i&*»Lk 'IfocMoU k. k- Hofbibliothek, Wien '^ St. 7. V Gorici, 17. februarija 1882. Tedaj „Sofa" izhajn vsak petoU in Telia jmSiljana: Vst» ieto . Pol leta . . Cetvrt leta Pri oznanilih >u tunicah" se plaeuji; no frsto: ».40 1.20 t iiavmiuu u'l.-aoji. 8 kr to se ti*?kn I kiat /,h ve<5« 6rk« po prostoru Posamosnc gtcvilko se dobivajo po 8 fcr. v Gorici v tobakarnici y go-sposki ulici, blizo „treh kron". na Rtarcm trgu; in uunslii ulici; v Trstu v toliiil-arnir:: Via del Fa casevma ¦St. 3. in t AjdovStoni pri trgovcu g. Dolencu Dooisi naj se blagovoljno poSiljajo nrahiisfvn ,,SoLc" v Otvici v Hilarijanski iiskarni, naroCufna pa opravnifitvu„So5e' nft Korenji t Sticm-vi hiii it. 10 II nadutr. Rokopisi se m vrafiajo; dopii! Daj bo blagovoljno frankujejo — Delalcem in drugin nopromoiuiin ie uarofiuina euiia, ako 10 oglago pri uredoiltvtt. LIJ.EL...___JL-— . Iz drzuvnega zbora. Poslednje dui so bile imonitno obravnnve v go-sposki zbornici, kakor tudi v zbornici poslauccv. Ze v Xitdnji sesiji so (Hi menili, cla s»» jim praftanje v-seuciliSca re§i tak6 ali tako. V zbornici poslancev se je bila U takrat sklenila postava za ceSko univer-zo vsled pogajanja, ki se, je vr§ilo raed zastopuiki dr-z^vnozboi #ke levies, in Cehi so upali, da. bi bila postava stopila v veljavo 2e zacetkom tekocega Solskega leta. Ali gosposka zboruica se je nekako obotavljala, in poleti je bila ista zbornica koneala svoje scje, pre-dno j« priSlo do razprave od drL. poslancev potrjene postave. Tako se je stvar zavlekla do pre&lega tedna. golski odsek gn^poske zbornice je tak, da imajo le-vicarji Se vedno vedino v njem. Ta odsek jc predla-gal popravo od poslancev obeh glavnih strnnk spreje-te postave. Kar niso v zbornici puslanoev ie odkrhni-li in Ot?hom odtegnili, hotel je ta odsek Se po svoje prensredici edlno Nemeeiti v prid. Po predlogu t»'ga odseka bi morala c>§ka uuivorza osnovati se brcz vsakega deleza, ki ga po zgndovinskem pravn imado vsakovrdtitpga preniozenja doHedanjega praSkega vs«u« Litii6n. itipendiji, ki jih ima ta velika sola, bi imeli piipadati mmo nemikim dijakom, in Cehi bi si mo* rali muzejvt zbirke, kiiji^uico in vse uCiie pomoCke sami posebe pripravitil In fte&ki dijaki bi tuorali na-pravljati izpite v nemskem jeziku! To bi bila Ceftka uuive.za po inncnji leviCarjcv tudigosposke zburnicet Takih pogojev ni bilo iuogo6e sprejeti, in priSlo je zarad tega v gosposki zbornici do nenavadne in hude borbe. Vlada je bila na strani Cehov ali prav za pmv za obliko postave, kakorSno je osnovala in sklenila zboruiea poslancev, in posreCilo se je Taaffeju, da je prillo za reiitev tega praSaoja nenavadno Ste-vilo udov v gosposko zbornico. ' Leviea je poslala svoje najboljSe govoruike v ta parlatnentarti boj, v katerem so vso mogoSo sofistiko porubili, da bi zmagali. Ali tudi desnica jim ni raol-faila. Zlaati in v prvi vrsti grof Bclkredi, uekdanji ministerski predsednik, izvrstna dr2avntSka moc, je vstal ob pravi uri ter v dve uri dolgem govoru stvar pojasnil tudi z zgodovinskega stali§6a in z nftoporeini-mi razlogi dokatal, da pralka univerza je bila od za* eetka ustanovljena ne za Nemce ali kak poscben na-rod, ampak za prebivalce peuiskc kronovinc. In tudi pozneji vlndarji niso doloCevali, kakor da bi bila ta iota tastuina samo nem§ke uaroduosti. Vsled tega je premo^enje skupno za Cehs, kakor za Nemce, in tako" imajo Cehi enak dele*. Ugovarjali so sicer leviCarji gosposke zbornice, alt videli so, da njih namere so uni&me. Ko je prillo do glasovanja, dobiia je desnica 27 glasov veciue, tedaj stjajno zmago. Veseljeje nastalo ua desni in v veselji so takoj na Ce§ko in po vsem slovauskem svetu nazuauili te-legralski veselo novico, Ker vsi avstrijski Slovaui so v ttpu in strahn Sakali, kako-jo ukrene zbornica go-sposka. Med obravnavo je sam Taaffe rekel, da pravicno reSitev ima on za primerno pot do sporazumljenja, in naucni miii. Conrad ui he nikdar odloCnise in Cehom ugodno govoril, kakor ob tej priliki. Tudi je ta zmaga prvi znaten korak, katerega je sedatlja vlada storila; kajti vse drugo niraa toliko pomena za bodoeuost. Vsi Slovani in tudi vsi pra-tiSni element! drugih naiodnestij morajo veseli biti, da se je vsaj s CeW pogajanje zafielo po pravi poti. •V zbornici poslancev se je potem majhna spre-membica, da pride postava vveljavo z zafietkom prih. Sols. Jeta in ne §e ietos, brez debate potrdila z ve-Cino glasov.. Eakor Cehom zmago privosfiimo iz vscga sreo, in kakor so jim pomagali solidarno povsod naSi poslanci, enako upauio, da povzdiguejo zdaj oni svoj glas za pravice in prepohlevuo osnovane terjatve Slovencev. Cas je, da pride vrata tudi na nas. V zboruici poslancev so je Sklenila postava za davek na petrolej. Tudi tukaj je bila huda borba, in za desnico je bila ta postava zel6 neprijetna, ker za-fteae ljudstvQ z nQvi^ davkom, Taaffejeya vlada men na to, da bi se letni primanjkljaji in i njimi ddavni | dasiravno ni kraj kaj v zavetji, so to niandeljno in dolgovi zmanjievali, in ona mora gledati, kako bi se i breskve odevetle, dohodki zviiali. Na petrolej so hoteli levifiarji davek Uv | Lep dan je bil 12. t. m. to je nedeljo, Miilll lirejdnji dobi nulo/,ip; ali oui m m tega izognili in I hciii si, da bi dobro bilo iti na sprohod pri tako le-so rajsji dnlgovo delali in So drzavna posostva proda- pern vremenu. Pa kam? jali. Takd jo provzela «edanjft vlada hudo nalogo, in ako hoce prodreti, morajo jo desnicarji podpirati, in ravno s predlogo za davek na petrolej je bil stavil Taaffe zaupnico. Desnica je zopet pokazala, da ima Taaffe v njej edino zasloinbo, ker ga je ona satna, pa solidarno podpirala. Samo par poslancev se je bilo odtegnilo, Nhj povemo ob tej priliki, da grof Coro-nini vfeJnoma z luvico glasuje in lo takrat, kedar zah» teva Taaffe podpore. Oudno je postopanje uasega to-iaka, katerega zanluge vemo drugafie visoko ceniti; Cndiio tern bolj, ko ni videti, da bi bil spoznal ua-mere zdru^ene l«vice. Mi smo so v svojem upanji preSlo poletje prevefi motili. , Vai5na je tudi interpelac^a, katero je stavil dr. Tonkll « drugovi do vodjo jnatifinega ininisterstva, in nicer WA«i te^ft '^ft m prodiwditvo nadsodnije graSke tnko ^udno ohniisn proti Blovencem. Interpelacija razlasa najproj, kakd m slovenske vloge na soduije mi BloVenakem S'tajorskem in Kraipkem kar odbijajo, potem da se tiskovine tarn iz ftudnih razlogov no bo. do rabile §e 1. 