčič, odgovorni urednik Jožica Švarc, tehnična urednika Marjan Smrekar in Zlatko Lavrenči, uredniški svet: Ivan Go.lorej, Alojz Gorenc, Emil Bremec, Bogdan Samobor. Ovitek izdelal IGF Ljubljana, razmnoževanje teksta GU Maribor. Izhaja 4 krat letno. Člani Zveze GIG Slovenije dobivajo Geodetski vestnik brezplačno. Letna naročnina za nečlane društva je 60 ND, za kolektivne naročnike za prvi izvod 200 ND, za nadal j ne izvode 100 ND. Naslov uredništva: Geodetska uprava Maribor, UI. heroja Tomšiča 2, 62000 Maribor, telefon 25 771 interna 362. Številka tekočega računa 51800-679-70403 pri SDK Maribor. GEODEZIJA V LUČI l'JOVE ZAKONODAJE (Razgovor z direktorjem GU SRS) Leto 1974 bo vsekakor zapisano v slove,nski geodeziji kot pomembno zaradi sprejeman- [a ~Jeodetskih zakonov, saj smo v tem letu prvič dobili republ iškc1 zakona, ki urejata področje zemljiškega katstra in temei jne geodetske izmere (Ur. 1 ist SRS, št. 16/74). R 0 zen tega se predv;deva, da bosta še 1 ~tos sprejeta sprernen jena zakona o geodetski službl in o katastru komunalnih naprav. Ce k temu dodomo še novo ustavo SFRJ in SRS, zakon o ljudski obrambi (Ur. li:;t SFRJ, št. 22/74) in zakon o spremembah in do- polnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju zveznih upravnih organov in zveznih organiztJcij (Ur. list SFRJ, št. 21/74), ki tudi potrjujejo določene zadeve, ki tangirajo geodetsko službo, lahko opravičeno trdimo, da bo letošnje leto, kar se geo- detskih .zakonskih predpisov tiče, zelo bogato. V zvezi s pomembnostjo sprejema in izvajanjem teh zakonov smo zaprosili direktorja Geodetske uprave SR Slovenije, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Tovariš Miroslav Černivec se je naši prošnji odzval in nam odgovoril na naslednja vprašanja: Vprašanje: Kako ocenjujete pomen prvič v Sloveniji sprei etih zakonov o temeljni geo- detski izmeri in zemljiškem katastru? Odgovor: Geodetska služba SR Slovenije .,;i je že več let pred ustavnimi spremembami prizadevala za večjo svobodo ukrepanja na področju predpisov in izvajanja temeljne geodetske izmere in zemljiškega katastra. S sprejetjem teh zako- nov so ti dolgoletni cilji končno doseženi. Sistem omenjenih zakonov omo- goča zaradi svoje fleksibilnosti stalno adaptiranje glavnih nalog in značaja geodetske si užbe glede na družbeno-gospodarske potrebe, kvalitetno zagotav- ljcmje prostorskih evidenc v skladu s tehničnim razvojem, možnostmi in po- trebami ter reševanje številnih drobnih vprašanj sistemske in tehnične nara- ve, kjer smo bili doslej zaradi prevelike togosti zveznih predpisov često o- virani. Pomen zakonov je torej v odprtih možnostih za nadal jni razvoj sistema geo- detskih evidenc, realizacija tega pomena pa je odvisna od strokovnega in enotnega angažiranja celotne geodetske službe pri iskanju novih sistemskih in tehničnih rešitev. Vprašanje: V SR Sloveniji smo prejeli ločen zakon o zemljiškem katastru in ločen za temeljno geodetsko izmero. Kot je znano so druge republike in pokrajine zadrževale prvotni zvezni koncept urejevanja materije izmeritve zemljišč in zemljiškega katastra. Kateri so glavni razlogi, da je Slovenija sprejela dva ločena zakona? Odgovor: V nekaterih drugih jugoslovanskih republikah in pokrajinah so dokaj avto- matično prevzemali dosedanji zvezni sistem in predpise v svojo zakonodajo, kar. je bilo glede na kratkost rokov tudi deloma razumi jivo. V naši repub- liki so bile glede tega vprašanja priprave pravočasne, odločitev•o delitvi materije obeh zakonov pa pogojena z našim razvojem v zadnjih letih. Sma- tram, da dajemo s temeljno geodetsko izmero družbi predvsem osnovne doku- 2 mente za prostorsko planiranje (na nivoju občine, regije in republike), z zemljiškim katastrom pa urejamo lastninsko pravne odnose. KI jub poveza~ nesti obeh elementov pa gre za različne sisteme, kvalitete, prioritete in družbene aktualnosti, tako da je delitev glede na prostorsko usmerjenost geodetske službe v SRS smoterna in nujna. Vprašanje: V skladu z načeli, da naj zakoni urejajo le načelne in splošne zadeve, sta pripravi jena oba zakona o zemljiškem katastru in temeljni geodetski izmeri. To pa pomeni, da se bo do izdaje podzakonskih predpisov, za iz- dajo katerih je pooblaščen direktor Geodetske uprave SRS, pojavilo več nejasnosti. Ali ima Geodetska uprava SRS predvidene kakšne akcije ozi -. roma ukrepe, da bi se sprejeti zakoni lahko izvajali čim enotneje? Odgovor: Kadar se kak sistem spremeni, prihaja vedno do odprtih vprašanj, nejasno- sti ali celo zastojev. Na to bomo morali biti posebno pazljivi do izda- je podzakonskih predpisov na osnovi nove zakonodaje, verjetno pa tudi v prvem obdobju pozneje, saj bomo z novim sistemom neogibno prekinili s p:-akso detajlnega predpisovanja in prepustili vrsto zadev odločanju nepo- srednega izvajalca. Da bi prehod opravili najmanj boleče, bo potrebno povečano sodelovanje vseh prizadetih (proizvajalci, republiška in občinske geodetske uprave ), aktivno spremi janje problematike, dajanje sugestij glede možnih izboljšav itd. Geodetska uprava SRS bo organizirala glede tega več posvetov in v obliki komentarja in priporočil usmerjala to občuti jivo področje našega dela. Vprašanje: V zakonu o zemljiškem katastru in zakonu o temeljni geodetski izmeri je direktor Geodetske uprave SRS zadolžen, da izda v dveh letih od uvel ja- vitve zakonov podrebnejše predpise za njihovo izvrševanje. Znano