Pavšalni TriHko v drfavt SMS. 65. Mm. Izhaja raaten pencteSj&a I« dneva po presnlku *»«N f*®a ap©S4aif„ Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska -ulica St. 61., Učiteljska tiskarna. - Dopise ijcankiraii in pod« pisali, sicer se jih no priobči, Rokopise senc vrača. Oglasi; Enostolpna petit-vrstica K 1'80, osmrtnice In zahvale po K 8’-—, razglasi in poslano vrstica po K 2*50; večkrat, objave po dogovoru primeren popust. V Uubliani, v petek 19. marca 1920. Uto IV. WP- ■ ■ ■ fevW ■ Glasilo lugoslov. socllalno • demokratične stranke. Petafflaina iiev. stan« — «0 vinarjev. —* Naročnina: Po pošti alt z dostavljanjem na dom za celo leto K 120, za pol leta K 60, za četrt leta K 30, za mesec E 1:Dobro, bodi pastir! Ako prileti troglavi zmaj, mu dal tri krave, ako šestcroglavi, mu dai šest krav in ako dvanaisteroglavi, mu odštel dvanajst krav!« Carjevič poJcr.e čredo čez hribe in doline. Zdajci prileti z jezera tro- Bližajo se občinske volitve In gotovo je, da bo naša stranka spričo časa in velikega naraščanja njene moči dobila pri teh znatne uspehe in skoro povsod, kjer se je naše politično delo pravilno in oridno vršilo, dobila njenemu delu primerna zastopstva. Prevzeli bomo tedaj veliko odgovornost. ki lo nalaga občinsko gospodarstvo zlasti spričo zanemarjenih razmer, v katers ie zavedla deloma svetovna voina. ponaiveč pa naša meščanska družba skoro na vsej črti naše občine. S r>odvOieno pažnjo bomo morali uveiiavliati v občini svol voliv. četudi, zlasti vsled ekonomskih razmer, v katerih se nahaiamo, ne bomo mogli uveliaviti vsega, kar vi dlmo v idealu sociialistične občin©? — To zlasti nam potriuie zgled občin po drusnh državah, kier imaio naši sodrugi absolutno večino. Govorii sem z županom-sodrngom iz Avstrije. ki me ie v tem rnneniu tudi potrdil. Treba bo predvsem skupnega in sistematičnega nastopa kakor tudj delovania. Tega nam danes manjka, ker se baš s tem vprašanjem nismo ali premalo bavfli, dasiravno bi so-drugi. ki že .danes zavzemalo mesta v občinskih zastopih lahko praktično veliko pripomogli. Lokalne organizacije, zlasti do deželi stoie skoro brez vsake orijenta-ciie. Nuino potrebno le. da se v tem oziru popravi zamujeno in še do volitev izpolni ta globoka vrzel našega političnega živbenia. potrebno ie pokazati našim liudem. ki polagaio veliko premalo pozornosti občinski do- l.j rri~n=~'' " ~ glavi zmaj: »Eh. carjevič, česa si se lotil! Ko bi se moral iunak boriti, pase čredo! Sedal pa mi izroči tn krave!« s Ali ne bo preveč: Jaz pojem na dan račko, a tl zahtevaš tri krave! Niti ene ne dobiš.« Zmaj se razsrdi in zgrabi mesto treh kar šest krav. Carjevič se hipoma izpremeni v sivega sokola, odbile zmaiu tri glave in požene čredo domov. »No, dedek,« ga vpraša car, »ali je priletel troglavi zmaj?« Ali si mu da! tri krave?« »Ne. veličanstvo, niti ene mu nisem dal!« Drugi dan žene carjevič zopet na pašo. 'I iezera prileti šestcroglavi zmai in zahteva šest glav. »Ej, požeruh! Jaz poleni na dan račko, a ti bi rad šest krav! Ne dam ti niti ene!« Zma! se razljuti in zgrabi me-sto Šestih krav kar dvanajst. Carjevič s& izpremeni v sivega sokola, se vrže na zmaia hi mu odbile šest glav. Ko prižene domov, ga car vpraša: . Alt ie priletel šestcroglavi zmaj? Ali ti mnogo’ črede nianika?« litiki pot, da se ravnalo enotno in v praven, ki ga odgovornost tega vprašanja zahteva. Avstrijski sodrugi izdajalo že sedmo leto revijo Občina in vzgalaio delavstvo. ki vendar nal bo poklicano, da v onem velikem momentu sociialistične zmage prevzame oblast v občini, deželi in državi s tistim čutom odgovornosti, ki Je za prospeh in obstoj nuino potreben. — In pri nas?! Nujno potrebno ie za nadaljne delovanje nekega središča zveze. In to središče nai bi tvorilo občinsko zastopstvo Ljubljane. Ustanovi nai se iz kluba socilalističnih občinskih odbornikov Zveza, ki nai vzame v svojo sredo vse naše zastopnike z dežele. Ta klub nai se bavi z vsemi vprašanji občinske politike, in vedno redno obvešča vse člane in tudi vse politične organizacije, zlasti po deželi potom okrožnic o vseh važnih komunalnih ifi sploh občejavnih vprašanjih* Tudi naši listi, zlasti »Naprej« in »Ljudski glas« nai bi vedno prinašali vsakdanje nove poiave v občini, jih kritično premotrili ter s tem ooglobrli in utrdili naše sedanie in bodoče so-druge. ki bodo zastopali našo stranko v občini. S tem bomo storili velik korak naprei. Nuino potrebno ie tudi. da bodo naši zastopniki vedno v tesnem stiku z lokalnimi političnimi organizacijami. poročali o vseh zadevah istim, se ž njimi posvetovali, kar bo koristna obojestransko. Da pa pri tem ne smemo pozabiti voliieev. le samoposebi razumljivo. Zato ie treba, da se več-ki at vrše zborovanja, kier nai se raz-nravlia o komunalni politiki. Naloga Okrožnih političnih organizacij pa je, da vrše strogo kontrolo o delovanni svoiih zastopnikov v občinskih odborih, pazno slede vsemu delovanju lastnih in meščanskih zastopnikov, gledaio na enotnost vsega dela in ob-veščaio o vsem Klub llublian. svetovalcev. ki nai vodi nhtančen pregled in opozaria vse naše zastopnike na slabe in dobre strani obdelujočega predmeta. —~ Velikanske važnosti pri tem ie zlasti sestavljanje agrarnih odborov za predstoiečo agrarno reformo, ki ie sicer samo še obljuba. Vendar pa to vprašanje baš pri našem kmetskem iiudstvu tvori iedro vsega političnega udeistvovania. zato mu bomo morali posvečati vso do-zornost. Treba bo predvsem, da bo ljudstvo pri vsem tem delu tudi samo sodelovalo, zato moramo nani v tem zmisiu vzgoino vplivati in ga v to delo uvesti, uvesti Dotom organizacije, predavanj in sličnih prireditev. Ce dovršimo to delo. izostaneio žalostn* poiavi nesmiselnega kritiziranja, ki se dogala le vsled absolutnega nenojmo-vanla in nepoznanla razmer, ki ie vzrok neštetega prerekania ne samo v tem vPrašaiu. temveč na vseh straneh. bodisi sedal v gospodarskem, političnem ali drugem življenju. Ljudstvu nal se da možnost in prilika do sodelovanja in spoznavanja, s tem pa bomo stopili zopet velik korak do pravega pozitivnega socilalističnega dela v občini, deželi in državi. Prepotrebno le tudi. da gledamo z vso skrbnostio preko meje naše države in zasledujemo vse ooiave iti komunalno delovanje, zlasti tam. klet vladajo naši sodrugi. Mladi smo ln kot stranka se faktično šele razvijamo ua ono veličino, ki bo slej ali orel tudi pri nas zadobila moč v občini. Zato ie že sedal potrebno, da poskrbimo i za naraščal in ga uvedemo v resno dtjo. ga vzgaiamo v našem duhu in mu nudimo povsod tudi možnosti, povečati obzorje in ga pripraviti do one stopnje, ki mu bo omogočila, da bo vršil poklican funkciie zinimo vestjo in orevdarnestjo. In če bomo samo posnemali, kar so praktično dobro izvršili sodrugi drusic. tedai bomo zadostili svoii dolžnosti. K praktičnim vprašaniem komunalne politike, zlasti z oziroma našega stališča pa drugič. Če pa sem s temi vrsticami dosegel samo zanimanie za to velevažno strankino vprašani«, le mol namen dosežen. 