1882, in da se zahteva, da odvetniki Blovnnakih strank morajo nemski tuadovati. Interpelacija navaja pojedine slufiaje, se naslanja na 19. 6lan dr^. temelj. zak. in potem pravi: Olcdfi ua to, da ravno omenjeno postopanje c. kr tvid80finijskega predsedstva v Gradci stoji v fla-erantnem nasprotji z vsemi obstojecisni zakoni in z vsemi razglaSenimi naredbami pravosoduega minister-stva da involvira opozicijo, katera ineji u2e na upor proti justiCnega miidsterstva naredbam, da narodno Cuvstvo slovenskega naroda 2ali, pravo iskajoce slo-venske stranke v Kranjskej, Stajerskej in KoroSkej nenotrebno Sikanira in opraviecno razburjenost vsigdar diiavi zvestega slovenskega prebivalstva teh deM nrovzroCnje in pospesuje in je sposobna, da omaje njega zaupanje do gotovega, natancnega in nepristran-skega pravosodja; t ... in naposled glede na to, da ni zakoni ni pra-vosodnega ministerstvu naredbe ne dajejo c. kr. nad-sodniji v Gradci pravice, da po svojej samovolji pred-pisuje obravnavni jezik pri sodnijah in zadr2uje iz nleevih vzrokov rabo slovcnskih tiskovin: dovoljujejo si podpisatu Nj. ekscclenci vortji ju-stiCnega itiinisterstva staviti naslednja vpraganja: 1 Je li c. kr. justifinemu ministerstvu znano, da a) posamne so^iiije vse sloveuske vloge odbijajo in noaejo sprejemati v sloven§ciui pisanih razpravmh zapisuikov ? , , , M , _ , . b) da je c. kr. nadsodiiijsko predsedstvo v Gradci one c kr sodnije, katere so v slovenSCini spisaue vloge sprejemale in reSevale, zarad tega grajalo ? c) da je c. kr. nadsodnijsko predsedstvo z odiokom od 2. januvarja 1882, St. 9221, ustavilo upeljavo slovenskih tiskovin za 1. 1882, da si je bila z odiokom od 1. dec. 1881, St. 19.230 narocena? 2 Ali misli vlada delati na to, in s katenmi sredstvi, da se bode slovenskemu narodu pri e. kr. sodnijah vender u2e neomejena raba slovenskega je-zika omogofiila in zagotovila. Dopisi. Z dolenjega Krasa, U. feb. Letolnjazimaje tako topla in suha, da na§i KraSevcikomaj take pam-tijo. Pravijo tudi, da take zime so znamenja slabe letine in uim. To bi bilo ze nekoliko res, pa vse ne, ker dandaues se stare pripovedke in izreki vrsijo naopak. — Gorke in prijetne dnove ne Cutijo samo ljudje, temu5 tudi zivali z zimskim spanjem. Tako n. pr. videl sem in pred mesecem na sivem in pustein Krasu martineka na toplem solncu. Rayno to zgod-nje o2lvljenje opwujemo tttdi pri rastjinah. m W*i Spomnil sem se, da napravl danna Rifonborfika eitalnica s pomofjo Komenskih in EifenberSkih pev-cev veselico. Hajdi tedaj k vesolici v Rifenberg. Pot iz mojega brloga do Gorjanskcga je obcinska, katera jc v tako slabem stanu, da mora clovek vedno ze-lo paziti, Se si noCo noge zlomiti. Boljie bl bilo, da bi g. tfupuu Gorjanski skrbelza drugo potrebne stvari, kot da srojo nemftCino neutnne burke uganja. V Got' jauskcm se zdruzl omenjena pot s skladovno, pp ka-teri sem dospel v Komen. Tu najdem svojega prija-telja, s katerim sem m peljal proti Rifeabergu. Pri-iedk na vih Hobnjaka, zagledava na g. Lifinovl hill dve veliki zaslavi, kateri sto priiftli, da so ima tarn danes vrSiti narodna vsiolica na novo probujene CI-talnice. Po kratkem teku prdrdra najin voz prod g, Lifnovo poslopje, kjor je bilo zbrantga mnogo do-rnaiega obfiinstva. Ker sva priila s piijateljom kma-lu popoludne v Rifenberg, iinel sem Cas, si vas nekoliko ogledati. Prijazna vas je, med lepimi vinogra-di in poljem. Njcni prebivalci bo brigojo m narodno stvar, kar mi je bilo v dokaz pozneje pri veseliol Se precej prostega ljudstvo. — Okoli 7. uro zve5er bo jo priLela beseda v olepSani, pa premalo rasvitljeni (Ivoi an i. Peli bo pevci pod-vodstvom g. K. prav dobro, tako da tacega na dezeli nisem Se sliSal. Pb-sebno dopadala se mi je KocijanCiCeva kompozicija „SpovedK. Govor je imel g. KI. Prieel jo svoj govor z ustanovnikom RifenbeiSke ditalnice in druzih po nasi domovini, ter posebno povdarjal, da bi morala na§a duhovscina podpirati Citalaice, kakor seto godi po nekaterih krajih. KoneCno pravi govornik, da ima citalnica ravno tak namen, kakor ljudska Sola, to je da Citalnica je za odrasle Jjudi, Sola pa za otroke. Dvogovor: „Zakonski prepiri8 in igra »Gliih mora biti" sta provzrofiila mnogo smeha, posebno pa dvogovor. G. & je kaj dobro predstavljal starega Kra-Sevca pred petdesetimi leti, ravno tako tudi gdC. L. Kra§evko. Po besedi je bila skupna vederja in na to pies, ki je bil zastopan z mnogimi krasoticami. Zeleti bi bilo, da bi bil pri plesu lepSi red, ter da bi se nekateri veseli^ni odborniki vedli bolj spodobno, ter ne tako surovo, kar sem ^alibo^e moral SliSati. Pies ne vem, do kedajje trajal, ker svas prijateljem po polno6i odSla proti domu. ____________ PuScavnik. S Tominskega, 7. feb. Da uradujeta oba no* tarja v Tomiuu skoro izkljufiljivo v sloven* skem jeziku — kakor je opazil g. dopisnik iz Tomi-na v 4 Stev. „SoeeB — zdi se mi nekoiiko preved refeno. Le pribli2avno velja ona trditev glede g. lvauclfia, ki res mnogo slovenski piSe, za kar mu izrekamo Cast in hvalo. 0 drugem g. nolarji bi mi rekli, da pise prej veliko ve5 nemSki nego slovenski. Pa bodi si to kakorkoli, mi tu znova povdarjamo, da je treba imeti elovenScine zmoinih pisar-jev? — Sploh je slovensko uradovanje tudi mnogo odvisno od notarjev in odvetnikov. Oni posredujejo med ljudstvom in uradnijami, oni naj v resnici, opisujejo vse vloge izkljucljivo slovenski, in potem smemo priCakovati tudi od c. k. uradnij, da bodo vse reSevale v slovenBkem jeziku, in slovenski kmet (samo kmet?) »e bo vec* prijemal nemSko pisanih de-kretov, cuSrift, povabil ltd. Oni gg. notarji in odvetniki so svobodni, neodvisni moije, (tudi kmetje tako, toda ti so prenevedni, nezavedni, sami si ne' znajo in ne ved6 niC pomagati,"c*e jim kaj negre prav); lotijo naj se tedaj pridno dela. Jn 6e je res, da dosedanji sodniki in sodnijski vodje niso nikoli nasprotovali na-Sim zahtevam, — ni tedaj nobeno zapreke. Le re-sue volje je treba, delavnosti in energije! Tedaj gospodje 1 — odprto nam je Siroko polje, da si pridobite zaslug in slave. Le pridno tedaj ptjite ledinol Verjamemo, da pojde s pofietka. ^pf m de^ lo mojstti {loyekftj Se nekaj. Nek g. sodnik se je bil izrazil, da se enakopravnost najlepSe spolnjuje, Ce se na vsako slo-veasko vlogo odgovori v istem c zika. Temu