je, da so bili dosedanji zvezni predpisi izredno detajlni in so bili posebno v SR Sloveniji često predmet ostre kritike. Ali nam lahko vsaj načeloma poveste ali 'bodo naši predpisi drugačni od zveznih in če bodo, kako boste to uspeli opraviti v zakonskem roku, ki je glede na nepopolno zasedbo Geodetske uprave SRS vsekakor vse prej kot dolg? Odgovor: Deloma je vprašanje pojasnjeno v prejšnjem odgovoru. Glede vsebinskega okvira podzakonskih predpisov smtram, da bodo ti predvsem zajemali kriterije natančnosti in vsebino geodetske dokumentacije, ne pa delovnii'l metod, postopkov in drugih tehničnih podrobnosti. V slučaju potrebe ima- mo še vedno možnost, da nekatere zadeve rešujemo s priporočili, komen- tarji in pojasnili neobveznega značaja. Časovni rok dve leti res ni kratek, vendar so bila pripravljalna dela na tem področju že pred časom začeta. Dogovrojeno je akfr.mo sodelovanje Inštituta Geodetskega zavoda SRS, naš interes pa je pri tem vključiti vsa- kega geodetskega strokovnjaka, ki je pri tem pripravi jen sodelovati. Vprašanje: Z zakonom o temeljni geodetski izmeri je določeno, da SR Slovenija so- financira tudi v obdobju 1976 do 1980 izdelavo temeljnih topografskih na- črtov v merilu l :500, 1: 1000, 1:2000 in l: 2500. Kriterije za sofinanciran- je programiranje in izvajanje izdelave teh načrtov se določi z družbenim dogo\'ororrmed Slovenijo in občinami. Zanima nas, katere konkretne za- 3 Odgovor: deve in kako bc:ido predvidomc1 urejene v ornenjenem družbenem dogovoru? Pripravili srno okvirni osnutek družbenege1 dogovora, ki ima v glnvnern na- slednje elemente: Prograrnironje: republika in občine se dogovorijo o kriterijih za izbor ob- močij, ki pridejo v poštev za izdelavo zgoraj navedenih načrtov. Ti kri-· teriji naj zajamejo predvsem mesta in naselja, ki doslej teh noč.rtov še nimajo, dalje kompleksno lzde!avo načrtov občinskega središča in drugih ob- činskih razvojnih centrov t(~r večja zaokrožena območjo, za katera je pred- viden urbanistični ali zazidalni načrt, Ti kriteriji se, lahko dopolnijo s ko·~ ličinskimi omejitvami (velikost naselja glede na število prebivcicev cdi po- vršino), vendar morajo bi!·i v tem slučaju dopuščene tudi 1z1erne. Financiranje: republika in občine se dogovorijo o deležu sofinanciranja zc1 izvajanje programiranih del. Ker je limit republiške udel po zakonu 50%, bo Geodetska uprnva SRS predložila osnutek ključa za sofinanciran- je, po katerem bi zncišala republiška udeležba od 25 do 50% glede na no- rodni dohodek no prebivalca občine (z izjemo občine Ljubljana-Center,kjer bi bil del republike največ 10%), Izvajanje: r0pubiiko in občine se do~iovorijo, da se odiočonje o izvajalcu prepusti posameznim občinam z omejitviio, da morajo te v določenem ro- ku po sklenitvl tega dogovora pooblastiti eno geodetsko organizacijo zdru- ženega dela za izvajanje vseh nc1log na svojem teritoriju, ki so predmet družbenega dogovora zo obdobje vseh 5 let, Geodetska uprava SRS smatra, da je predi omejitev nujna glede na posebni družbeni pomen dejav- nosti in smotmosl·i planiranja in izkoriščanja kadrovskih in tehničnih ka- pacil'et geodetske operative Vprašanje: V skladu z določili novih zakonov je Geodetska uprava SRS ob sodelova- nju Geodehkega zavoda SRS pričela pripravljati srednjeročni program geo- detskih del zo naslednje srednj no obdobje 1976-1980, Kaj nc:1m lahko poveste za sedaj o priprovi tego progrmna? Odgovor: Da bi lahko geodetska si užba v obdobju 1976- "1980 družbi zagotovi la raci- onalno izvajanje novih nalog, zaključila glavne dolgoročne akcije iz se- danjega programo in tako obdržala kontinui1eto dejavnosti, moramo že v letošnjem letu tako v republiki kot v občini pristopiti k pripravljanju pro- gramo geodetskih del v obdobju '1976-1980. Geodetska uprava SRS je že izvedla uvodna pripravljalna dela in si postavila za cilj, da najkasneje do jeseni 1974 izdelc1 osnutek programa, ki bi bil že usklajen s stališči občin­ skih geodetskih uprav. Tak osnutek bi bil koncem leta poslan v mnenje ob- činam in bi na tej osnovi lahko v prvih mesecih prihodnjega leta izdelali dokončen predlog, ki bi ga sprejela pristojna republiška in občinska tele- sa. Enako bi nastopali pri sklepanju v zt1konu o temeljni geodetski izmeri predvidenega družbenega dogovora. S tem bomo zajeli dela, ki so v repu- bliški pristojnosti in tista dela iz občinske pristojnosti, kjer v predhodnem obdobju do leta 1980 republika nastopa s sofinanciranjem. 4 Okvirni osnutek programskih nalog z.ajema: Temeljne geodetske mreže (študije, sanacije, vzpostavitev navezCJvcil~ ne mreže za potrebe zemljiškega katc1slra na izbranih območjih). 2 ~ Dokonči:mje terriel jnega topografskega načrta v merilu 1 :5000 ln 1:10.000 m1 vsem območju republike. 3 - Temeljne in pregledne karte (dokončanje 1:25.000, pričelek del no 1:50,000, 1:100.000, izdelava nove karte 1:200.000). 4 Ostala dela s področja temeljne geodetske izmere in geodetske pro- storske dokumentacije (cildič:no aerosnemanje, geodetska prostorskri dokumeni'acija republike, itd.). 5 ·~ Nova izdelava zE1rnl jiškega katastra (predvsem del Prekmurjc1 in i z.bnJ~· ne najnujnejše intervence nCJ ostalih območjih republike). 