1—c. Trgovski klic iz Jugoslavije. Sodrug dr.Perič ie posetil pri svo-iem povratku iz Amerike škotske in angleške delavske kooperative v »Priletel, priletel, toda ničesar ni vzel!« Pozno zvečer se carjevič izpremeni v mravljo ln zleze skozi malo razpoko v kristalno goro. Tu ie sedela carična. »Zdravstvu!!« Jo pozdravi carjevič. »Kako si prišla sem?« »Odnesel me ie dvanaisteroglavi zmaj. ki živi na očetovem iezeru. V zmaiu tiči skrinlica. v skrinHci zajec, v zajcu račka, v rački jalce. v lajcu zrno. Ako ubiješ laice in dobiš zrno, tako! ti je možrto kristalno goro raz-valiti in mene rešiti« Carjevič zleze iz gore. se zopet izpremeni v pasfiria in požene čredo. Kar prileti dvanaisteroglavi zmaj: »Nisi se polotil pravega dela! Namesto. da se kot iunak boriš, paseš čre-do!Asediij mi odšte] dvanajst krav!« V ;cveč bi bilo! Jaz sam poiem vsuk dan račko. Česa pa sl ti ne zaželiš!'! Spopadeta se in kmalu porazi carjevič dvanaisteroglavega zmaja, mu razpara trebuh in »aide na desni strani skrinjico. V niči le bil zajec, v zalcu račka, v rački jajce, v iajcu zrno. Carjevič ga vzame, sežge in iicse .t''Pel h kvistaferl HOii. Oora sq razvaii. Carjevič odved jo pelie k očetu. Oče se vzradosti in pravi carjeviču: »Bodi mi zet!« Napravili so svatbo in se dobro Imeli. H. Radi govorimo, da smo umni. a starci odmigavaio. češ. mi smo bili umneiši. Pravljica pripoveduje, da se nekoč naši dedie niso učili in naši pradedie ne rodili, a v nekem carstvu je živel starec, ki ic naučil svoie tri sinove čitati in pisati. Nekoč iim pravi: »Otroci. Jaz umrtem. hodite mi na gomilo čitati« »Dobro, dobro očka.« mu odgo--vore. Starejša brata sta bila zala mladeniča, velika in krepka. Naimlajši pa ie bil pokveka, kakor oskubliena račka. še^jpnogo slabši. Stari oče umre. Tačas pride odi earla obvestilo, da si ie velela niego-va hči. krasna Jelena, postaviti hram v dvanajst nadstropti. z dvanaistimi venci. V tem hramu sedi na visokem prestolu in pričakuje ženina, smelega Junaka, ki bi io v diru ua koniu poljubi^ na ustnice. Ves mladi rod je bil pokonci, sa čcdil, č2Sitf in premišljal, kdo neki do- k i O Cvlbt* Stran 2, NAPREJ. Stas. 65, Glasgowu in Manchestru, ker ga Je »Nakupovalna zadruga« pooblastila, da skuša doseči upostavitev trgov, slcih zvez z omenjenimi kooperativami. Ob tel priliki se ie oglasil tudi v uredništvu lista »The Co-operative News« v Manchestru, 'ki piše dne 21. februarja 1920 o tem interviewu sledeče: »Poziv za trgovanje iz Jugoslavije. Pred par dnevi nas je posettl dr. Ljudevit Perič, zastopnik vlade po vojni novoosvobojene države Jugoslavije, obsegajoče kakih 13 milijonov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od vlade je bil poslan na »Medna-rodno delovno konferenco« v Wa* shingtonu. V Veliko Britanijo ie došel z namenom, da skuša vzpostaviti trgovske zveze angleških in škotskih velenakupnih zadrug z »Vojno Zve. 7,oi iz Ljubljane. On pravi: »Pri nas je veliko pomanjkanje vseh snov!, obleke, obutve in hrane ter znam, da 30 Vaše zadruge sila razvite in zmožne kriti naše potrebe. Bila bi tudi mogoča zamena blaga med nami. Naša zemlia je bogata na pšenici, ima mnogo gozdov, živine, krompirja In sliv.« Dr. Perič ie ponosen na svojo rodno zemljo in postane zgovoren, popisujoč njene dobre in slabe strani. Jugoslavija, ki le mnogo trpela vsled vojne, ie bila pred vojno razdeljen* in podrejena večim vladam. Dr. Perič podpira zahtevo svoie države po Reki. kojo luko. spojeno s srcem zemlje. smatra za bistveno potrebno za razvoj Jugoslavije, dočim ima Italija mnogo pristanišč ob svoji obsežni obali. »Danes smo mal narod.« pravt naž jugoslovanski priiateli. »ali jutri bomo tudi mi nekaj pomenili. Mi želimo zvez z zapadnimi narodi. Nemčija ie naš naibližii sosed in ona trguje z uami. Ona pride k nam, prouči naše potrebe, pa pošlie svoje trgovce !n izdeluje stvari tako in take. kot Jll! narod potrebuje. Angleška, francoska tn italijanska trgovina Ima pa manj volje, prilagoditi se našim potrebam. To ie znatna razlika med načinom trgovanja Nemcev in zapadnlh držav.« Ta lekcija nam ni čisto nova. Bomo H hoteli profi tirati sedal, ko mladi narodi naravnost prosilo za blago? Pred državljansko vojno v Nemčiji. LDU. Nauen. 16. (DunKU. — Brezžično.) »Unlversal Service« (Wiegand) poroča iz Berlina, da *e položaj razjasnjuje toliko, da smatralo. da Je boj med Ebertovo fn berlinsko vlado ter radikalci neizogiben. Neodvisni socHallstl pridobivalo čimdalje več pristašev ter skušalo že dolgo zaželieno oriliko Izrabiti. Ako stvar ne bo hitro rešena, je kaos In državljanska volna neizogibna. Neodvisni socllalisti so danes Izdali oklic, v katerem poživljajo na splo-ino stavko tudi proti Ebertovi vladi, ki da le ravno tako neupravičena, kakor berlinska, ter da le pokazata »ama svojo strahopetnost. Mednarodni vojaški vlak je pripravljen, da v primeru neposredne nevarnost* spravi Iz Berlina ententne misije In nflh svojce. V državni pisarni sedi od sobote že tretjj vodja tlskovega urada. ki izdaia pomirljiva poročila, ki se nikakor ne striniajo s položalem in razpoloženjem v Berlinu. Razpoloženje v hotelu »Adlon«. sedežu entent-nlh misli, le zelo neprijetno. Vso noč se.je slišalo streiianie iz pušk. LUD. Draždane, 16- (DunKU.) O položalu v Vratlslavi pišejo: Kakor se zdi. stoji Vratislava na strani nove vlade. Pristaši nove vlade so razbili lokasl lista »Volksrecht«. ki ga izdaja- lo večinski soeUalisti. Nova vlada Je Izdata oklic, da bo ustreljenih po 10 mož vsakega obratovanja, ako bi nastal kak upor. SPLOŠNA STAVKA SE NADALJUJE. LDU. Monakovo, 16, (DunKU.) Splošna stavka se poostreno nadaljuje. Vsi vlaki so ustavljeni. Oklic, ki je podpisan no generalu Noeln in državnem svetniku Kahru. zagotavlja, da državna bramba podpira ustavno narodno zastopstvo. Vseučilišče zaprto. LDU. Berlin, 16. (DunKU.) Wolf- fov urad poroča: Vseučilišče in vse veieSole so do nadaljnega zatvorjene. Nova vlada nima opore v inozemstva, LDU, Stuttgart. 