pristav-ljamo mi, da bi veljaio to le za okrajc* smeSunim prebivalstvom. Pri iias, na Tominskein, v Cisto slov. t ukraji, morale bi vse uradnije *) obcevati z prebival- | Btvoin izkljucljivo slovenski. Le tedaj, ! ako bi se pri nas ^icala" kaka nemSka ali laSka du- | Sica in bi zahtevala za se enakopravnost, naj bi se ji j zelja izpolnila. Mi le tako sodimo enakopravnost, j in nic drngace ne! Uradnije same naj pa slobodno j obcujejo z viSimi uradnijami v poljubnem jim jezi- t kn. Mnogo kdo bi raji videl, da bi se uradovalo tur- . Ski, kot pa slovenski. Z Bogom! __________Tominsk, Od kranjske mtje, 5. fubmvarja (&>istv<>). ViSji in niiji krogi iraajo na duevnem rcdu solstvo. Prvi razmotrivnjo: kako Solske postnve, zgrajeiw od driavi in cloveStvu nevarnih liberalcev, prekoziti ter | napake, zavirajoce razvoj Solstva odatraniti; drugi pa | jett pod vedno vtcjo toio Solskih bremen, ne opaziv- i Si p!6da, ki ga je v obilji obetala nova Sola. Zato mi | eestiti .Socini" bralci ne bodejo zamerili, ce tudijaz 0 tej stvari apregovorim besedico. Ravno kar koje in krpa gosposka zbornka spa-kedrano zmes Solskih postav, katera bode, de ravno j micas pomankljiva, pnmrocila med liberalci ostudne j skandale. Medtem casom pa, doklerne pride postavav sbornico poslancev, pviporocal bi desuemu kljubu, v- 1 aobito nasim duhovitira poslancein: naj blagovoljno [ vzem6 v roke 3. St. „Uclt. TovariSa", ter naj pazljivo j precitajo ozbiljni dopis umovitega profesorja in Sols-kega nadzornika NovonieSkega okraja, ki korenito j pozna razmere in potrebni prevstroj Sol na kmetih, \ ki globoko z narodom Cuti, ter uiu je odgoja — pra- ; va odgoja mladine nad vse svcta. ! Mod drozim pise: „Meato dolzega pregovaijanja j o teb samo na sebi raalo zanimivih receh, bi bilo za oMni blagor in razvitek ljudske oraike bolj koristno in vtJnejSega poraena, da bi se resno obravnavalo in resevalo drugo vpraSanje, „kaj naj bi se namrec" a to- I nrilo v prid in koriat pravo nravne vzgoje otrok in I „umne ljudske omike sploh, kako bi se potucevanje J „v posameznih ukih v Ijtidskej Soli praktifriini zahte-„vam priredilo in kako bi se ueni nacrti tako modi- I ,11, da bi se uiitelj mdgel bolj ozirati pri pouku na .prihoduji kmetski, all pa obrtniski stan, avojih sol-„sbih otrok; splob, s kakirai sredstvi bi tudi u&telj j npospeseval pravi Ijudski napredek, ter pripomogel k j „novzdigi naroda svojepa v doievnem in gmotneis ob-^ziru; z jedno besedo; kako bi ljudska Sola postal* I »v iitini podlaga Ijudskewu izubrazevanju". Daljepra | vi: „Za vse stanove mora bitj i/goja otrdk le «„v j nravnem obziru"14, jednaka, da se namrec v otrocjia \ srcih goji in razvija zavest za vednost, bogosluznost, pravicnost, odkritosrcnost, poStenost, delavnost, varL-nost, zmernost, za vestno spolnovanje svojib dul&iosti j in spodobno vedenje". In koneCno: „Pri vzgoji se ] mora ozirati, na potrebe posamezoih stanov iu spo- ] lov; dragacne vednosti so potrebue za mestjane, dru-gadne kmetovalcu, drugaCue zopet za vsaki spol po- I sebej. Vse sole po deSeli in po mestih po jedaacem j kopitu osnovati je dandanes Cisto nemogofia rcc". To j so biserni nasveti nadim postavodajalcem, Toraj visoki \ gospodje, ako imate ozbiljno voljo s prevstrojo sol . pomagati tlaCenemu kmetu, ne inerite nene snovi v ; posamifinih predmetih ljud.skim Solam z islim vat lorn, \ kakor meSCaoski decl, katera iraa popolooma drugi ; poklic. Piinesite v naie sole oralo in raotiko in pu-stite meSianskim otrokom obSirne znauosti, katere jth ; vodijo do visjega poklica. Iz revne kmeLke koCe pri- • de otrok s 7. letom v Solo praznega uma. On prinese | s sebcj le napake, ki so se mu vtclesile, po ncvednih ; odgojiteijih. Po zimi pride na pol nag in bos, Lesto : po 3(4 ure dalec brez potrebue solske piiprave — da mnogo krat celo leto brez knjige, po leti pa od rane- : ga jatra do 9. are za zivino po pa§nika dirja in po- j tern v Solo ! — Ufttelj dobi otroka vsega vstrujenega • zmuSenega. Sedaj pa le z zemljt'pisoni v III. hei-»ht Be nabajajocim, —- z visokim uaravoslovjem! — Ubn-gi uceuec I ubogi ucitelj I — Oba trpita, koristita pa , ne nikomur. Sedaj pa na — telovadbo! ? Bog daj • norcem pamet I Kaj pa z risaiijum ? — To ti je §e-le j potrebno za teiakove roke I Otroci se v sestletni Sol- { ski dobi toliko izarijo v risauji, da bel zid doma z ogljew pomazejo. To so vspehi ljudske Sole 1 Draga [ gospoda, ako hoccmo doznati, kateri preduieti so v ljudski Soli najpotrebniSi, stopimo k ig-ajoCim otrokom na dvoriSft: ta zida malo biSico iz kamenikov in Spic, drugi si napravlja oralo, tretji voz, Cetrti o-graja inali vrtic ter zasaja v grcdico male Spicice, dva druga vleCeta kakor vpreiena vola hrastovovejo in pri strani drzi bosonozec gologlavi in raztrgani deCko mdecih lie v roki bi6, ter svojavola goni; de- ] klice pa ddajo lonce iz zemlje ter okolo njih drva napravljajoT da cesto okolo iepinj zanetijo, ter tudi celo vas vpt-pdijo. To so nam pnzori, draga gospoda, ki nas uLet kaj je uajbolj na sreu krnedki deci.__ Dragi citatelj, imej z menoj potrplenje, 6e ti vse ne bode po volji, ti upam veudar deloma vstreci! Tudi vi, gospodje narodni ucitcdji, ali bolje — mn^euiki, ki ne znate ved po stari Segi Levljev spucati,B in ki vas novoSegne niitelje z nekim zaniievanjem naziva-jo, LeS i loficnje Sole od cerkve in novoSegni ucitelji so krivi, da ndV'iia vedno hujSa postaja in Sula -~ po ujih mnenji nazaduje, bodite pt.gumni, obnaSajte se poSteno, — vas znaiaj naj bode moralen ntomah-ijiv, kakor gore, ki vas obdajajo, vaSa volja v vstraj-nem delovauji za blagostanje mladina — jeklena. De-lajte zdrnieno z vaStmi dnhovai, ker le zdruiena moc zamore predreti zelezne spone, v katerib lift zatiran na§ slovenski rod. Narod vas bod? IjubU in spoSto-val. Preverjen; sem, da dobtte v osebr uuhovnov naj boljle prijatelje in naj zvtstejSe pomoinike in podpi-ratelje v tezavnem valeiu posln. Prezirajte one srake, ki vas po casopisib z Efijalti*) zmerjajo. Hi ga sta-na, v katerem ne bi se nahajala ljulika. tioriSko ima mnogo zna&ijn-h izintnib uciteljskih raocij in oni, ki trobi z dopisnikom v ^Slovencu1* v isti rog, da je napredek le in le v davkih, mora biti step na obe ogtisi. rdk to pa bi svetov\>l gospoda doptsitiku, naj ne mec» vse v jedeu koS, Le mu je jeden njegovib sosedov tin v peti. Vm% kar