6 - Ostala dela s področja zemljiškego katastrn (bonitiranje, uvodbrepublika nima na razpolago potrebnih sredstev v vi·- šini po ključu, sprejema Geodetska uprava SRS izjemoma moralne obveznosti, da bo te obveznosti poravnc1la v času do 1975 leta ali potem, če bo imela zato odo- brena potrebna sredstva, oziroma, da se spremeni skl juč sofinanciranja. Ivan BUDER OSNOVNE KARAKTARISTIKE TOPOGRAFSKE KARTE SR SLOVENIJE l :25.000* V kratkem bodo družbeno-politične skupnosti, republiške inštitucije in organizacije združenega dela SR Slovenije lahko uporabljale novo topografsko karto v merilu 1 :25. ooo za celotno območje republi.ke Slovenije, Nosilec te zelo pomembne akcije za razvoj družbene skupnosti in njenih proizvajalnih sil je Geodetska uprava SR Slo- venije {GU SRS), karto pa bo izdelal in tiskal Vojaški geografski institut {VGI) iz Beograda. To bo prvi primer v Jugoslaviji, da bo območje celotne republike pokrito z novo, enotno in homogeno karto tako velikega merila za potrebe gospodarstva in znanosti. Poleg tega je zelo malo držav, ki se lahko pohvalijo s tako sodobnim izdel- kom. Mnogi uporabniki se bodo srečali s to karto in njeno vsebino kot z novim in svojevr- stnim virom informacij o stanju in odnosih v prostoru, zato je zelo koristno, da v kratkem navedemo osnovne podatke o tej karti, njeni vsebini, natančnosti in možno ,_ stih uporabe. To pa je tudi dejanski namen tega prispevka. 1. Osnovni podatki Topografska karta 1:25.000 za območje SR Slovenije se izdeluje na osnovi meritev,ki jih je opravil VGI v razdobju 1956 - 1967 in dopolnilnih meritev iste inštitucije v 1973. in 1974. letu. Prve meritve so opravljene s fotogrametrično metodo. Z isto metodo opravljajo tudi dopolnilne meritve, katerih osnovni namen je ažuriranje vsebi-,. ne karte, ker so v tem času nastale ·na zemljišču velike spremembe. Območja izven naše države bodo prikazana na osnovi najnovejših razpoložljivih katografskih materia- lov. Karta je izdelana v Gauss-Kr0g'erjevi konformni projekciji, celotno območje SR Slo- venije pa je zajeto v peti coni. Geografske dolžine se računajo od začetnega meri- diana skozi Greenwich. Na karti so označene geografske koordinate oglišč lista kot tudi številčne vrednosti linij pravokotne koordinatne mreže, Dimenzije lista karte so 7~30 11 x 7"30", okvir lista pa 1e praktično enakokraki trapez,, katerega stranice pred- Ivan BUDER, dipl. ing. VGI Beograd * Z dovoljenjem avtorja je pripravil prevod iz srbohrvatskega teksta in nekatere stvari · dopolnil tov. Stanko Majcen, dipl. ing. GU SRS. stc1vl[aio '✓ rovnih iinijah dele rneridiano in puralek. Velikr0st srrgnic karre je cca 38,6 x 55,5 Ct"'l, pov1·šina enega listo korte p(l ol::.s0ga cca 134 km'- oziroma ·13.400 t\Cl. Osnovo ?.'0 :azdellrev \i:i ii,.i' kcirh,~ 1:100,l)OO, ki io [e izdol VG!. Vsak llst irrKa imt: po m,jbolj :z.nanern nastc,iju,. ki je na niem prikazcmo. C:.:dotr,o obrnoč:je SI~ Slo·,•r:m1je pokrlvo 197 lis'rov koriR ·1 ::::5,000, c.d tego zajema 110 llstov izkliucno o~rnoč:je rt9ublike, 87 listov po zrqoma delno tudi SR Hrvat- :;ko ozirnrnq sos~"idnie dd(Ne .. Kartct bo lislwna v treh b::irnbinaciji:1h 1n s1ce1: - v štil'ih brnvah s popolno vsebino: !;ituacija v črnl,. r,siief v sepii, hidrografija v modri, površine pod g;ndom in :;adovnjaki v ::uc':leni bcffvi; v dveh bmvah s popolno vsebir,o: !11drografijc1 v modri in vso ostala vsebina v si- vi barvi,; '" dveh barvah z nepopolno vsebina relier v sep11 in hidrografija v modri barvi. \/ skladu s pogodbo med VGI in GU SRS naj bi l'iskali karto l :25,000 za celotno obmoi::je republike do konca 1975.leta, prvih 45 listov pa do konca letošnjega le- to in nadaljnjih 60 listov do 3·1. 6. prih,:x:Jnjega leta. Konkrelen pregled tiska po- sameznih listov karte je razviden iz grafičnega pregleda v merilu 1 :750,000, ki je uporabljen za platnice te številke Geodetskega vestnika, V tem pregledu so o:rna- čeni in izpiscmi nazivi vseh listov karte 1:25,000, ki pokrivajo območje republike. Prednaroč:la za karto sprejema GU SRS. V prednaročilu je cena enega lista posa- mezne kombinacije tiskane karte na kartografskem papirju: 50 din za štiribarvni tisk s popolno vsebino, 40 din za dvobarvni tisk s popolno vsebino in 30 din za dvo- barvni tisk z nepopolno vsebino. 2, Vsebina karte Po vsebini ta karta zelo detailno, izčrpno in realno prikazuje prirodne in antropo- ge11e objekte in pojave na zemljišču ter zadošča maksimalnim zahtevam za inventa- rizacijo prostora ln i'1jegovega raziskovanja. Zaradi popolnega vpogleda in možno- sti sprejemanja ustreznih zaključkov o uporabi te karte je v naslednjih podpoglav- jih podana vsebina karte po osnovnih elementih, 2. l. Relief Relief je prikazan v obliki izohips z 10-metersko osnovno ekvidistanco, zaradi čim jasnejšega in popolnega prikaza zemeljskih oblik pa so uporabi jene tudi pomožne izohipse na 5 oziroma na 2,5 metra. S posebnimi znaki so poudarjene skalnate gre- benske oblike, stene, plazovi, ledeniki ter manjši ter večji hudourniki, Za prika- zovanje mikrorel iefa so uporabi jeni tudi posebni pogojni znaki, tako da so izra- žene vse kotline, poglobljenosti in opazni manjši lomi zemljišča. Zaradi lažjega či­ tanja reliefa 'so označene podnice, kjer je to potrebno, vsaka 5 osnovna izohipsa pa je izvlečena z debelejšo linijo, na posameznih mestih te izohipse pa so vpisane absolutne viši ne. Na karti so načeloma prikazane vse trigonometrične točke, karakteristične terenske oblike in pomembnejši objekti pa so označeni s kotami. Višine trigonometričnih točk in kote so zaokrožene na cele metre, na območjih, kjer so pomožne izohipse siste- 26 matično izrisane na površini 4 km2 in večji, pa so zaokrožene na decimeter. 