16. (DunKU.) V porazgovoru z zastopnikom Wo!ffo-vega urada le izjavil minister za zunanje posie Mtlller, da tuje vlade ne vzdržujejo nobenih stikov s pre-obratnlki. Državna vlada ne namerava uvesti nobenih kompromisnih pogajani s Kattom. Tudi v vojaškem oziru se boljša položaj. Tako so mornarji v Wilhelmshafnu prijeli častnike, ki so se izjavili za Katta. Bavarski deželni zbor. LDU. Monakovo, 16. (DunKU.) Prot! 22. jfc bila po daljših obravnavah v frakcijah sklicana nova sela deželnega zbora. Predsednik Schmitt jr prebral izjavo, po kateri so se ministrski predsednik Kahr in zastopniki posameznih frakcij domenili, da se mora neomajno vztraiati pri državni in deželni ustavi. Potem Je ministrski predsednik predložil ministrsko tisto. Novice. — Zvišanje produkcijo premoga v Jifgosiaviii, V državnih premogovnikih se le pričelo z Intenzivnejšim delom za zvišanje produkcije. Ker obstoji upanje, da bo produkcija stalna, bo mogoče sčasoma zadovoljiti naše potrebe In ustvariti tudi rezerve. Za transporte premoga so pripravljena tndi prometna sredstva. — Na belgrafskem vseučilišču se le vpisalo za poletni semester 4250 slušateljev, od teh 1200 na filozofsko. 1950 na pravno In 1100 na tehnično fakulteto. — Trgovske zvezo med .fueosla* vilo in Grško. Po grški statistiki Je bilo v prvih štirih mesecih leta 1919 iz države SHS izvoženega na Grško blaga v vrednosti 2.222.000 drahem, iz Grške v našo držav« pa za 17,849,000 dinarjev. Ta razlika se razlega s tem. da le vrednost drahem večja nego dinarjev. (Sio drahem velja 330 dinarjev!) — Časopis za glasbo. »Udruženjc jugoslovanskih muzlčara« v Zagrebu bo pričelo izdaiati časopis pod naslovom »Jugoslovanska muzička revija«. Urejeval ca bo b. Krešimir Bc-nič, Posamezna številka bo veijafa 5 K. — Pri oddaii iiuetla v Nemški Avstriji bodo vpoŠtevaU volno posolilo s 75 odstotki nominalne vrednosti. Pri tem bo prizadeto predvsem cerkveno imetie. ki hna v volnih posojilih vloženih okoli 13 milijonov, vsleo česar krščanski socBaici protestirajo proti taki oddaii imetja, — Stroški v procesu UdHerlch se conijo na preko 100.000 mark. Plačati Uh bo moral obtoženec. — Letni čas se uvede vsled sklepa avsttilskega ministrskega sveta v avstrijski republiki od 5. aprila do 13. septembra. — Sleparstvo vsenemškega poslanca Wutteia. V Nem. Avstriji so odkrili veliko sieparstvo nekega stavbnega mojstra Alklerja. v katero ie zapleten tudi poslanec Wutte, ki Je državni premog spečaval v zasebne špekulacije po 15.000 K za vagon. -- Ameriški Italijani so tekom zadniega polletja poslali v domovino 674 milijonov lir. — Poletni čas v Italiji se vpelje z dnem 21. t. m. — Zveza monistov na Nemškem le razpisala nagrade po 1000 do 3000 mark za učno knligo o morali. — Angleški demokratizem. Veliko pozornost Je vzbudil v Angliji list »Daliv Express«, Id le v nekem član ku pozval angleškega kralla. da vprl-hodnje opusti v svojih javnih govorih besede »moja armada*, »moja mor narica«, »moje ljudstvo* in slično, ker te besde žalijo čut demokracije In spadajo med staro šaro. — Volakl voljeni v parlament. V Avstraliji Je Izvoljenih 13 avstralskih vojakov v parlament: 9 pa v senat. — Umetni diamant. A. Parsons Je te dni objavil v »Transactions of the Roval Societh« poročilo o svojih poizkusih. ki tih Izvaja od . leta 1887. z izdelavo diamantov v laboratoriju. A Parsonu so se poizkusi posrečili in Je s tem narejeni diamant vselej rnikro-skopično majhen. — Mednarodni clonlstičnl urad. ki te Imel prvotno svoj sedež v Berlinu, za časa voine oa v Kodanju.se je preselil v London. — Neumorna delavka. Kakor poročajo francoski listi, le nedavno tega v Yverdonu umrla 84-letna Glar-don-Burnierjeva. ki le delala v nek* tvornid 74 let. — Japonsko trgovsko brodovje šteje 724 oarobrodov. ki imajo skupal 2.300.000 ton. Od te tonaže se vpo-rablja 600.000 ton za trgovino z Evropo. 100.000 ton z Indijo-. 184.000 z Antili. 338.000 ton z Ameriko in 94 tisoč ton za trgovino z Avstralijo. — Izgredi zaradi tobaka. V Madridu na španskem le prišlo ob priliki stavke tobačnih delavcev pred mnogimi trafikami do hudih Izgredov, tako da je telda tudi kri. — Devico Orleansko proglasijo maja meseca za svetnico. Priredijo v to svrho velike ceremonije, za katerih Drioravo le že Imenovana »osebna pontifikakia komisija. Za blažene ga proglasi papež tudi Oliera Plun-keta. ki le bil v 17. stoletju nadškof v Armahugi in prvoborltelj Irske. Svet napreduje l Dnevne vesti. Depataclja. Ljudje nimajo kaj jesti. Kupili bi moko in koruzo, maeari še za takšno ceno. pa ie ni dobiti. Tisto, kar bi Ime- li prejeti že meseca februarja, niso prejeli še do danes. Mož gre na delo. osem ur bo delal. Od žene zahteva, da mu da s seboi vsaj košček kruha. Povžil je črno kavo. ko ie vstal, predtio je odšel na šihto. Bila je grenka. zakaj sladkorja ni že dolgo pri hiši. Mleka tudi ne. Žena mu pove, da mu tudi kruha ne more dati. Možje se leze in huduieio. pošiielo deoutacik) v Ljubljano. Tu zvedo, da bo moka tn koruza že prišla, že dolgo da je nakazana v mlinu. Kornal iili pototaZl uradnik. On je naivečli revež na svetu. Dan za dnevom spretema takšne deoutacije mrkili pogledov, ima najboljšo voljo pomagali. Ve za vse težave in kar vriska od veseha. kadar »Brata,« pravi Vanja, »oče je umrl: kdo izmed nas mu poide na gomilo čitat?« »Kogar vleče, naj grel« Vania gre. Brata pa poskušata konia. se kodrata, si mažeta brke in se vzpodbujata. Pride druga noč. Vanja pravi*. »Brata, jaz sem čital. sedaj Je vrsta na vatu: kdo pojde?« »Komur se Hubi. čital! A naju ne moti pri delu!« Sama privihata Čepice,vzdihneta, vzklikneta in poiezdita na prosto polje. Vanja je zopet čital. in tako tud> tretjo noč. Brata zajezdita konia. razčešeta brke in se pripravllata. da drugi dan poskusita svojo smelost pred očmi krasne Jelene, »Ali bi vzela brata s seboi.« si mislita. »Ne, kam bi z nlim! Osramotil In osmešil bi naju pred ljudmi. Poideva sama!« Gresta. Vania bi bil silno rad videl 'Krasno Jeleno. Zaplaka. hudo za-pjaka in gre na očetov grob. Oče ga začuje, pride k nlemu, strese s čela vlažno zemlk) in reče: »Ne žaluj, Vanja, jaz tl pomoremU Starec se zgane, zravna, zažvižga in že prihiti kot strela konl. zem-Ija se trese pod njegovimi nogami, iz ušes in nozdrv mu 8vitra olamen. Prhne in obstane pred mladeničem kakor okopan: »Kal velevaš?« Vania zleze konlu v uho. pri drugem skoči ven In bil le lunak. da ni možno niti v pravljici povedati, niti s peresom opisati. Sede na konia, upre roke v bok iti zdiria kakor sohtfii naravnost do krasne Jelene. Zavihti sc, zaleti, a dveh vencev ne doseže. .Zaleti in zavihti se vnovič. poskoči, eneca venca ne doseže. ,še bolj se zaleti In požene, kakot ogenl švigne mimo oči krasne Jelene, se skloni in k) poljubi naravnost na ustne. »Kdo je, kdo je?