je slabrga, ne morete odstraniti iz svojega niti iz dragega stanu, arapak pu-stite je rasti do zetve; tako govori gospod Bog. Na-Sih gospodov nadzornikov pa se nikdr.r lahkmniselno ne dotaknite,*' ker oni m veditelj biseri, med viSjiini in nizjimi krogi, polni morale in zeleznega zna(5aju. Njib ljubezen do mladine, njih vstrajno delovanje v povz-digo milega nam naroda, presega dalec gospod do-pisnikove in njegovih somiSljpntkov zasluge. Dandanes se pohvalna pisma in viteski redi ne bero ve6 pri bokalu bozje kapljice. Zopet morm prositi gospode citatelje odpuS^e-nja, ker sem preved krenil. — Velik vzrok je tudi, da nam Sole ne prinaSajo pri&kovanih vspehov, ker imajo otroci slabe odg< jitelje doma. To, kar uCtelj in duhoven z najvecim tritdom v Soli sozidata, starii doma pouero. Dajte toraj otrokom dobro odgojene starSe, potent vam bodo dali uCifalji dobre otroke. Ali so pa tudi starSi aad nove Sole?! — Oho! Tukaj smo pri kraji. Ako toraj hoLe slavna vlada, kar z ozbiljno voljo ka2e, naSim Solam pomagati: naj vpelje „kmctski poduk v ljudske Sole na kmetih", otroci naj se pri-vadijo vmitnemu obdelovanju zelja, trtoreji, sadjereji, 2ivinoreji itd. V to naj ima vsakft Sola svoj sadovuik, ki naj slu2i otrokom mesto telovadnice. Tu naj se vadijo snage — in vsakovrstnik tezukovih del; po-cepljena drevesa naj se razdele med obetnarje, in kma-lo je vzgano veselje do Sole. Strogo naj se ozira ua: Citanje, piaaoje, radunstvo, kmetijstvo in petje; te-lovadba in risanje naj se odstrani, mesto tega naj na-stopi „prakti(5na geometrija" — merstvo. Zgodoviim in zemljepis naj se zelo omeji, razSiri pa prirodo* pis. Tako bode Sola prakttcnim razmiram v povzdigo in blagostanje naroda v veselje iu kratekcas starSem in otrokom vravnana. Otroci bojo z veseljem v Solo hodili, kakor v igtalnico, in odpadel jim bode strah kaznilnice. Upam, da v mojih besedah ni mnogo plev iu iz srea zelim, da bi kar je zrua, ne padlo na ska-lo. V to pomozi Bog I _____________ Primorec. Na Dunaji, 13, febr. Izv. dop.) V" soboto 11. t. m. imelo je tukajSnje akademifino druStvo ,SIove-nija* navadno sejo, pri kteri je bilo 18, reel: osein-najst udov. Ni btla sicer v prvic ta veCer Siovenija tako slabo obiskana; kajti v seji 14. d«!C. p. 1. bilo jth je le trinajst, pa takrat je bila kriva nekoliko od-daljenost lokala, in ker je bila seja tudi nekohku po-zno naznanjena, jib mnogo tudi ni vedelo za njo. Ce bi bile redue seje vsak tedeu, dalo bi se to slabo obiskovaoje opravice?ati; ker so pa jedna vsak niesec, ka2e ta faktnm, da se ravno ne brigami> ve-iiko za medsebojno druStveno zivljeuje, mi sloveskt Studentje na Dunaji, da se ne ztneuimo veliko za te edine trenutke, v kterib smo skupaj v Sivljenji, cla bi se zuebili za nekaj casa vsaj kranjskih, stajerskih, goriSkih in drugth inislij iu navzeii se s!ovensk«>-sIuv-jaoskih. Zdi se mi, da bo treba-—in po novi spte-membi pravil bo tudi formalno dovoljeuo — za vsako slovensko, ali bolje, za vsako ghnnazijo na Sloveu-skem vstanoviti poseben klub. To bo patriarbalsko 2ivljenje v teh klubih! Ce se v dottfnem raestu ali mesteci kaka stara hiSa maje, Se gore mestne svetil-nice tudi, kedar mesec sveti, ait zdaj pred pustom, Ce se je kako lepo dekle omo&lo itd., to vse se bo v teh klubih razmotravalo, Kako ganljivo-rodoljubni bodo ti pogovori; gemu nam tako „veliko" druStvo, kakor „8lovenija\ ki imti petdeset udov in jih Se nima zadosti, kjer pa se le dolgofiasirao, kedar h ka-ki seji pridemo I Vsak klub bomo obdali z mocuim— kineSkim—zsdom, da si bomo branili BhistoriCnett pra-vice naSih meat in mestic, deiel in de2elic. I» 6e sedem let -ne dui kakor Izraelci pred Jeriho—tro-benta kak Slovenian pred njim, ne bose poruSil, in vrat mu ne bodemo odprlt. ! Pa ad vocem ndolgo6asimo se.8 Ali sn res dolgo- Casimo? To je od pozaraeznikov odvisno. Jaz morem i *) ctudi financa? Pii.j - Zakj pa n?? yr,- *) Za ta del smo dobtli ae drug obSinnji tn ukovit do-pxi laterega morda tadi p«ob5imo. Or, le toliko rcCi, da, ce je bilo v prejSnjih letih dobro petje v Sloveniji pravi lo, je sedaj le izjema. Temu niao toliko krivi tisti pevci, kar jih je, kakor tisti, kterib ni. Giumazije so nekaj let sem nehale poSi-Ijati pevcev sploh na univerzo. Naloga tega dopisa ni preiskovati, zakaj; to doticui gg. ucitelji naj bolje vedd. Mi smerao vetjeti, da store svojo dolznost, pa preprifiani naj bi dli ti tudi, da storjena ta dolznost ne donaSa sadu. In petje to ve vsak, je vcasi najved Ijudi v .Slovenijo* privabilo. Zdaj bodo morali pa „ljudje* zaSeti petje vabiti, tisto malo ljudij namrec, kar jih pride. Pa, oglasil se bode kedo in rehel mi: Kako moreS govoritt 0 s!«bo obiskovanib sejah in zahajajo-tern petji, ali nisi videl Jurciiuve slavnosti in Vodni-kovega vefiera? Da, videl sem oboje iu preprican, da je prav lepo izvrSilo se. Pa preje ko te slavn osti sem videl, kako se je bilo truditi treba za pridobj tev pevcev, koliko truda je posebno zadnjo pot g. St. Pir-nata stalo, da je tap oktet skupaj spnwil pri tej pev-ski suSi; videl sem pa tudi ,na Vodnikov vecer, da je bilo pri „Stadt Wien* veC Oehov, ko Slovencev. Po tistem tresku iu bliskii, ki se je bil laui vnel med BSlovenijo" iu „literarnim druStvom", na-stal je bil rair nekaj casa. Zdaj pa se spet sem ter tjn zabliskne, vcasi blizu morja, vdasi blizu Golovca in aliterarno druStvo" — ali njegovi dostojanstveniki dobe priloznost, kvitirati kako ut-ztio ljubeznjivost. Ker ti dopisi gotovo delajo gg. dopisnikom veliko ve-sclja, bilo bi greh, jemati jim to zabavo — od stran 1 „Hterarn*ga druStva". Ne tako od strani „Slovenije\ Vidi se nainrct, da se Jitirariuui", kterih vecina je tudi v BSl«)ve«ijta, bolj in bolj ogibljojo te „materine* druicine, kar so ti dopisi gostejli. Naj ze bodo se-salne korenine, po kterih vlece f,o literarno druStvo svojo moL iz zemlje, zdrave ali nezdrave, in kakor bi bilo zi'h'fi, da imaino le eno smdiSCe tukaj na Dunaji, gotovo je, da taki dopisi literamega drultva ne bodo spraviii s sveta, ker ga do sedaj niso. la potem je slovenski dvet lam s»m izrekel se, da ne roar a vec citati te pol em ike, ki je izvirala menda iz obojestraiwke reklamo-zeljuosti p. t. korifej. Politifini pregled. Pravica je zraagala! Cehi so dobili svoje vseueiliSce. Zacetkom prihodujega Solskega leta boste v Pragi dvo veliki Soli, namrei »c. kr. nemSka Karolo-Perdinandova univerza" in „c. kr. CeSka Karolo-Perdinandova univerza". Na nemskem vseu6iiiS6i je nemiftina, na 6e§kem vscucilisci pa cescina izkljucni ucni jezik. La-tinS&na ostane v dosedanjem obsegu. Obe vseu-SiliSci ste loCeni po prostorih in imati oddelje-no organizaeijo in upravo. Takd se glasi 1. in najimenitniSi paragraf. Vsled tega vlada neiz-merno veselje v Cehih. Zahvaljujejo se vladi, svojim zastopnikom in vsej desnici, na prvem mestu pa cesarju, katerega imenujejo „tretjega ustanovitelja eeskega vseuCilisfia". Za Uehe na-stane s to pridobitvijo nova, kakor je upati, srecneja doba. Davek na petrolej se je sprejel v zbornici poslancev in poviial od 3 gld. na 10 gld. od meterskega centa. Poslanec Friedmann je predlagal v dr2. zboru, da bi se sklenila postava, po kateri bi itneli driavljani vece porokvo za svoje obram-be proti napadom v easnikih, nego dozdaj. Vefiina je sprejel a njegov predlog, da se bo pretresal. Njegov predlog meri na to, da bi se omejila prostost, katero na veliko sramoto zlo-rabijo judovski Sasniki v Avstriji. Budgetna debata se je hudo bila te dni v zbornici poslancev. Med naSimi poslanci je govoril tudi dr. Tonkli; prih. vefi o njegovem govorn, ki je bra-nil vlado in pobijal nasprotnike tudi nasproti Slo-vencem. V debate oglavnem porodanuso seoglasili pa tudi ministri Taaffe, Dunajevski in Prazak. Levico so odlocno odbijali in jo tudi pobili, kakor morda nikdar takd. Levica se je straSansko samo sebe osramotila, kakor prih. obSirneje do-ka^emo. Preslo se je ze v spec, debate VstaSi so bili na nekterih krajih pobiti, in se jim pogum krfii, odkar se je Jovanovifc izjavil, da bo energifino postopal. Mnogo vasij v juini Dalmaeiji se udaje iu uofiejo nid vedeti 0 vstasih. Crnagora ho^e neutralna ostati tudi nada* Ije, dokler se ji ne godi krivica od Avstrije. V Srbiji je vlada Aystrlji prijazn»j aii uasprotoa stranka je ob enem huda nasprotnica na§e dr-zave. Pravijo, da od te nasprotne srbske stranke dobivajo vsta§i spodbudo in pomoC. Nasprotna strauka postaja v Srbiji mofineja tadi zarad tega, da ima Srbija izgubo pri Bontoux-u, ki je bil dozdaj zapr* v Franciji, — Zarad ccrkvenih zadev ima srbska vlada tudi kriz. Enako se go-vori, da Rusi na skrivnem podpirajo vstajnike. Reci so nekoliko zamotaue, in tezavno je loci-ti, koliko je resniee tu in tarn. Sicer pa avs-trijski nemiki in madjarski listi silno lazejo in hujs-kajo proti Rusiji, kakor nekdaj. Cudo bi ne bi-lo, ko bi tudi ruski narod razjarii se. V Italiji so tudi skleniii spremembo dose-danjega voiiloega reda in sicer po „li§tah", to-daj potera, kar je v Franciji Gambetto spravilo z miu. stoia. Domade stvari. 2000 gld. pomodi za triaiko razstavo je dovoUlo"*kupcysko uiinisterstvo v naineu, da bi so na-pravila v Trstu skupna (kolektivno) razstava iz-delkov limit* obrtuije iz uaie decide, in da bi se mo-gli udeleziti tii, razstave pojediui obrtniki. Ta zne« sek se pa razdeli vcndar samo tafc&m obrtnikom, ka-terih izdelki so pripravni za izvoitojo v zunanje de-2ele, bodisi zarad izjemne vrednosti in poscbne last-nosti, bodisi tudi zarad odnosno (relativuo) nizke ceue. Oni obrtuiki, ki morejo pouuditi takih obit-nijskih izdclkov, naj se takoj obrnejo do pododbora za ttiafiko razstavo, ki ima svojo pisarno v uradu kupcijske zboruice, v poslopji tnuuieipalnem II. nadst. v Gorici. Goridke 6italnica poddruinica je imela zadnjo soboto a prirejeno veselico prav lep vecer. Velika dvorana kreme „aU'Evropa* jo biia nenavad-no oleplana s pravh»» zeienjem in mnogimi, primcrno fzbmnimi podobami. Yojafika godba 10 mi je price-la veselico in z njo se Je vrstii zbor okoli 30 pevcev. Molaki, ki so prisii s kinetov, so se razvcseltli, da je godba avirala slovanske komade, in s petjjeui je bi-lo obciustvo, uad 300 oseb, toJiko zadovoljno, da so se moraii pcsmi ponavljati. Po godbi in petji je zaeel kmalu pies, katerega se je udeieiilo 80 paiov. Vse se je vrsilo v uajlep-Sem redu, in ee je bil kak Nesloveuec navzoe, mot at se je enako pohvalno izteci o lepem veceru, kakor so bili od kraja iu povsem zadovoljui poddruzmcarji io vsi drug! gostje iz mesta in oblizja. — Kdor naSe razmere v Gorici pozna, razvidi iz tega veCera, da imamo ravao v poddruzuicl rodovituo zemljo, ki utegne lep sad donagati v podpornem druStvu, za katero so poddruznicarji vneti, in katere hocejo goriSkt rodoljubi, kakor se vidi, tudi zares podpirati. Zato je pa treba biti previdnim, da se tie bo delal razpor's preuapetimi zahtevami od te ali druge strani. Veselo m poguuino naprej 1 Y. QoriSka ditalniea napravi svojo plesao zaba-vo (fenCek» Kranzchen) v nedeljo namestu v sobo-toj in sicer tudi to pat v dvoram drultva „Goucordiau. Jos. vit. Raab, polkcvnik {in poveljnik tukaj nastavljcutgu 40. pe&polka bar. Uess-ovega, je utnrl za pijuCno bolezaijo 14. t. m. 5e le 47 let star. Veliki pogreb je bil vceraj in se ga je udelezllo polcg vojaStva io vec generalo? in veterancev tudi mestno staresinstvo, zastopuiki srednjih Sol iu muogo druge gospode. tiodba je bila vojaSka. mestna in veteran-ska. Raab je iniel veiiko skuSoje iz svojih potovauj cel6 v Avstralijo, in je bil kaj pnljubljeu vi§i castnik. Kodijaz, o katerem smo zadnjic porocali, ni bil s konja padel, ampak, ko je konje pri ko5iji raz-klepal, ga je mrtud zadel iu mu tak6 iiv|jeoje vzel. Vreme, toliko casa jasno in toplo, se zacenja od srede oblaCiti in napravljati na tlei v uizmi in uajprej ua sneg po gorah. Danes zopet jasno. Bar. Pino, minister kupcijstva, izvoljen je za castntga obcana tudi pri Sv. Luc iji (ua Mostu). Kasuo, po veudar I Vabilo. Solkanska ^italoica napravi v soboto 13 t. m. ob 8. uri zvecer v Yerdikon ovi dvorani ve-selico s plesom in tombulo, pri kateri svira vojaLki orkester. nBralno diiistvo<; v Sempasu priredi due 19. febi. ob Vg6 ure zvecer, s teni le sporedom 1. Petje; BMladini", poje zbor. 2. Deklamacija „Po bo-jutt 3, Peije nn strati", poje zbor. 4. gajjivi dvogo- vor BKrojac in Cevljar" 5. Petje BJadransko morje," zbor. 6. Igra „Kje je meja* 7. Petje „Ljubici pod okuom", zbor. 8. Sreckanje dveh Uobitkov. Vstopnica za neude 20 nov., katera velja tudi pn aiceKanji do-bitkov. K obilui vdele^itvi vabi vljudno^ odbor MSlovenec" od H. t. m. ima iz ^empasko ^upanije daljsi dopis, kateremu povzamemo te-le odstavke. „ Danes mi je pa dol&iost poroCati, da kakor smo ze naprej slutili, da bode potrdila mdi vis. c. kr. niuittestuiStvo v Tistn ustuvljeuje („sistiranjett) stareSioskega sklepa, v kterem se zahteva alovensko uradovaitje od vsen deitliiih obJasti in uradov, tako se je z Ujpisom c. kr. okr. gluvaistva goriSkega 1. iebr. t. 1. St. 1593 tudi zgodilo. Kar nas je pa pri tetn neuadno oaupnilu, je to, da pravi isti dopis vis. e. kr. uainestuistva od 28. jau, t. i,, St. 130d, ffda potrjuje isu ze ud podpisauega giavaist a hupeudira* ui sklep s porazmijcnjein goriSkega dezeinega odbora v zmislu §. 