2.2. Hidrografijo Na :S:arti so prikazani vsi stalni in začasni vodni tokovi in kanali, izviri, obalna linija morja ter jezera, mlake, ribniki, močvirja in periodično poplavljene površi- ne. Poleg tega so prikazani razni objekti, kot so: osami jeni vodnjaki, cisterne z vodo, vidno označeni vodovodi, tuneli za vodo, tlačne cevi I bazeni za vodo in še drugi objekti. Od izvirov so prikazani vsi izviri s kapaciteto nad 2 litra vode v minuti. Način izrisa rek, potokov in kanalov kaže njihovo stalnost in širino, dopolnilni zna- ki, ki se vrisujejo (slapovi, kaskade, otoki, sipine, brodovi, označbe plovnosti, vr- ste obale, spremljajoči useki in nasipi itd.) prikazujejo njihove pri rodne in druge značilnosti. Pri prirodnih jezerih je dana višina srednjega stanjc1 vode, pri umetnih jezerih (a- kumuladjski bazeni) pa je z obalo jezera podana linija maksimalnega stanja vode. Obale mlak so prikazane po srednjem stanju vode. Kot periodično poplavljena zem- 1 jišča se prikazujejo tiste površine, ki so vsako leto popi avl jene ob določenem ča- su, Na tej karti je prikazana hidrografija v takem obsegu in na nač;in, da je možno direktno ali pa z interpretacijo karte videti in oceniti vse objektivne in subjektiv- ne lastnosti voda in njihov pomen na določenem prostoru, 2.3. Rastlinstvo (vegetacija) Na karti 1:25.000 so prikazane površine, ki so zarasle s samoniklim rastlinjem in z zasejanimi ali zasajenimi rastlinskimi kulturami, če so le - te na karti večje o~ 4 mm2 • Trav~iki in pašniki se prikazujejo , če obsegajo v naravi več kot 0,5km oziroma 8 cm .na karti. Od neplodnih zemljišč so posebej poudarjene površine pod peskom in kamenjem. Na osnovi gornjih načel so na karti prikazani: gozdovi (z označbami vrste in ureje- nosti), grmovje, osamljena drevesa, površine pod mladimi sadikami (drevesci) in na- sadi topolov, skupine dreves in drevoredi, parki, žive meje, sadovnjaki, vinogradi in hmeljišča. Tak prikaz vegetacije in pokritosti zemljišča omogoča proučevanje prirednega boga- stva republike, planiranje in organiziranje gozdarstva in kmetijstva, izvedbo raznih nalog glede bonitiranja zeml/jšč, geobotanične raziskave in proučevanje pogojev in ukrepov za zaščito prirode. 2. 4. Nasel jo Vsa mestna, industrijska in turistična nasel jo, vas, 1n zaselki so detajlno prikazani na tej karti. Tako so prikazana kmetijska gospodarstva, skupine zgradb, osamljene zgradbe, cerkve in kapele, kolibe kot tudi vse druge zgradbe in objekti gospodar- skega, socialno ali kulturno - zgodovinskega značaja. Na karti je dana točna, jasna in popolna slika o položaju, velikosti, vrsti in po- menu prikazanega naselja. To je doseženo s prikazom zunanje konture nasel jo ter z notranjim razporedom in gostoto zgradb. V mestih so prikazane ulice in trgi, pro- metnice, razpored javnih zgradb in objektov materialne kulture, parki, nasadi, ze- lene površine in drugi detajli mestne strukture, Vaška naselja so prikazana glede na tip, karaktaristike in njihove notranje strukture, tako da se razlikujejo strnjene dol- 27 ge vasi, roz.tresene VClSI in vosi, ki se priL>ližujejo mestnemu tipu naseljo, Zgrndbe in drugi zgfcjeni objekt1 induslrijrii,:es~a, turisHčne~1t1„ krnetljsknfJO„ sodni- nega, kulturnegn ali zgodovinskeg,, zrwčaio so pdkazm,1 v sklopu 11~1se:jn oli k-če-· no, pogojni znak, noris ali kratico pa kCJže no npliov.::, \/'rsto in nomen (tovmrK1, elekharne, rudniki, šole, bolnice, hoteli, ild,). l~o osnovi tokega prikazn nmelii no karti 5e iahko z rnerjen1am, prirner1cmjem in anal i.zami sprej8mCJjo zanesi jivi sklepi o nosh:mku, stanju in rtlzvoju vaških in ur- banih nosellj v {;asu in prostoru. Tako se daj,:, 1:ri me'.itih ugotoviti njihov ~Jeogrof- ski in topografski položc1j, socialna struktura„ funkcija mesta ter mestni in prirm.,- stni promet. Za vaške. naselja lahko doblmo množico podatkov npr.: o značaju in tipu vasi, njihovem stanju, tendenci razvoja, stagnaciji ali propadanju. 2.4. Kom11nikacije Karta prikazuje avtomobilske ceste_, :folezniške proge, kolovoze ln steze, plovne poti in nekatero trnnsportna sredstva. Avtomobilske ceste so prikozcme glede na tehnično klasifikacijo, ki temelji na nji- hovih tehničnih in konstrukcijskih :z.načilnostih. Tako so razdeljena :'.na avtosirade, ovtoceste (izključno za motorni promet), avtomobilsk1e ceste s sodobnim cestiščem, s cestiščem s tankim slojem asfalta in s cestiščem iz gramoza. Označene so ceste v gradnji kot tudi opuščene ceste. Za te prometnice so dani še posebni karakteri- stični detajli, kot so: načini križanja z drugimi komunikacijami, mostovi in propu- sti, useki in nasipi, zaščitni in podporni zidovi, zožitve in razširitve ter drugo. Železniške proge so prikazane glede na širino in število tirov, vrsto vleke in stan- je eksploatacije. Tako · so diferencirane normalno tirne in ozkotirne proge z enim ali več tiri, elektrificirane in neelektriflcirane proge kot tudi aktivne, opuščene ali proge v gradnji. Ob železniških progah so prikazana vsa železniška postajali- šča in postaje, tuneli, galerije ter drugi detajli podobno kot pri avtomobilskih ce- stah. S posebnim znakom so prikazane tramvajske proge in žičnice. Na karti so prikazani vsi kolovozi, klasificirani po kvaliteti podlage in stopnji u- porabnosti za terenska motorna in vprežna vozila. To so boljši, navaden in slabši kolovoz. Konjske steze in pešpoti so prikazane reducirano na področjih, kjer je več komunikacij, pač pa so v večji meri zadržane v planinskih predelih. Obvezno so prikazane markirane turistične steze. Od drugih transportnih sredstev so na karti prikazane oznake za pomorski promet, za plovnost rek, vrste daljnovodov, oddajni in relejni antenski stolpi ter naftovo- di in plinovodi. Glede komunikacij daje ta karta optimalne podatke, saj daje njihov točen položaj, dolžino, vrsto in karakteristiko .. Merilo te karte omogoča prikazovanje komunikacij skoraj brez redukcij in obsega tudi dovolj veliko površino, da je možno videti tu- di zvezo med prometnicami in vodi z drugimi elementi karte. 