« Drži ga, lovi ga!« Prišel le In izginil. Vrne se na očetov grob in spusti koma na polfe. sam pa se pokloni do zemlje in prosi roditeljskega nasveta. Starec mu svetuje In on se vrne domov. kakor da ni bil nikjer. Brata pripovedujeta, Ide sta bila in kaj sta videla: on pa se dela. kakor du čuje o tem prvič. Drugi dan se sestaneio plemiči In dvorjani: bilo jih le toliko, da sl Jih koma! pregledal. Tudi stareiša brata gresta. Za njima io ubere Vanja peš. skromno in tiho. kakor da ni o« tisti, ki le Jeleno poliubil. Ko pride, sede v oddalien kot. Krasna Jelena ie iskala ženina, hotela ga ie pokazati vsemu svetu, hotela mu le dati pol carstva, a ženin se ni pokazal. Iščejo ga med plemiči iti generali; vse pregledalo, a ni ga. Vania pa gleda. sc smehlia in čaka. da pride nevesta sama k nlemu. Misli si: »Poljubil sem jo kot junak, sedaj naj me poljubi ona v preprostem kaftanu!« Zdaici ona vstane, pogleda bistro naokoli in nregleda vse. Ozre se in spozna svojega ženina. Takoj ga odvede s seboi in sc z njim poroči. Aon? Mili bože. kako umen In smel in kako lep ie postal! Kadar sede na konia. zaviha čepico in upre roki v bok, tedaj le kakor kralj, pra- vi kralj! Gledaš ga In ne moreš <1 misliti, da, le bil to nekoč Vanja. (Konec prih,). Izve. da Je moka ali pa žito že odšlo iz Banata. Kaj če bi Banata ne bilo? Tam zabavlja vsevprek čez Slovenilo. češ da tihotapi nakupljeno žito v Avstrijo, med »Švabe«. Pride brzo* iav, ravnatelj prebledi. Lakonično Je besedilo brzojava: »Oblast le že nakupljeno žito zaplenila.« Iznova so začne tekanje, pisarjenje, brzojavlja-nle, Intervencije. Mine teden, mineta dva, trije: zaplenitev se razviiavi. Ljudje pa čakajo, zjutraj ko vstanejo nimajo kruha, zvečer, ko gredo spat. se mu morajo odreči, Sama nerodnost »uradnega poslovanja«. Deželni predsednik sprejema stranke samo ob četrtkih in to le dve uri, če Je doma seveda. Takrat se preprosti državljan lahko obme d o gospoda deželnega predsednika. Druge dneve svobodni državljani ne smejo Imeti nobenih težav in zadreg. Samo ob četrtkih je to dovoljeno in samo za dve uri, če ni ravno gospod deželni predsednik zadržan tudi tiste dve url. Mislimo, da bi lahko črtali še tisti dve slučajni urici in izhajali brez gosooda deželnega predsednika. Birokratizem umrle Avstriie nai se globoko sramuje. bil le nedolžen In za vse krivice, ki smo mu jih storili, nat nam da svoj absolutorij. Bil ie nedolžna živallca Proti njej ie sedanji birokratizem prava — zver! Kdo nam draži moko? Pred nekai dnevi le ljubljanska kronika zabttle-žiia suhoparno novico: »En vagon moke in en vagon žita so zaplenili na glavnem kolodvoru«. Nekateri so gotovo brez zanimanja prešli preko te dnevne vesti; železničarji na glavnem kolodvoru pa nam vedo povedali drugačno, globokejšo storijo. Zaplenili so to moko glavnemu verižni-ku z moko in žitom. V. Mejaču, uradniku znane družbe »linpes«. Seveda so sedal gotovi niatadorli afero zvalili na njegova pleča. češ. da le tudi trgoval na svojo roko. Mejač le res ponulal moko po 14 K na debelo. Me-lač je sin bivšega klerikalnega deželnega poslanca Mejača iz Komende, Je baic absolvent eksporjne akademije Sploh je v »Impexu« potrebna lavna kontrola. Zadeva, kakor govore železničarji. zelo smrdi. Zamenjava bankovcev. Od 16. t. m. dalje zamenjava bankovce po !00, 50 In 20 kron v Ljubljani samo še: finančna deželna blagajna, davčni urad za okolico, postni čekovni urad In podružnica avstro - ogrske banke v Ljubljani: v Mariboru: davčni urad In podružnica avstro-ogr-ske banke v Mariboru; pc deželi sploh pa vsi davčni uradi. Drug! zavodi. ki so doslej bankovce zamenjavali, so prenehali s tem delom dne 15. t. m. zvečer. Reorganizacija enkotne komisije za revizijo Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo. Deželna vlada le reorganizirala enketno komisijo za revizijo Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo. Komandant topniških delavnic polkovnik Vasic ie odvezan svoiih funkcii kot član komisije. Vsi drugi dosedanji člani osta-nelo še nadalje v komisiji. Na novo so imenovani v komisijo deželni tainik dr. Tomažič kot vodia komisHe ter računski svetnik Peternel, inž. Stran-car in mizarski mojster Biziak iz Šiške kot nadaljni člani komtsUe. Ko-mlsiia ima nalogo, da revlziisko delo tako! nadaljuje in čim prele dovrši. Pri reviziji se mora dati vsaki prizadeti osebi priložnost, da se zasliši In da poda vsestranska pojasnila. Tobačni Klavni trafiki v Mariboru, na Aleksandrovi cesti in v Marijini ulici sta razpisani potom lavnega natečaja. Novi tioi trgovcev. V Ljubljani so se poiavili novi tipi trgovcev, ki pokupijo perilo in blago vsake vrste. Ljubljanski žargon lili le krstil »trgovci z rdečimi kapami«. — Včeraj Je policija aretirala 4 take trgovce ter jim zaplenila 12 močno nabasanih nahrbtnikov raznega perila, rluh in celo vreč za moko. Veliko smola. Ze v tržaškem večernem vlaku ie sedela. Pa prišli so detektivi In lo aretirali — poznano tl-hotaoko valut MarHo Vižintin iz Gorice. Zaplenili so ii 3600 lir. ki jih je imela všite v nogavice in 3000 K. Kolo ukradeno. Na Dunaiski cesti v veži hiše št 13. te bilo Alojziju Kancu ukradeno kolo. vredno 1000 K. Pri tatvini zasačen. Žganju zelo udani 50-Ietni čevljar Franc Chvatal je včeraj dopoldne na tilioma odnesel Iz podstrešja liiše št. 1. Kladezna ulica nahrbtnik perila. Takoj so ga prijeli, Chvatal se Izgovarja, da je dopoldne pii žganje pri »Belem Kranjcu« z nekim mladim človekom. Na policiji se te sprva predstavil: »Janez. poznej France Jaklič, čevljar v Rožni dolini«. Starinarji V visokih krogih ljubljanskih dam vlada posebna manija za starinami. Pokupijo vse. kar kj* vjamefo. Po deželi in po podstrešjih1 starih liubliansldh hiš stikalo za njimi* Zanimivo sliko o tem stikanju in na-kupavanju nam nudi neki proces pred ljubljanskim kazenskim senatom. Zabave in smeha je bilo dovolj. Tožea te zaradi žalienla časti znani zbiratelj in prodajalec starin D, Toži ga neka dama. ljubiteljica starin. Razprava Je bila preložena. V pijanosti si je globoko prerezal vrat delavec M. G. Nezavestnega so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Nezgoda. V skladiščil »Balkan« na Dunajski cesti se je včeraj dogodila težka nesreča. Dvigalo ie zmečkalo skladiščnega delavca Frana Gruma. Prepeliali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Med gasilce vabi In kliče Ljub', proštov, gas. in reš. društvo vse moške nad 18. letom. Zglasilne pole se dobe pri društvenem vežbaleu v »Mestnem domu«. Mladeniči in možje. brez