92 obeiuskega redal» NaS deielui odbor dopisuje meuda prav brez izjeme vsem slov. zupan-stvom v ua^ciui, kako je moral toraj on temu pritr-diti V Treba je pa pri tem vedeti, da nas" dezelni gia-var dr. P. (Pajer) spada tudi k giasoviti Bfakcijozni oppoziciji".... Mi Sloveuci moramo povsod za izjemo sluziti; Jctijti od Lalmv iu Nemcev se nikjer ne terja, da bi ziiali vse tri, (define) jezike, nafla staresiustva pa naj bi vse tri znalal Ce ima po obciusketn redu le tajuik biti zmoiSett v jezikih, da se v ptujseiui do* pisuje, potem so udje stareSiustva, kteri navadno nu ziiajo drugih jezikov, le peto kolo iu po wojem mue-nju (skorej) nepotrebui. Ta § 19. je za Sloveiice zares gordicui vozel, katerega ui ptav razvozlal uiti glavarstveni uiti na-mcstnUki odlok, marvec po Alek^audrovo ga bo treba z vcduo bolj poguinniin upiraojom razsekati! Zato se ne misli tudi gempasko ^upanstvo istim dekretom nc uklouiti; v ta namen je ouo sklicalo stareSiustveuo sejo na 8. febr. t, 1., v kteri je bilo zopet enoglasito skleneno (kakor je „Socatt zadnJic porofiala.) Taka enetiija je pafi vse hvale vredna! Ko bi bo tela brez bojazui vsa ^upanstva po mili Sloveniji na tak nacin, kakor nuSe, postopnti, potem bl priili kmalu k za^eleni mizi ravnopravnosti. /aliliog pa, da so nckteri zupani, ki imajo razne kle^eplaznu ozi-re; tor unktcri se boje zamere, ncktori paob nekak-.sue koristi priti. Pa z bojaznijo iu koristolovstvom ne lioino nikdar dospeli do vzivanja narodnih pravic. SI. ^empaHkemu zupanstvu pa slava, ki IiotJe do skraj-ue meje iti pri zahtevanji slov. uradovanja I" Iz .Stanjola nam poroLajo: Doe 19. t. m. na-pravijo trzafikt pevci izlet v ^tanjel. Pri tej priliki napiavi C'italnica venelieo s petjem, govorom in dekla-macijo. — K vesclici vabi vljuduo. odbor Iz Bend nam porocajo: Izgubili smo naSega prerano umrlega iupana g. Abela Luke^iC-a. $, njim je smrt pobrala obcini iskrenega 2upana, dru2tvu ne-pozabljivega prijatelja, spioh odliCnega dobrotnika. Rajnki je bil Se le 42 let star, znacajenmoz" nevtrud-ljiv za oiniko i napredek ves vnet; res ne le za na-§o. marvel tudi za sosednje obCine — prevelika zgu-ba! Pogreb, katerega so se vdele^ili zraven Solske mladine, staicsinstev, odiicoih obCiuarjev tudi mno-gobrojni ptijatelji iz okolice in Gorice, bil je sijajer., kakorSuega Rence ne pomnijo. Domaci pevci zdruzeni z onimi iz Prvacine za-peli so mu posebuo lepo ubrauo nagrobnico. Pleme-uitost svojega blazega srca je pokazai posebno tudi v svojej zaduji naredbi, ko je reve^em tukajSnje obcine vsakoletne obresti glavnice 2000 gl. odlocil. Lep mu spomin! DruStvo nEdiuostw je imelo v velikem tr2a5-kern gledisCe 11. t. m. veselico, katera je bila neaa-vadno mo5ua obiskana in se je po poro&lih kaj do-bro obnesla. Okolicauke so se v domaCi no§i prika-zale v veCem Stevilu ta vefier. f Matija Dubrovic, 2upnik pri starem sv. Aatonu v Trstu, umrl je 14. t. m. Prejje ^upnikoval muogo let pri sv. Jerneji v Trstu. Q. Jos. Burgstaller, sedaj dvL poslanec za Tr^asko, izvoljen je za naceinika komisiji; ki ima skr-beti za pogozdovanje Krasa v tr^aSki okolici. 0. Fluck, pi. Leidenkron, naaelnik dez\ soduije v Trstu, postavljen je v baronski stan, v pri-znanje maogoietnega izvrstnega slu^bovanja. Kmetijska druzba v Trstu Steje 300 udov. Dohodkov je imela preSlo leto 3427 gld., stroSkov pa 2587 gl. Qua dobiva 1000 gld. letue podpore od ministeratva in iraa med udi muogo Slovanov, je prav za prav za slovensko tii. okolico, pa vender je brez slov. casnika in se kaLe prek in prek z italijan-skim znacajem. G. Ivan Karabaic, dosedanji koncepist, postal je c. kr, okr. komisar pri pol. okr. glavarstvtt Volovskem. G. Ferd. Osnaghi, podravnatelj meteoroloSke-ga zavoda na Duuaji, imeuovau je za ravuatclja tr- govinske in navtiCne akademijc v Trstu, in je dobil ob enem naslov in znacaj de2. golsk. nadzornika. §o-la, katero bo vodil ta goapod,, je popols^m italijan-ska; na slovanski zwelj v Trstn se tu ne gleda i Citalnica v Dolini napravi 19. t m. besedo z igro: „Kje je meja ?« V odbor za zidanje „Narodnega doma" so b h vidjeni: dr. Alf MoSe ^a predseduika, I. Hri-bar za tejnika, dr. Stare za blagajnika, dr. Karl Biei-weis, Fr. F.-rtuna, P. Graselli, dr. A. Jare, I. Kular, I. Muriiik dr. Fr. Pape2T V. Petrici^ Ferd. Sovan. dr. V. Zarnik za odbornike; I. Knez, dr. Muadu, Fr. Sovan ml., dr. I. Tavcar, dr. Zupanec za pregledo-valce rnilunov. Za „Narodn! dom" tudi po krCmah gostje denar nnbirajo, in hocejo vplacevati vsak mesec po toliko iu toliko. Tudi pot, ki je posnemaoja vrtdua. „Narodni domtt dobiva vsak dan vece nodpore; pristepilo je ia samo dele2nikov okoli 100. Citalnice se ze^napravljajo za vefie besede, katerih dohodki se poaare za ta .viedni spomenik slovenBkega naroda. GoriSka Citalnica tudi noSe zaostati in hoco pokazatl, da v6 eeniti vrednost podjotja, kateremu so stoplli no «e!o poztiani, spoStovani in zaupni mo^aki. Rodoljubi na delo! Ha itajsrsktm hoSejo nektere obaine na M. zbor ponoviti svoje proSnje za slovenske sred-nje fiole. Y obce opominjatno z drugimi list! tudi mi, da naj se obcine oglaSajo s proSnjami do drl. zbora. Kat. pol. citalnica v Cepovanu je zdaj na to strati zgled soseskam po Gorifikem. Posumnajte jo i V Nadanjem selu na Notranjikemje poeo-relo po porocilu BSb N.