2.5. Nazivi in napisi Za dopolnjevanje, pojasnila in tolmačenja ostale vsebine karte, so na karti dani nazivi geografskih objektov in prostora, pojasnjujoči napisi, črkovne označbe in številčni podatki. Na topografski karti so izpisani geografski nazivi naselij, hidrografije, orografije, 28 potesov in otokov. Nazivi, ki se nanasa10 na hidrografijo, so tiskani v modri barvi, vsi drugi pa v črni barvi. Nazivi naselij so izpisani po uradnem imeniku, drugič pa po načinu, ugotovljenem na terenu in po primerjavi s "Krajevnim leksikonom" ozi- roma s strokovno geografsko literaturo. Na območju republike Slovenije so nazivi izpisani po slovenskem pravopisu, na območju zunaj nje pa so nazivi izpisani fone- tično. Pri nazivih naselij sta poudarjeni dve osnovni klasifikaciji: nazivi samostoj- nih objektov, zaselkov in vasi so tiskani z malimi črkami, nazivi mest z velikimi. Glede na število prebivalcev so nazivi vasi oziroma mest izpisani v 4-oziroma 3- vel ikosti h. ' Hidrografski nazivi se nanašajo na izvire, potoke, reke, jezera in morja kot tudi na druge hidrografske objekte. Tudi tu so z izbiro velikih in malih črk napravlje- ne razlike v velikosti in pomenu objektov. Orografski nazivi se nanašajo na pečine, jame, globeli, doline, soteske, vrhove, gorsku pobočja, planine in planinske grebene. Vsi ti nazivi so izpisani z malimi črkami, tako da njihova velikost in način pisanja točno kažeta, na kaj se naziv na- naša, kakšen je njegov značaj ter velikost in smer razprostiranja. Nazivi potesov so izpisani z malimi črkami, katerih velikost je odvisna od območja, na katero se naziv nanaša, nazivi otokov pa so izpisani z velikimi črkami raznih velikosti. Pojasnjujoči nazivi točneje pojasnjujejo in tolmačijo funkcijo, namen ali posebno lastnost prikazanih objektov. To se nanaša na uporabo nekaterih površin (aerodrom, športni objekt), na uporabo industrijskih, gospodarskih in drugih objektov (steklarna, vinska klet ipd.) in na funkcije nekaterih objektov (hotel, šola ipd.). Vsi ti napi- si so pogosto izpisani okrajšano, tako da se prostor na karti lahko uporabi za drugo vsebino. Tolmačenje teh kratic je v topografskem ključu, v katerem so pojasnjeni tudi topografski znaki za celotno vsebino karte. Tudi topografski ki juč bo tiskan v slovenščini in bo enako kot karta na razpolago na GU SRS. Črkovne označbe so uporabljene za označevanje posebnosti nekaterih prikazanih ob- jektov (npr. S-betonski steber daljnovoda, p-pesek ipd.), številčni podatki pa oz- načujejo absolutne višine in druge številčne vrednosti. Razen navedenih nazivov na karti je tiskana tudi tako imenovana "izvenokvirna vse- bina", v kateri so vpisani podatki za lažjo uporabo karte. 3. Natančnost karte Oceno natančnosti vsake karte in torej prGJv tako te je treba gledati s stališča nje- ne grafične natančnosti, ki znaša O, 1 - 0,2 mm. Za karto 1:25.000 ustreza ta vred- nost od 2, 5 - 5 m v prirodi. Vse napake, ki so pod to velikostjo, so nepomembne. Z raziskovanjem natančnosti karte 1:25.000, ki ga je opravil VGI, je ugotovljeno, da je srednja napaka detajlnih točk po položaju "±: 0,4 mm ali 10 m v prirodi. l'v\ak- simalne napake pa dosežejo dvakrat večje vrednosti. Srednja napaka kotiranih točk za razgiban gričevnat teren znaša :!" 1, 34 m, za pla- ninski teren pat 3,5 m. Če upoštevamo, da znaša ta napaka za rahlo nagnjen teren "!: O, 47 m, potem lahko pričakujemo napako kotiranih točk od 1 do 2 m, na zaras- 1 ih terenih z gozdom pa 3 -4 m. Natančnost izohips pa se gibi je od O, 5 m v ravnini do 6 m v ,pokrith in hribovitih terenih. Navedeni podatki govorijo o zelo veliki natančnosti karte 1:25.000. 29 4. Možnosti uporobe karte TopofJrufska kana SR Slovenije l :25. 000 prikazuje naj~ovejše stanje vseh prirodnih in nntropogenih pojc1vov in objektov no zern! ji~ču, priku:;".uje medsebojne odnose v prostoru 1n h•di vs,~ \'isto, kar fizično obsh:ija m, terenu, ,:or·txll lega obsl'ojajo o- !:;)tOmne možno5ti njene ;Jporrhe, ki dan~s niti nisc pcv$~m znone„ to pa daje tei karti :1ep;·ecen! jiv pomen, Od teh mn0goterih možnosti uporabe naj nc.l'ledemo samo nekal·E::,·e. Karb 1 :25,000 je op;l,rnahu, v tem pdrneru po tudi nuiažu1 ne1fo O$nova za inven·· tarizadjo in valorizacijo p,o$tora ter za določevanje večnamenskega dejanskega sta·~ njo, ki ga karaklerizira, Zaradi teg,:i je la karta nujna osnova za izdelavo urbani- stičnih pro~iromov in prostorskit1 načri·ov občin. Pri izdelavi regionalnih prostorskih načrlov se ta karto lahko uporabi ja za študije in zo izdelavo osnovnega dokumentociiskega moterialo o :;tanju zazidanosti prostora, o značaju vegetacije, velikosti in razporedu namenskih površin, o