razlike strank In stanu, pri* stopite k temu prepotrebnemu dru< štvu! ic. Pozivi Dutiona gospa, ki ie v .sre* do, 17. t. m. hote ali pomotoma vzel« zavol iz košare pri gospe Tereziji Slevec, prodajalki sadia. se poživlja, da istega prinese v teku 48 ur gospa Tereziji Slevec nazaj, ker ie dotična oseba znana. Ce ga ne prinese na omenleno stojnico, bo sodniisko zasledovana. ks Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenilo naznanja svoiirn članom, da bo prodala jn oddaia usnla v nedeljo. dne 21. mrca ob 9. uri v običajnih prostorih. Sp. Šiška 30. k. Hrastnik. Od kemične tovarne do gostilne Riickl je bi! v petek, dne 11. t. m. okolu 8. ure zvečer izgubljen zavoj, vsebujoč cigaretne papirčke in vazeline. Vrednost 500 krom. Pošteni najditelj nai to odda v konsumnem društvu rudarjev prodi dobri nagradi Nagrado dobi tudi tisti, kateri Izve. kdo le zavoi našel. Tiskarski škrat je v včerajšnji številki »Napreja« zamenjal v članku »Protirevolucija v Nemčiji« v četrtem odstavku Stuttgart s Strassburg. Celjska podružnica drž. posredovalnice za delo« se je začasno zaprla. ker B nj bilo mogoče preskrbeti primernih nradnlh lokalov. Inte**- sentje naj se obračajo na podružnice v Mariboru, odnosno na ono v Straiča pri Ptuju. Upati je pa, da se ta v doglednem času zopet odpre. Prva domača oblačilna Industrija Kunc & Maček. Opozarjamo na današnji mserat prve domače; oblačilne industrije Kunc & Maček v Ljubljani, ki je otvorila svojo nadrobno prodajo pri I. Mačku na Aleksandrovi cesti št. 3. in prodaja na debelo v Gosposki ulici št. 7. Nova domača tvrdka ima v zalogi naj-raznovrstnejše moške fine obleke. Cas Je bil. da se tudi v veliki oblačilni industriji emancipiramo od tujih’ tvrdk. Kultura. Abditus: Naša gospodarska in so-clialua vprašanja. Izšla je nova zbirka kralših člankov Abuitusa o sedaj najboll perečih gospodarsko-socilal-nlh vprašanjih. Pisatelj razpravlja najprej o splošnem položaj, ki te nastal po svetovni volni v svetovnem gospodarstvu. Za nas Je prav posebno važen gospodarski položaj na teritoriju. kjer prebivajo Srbi. Hrvati ht Slovenci, katerih gospodarska politika bo morala nameriti svolo pot v popolnoma drutračoo smer kakor to ima danes. Jugoslavija tvori i vsem. nov gospodarski teritorij. V n; J in ih člankih razpravlja pisatelj o vseli aktualnih vprašanjih našega novega življenja posebej, na katera odgovarja z miselnimi sredstvi marksistične ekonomije. Razpravlja o jedru današnje gospodarske krize, o razlastitvi in valuti, kier pra\;i. da Je mogoč iz-liod valutnega vprašanja iz polomije kapitalistične družbe edino z napo-vedbo bankerota. ali z oddaio imetja. Nadalje razpravlja, o koncu kapitalistične družbe, o gospodarskem in so-cilalnem delavskem položalu premaganih dežel In antante ter dežel, ki so ostale nevtralne, o neznosnem stanju delavstva, ki strada. V odstavka za socijalizacijo poudaria. katere industrije so zrele za socilalizacllo In kai nai se ukrene glede druge industrije. Veliko važnost polaga pisatelj tudi na vprašanje: Ostanemo doma ali se izselimo?, v katerem razpravlja tudi o kolonizaciji. Nazadnje raz-pravlia o mezdi in plači in o delavski rezervi: o kmetskih poslih in dninarjih, malih obrtnikih po vaseh In trgih Jn malih posestnikih In viničarjih. Ta delavska kategorija Je zlasti številna Siev. 65. MAPRBJ. Stran 3. v Sloveniji ln Živi v največietn pomanjkanju in pozabljenju. »Z resnim delom in pravim socljalističnim duhom le mogoče razdrmano gospodar-fcivo zopet vzpostaviti, omeiiti bedo. Siromašne in uboge zaščititi in ljudstvu dati pravico. Vsem sodrugom ln Čitateliem sploh brošuro Drav toplo Priporočamo, da se pobavilo z nje snovjo in razmotrivajo o najaktualnejših gospodarskih in socijalnih vprašanjih. Cena brošuri le 3 K. Naroča se v upravi »Naprela* v Ljubljani in po knjigarnah. »2dravje«. Izšla ie prva številka slovenskega mesečnika društva za narodno zdravje z zelo dobro in pod-učno vsebino. V člankih se razpravlja važna aktualna zdravstvena vprašanja. Vsebina ie naslednja: Dr. M. Jovanovič-Batut: »Iz robstva ikad — iz groba nikad«. »Poma i predojnica«: dr. D* Popovič: »Zločin«: dr. B.: »Slabotna deca in lastna hrana«. Sestava. Življenje tu potrebe telesa. Množitev. — Zdr4v začetek. Mati. — Negovanje dece. Sola. — Druga priprava za življenje. Delo ln poklic. — Delavsko zdravje. Boi proti _ nalezljivim boleznim. — Boj proti jetiki in spolnim boleznim, Boi proti pijanstvu in tobaku. Negovanje bolnikov.—Prva pomoč. Skrb Občine in države za zdravic. Razno- vSi*‘ Vcrov-r^' — Prerokovanje. ^— zdravljenje. Zdravje In bolezen v Pripovedki. Izreki in pregovori o zdravju. Vsem našim sodrugom, čitateliem. posebno pa delavstvu priporočamo edini slovenski zdravstveni časopis »Zdravje«, ki Jim na Preprost način daie nauke o hlinjeni to zdravstveni politiki. Naročnina znaša celoletno 24 K. Naročnina se Pošilja za slovensko izdanle: »Administraciji »Zdravje«. Zdravstveni odsek. Ljubljana. »Priroda«, popularni časopis hr-vatskega prirodoslovnega društva. Izšla ie tretja številka s sledečo vsebino: A. Strindberg: »Kako le Mo-druljica našla žutinu«; R. Slade-Sl-lovič: »Tornado u Trogirju«: Szavits-Nossan: »Upotreba seismometra«; — Zvjezdano nebo — Pabirci — Raz" govori. Ni nam potreba zmirom na-, glašati važnosti »Prirode« na polju Izobraževanja našega naroda, ker priča vsaka številka iznova. na kako lep In razumen način more »Priroda« privesti čitatelie v naiglobie talne priro- i Ja na<-in *e enako primeren za mladino kakor za odrasle, ter zato vsem najbolje priporočamo ta naš edini prirodopisni časopis. Naročnina znaša celoletno 20 K. za dijake tn učitelje 12 K. a članarina prirodoslovnega društva 30 K. Pošlje se: »Priroda*. Demetrova ul. 1. Zagreb. Repertoir. Opera: 18. marca, četrtek. »Ksenija — Pagliacci«. Abo-nernent B. 19. marca, petek. »Netopir«. Izven abon. 20. marca, sobota, »Ksenija — Pagliacci«. Abon. A. — Drama: 18. marca, četrtek. »Beneški trgovec«. Uradniška predstava izven abonementa. 