« 19 gospodarjev. ikode je 25.000 gldM zavarovanih je bilo pa le 0 hi§ pri banki „Slaviji". Ogenj je menda nastal, ko sobalo prenatal!, 6tevilo zgorelih id poiaru dunajskega ring-tuatra je zdaj uradno dolofien. >a 883, MMir" ho, je tiakal, kakor si, urcdniStvo m« znanja v 3. St., Le v 1000 iztisih v a. It, in le le novi udje oglaiajo. Lepo znamenjel Slava tudi ro-doljubotn, ki So vedno naroCnino nabirajo, da bl so list toliko M& razSiril med koroikimi Slovene!, Mir pravi, da so slovenski gg. zupani ali prav za prav njih tajuiki in pisarji najved zadoliili, da se slovenski narod na Koroskem tujci, in da so urad-uije postale prek in prek nemske. ^alosten pa do-ber zgled oniin uaSim 2upauijam, kjer se Se vedno tuji dull Sopiri in se s tujScino uekteri 4tajniki ob-cmski celd bahajo. Ti bodo nas kmalu pritirali do tega, da bo nam za^el ceid del odbor kmalu laSke dopise poSiljati. Pozor, narodni zupani, in proC s tajniki, ki ne znajo ali Yam no5ejo sloveoski ura-dovati! Javna zahvala. vscm onim rodoljubom ki so pocastili t navzoSno-stjo in podpirali veselico poddruinice slov. citalnice v Gorici dne 11. februavrja, posebno pa gospodu To-rnazu Jug-u kod pevovodji in gg. pevcem iz goriSke okolice, ki so tako povecali veselico z narodnim petjem. Na svidenje 1 V Gorici, 14 februavarja 1882 Odbor. Zahvala. Podpisani zahvaljujem se zavarovalni banki „9la-viji" v Pragi, ker mi je Skodo, kojo mi je pozar v no5i 2. dec. 1881 vLinil, po njenem glavnem zastopu t Ljubljani, ne da bi bil kake sitnosti za to imel, prav poSteno in v popolno mojo zadovoljnost povr-nila; priporocam jo torej najtopleje vsem. V TomaSevici, 15. febr. 1882. JOS. S&JKA. Vsem se^anskim rodoljubom, znancem in prija-teljera, ki so v torek 14. t. in. mojo seBtro . TEREZIJA GOUEV^CIK v tako obilnem Stevilu spremili k pogrebu, izktekam v imenu mojih bratov in sestre, kakor onim, ki so polo^ili vence na rakvo> naj presrenejo Zahvalo in jo priporocain v pobozni spomin. Y Sezani, dae 16. februarija 1882. Ivan GoljevSdik, trgovec. Xaznayilo. Podpisano zupanstvo naznanja, da oni sora-nji, kteri so v Kleinmajerjevi pratiki za tukaj-$pjo obcino zaznamovani, niso resnijEni. Da bi se tore} med obcmstvom pomota ne vrinila, si SapanStvo v dolznost stoje, ocitno objaviti, da se bodo tu navadni soinnji drzali, kakor dc sedaj. 2UPANSTVO V IUFENBERGU, dne 12. svecana 1882. Atzserdorfsko cesarsko biserno p§cno (ji 8-nwn) ima He povsoil pri'dobro ime kot zdrav in iz-vraten iirei; iz tega napravljena alina&ta juha je naj-bpljega okusa in kaj dobra in zdrava za zdodec in spodnji del teleaa, kedar se kdo prehladi in oslabi, kar so iinenitni zdravniki pripoznali. KaS cesarski biserni je$men se dobtva na pro* daj samo v kartonih po 500 gratnov, z zgomjun var-stvenim zuaraenjem, in sicer pri zdoljnjih firmah K. k. pr. Atzgersdorfer Rollgerstenfabrik. Brttder Hlwcbfeld & Comp. in Wien. Zaloga ˇ Gorici: JoM Brosausig, Mat. Cnsmin, Jak. Marizza, Pom. Nat-dini, Jnn. Persa. Bergerjevo medicinsko MILO IZ SMOLE (THEKKSEIFE). PriporoCeno po medic, strokovnjakih, rabi se sko* ro v vacli evropskih dizavah s sijajuim vspehom proti vsako vrstni necistosti na polti, sosebno proti kronftnim in luskinastim lisajem, bra-stani, nalezljivim hrastam, proti rudeuemu uosu. oze-bljimi, potenju nog, prbljajti na gtavi in bradi. — Berherjevo milo iz smole ima 40% smole i/. lesa, in se bistveno razIoSuje od vsph drugib smol, ki se prodajajo. - - Da se ptrekanjanjn izogneS, zahtevaj dolocno Bergerjevo milo iz smole in gUy na z nani zavitek. V dolgih in liudih poltnili bole/nib rabi se z vspehomna mestn miia iz smole Bergeijeva m»d smolnato-zveplenomilo; kdor bi hotel imeti raj§i to, naj zahtevo edino Bergerjevo smoluato zv.-pleno milo. ker zunanja ponarejanja so bie/v.sp^rii izdelk*. — Kot neostro milo iz smole za odstranjenje ne-tistostij na polti, zoper hsasto na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosnut-dco milo za vntivanje in kopanje za vsakdanje rabo rabi: B«rg«f$§?f gliosis. miU is@&$le, ki ima 35°/0 glicerine in je fir.o pcrfnmano. Cm & komod mb rate 32 fa.1 him ml- Glavni razpoSiljavec: lekarnar G. Hell v Opavui Glavna zaloga za Gorico pvi gg. lekasuaij. F. Cristoioletti (Zanetti) in A Franzotii. ** Naznanjam rljudno p. n. obcinstvu, ^ m da sem v Tolrainu v lastni hisi odprl svojo odvetnisko pisaruico. V Tolminu, 25. jan. 1882. Dr. ItoUert Miani. Iiiskariifca „ AUa, Madonna" v Korminu Vehka zaloga vsakovrstnih zdsavil. FRANZONI-JEVE sladke pastiljce iz ka-sja tamarindane. Po-maiKftjo prsti nadM-! itostim Y grin, proti k:i5!ju, bripavosti, pr- sueuau kaTatu, ugajajo posebno pridigarjcm, ufiitelJRin in pe\com. Naj se pazi, da je na vsaki Skatlji zna-menje iznajdca in na vsako §ka.tljico vfisnjeno ime ^Franzoni4. Vsaka Skatljica stune 25 kr. Dobi se tudt v Gorici v lekarnid Poutoni jevi v 'RaStelu; v Tism v l<*karnici Cignola na Corso. 228/E Oznanilo. Kavnateljstvo zastavljavniee (Monte di pieta), vstanovljcne po grofu Tliurnu, v Gorici naznanja, da bode dne IS. marca 1882 začela javna dražba (kant) nerešenih zastav IV. Četrt leta 1880 t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca oktobra, novembra in decembra 1880, Ravnatelj: Lovisoni. Jeden milijon kotujon-ordnov, JS fiSrSrSWfc 1.50, 2; zelo fini brijjantni in komični ordni, 100 ko« sov za gld, 4, 5, 6; zelo fini ženski ci'Lpe«ordni, gid. 4, 5, 6, 8, 10, dalje gld. 12.50, i& do 2q kosov ICM>. Mesni programi, prosti, 100 kosov gid, 2, eleguntnejši gld. a, zelo fini gid. 8. Žametne maske« 10, 15, 20 kr., arlo« 40, 50 do 76 kr., uorske kapic e» sortirano, IO kosov, št. 1 60 kr., št. 2 gld. lt St. 8 gld. 1.50, St. 4 gld. 2, St. 5 gld. 5, in envelope, 25 kosov, gl. 1.50, 2, 2.50 fini gl. 5. Sorska znamenja, lo kosov, gid. I, 2 do 5. Nosovi, 1 kos 6, a, 10, 15 do 30 kr. Odborniška znamenja, bel ali barvan atlas, 20 do 30 kr. Kotiljonski lampijotti s svečanu in palicami, 12 kosov gld. 2.40. K«>tiijOiUiki cvetlični šopki, zelo elegantni, 25 kosov gl. 1.25,, 1.75, 2.50. Kdtiljottške ture v 150 vrstah, 1 tura 30, tO ?5 k r., gl. i, 1.50 in 2.50, zelo fine olepševalne ture gld. 4, 4» 5, 9. Žakeljna tura gld. 1.20, 1.80. Sladkorno-klobut-na tura, nočno-slražarska tura gld. 2.25, nove papugeno ture gl. 1,80. Premikajoče se karte gld. 2.8o. Bobnarska tura za 12 parov, gld. 2.50. 1 rortimont, 50 kosov, to — leto le Št. 0 I. II. III. IV. V. VI. VIL VIII. IX. X. 4,------- 3, 6,50, r.50. 