stanju komunika- cij; voda ter o obstoju nacionalnih parkov, rekreacijskih površin in drugih vredno- stih pri rodnega in človekovega okolja. Karta daje vpogled v prostorski razpored objektov infrastrukture na območjih občin in omogoča vodenje posebnih evidenc o prostorskih elementih, kot so: banka cest- nih podatkov, kataster vodotokov, kataster zelenih površin ipd. Nadalje se koda l:25.000 uporablja kot sredstvo za raziskovanje raznovrstnih poja- vov, ki so potekali ali sec.laj potekajo na določenam območju. Glede tega je v SR Sloveniji posebno ugodna situacija, ker je velik del njenega območja pokrit s kartami istega merila, ki so bile izdelane pred vojno. S/primerjavo obojih kart bo- mo dobili dragocene podatke znanstvenega in praktičnega značaja. Neprecenljiva je vloga karte kot vizuelnega učnega pripomočka v mnogih področ­ jih, še posebno v geografiji. Posebna vrednost karte l :25.000 je tudi v tem, ker le-ta daje zelo zanesi jive po- datke o površinah, dolžinskih in višinskih vrednostih, kot tudi o drugih elementih, potrebnih za oceno razmerij v prostoru, Na osnovi teh kartometrijskih podatkov se lahko določijo dolžine rek ali cest, površine jezer ali polj, prostornina akumu- lacij ali zemeljskih mas, kar je velikega pomena. Ker se karta tiska tudi v dvobarvnih odtisih, je možno te karte kot tudi vsebino karte uporabiti kot osnovo za študije in izdelavo tematskih kart. Ta karta se lahko zelo dobro uporablja pri planiranju in idejnem projektiranju mno- gih gos?odarskih objektov, pri mnogih pa tudi za njihovo realizacijo. Z eno besedo, karta 1:25.000 lahko zadovolji različne družbene potrebe prostorske- ga in urbanističnega planiranja, prometa, vodnega gospodarstva, geoloških razisko- vanj, gozdarstva, kmetijstva, industi je, turizma, zaščite okolja in mnogih drugih področij, ki so prvi pogoj za dvig materialnih in kulturnih razmer življenja družbe. Jasno je, da zahteva velika informacijska vsebina, ki jo ima ta karta, deloma ome- jeno uporabo, toda v vsakem primeru je dragocen izdelek, ki ga zahteva kulturni ni- vo visoko razvite družbe. 30 Emil KERŽAN ČLOVEŠKI FAKTOR V KARTOGRAFSKI KOMUNIKACIJI Pod pojmom kartografske komunikacije razumemo proces, s pomoc 10 katerega selek- cioniramo informacije, jih simbolizirano na karti, naknadno zaznamo in interpreti- ramo. Komunikacija je popolna samo, če lahko kodirano sporočilo dešifriramo. Opažamo, da nekateri sodobno kartografski produkti kljub navidez dobremu izgledu često ne dosežejo pravila komunikativnosti in celo begajo uporabnika. Po drugi stra- ni pa nikoli ne bo mogoče izdelati karte, ki bi zadovol~la vsakega uporabnika, ni- ti za popolnoma specifično področje, ker je njena interpretacija pogojena s širokim območjem naravnih možnosti, veščine, izkušenj in izobrazbe. Kartografija mora za- to najti kompromis in finalizirati svoje produkte tako, da bodo razumljivi čim šir- šemu krogu uporabnikov. Navedimo nekc:j ocen za vsebino nekaterih kart. lmhof: generalizirana vsebina prenekaterih izdelovalcev kart in množica podatkov spreminja karto v grafično uganko. Astley: velika večina uporabnikov turistično - potovalnih kart želi čim več podat- kov, ki so neposredno v zvezi s prometom, predvsem pa jasno indikacijo kvalitete cestišča. Za obremenitev karte smatrajo celo prikaze rek, železnic, arheoloških najdišč, cerkva in višinske predstave. Sheppard in Adams v nasprotju s predhodno ugotovitvijo trdita, da anketiranci žele na karti vodno mrežo, železnice in značilne indikacije reliefa. Očitno nesoglasje lahko delno pojasnimo z različnim pristopom anketiranja obeh raziskovalcev. Astley v svojem vprašalniku o elementih vsebine karte zahteva samo odgovor da ali ne, medtem ko sta Sheppard - Adams prišla do za'lrnstor~kih pui-.:1vov, Sprer;mtnbe spnmino. zo grcfičn0.: oblik,~ so ob:čaj,1e, veridor so kontrolirane z njiho- vimi o:movnirni potezami (verbalni efekt), V spominu nam torej oslaja značilen vtis grafične oblike, ki jo ie mogoče eksrrapolirati in reproducirati. Verbalni efekt ig- ra pomembno ,,logo pri tematski kcir.tografip, kjer so s1rnboli pravilnih oblik, ki jih spomin lažje reproducira kot pci nedoločč;•ne grofič.ne predsi'C1čenje nafata, Pogref.ki v str-:micah so vePko '1ečii kol P'Jgreški v kotih, Kartografsko rnzpačonia nočrtov oprovljojc, v tuiini s kmtografskiml reprodukd\sld„ ml kamerami, S tako kornero je možno poljubno popačen ncibr popo!rnmno poprm+~ tl v strcmicah in kotih po sorazmerno eno~ravnem postopku. Rezu1tat j<'1 žr: ,,,nop1cj zogotovlejn, kar pa ne velja Z'J načine, k: ,o p;1 pred ter.1 c,porublj<-1li (11 nG kate- re smo mi še sedaj zelo vezani, 1~azpoč~nje s fotografskiin postopkom Leta 1956 je firma Kiimsch po naročilu avstrijskega urada za 11 Ekh und Verrne~susis'." wesen" na Ounaju izdela lapedalno kamero t'Variograph" ,Z verlogrc.phom je bilo moino razpočiti poljubno popačen načrt na O, 1 mm natančno z. enim samim postop~, kom, toda samo v merilu l:l. Izdelavo variogtCJpha so opustili (izdelan je bil somo l komad), ker so za te •namene izpopolnili reprodukcijske knmere. Kartografske reprodukcijske kamere se razlikujejo od običajnih reprodukcijskih kamer po tem, de lahko okvir, v katerem je vpet original, vrlimo okoli vodoravne in nav- pične osi. Pri kamerah starejše izvedbe so izpopolnili Scheinpflugov pogoj s tem, da je bilo tudi ohišje kamere z motnico vrti jivo. Pri novejših