19. marca, petek, Dopoldne »Beneški trgovec« (Danilo). Izven. abon. 19. marca, petek. Zvečer »Nora«. Izven abon. 20, marca. sobota. »Vrag«. Abon. C. 21. marca. nedelia. popoldne »Beneški trgovec* (Danilo). Izven. abon. Jugoslovanski umetniki na turneii v Turinu. Znani umetnik goslač Zlatko Balokovič in pianist Viekoslav Kraus sta minuli teden odpotovala na večmesečno umetniško turnejo po zaoadni Evropi in Ameriki. Ž njima potuie tudi komponist in dirigent Pe-tar Konlovič. Namen tega potovanla Je. pokazati inozemstvu del naše produktivne in reproduktivne umetnosti. Koncert ruskih opernih pevcev v Ljubljani dne 17. t. m, je v vseh točkaii programa sijajno uspel. Peli fso ob spremljevanu klavirja basist vgenij Marijašec. baritonist Andrej elkov in sopran istinja Tatjana Ro~ zova. Nise nas na tem koncertu očarale samo okusno izbrane ruske klasične skladbe, divil! smo se tudi glasovom nastopivših opernih pevcev. Bas g. Marjašeca ima v seb! nekaj silnega, mehkega Čustvenega, bariton g. šelkova je tekoč, močan In kristalno prozoren, sopran gdč. Ro-w>ve pa je lahek in vabljiv. V nastopu dvospevov in trospevov se Je Predvsem pokazalo, v kako lepo harmonično celino so se Izlile vse te vr-jtoe glasov. Sicer bi se moglo k izvajanju točk samih reči kaj malega, vendar pa 1« priznati, Ba nismo bili v užitku prav nič prikrajšani. Zal le, da ni bila dvorana zasedena tako, kot bi ljubljanska boljša gospoda mogla, širšim krogom pa Je vsled precejšnje vstopnine bil poset skoro nemogoč. Pevci so želi pri občinstvu mnogo hvaležnega priznanja. ■x. Iz stranke. Redni občni zbor podružnice usnjarjev v Ljubllanl se bo vrŠH v petek. dne 19. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih poslopja »Impeks«. Krekov, trg 10. Ker bodo poročila zelo važna, naš nihče od sodragov In sodružic ne izostane. — Odbor. Shod! »Kmečko delavske zveze« .se bodo vršili z dnevnim redom: l. Ljudski shod, 2. Vpisovanje v kraj. org. K. D. Z. 3. Ustanovni občni zbor K. D. Z. v naslednjih krajih po Sloveniji V nedeljo, dne 21. marca t. L: Čatež ob 8. uri dopoldne. Brežice ob 2, url popoldne. Zg. Bela pri Preti voru ob 1. uri popoldne v gostilni Janeza Stularja. V Stražišču ob 3. uri popoldne na GaŠteJu. V Šmihelu pri Novem mestu ob 3. uri popoldne pri Hrastarja. V nedeljo, 28. marca 1.1.: ,V Semiču ob 8. uri zjutraj. V Petrovi vasi ob 2, uri popoldne, V Blokah ob 8. uri zjutraj. Pri Sv. Trojici pri Blokah ob 11. uri dopoldne. V Pi-šecah ob 8. uri zjutraj, Zepelevce ob 2. url popoldne. Zaupniki, skrbite za veliko udeležbo. Opozarjamo vse zaupnike, naj nam pri prošnjah za shode vedno navedejo tudi lokal, kjer bi se shod vrši! In pa uro, kdaj naj se vrši. Osrednje tajništvo K. D. Z. Osrednle društvo natakarjev, hotelskih. gostilniških In bavarnšlklh uslužbencev vabi vse člane ln članice 18. .t m. ob 24. uri na shod pri »Zlatorogu«. na katerem se bo poročalo o uspehu mezdnega gibanja. — Odbor. Žetale. V nedello. dne 28. marca ob 2. uri popoldne se bo vršil občnt zbor krajevne politične organizacije JSDS v gostilniških prostorih g. J. Krušič-a v Dobrini. Pristop imalo člani ki se legitimirajo s strankinimi izkaznicami. Vgf člani .(odborniki) okrožne strokovne komisije Celje se tem potom vabilo na selo. ki se bo vršila v petek 19. t. m. ob 2. uri popoldne v pisarni tajništva, Prešernova ulica št. 6 I. nadstr. Zavoljo vele važne razprave se pričakuje polnoštevilna udeležba. — Martinčič Ivan, t. č. predsednic. POGAJANJA ZA KONCENTRACIJ. SKI KABINET. LDU Belgrad. 17. »Politika* poroča o položaju: Tekom včerajšnjega dne so se vršila pogaf&nja, a do sporazuma ni prišlo. Danes se bodo pogajanja nadaljevala. Ako danes ne pride do sporazuma, bodo .poslanci izvenstrankarskega kluba sklepali o tem. kaj naj se stori v sedanjem položaju. Predsedništvo demokratske zajednlce je poslalo včeraj pismen odgovor na pismo dr. Smodlaka. Odgovor ni zadovoljil kluba izvenstran-karskih poslancev, ki se nadejajo, da bodo demokrati popustili. Medtem pa odgovor demokratov ne daje možnosti. da bi došlo do sporazuma. Demokrati so stavili v glavnem nastopne pogoje: 1. Ministrsko pred-sbdnlštvo in ministrstvo za notranje stvari naj se poverita nevtralnima osebama. 2. Demokratska za-jednica zahteva zase 8 ministrskih Ustnic, a stranke dosedanje vlade nal dobe ravno toliko. Nevtralno nal b! bilo tudi ministrstvo volne ln mornarice. 3. Sedanje začasno narodno predstavništvo naj sprejme samo volilni red, dvanajstine ln pogodbe, sklenjene v Parizu. Čim bi se sprejel volilni red. bi se moral določiti dan volitev v roku dveh mesecev, volitve pa bi se morale Izvršiti v roku treh mesecev, torej koncem meseca septembra. 4. Demokratska za-jednica ne pristaja na arbitražo hi predlaga, naj se preneha s pismenimi pogajanji, ki naj se vodijo ustno. Včeraj je ministrski predsednik Sto- jan Protič obvestil dr. Smodiako, Ha pristajajo stranke, ki so v vladi, na vse pogoje, ki jih Je stavilo udruie-ženje Izvenstrankarskih poslancev. V radikalnih poslanskih krogih verujejo, da bo v primeru, ako ne pride do sporazuma, skupina dr. Stncdlake omogočila kvorum vladi, da bo mogla v narodnem predstavništvu Izvršiti najnujnejše posle. Trdi se, da se bo v tem primeru skupina dr. Smod-lake znatno ojačila, ker bo v njegov klub stopilo tudi precej demokratskih poslancev, ki so za sporazum. PREDSTAVNIŠTO ODGODENO. LDU Belgrad, 17. Predsednik dr. Draža Pavlovič otvori 78. redno redno sejo začasnega narodnega predstavništva ob 10. uri. Ko se prečita zapisnik. Izjavi, da se sefe narodne skupščine odgajuje do prihodnje srede. Hkrati naznani. da se bo vršila jutri ob 10. takozvana parlamentarna konferenca, na kateri se predloži obvestilo o zunanji politiki. OTVORITEV PRAVNE FAKULTETE V SUBOTICI. LDU Belgrad, 17. Včeraj so se pričela v novi pravni fakulteti v Subotici predavanja. Ker je večina vpl-san'h diiakov siromašnega stanu. *e Se osnoval dijaški dom, za katerega bodo v začetku skrbeli subotiški me-meščanl, KREDIT ZA EKSPLOATACIJO GOZDOV. LDU Begrad, 17. Finačni minister je odobri! kredit 200.000 dinarjev za eksploatacijo državnih gozdov v našem kraljestvu. DRAGINJA V ŠIBENIKU. LDU. Split, 16. (DDU.) Prehranjevalne razmere v Šibeniku so naravnost odurne. Liudstvo plačale mesc po 100 kron za kg. ribe Da po 70 do 80 kron. V tem razmerju so tudi cene drugih živliensklh potrebščin. Vsled skraineea Domanikanla daieio okupa-torne oblasti živež samo svojim Italijanom. Prva dva meseca okupacije so dalall preče! živeža. To pa le bilo v propagandistične svrhe. Ko so pa videli, da s tem ne uspevalo, so pa začeli propagando na drug načtn. namreč tako. da bi se narod z gladom prisilil, da bi se Izjavil zadovoiiuim z ekunaetio. VPRAŠANJE IZVOZA PAPIRJA IZ CEHOSLOVŠKE. LDU Praga, 16. (CTU.) Kakor poročajo Ustt, je bila včeraj enketa trgovcev in tvornlc za papir, ki so se izrekli za to. da se za 2 meseca prepove izvoz papirja, ker v republiki primanjkuje papirja ln potreba ni pokrita. »Tribuna« pripominja, da se bo v posebnih primerih dovoljeval Izvoz za papir s posebnimi pogoji sporazumno s trgovinskim ministrstvom. _r_ Konec Kappove vlade. LDU. Berlin, 17. (DunKU.) Načelnik nemške demokratske stranke priobčuje nastopni poziv: ljudstvo je zmagalo. Kapp In L0ttwitz sta bHa prisiljena odstopiti. Volaška diktatura ie odstranjena. Na temeliu pravice in ustave bomo zahtevali pre-osnovo vlade in nove volitve. Vztrajamo pri tem. da liudstvo ustavnim potom izvoli državnega predsednika. IDU Berlin. 