10, 15 wtiMit u» mmitf m fino emajhrani, 50 kosov sortiranih; gid. 1, 2 do 4; lint veliki krizci. Maltegki ordnt z ved-zicami, 50 kosov, gl. 6,8,10,15 in 17. Pi* Veliki jskHoalrcfe, ""1WI obstojt'ca iz 77 kosov raznih stviirij, mej tend efekfei, glavni in postranslii dobjtki, vkup gid. 10, zzabojem gid. 10.60. y^* Fahaljice, parfim, arava-te, lepotigje itd. v zalogi. $t/r Sneiene kepe za bom-bardiranje v plesno dvorano — vse ple&e potcm icei sne-zinkami, 12 kosov malib 50 kr., volikih gid. I. jedna partija zivalskib mask, naglavniee, karikatttre, po-litifne osobnosti, 10 kosov sortiranih gid. 1, 1.50, 2; dalje gid. 2.50, 3, 4 in vise. Jedino le pii: EDUABD WITTE, Wien, Kftrntnerstraase 59. Tel. naslov: Witte, Wien, ESrntnerstrasse. PoSilja se proti poSfnemu povzeiju. Cenilniki o tnrah. juksnih reSeb itd; se dobd zastonj. Po vJemaJ°cil1 se sodbah veiike vrste imenitniii svicarskih, neiask:h in avstrij-skih. prak. zdravnikov in nmogih medicinskih strokovnih Iistov so se po le-Karji Rihardu Brandtu v Schaffhau3enu in svicarakih medicinalnih zeliac lztlelane Svicarslce kugljice po svajej sretirtaj sestevi, brez vsacik, telo poSkodovajofiih tva-vin v vseh slacajih kjer treba nedrazestao odprtje narediti, nabran slez in zol6 ottstratuu, krx ocistiti, kakor tudi ves prebavljalni aparat novo odnti in okre-piti, kot reelen, gotpv, nebolestno Vplivaiofi, ceu zdravilen pripomocels, ki Be more v^ikomu priporocnti. ' .¦.**-! Zabtev-ati se morajo izrcCno le lelsarja Rih. Brandta §vicar3ke kugljice, kise dobijo lo v kositrenih dozah s 50 kugljicami a m. I.— in v manjSih dozah po 15 kugljic 4 3M pf- SBT v?»k i skatljica pravih Svicarskih kuglic mora imeti gomji etiket, beli svi-carski kriz na rndecem dnu predstavljajoc in podpis izdelovateljev. Prospekti, ki med drugim obsczajo ttidi nmoge sodbe vz strokovnjaskih krogov o njihovcm vplivu, so dobijo v doli naznnnienih lekarnah zastonl. V GORICI; 1. karniir J. GRI8TOFOLETTI. Cudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprolto in paravno zdavilo je prava dobrodejna pomoc in ni treba mnogih besedi, da se dokitze njihova cudo-vita moc. 6e se lo rabijo nekolikp dhi, olajiajo in prefcenejo prav kmalu najtvdovratuiSe zelodcne bolesti. Prav izvrstno v-strezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrjh in na vra-nici, proti crevesuim bob'znim in proti glifjtam, pri Jonskih mesecnih nadleznostih, zoper beli tok, bozjast, zoper srcopok ter cistijo pokvarjeno kri. Ono ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi prod vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh. glavnrh lekarnicah na svetu; za narocbe in poSil^atve pa edino v lekarnici Gristofoletti V aorioi, v Trstu v lckami 0. Zanetti in Q. B. RoVis. Kna atoklenica stane 30 novcev. TTemeUita pomo5 vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni. Ohranjeiije zdravja naslanja se večjim delom n» čiščenje in snažen je SO-kroviee in krvi in na pospeševanje dobrega prebav-ljenja Najboljše za to sredstvo je ^ivljcvn«ki balzam dr. Rosov odgovarja pnpolnem vBem tcm zahtevam; isti ozivi vse prebavawj^, nareja zdravo in C'isto kri in truplo dobi svojo projftnjo mo6 in zdrnvje zopet. Odpravlja vse teSko probavanje, oso-bito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, blje-vanje, krt v zelodci, zaslinjenost, zlato zilo, pre* obtezenje zelodca z jedili itd,, jo gotovo in dokazano domade sredetvo, ki so je v kratketu zaradt svojo^A iz-vrstncga uplivunja obie razsirilo. 1 velika sklenica 1 gl., pol sklenice 50. kr. Na stotino pisem v priznanje jo na razgled pri-pravijenih. RazposiUa se na frankirane doplne na vse kraje proti poitnemu pov/etju ivote, Spridevalo. Zo blizu 20 let boleham na zlati zili, v zeloden. na dilmnji in vsled t«gn trpini na zaslinjenosti, zaprtjt in drugih boloznih. V toj veliki stiski vabil H"in nekflj (mm „dr. Roza 2iv!jonski balzam* g. lokarja Frngnnr-ja v Pragi, in ta balzam mi jo zelo pomttgal, z»rad Cesar ga boiebnemu clovenatvu no morem dovolj priporodati; konoCno opomnim tudi, da je zolo trpela moja hul na bledici in na krvi, b zivljenskim balzamom pa so je oz» dravila popolnem. To potrjujem po dolSnouti in kakor zahteva rcsnica. Dr. pi. Sturtenwant, Bad Gtebichenstmn bei Hallo a. S., Provinz Sachsen. WF SVARJENJE! *t| Da se izogne noljubim napakam, zato prosim vse J), n. gg. nnrofouko, naj povdodi izro^no dr. ROZOV ziv-j en ski balznm iz Iokarne B. Fragner>ja v Pragi za-htevajo, kajti opazil sem, da so narocniki na ve6 krajih dobili nouspesno zmes, ako so sabtevali samo zlvljeuski balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zivljenskegc balzama. Fravi k Eojb? iivljbnski k\m dobi se samo v glavnej zalogi izdolovalca B. Frag-ner-ja, lekarna „k C-rnomu orlti" v Pragi, Ecko der Spornorgasse Nr. 205—3 V OOftrci: (i. Ci'istofoletti. lekarmcar: G. B. pontoui, lokarniftir. V OGLEJI. Damaso d* Elia. V TKSTU: P, Preiidini, lekarniiSarj (J. Forabosdii, le-koro'car J. Sermvallo. V ZAGREUU; Sigm. Mitlbach lekuniirar. Vse lekarne in vecje trgovine z materi-jalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega Mvljenskega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Pra2ko domade mazilo zoper bule, rane in ynetje vsake vrste. Ako se zenam prsa. vnamejo, ali strdip, pri bu-Iak vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri firvu v prstu in pri nohtanji, pri zlezab, oteklinah, pri izma^JJ cenji, pri niorski (mrtvi) kosti, zoper revraafcicne oteklii no in pntiko, zoper kronicno vnetje v kolenih, roah, v ledji, Ce si kdo nogo spahne, zoper kurje ofiosa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper HSaje, zoper oteklino po piku mrfit'sov, zoper tekoce raue, odprte noge, zoper rak in vpeto kozo, ni boljS&ga zdravila, ko to mazilo. Raba je priprosta; mazilo (zavba) se namaze na plafeneni robec in se pritisne na bolno stran. Coz 4 — 6_8—-1*2 ur se naredi nov flaster. ~ Zaprte bule in o-tekline se hitro ozdravijo ; kjer pa veu te<5e, potegne mazilo v kratkem vso ognojico na-ae, in rano o-zdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro po-maga, in ker sc po njem raiia prej ne zacell, dokler ni vsa bolna ognojica ven potegnjeaa. — Tudi za-brani rast divjega rntsa in obvaruje pred snetom (crnim prisadom); tudi bolecine to hladilno mazilo potisi. — Odpt'tf in tekoee rane se morajo prej z inlaCno vodo niiti, potcm se le se mazilo tianjo prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho. SkuSeno in po mnozih poskusih kot najzaneslji-ve.ise sredstvo znauo, odstrant nagluhost, in po njem se dobi tudi popolno uze zgubljen sluh. 1 sklenica I gl. a. v. Jadajatejj in odgovorniweawM; F. PODGO^NIK, — Tiska i jHilatfjanska tlekattia0 t teici.