izvedbah pa je ohišje togo, objektiv pa kardansko obešen in ga lahko vrtimo in nagibamo tako kot držalo originala, Karl'ografske reprod(Jkcijske kamere imajo tudi merilno rnotnico, ki je običajne ka- mere nimajo. Klimschova motnica se imenuje 11 Metraskop 11 in je trdno vgrajena v ohišje kamere. Motnica je opremljena z mrežo, ki je podobna razdelitvi na mili- metrskem papirju, Služi za merjenje vseh 4-ih stranic in za ugotavljanje pravokot- nosti ali paralelnosti nasprotnih stranic. S kartografskimi reprodukcijskimi kamerami lahko dosežejo natančnost pri razpočenju na O, 1 mm. Novejše Klimschove kamere so: Regent KT, Super-Autohorika 101 KT„ Praktika KT, Commodore KT. Razpočenje načrtov s tako kamero opravijo s tremi oz, dvema posnetkoma,(l) S prvim posnetkom spremeni jo poljuben četverokotnik v pravokotnik z nc:igibom, za- sukom ter vlaganjem originala na pravo mesto (običajno excentrično). Tega fotogra- firajo in dobijo negativ, ki je običajno pomanjšan, Razmerje stranic pa še ni pra- vo, Eno stranico bi sicer lahko naravnali na pravo vrednost, pravokotno nanjo pa bi ostalo še odstopanje, Z nadaljnjima dvema posnetkoma dosežejo pravilno razmerje med dolžino in širino, Pravokotnik pretvorijo najprej v trapez in tega zopet v pravokotnik, Slika 2 prikazuje popolno kartografsko razpočenje načrta z tremi posnetki, 7' 1 r 7 S1.2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 o 1 1 2 1 3 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 _J 36 Danes razpacup,qo načrte namesto s tremi posnetki ž.e z dvema posnetkoma, To je velik prihr,:mek na času in materiolL,. Poraba mater'iala je sedaj ista kot pri normal- ni preslikavi. (Original: negativ„ pozitiv). Prvi posnetek je nagativ, s katerim izve- dejo razpočenje kotov in skrajšajo dolžino za polovično vrednost. Z drugim kom pretvorijo trapez na žel jeni' pravokotnik s popolnim krajšanjem dolžine. Drugi posnetek je pozitiv. Slika 3 prikazuje popolno kartografsko razpočenje načrta z dvema posnetkoma. SI 3 ----~-1 I 1 1 1 O 1 1 1 1 1 1 ~--,..-----=---1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 --==.------ .J 2 Čas, ki je potreben za razpočenje enega originala, je odvisen od vrste kartografske reprodukcijske kamere in delno od izkušenj fotografa. Ta je le nekoliko večji kot čas, ki ga potrebujemo za izdelavo negativa in pozitiva na običajni reprodukcijski kameri (20-40~). Pri razpočenju uporabi ja jo najobstojnejše filme na polyestrski osnovi. Manuelno razpočenje Pri tem načinu razpočenja izkoristimo termične, higroskopske in mehanske vplive, s pomočjo katerih dosežemo, da nač,erti spremenijo velikost. V trenutku, ko se naj- bolj približajo pravi vrednosti, jih kopiramo na obstojen material. Pri tem morajo bi- ti pogoji po vsej površini enaki, ker nastopijo sicer lokalne razlike. Na Inštitutu smo v letu 1973 preverili uporabnost manuelne metode za razpočenje načrtov. V poizkus smo vključili 24 topografsko katastrskih načrtov na pokalon, formata 75 x 50 cm, katerih razlika med pravo vrednostjo in vrednostjo na načrtu (po X ali Y osi) je presegla 1,2 mm. Pogreške smo odpravljali posredno preko ozalidnega pa- pirja samo za situacijo. Zaradi reverzibilnosti ozalidnega papirja smo premajhne o- riginale (pokalon) kopirali na skrčen ozalidni papir, prevelike pa na raztegnjen. Ker smo krčenje papirja umetno povzročili z visoko temperaturo, raztegnitev pa z visoko relativno vlago, se papir po prenehanju delovanja teh vplivov skuša vrniti v prvotni položaj in s tem popravi velikost. Zaradi različnih razteznostnih koeficientov ozalidnega papirja po X in Y smeri smo s1neri večjega krčenja (raztezanja) prilagodili smer večjega pogreška pokalona. Dob- ro kompenzirati je možno samo eno smer, drugo pa samo v primerih, ko je razmer- je deformacij načrta po X in Y smeri enako (ali vsaj približno ·enako) rezmerju razteznostnih koeficientov ozalida. To razmerje je za ozalid papir približno 1:2. V tokih primerih smo že s prvim poskusom dobili dober rezultat. Ozalidni papir smo sušili oz. vlažili v sušilni omari, ki smo jo priredili rudi za vla- ženje papirja. Ko se je ozalid skrčil(raztegnil) za potreben iznos, smo nanj čim hi- treje kopirali ustrezen pokalon. Osvetlitev smo opravili v kopirnem okvirju, razvi- janje pa v rotacijskem kopirnem stroju za suho razvijanje. Po nekaj urah se je pa- pir vrnil v prvotni položaj,nakar smo ga kontaktno kopirali na autoreverzal film. 37 Po ie.lii icihko <.,utor\!i ugodi.~ razrnerie skrčkov oz. r,nt-e2.lr-:v po Y ln X smcd, Pri 6,.:.ih H~tih ~ prvim pcskusom rtisrr:o uspeli zrnanjša- H deirs;.Ynoci[e na 1,2 mm, h,:1 j-2 t·llo rn:~merj0 pogrl'lškov med Y in X smerjo pre- v'=ič neugcdn:). :~p!'. +O, 2 mm po \I osi in +3, O mm ~o Y mi, Za teh 6 li:.tc>v smo po~\op,.,;k ponovili,:; čirnet· ::mo d0segll, da tudi deformacije teh li~tov niso pre- segi e vredno:;ti 1, 2 mm. zorndi tdkrai:ie9a kopiranja (iz pcJ:,:,;hr10 no ozal idni popir„ iz ozal ida na autore- verzal film in n1.1 pokalon) se je r.a nekat"lrih listih kvaliteta risbe nekoliko pos- lal:.šola. Po (2) je možno original, ki ima enostranski skrček ali raztezek in je na astralonu ali pokalonu tudi direktno razpočiti brez vmesnega postopka, z mehonskim natezan- jem s pomoč[o aluminijaste plošče. Ta način še nismo preisku~ili, zato ne vemo, kakšen bi 611 rezultlov.:;cl 1 k,mn .. mikr;;..