17. (DunKU.) Po uradnem poročilu državne pisarne meni Kapo. da ie njegova misiia Izpolnjena in odstopi, ker hoče vlada izpolniti bistvene politične zahtev«, čilih odklonitev ie imela dne 13. marca t I za posledico nastop vlade Kappove. Kapo oddaja izvrševaino oblast vojaškemu vrhovnemu povelj-ništvu, preverjen« d& skrajna sila do-movine zahteva enotno združenje vseh proti uničujoči nevarnosti boljševizma. , m /T-V LDU. Draždane, 17. (DunKU.) Podružnica Wolffovega urada poroča, da ni govora o tem. da bi bila državna vlada izpolnila pogoie Kappove. Vest o tem le prejkone samo poizkus Kappov, da bi zakril razpad svojega podjetja. NA SAKSONSKEM JE MIR. LDU. Stuttgart, 17. (DunKU. — Wolff.) Saksonska vlada poroča, da Ima vso moč v svojih rokah. Prevrat v Dresdenu Je bil v kali udušen. V Leipzigu fn v Vzhodni Saksonski vladajo redne razmere. Komunistično vlado v Pvrni in po nekaterih drugih krajih upalo kmalu odstraniti. Obsedim stanle na Saksonskem je odpravljeno. PREKI SOD NAD BERLINOM. LDU. Berlin, 16. (ČTU.) Kapp je proglasil nad Berlinom prekl sod. Smrtna kazen se mora izvesti v 24. urah. TRETJA VLADA V NEMČIJI. LDU. Dunaj. 17. (ČTU.) Listi po ročajo, da sta Kapp in Liittwitz zapustila Berlin. Kam sta odšla, ni znano. .Stvorila se ie še ena vlada, ki il stojita na Čelu Daumig in Cohn. Ta vlada zahteva, da odstopi Ebertova In Kappova vlada. KAJ JE VZROK PREVRATU. LDU. Dunaj, 17. (ČTU.) Nemški državni minister David je izjavil poročevalcu lista »VViener Tagblatt«: O vojaškem prevratu v Nemčiji že vnaprej ni bilo pričakovati, da se obnese. Splošna stavka le svarilo na re-akcijonarne živlie med častniki. Kap-pova izjava, da bo njegova vlada ij polnila mirovno pogodbo. Je laž. nekaj dni pred prevratom je Liltt-Witz zahteval, naj se državnabramba ne zmanjša, nai se municiia ta vojni materija! ne oddala In da nal se pripravila nova vojna. Sedanla vlada je to zahtevo odklonila, odpustila generala ta Izdala proti Kappu zaporno povelje. To je bil neposredni povod za prevrat. SPORAZUM MED STRANKAMI. LDU. Berlin, 17. (DunKU. — \Yolff.) Med vodilnimi člani večinskih 'socilalistov. nemških nacijonal-cev in nemške liudske stranke te prišlo do sporazuma v nastopnih točkah: !. Volitve v državni zbor nal se izvrše najkasneje meseca lunija; 2 volitev državnega predsednika na! izvede ljudstvo: 3. smatra se za potrebno. da se v najkrajšem času pre-osnule državna bramba. Iz Slovenije. Maribor. (Sijajna manifestacija naše str an k c.) V nedeljo se le vršil v Mariboru velik protestni shod. ki le zopet pokazal moč in veličino naše stranke. Prepoved shoda od deželne vlade, volaštvo. ki so ga »državotvomlki« klerikalne vlade konsignirali. protiagitaclla. vse to u? pomagalo, kajti oreko 8000 mož in žena se je zbralo v prostorih Križevega dvora in na prostranem travniku. Shoda se le udeležilo 47 zastopnikov kmečkih podružnic Iz vse oko-lice (Lajteršperk. Št flj. Haloze. Ljutomer. Kungota. Sv. Duh. Sv. Martin, Polskava, Hoče. Sv. Lenard. Sv. Martin. Anton in drugod), k! so zastopali 6534 organiziranih kmetov, viničarjev in kmečkih delavcev. Točno ob 10. uri je otvoril shod ood milim nebom predsednik politične orga • nizaclie sodrug Grčar. Predsednikom shoda ie bil Izvoljen sodrug Eržen. zapisnikarjem sodr. Narat. Sodrug prof. F a v a I Je govoril o političnem položaju, v nemškem Jeziku sodr. VV a 1 i s c h. Burno odobrava-nje le sledilo govornikoma. K drugt točki: Prepoved naših shodov na levem brega Drave le govoril sodrug Slanovec v slovenskem ln nemškem Jezika, ki je tudi s trpkimi besedami pokazai delovanie sedanje vlade. Za niim ie govoril o prehrani in vladnem delu slovensko sodrug Grčar, nemško sodrug W a 1 - i I s c h. — Sprejela se je tozadevno ostra resolucija, ki izreka vladi nezaupanje. Resolucijo prinesemo JutrL — Shod se ie završll ob tričetrt na 12. v najlepšem redu in miru z delavsko himne in s klicem: živela močan razrednozavedna mednarodna soci-jalng demokracija! — Ta shod nai bo resen memento vsem onim. ki mislilo, da bodo t proletarliatom pometali do stari meščanski navadi I Navdušenje za našo stvar, in naš mogočni pohod nam ie garanefia. da fe meščanska kapitalistična družba v Mariboru In okolici dogospodarila. — Preteklo nedeito so bili trile shodi vseh obstoječih tukajšnjih strank, ki ne soravijo kliub vsemu pompu niti 1 stotinke tega. kar priredi naša stranka z enim migljajem! In naš pohod se bo nadaljeval. sodrugi, samo krepko na delo! — Denunijantom okrog »Straže« ln »Gospodarja« pa se nudi zopet prilika za »delo«, če jih ie premalo, naj pokličejo še »narodne« socijalisto na pomoč, ki so še pred tednom trdili, da smo mrtva stranka 1 Ali vsem skupaj: Mrtvi vstajajo... in Vas ba strah...! L Hrastnik. (Zvezarska o 11 -k a.) Čakamo na vlak. Iz pisarne na« enkrat silno kričanje. Vprašamo ln Izvemo, da kriči postaienačelnik nad nekim uslužbencem. Mislimo si: taka ie pač olika zvezarjev. Kal ie uslužbenec zakrivil, ne vemo, naibržc ga le osumil tatvine, kakor le že navada. da se železničarje blati s takimi sumničenji, kar za postaienačelnika ni prav lepo. ker bi bila njegova dolžnost. braniti čast svojih uslužbencev, ne pa luatiti. Čujemo tudi. da ta mož nič boljše ne ravna z uradništvom ln bi menda nairaiše vse uslužbence odpustil in sam opravljal vso službo, ko bi bilo to mogoče. Ima tudi navado, da kriči nad potniki, ki čakalo v čakalnici Gospodie v Ljubljani na] bi take zvezarie naučili vsaj nekaj olike, če že jočejo podučiti jih. kako naj sp ravna z uslužbenci, čeprav vemo. da bi gospoda delavstvo nairaiše ustopl-la v žlici vode. Reberca pri Železni baolil, (D e -lu čast in pravicol) Slovenska Koroška le mnogo trpala ne samo med vojna trpela le tudi že po prevratu vsled celovških ta ljubljanskih ofenziv. Svetovna buržoazija Je pošiljala proletarifat na morišča, da se bori za nlene interese. Po eni strani le klicala Boga na pomoč, po drugi pa ie prosila od niega kazni za vse sovražnike, oroletarilat Da ni vedel, za koga se bori. Kapitalisti so mislili, bogve kako dobro bodo živeli, kadar pobijejo ves delovni narod, pozabit! pa so. odkod val svetovni prjdeftcl, zakal hlapci In delavci žanjefo. kosilo* zakaj vozilo železnice, zakal obratu-lelo tovarne. Menda so mlsliU, da Hm kruh pade iz nebes. Sedal pa hoče buržoazija dolžiti delovni narod, čel da le on kriv. da ni kruha. Grofi, baroni. duhovniki lo veleposestniki so težilo, da ne bodo mogli obdelati ta zasejati zemlie. Mali kmetje, hlapci tn delavke pa pravimo: Kdor ima zemlje preveč, naj lo da tistemu, ki lo Ima premalo ali pa ki lo nima. ali pa na! pošteno plača hlapca ln delavko, ker ni prav. da Ima eden cele kupe denarla. drugi ta si ne more niti ena srajce kupiti. Ce se da dela njegove pravice, bo kruha dovodi. Oovori se, da denar ni nič vreden. Seveda. Alt vreden ni zato veliko, ker ga le na eni strani preveč, dela pa premalo, fn ker delavci ta delavke moralo garati ie za posameznike! Bogati kmetic se ležijo, ker imalo denarja oreveč ta 2e obllubtlajo. da ne bodo več prodalaH žita ta živine. Lepe tolažbe 1 Spomnite se na Tiskovni skladi Prireditve. Akademiki Iz zasedenega ozemlja! V petek dne 14. t. m. ob 10. url v Mestnem domu (mala dvorana) važen sestanek. Pridite vsi! — Nar. obf. odsek, čok Svobodni, tč. načelnik. Zveza IndnstrHcev v Ltabllanl odsek tesne Industrije sklicuje v smislu odborovega sklepa z dne 9. t. m. shod vseh lesnih producentov ta In-dnstriicev v Slovenili na dan 19. marca t. L ob 10. uri dopoldne (praznik sv. Jožefa) v »MestneBi domu« v Ljubljani. Na dnevnem redu le občnt razgovor glede združitve I« enotnega nastopa celokupne slovenske Industrije ln produkcije ter volitev zastopstva. Pristop na shod imajo samo legitimni lesni oroducentl ut industrll-cl Iz Slovenile, ki se izkažeta z vabilom odseka lesne industrije. Ako bf kak upravičenec do prihodnje nede-Jle ne prejel povabila, naj reklamira vabilo pri Zvezi tadustrlicev, odsek« za lesno Industrijo v Ljubljani, Šelen-burgova ulica 6. II. nadstr. 347 Aprovizacija. Na sladkorne izkaznice štev. 41 Drodaia sladkor Ješe, Rimska cesta, Izdaiateli Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec, Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. Mariborska eskomptna banka, Maribor, p«-«.. 1 .. ' ___________________ vršuie vsakovrstne bančne posle Tegetthoffova ulica 11 —. .............—— —-—----------- Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC ~~ Pod ..Pogoji- Največja zalega raznovrstnih finih meških oblek Prve domače oblačilne industrije KUNC & MAČEK v LJUBLJANI Eleganten kr o,! Gosposka Mika št.' Solidno delo! Nadrobna prodala pri tvrdki 1 J. MAČEK, Aleksandrova cesta štev. 3 ■'»it* ^ »• Staran 4, S AFRBJ, Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da »eno »taroznand pisarno za potnike v Ameriko EssBa*kflwai | COSUIICH ■ LINE TRST - NEW - YORK aopet o tvoril. Z odličnim spoštovanjem Si ris ©si Hm e te c, Kolodvorska uilca Siev. 26, ^t^fiana. Samostof. knjigovodja, starejša moč? obenem tudi dober korespondent, se takoj sprejme pri večjem trgovskem podjetju. Ponudbe na Ljubljana L, poštni predal 163. 357 Splošno kreditno društvo v Ljubljani, Vabilo redni občni zbor, ki bo v zadružnih prostorih, Aleksandrova cesta 5 v nedeljo, dne 28. marca 1920, ob 10. uri dop. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Poročilo nadzorstva. 8. Predložitev letnega zaključka in bilance za leto 1819. 4. Razdelitev čistega dobička za leto 1919 in podelitev absohi- torija upravnemu svetu. &. čitanje revizijskega poročila in ukrepi vsled istega, 6. Volitev upravnega Bveta v smislu pravil § 14. 7. Volitev nadzorstva v smislu pravil g 80. 8. Predlogi In nasveti. Občni zbor sklepa veljavno, ee je zastopan najmanj deseti del kapitala, vplačanega v zadružnih deležih in sicer z nadpolo-1 vično večino glasov; pri enakosti glasov odloča predsednik. 4«2 UPRAVNI SVET. Ni G0SP0D, samec, s šestimi semestri višje obrtne Sole na Dunaju, ki je za časa vojne vodil večje vojaško stavbeno podjetje želi nastopiti takoj primerno službo pri večji lesni industriji. Naslov pod „26 let* na upravo Napreja. Se dobro ohranjeno, se trapi. Naslov pove uprava __ Napreja. , dobro ohranjena trivrstna harmonika (1400 K) in ?40 K). — Jakob Florian, rrbovlje I., Retje 35. išče službe kjerkoli na S1 o v r n s k e m. Naslov v upravi »Naprej*. 861 MONSIltM I M ADAME 1 Pon vibe liileltt p« le: GOSPODI aOS Al 21 lili teilete jtiljllt Eli le telope W kalMi nit n še Hitu le 1201 v M in detMel p 120 g Drlay, M ilijo 21 IMia R. Phylligrafit barva proti rlji, priznano najboljša oljnata barva za pleskanje železnih predmetov, to je mostov, ograj, streh ln dr. V zalogi pri EBERL, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4 katera tvrdka prevzame tudi pleskanje omenjenih predmetov. Blllllllllll ■■■■«■■■■■■!! Pozor’ Velika razprodaja! Ugoden nakup! Pozor! Radi pomanjkanja lokalnega prostora se razprodaja vsakovrstno umetno cvetje, kakor velika množina mirtnih vencev in Šopkov, vsakovrstno perje, aražmarii, palme, svilnat« cvetlice vsake vrste. — Krasni nevestni pajčolani, nevestni S o p k L — Izdelovalntca umetnih vencev. Cvetličarna VIKTOR BAJT, Ljubljana, Šelenburgova ulica 0. 359 Zopet Hotele Mali svojo Ipto? lotste Imeti Mor im ilb kolo? hotele solii sepsiilje# jij nnrfnu? Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, lu UUIIKII kožo obvarujočo pomadol Občudovani bodete! 2avidani! 1 lonček 9 K, št. 111. močnejše vrste 12K. K temu Fellerjevo najfinejše ljHjarovomiečno milo 16 K Hotele Imeli lepe, zime lase? ESr&s pomada za rast las dose2e bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje. Zabrni plešo! 1 lonček 9 K, it 111.12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 vin. in 3 K. Motilo Vas kurja ota? ristovski cbliz učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo! Nobenih žuljev! Nobene trde kože 1 Mala škatlica 4 K, velika škatlja 6 K. 7nKfn ill lini) Fellerjeve Elza umivalne pa-iKIllc IB Bfij f stilje (K olonjska voda) 1 škat-lja 7 K. FelU rjev umivalni prašek proti potenja 1 škatlja 6 K. Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- In zobobol J tkatljica 4 K. Feller-jev Elza fluid 6 dvojnntih ali 2 veliki steh'e-rici žpccijalni 36 K. Najboljši p»rfum z 1 s’-finejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejš Hega-pnder Dr Kiuger, bel, roza in lumen, Francovka v steklenicama po 8 K in 22 K. Omot m poštnina posebej a najceneje EugenV. Feller, Mm. Mita Iti1), Eliatis iUHllmlUa). LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA UL. 1. Interesna skupnost s brvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu. I&vršuje vse bančne transakcije :: .najkulantneje. :: 1 velika Skatlja 12 K. Močna oso SPREJEMA: na tekoči račun proti najngod-' niejšemu obrestovanjn. KUPUJE