-:,(,c. 1 rn•,?shr1ir pl.11 1 i'e.l0k(m1un:'k 1:1.::i[e, snmgedka, itd.). fo komi- sijo !cino reši 6COO ?000 pdrT11;.'rov. ornblerr.; ~.., rešu112.jo n::cp·:>:>1edno na seji. S l·em no:.:lnom i,r:, )r-; lzJ,dclV·.~ r:,;·,,:-,iekto\, t:Llsovno zmanjšalr.i 7 ·~ 8 kraL Razurnl jivo, de1 tudi Jef vs0 zakoličbo V3(,'h c.hiektov ter prevero (posnetek) novega stanja opra- vijo geodeti zcl\tc-da zc1 gaodezijo tm.:sta Varšave. V kr,!il.-:or objdd ni grajen po pro- jektu1 j,:i Lzv:ii:1lec doliebnega odseka raziskujejo problema- tiko o informacijskem sistemu oziroma banki podatkov za mesto Varšavo, ki bo vklju- čena v banko podatkov celotne Poljske. V sklopu te banke podatkov pa se posebej obdelujejo projekti o evidenci zgradb, o evi der:ci koordinat in evidenci o komunal- nih napravah. Projekt o evidenci zgradb je že potrjen od ministrstva in se pričenja z operativno naložitvi jo, projekt o evidenci koordinat je izdelan in je trenutno na usklajevanju, a o komunalnih napravah pa je še v izdelavi. V okviru evidence zgradb, ki jo bo plačala dežava se bodo vodili naslednji podatki: uživalec, veli- kost (površina in kubatura), konstrukcija in material zgradbe, položaj, način izko- riščanja, starost, vzdrževanje, instalacije itd .. V okviru te evidence ne bo detajl- nih načrtov za posamezno etažo. V okviru evidence koordinat pa bi se naj določi­ le koordinate geodetske mreže, osi ulic, komunalnih naprav, parcele in podobno. Evidenca o komunalnih napravah pa bi naj vsebovala: položaj, funkcijo, material, obli~o, dimenzijo, leto izgradnje in druge podatke o posamezni komunalni napravi. Razen tega se raziskovalci teg zavoda ukvarjajo z drugimi problemi, kot so mikro- film, finančno poslovanje zavoda (avtomatska obd,alavo) in druge zadeve. Zapis o obisku na Poljskem bi bil vsekakor hudo pomanjkljiv, če ne bi povedal, da smo bili vedno in povsod zelo vljudno in prijateljsko sprejeti, Z velikim veseljem in vidnim ponosom so nam razkazovali tudi zgodovinske znamenitosti Varšave in 42 1 \ ' 1 1 l Kr,1kova. Sldno je bilo čuliti velike sirnpcitije do naše države in veliko željo oseb- no se seznaniii z našo državo tako glede zgodovinskih in lurističnih znamenitosti kot tudi z dos<:ižki geodeziie v Jug:islaviji. Franc LODRANT OB USTANOVITVI GEODETSKE UPRAVE PRI SKUPŠČINI OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM Lansko leto (1973) je bila pri skupščini občine Ravne na Koroškem na novo ustanov- i jena geodetska uprava. Delati je začela 1. septembra z minimalno opremo in v ze- lo skromnih proslorih na gradu poleg študijske knjižnice, kjer se nahaja še urbanis- tični biro. Do tedaj je vodila kataster za občino Ravne nc1 Koroškem Medobčinska u- prava Slovenj Grndec, ki pa zaradi pomanjkanja kadra ni zmogla vsega dela niti za kataster slovenjegraške občine. Vzrok, da je bila ravenska občina tako dolgo brez svoje geodetske uprave, je pred- vsem kc,drovskega značaja. Občina pač leži bolj na odročnem robu Slovenije in stro- kovnjaki od drugod ne prihajajo radi sem, domače študente pa pritegneta v gk✓nem dve delovni organizaciji - železarna Ravne in rudnik Mežica. Ker zadnja leta že sko- raj ni minilo skupščinsko zasedanje, kjer se ne bi pojovilo vprašanje geodetske uprave pri občini, smo se lansko leto le odločili, da začnemo z delom, pa čeprav z zares mi- nimalno kadrovsko zasedbo in opremo. Po površini spada ravenska občina v Sloveniji nekje v sredino. Meri 30. 365 ha, razdeljena je na 39 katastrskih občin, v katerih je okrog 32.000 zemljiških parcel. Nekaj več kot dve tretjini površine je gozdov, Ka- tastrski elaborat je mehanografsko obdelan le za dve katastrski občini, to sta Ravne in Mežica, vseh ostalih 37 katastrskih občin pa je še vedno na zelo starih in obrabljenih obrazcih. Tudi evidenčni načrti, ki so z izjemo treh krajev - Ravne, Preval je in Me- žica, še vsi v merilu l :2880, so že zelo potrebni obnove. Za kataster komunalnih na- prav skoraj da lahko rečem, da ga ni; nekaj podzemnih vodovodov je sicer že zabele- ženih, vendar v glavnem neorganizirano arhivirano po posameznih krajevnih uradih. Promet z zemljišči pa je v ravenski občini še vedno zelo intenziven, predvsem zaradi gradnje enodružinskih hiš. Ko smo sestavljali shemo, kako bi naj izgledala geodetska upravo v ravenski občini, smo imeli v mislih obstoječe, do sedaj opisano stanje in predvidene bodoče potrebe. •· V takoimenovani sistemizadji delovnih mest geodetske uprave smo predvideli načelni­ ka, dva geometra, referenta za splošne zadeve, dva referenta za katastrsko knjigovod- stvo in risarja. Načelnik bi naj vršil vodstvena in nadzorna dela 1 planiral organizacijo dela, sestav- ljal poročila o opravljenem delu za skupščino občine ter vodil delovne sestanke v ko- lektivu. Za njegovo mesto je žel jena visoka izobrazba iz geodezije. Franc LODRANT, dipl. ing. geod. Načelnik GU Ravne na Koroškem 43 Georne'ln::. bi wšl!a v~t~ 9eodet~ko b::.1'•.Jslrsh, i:Lmeri'.-Vt',, predvsem tudi kotmh,r kc,11K1°0 nalnih naprav in izdelavo nnčrtov. :?:a ti delovn; mes'1·l se zahtevo v:;;clj sredn10 brazba. Rsferent z.o sp!ošn<:::' bi imt1! v,.xlsl'/o sv,;)1emnr" pt smn<•,. vodim d,:d,wodnik(J 1 taksni dnevnik, b!ngoiniški dnevnik, sestQv•.:i obrni'.:unov, 5;:1reiem ln odprn1110 po~te, vodenje spisovn1h seznamrN. 1 j~ma j2 sredn[a izvbro:zbo, R~fer.enla :.'.:::l lrni',Jstr~ko knegovodstvo i: 7,\fCJjut(1 kd'~Us!roc;k,:., kn)igovodGtl'o in vrxHto ev;·_ denco družbene lostnine. Zelj