Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom - Celje, Delavska zbornica -Trbovlje, Delavski dom - Jesenice, Delavski dom. - Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. - Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 85.
Sred®, 25» @ktoi&r<a 1933.
Leto Visi.
Ali je fašiism nacionalistična ali kapitalistična politika?
Nacionalizem je postal v zadnjih par letih bojna trofeja, dasi^so pomembni politiki in ves svet še med vojno klicali po sporazumu, med narodi. Kapitalizem je videl opasnost te politike. Če bi se narodi sporazumeli, bi ne bilo vojn ne političnih, ne gospodarskih in ne onih s strupenimi plini. JKapitaliizemi bi izgubil svoj politični pomen, ker bi države brez njega urejevale svoje mednarodne zadeve. In isto, kar velja za mednarodno Politiko, velja tudi za politiko posameznih dežel.
Družba je zahtevala nove oblike gospodarskega sistema, ker v tej ni obstoja za ogromno število človeštva. Ta zahteva pa je postala kapitalizmu neprijetna. Tudi človek, ki bi sililo vanj cela tropa psov, bi se teh kužkov iznebil takoj, če bi um zagnal prazno kost. Vsi bodo popadli kost in se trgali zanjo, sam pa bo imel mir in se bo smejal naivnimi kužkom.
Prav na tak način se hoče kapitalizem otresti nezadovoljnih lačnih ljudi. Pobral je predvojno nacionalistično kost in jo zagnal mednje, sedaj se pa veseli svoje zmage, ko se sestradani kužki pulijo zanjo in mesarijo med seboj. In zadovoljen ie.
Istotako kakor fašizem je tudi stanovska država otrok kapitalizma. Kapitalizem hoče odpraviti parlamentarno demokracijo, da se iznebi očitkov krivičnega gospodarskega sistema. Izločiti hoče vpliv ostalih članov družbe in ga zagotoviti sebi. Tako je storil v Italiji, v Nemčiji in v Zedinjenih državah. Dočimi imajo v demokratičnih državah državljani pravico, da zahtevajo in izvojujejo politične in socialne pravice, nimajo te pravice v fašističnih državah. Tam vlada kapitalistična diktatura, ki ne dovoljuje ne ^kritike, ne odkrivanja krivic in zločinov. In to samo zaradi tega. da p ncrije svoja čiesto korupcionistična
šteiTkritikiŽločine iavnosti ter po-
V	zadnjih dneh ie Zbudila zanimiva vest iz Italije pozornost Mussolini namerava sklicati mednarodno fašistično konferenco* na kateri se bo osnovala fašistična internacionala.
Kakšna bo ta fašistična' internacionala, je jasno. Fašistične diktature. ki jih vodijo kapitalisti, pač ne more biti drugačna kakor kapitalistična internacionala. Internacionala, ki bo zagovarjala stanovsko državo, je torej popolnoma identična s kapitalistična diktaturo v' poostreni obliki.
Spričo vsega tega pa zagovarja-jo naši »narodni« in »krščanski« uc-lavei to kapitalistično politiko. Pravijo namreč, da je današnja doba taka in je treba z njo tuliti. Da, doba je taka. Povedali smo, kako in zakaj je ta doba nastala. Razvoj tehnike in gospodarstva zahteva socializacijo gospodarstva. Drugega izhoda ni. Po drugi poti ni mogoče preskrbeti za vse ljudi kruha. 'Poda na-mesto, da bi zahtevali razni »social-c>« svoje pravice do življenja, se prodajajo kapitalizmu, češ, da je do-lx> taka, in ga moralno in dejansko Podpirajo v1 njegovem stremljenju, j 0 pač ni nič drugega, kakor podpihuje protidelavske politike, ki stre-m'i za fašistično internacionalo ali Mednarodno kapitalistično diktaturo.
Zdelo se nami je potrebno v premostili besedah pojasniti ta problem s pozivom, da delavstvo vztraja v
K nji ge_„C ankarj ev e_ družb
V oktobru mesecu izidejo za leto 1933-34 4 krasne in nadvse zanimive knjige te družbe, in sicer:
1. KOLEDAR »CANKARJEVE DRUŽBE« za leto 1934, ki bo zelo lepo ilustriran in poln
zanimivih razprav, povesti in spisov,
2. Ivan Molek; »VELIKO MRAVLJIŠČE«. Roman, poln dogodivščin slovenskega izse-
ljenca, nekako nadaljevanje romana istega pisatelja, ki ga je izdala »Cankarjeva družba« lani.
3. Ivan Vuk: »ZGODBE PONIŽANIH«. Povesti in črtice iz delavskega življenja, kjer bo
vsak našel kos samega sebe.
4. Sigma: »NAŠ SVETOVNI NAZOR«. Teorija in razvoj dialektičnega materijalizma. Dra-
gocena knjiga za vsakega mislečega, po izobrazbi in osvoboditvi strmečega delavca in delavke.
Pripomba: Mesto Zoščenkovih satir in huaoresk, ki so bile prvotno namenjene kot tretja knjiga letošnje izdaje knjig »Cankarjeve družbe«, bo izšla knjiga Ivana Vuka »Zgodbe ponižanih«. Knjiga je zelo lepa, da jo bo vsak član z veseljem in z zadoščenjem čital.
Zato, kdor še ni član, naj pošlje takoj članarino 20 Din. Položnica se dobi pri vsaki pošti. Na njo naj zapiše št, 13703 »Cankarjeva družba«, Ljubljana in odpošlje tako 20 Din. Ali pa v znamkah na naslov »Cankarjeva družba«, Ljubljana, Poštni predal 290, ter svoj točen naslov, — In v oktobru dobite 4 lepe knjige, od katerih bo že vsaka posamezna vredna 20 Din,
Volilni boi le končan —
novo delo pričenja.
V	volitvah za delavsko zbornico, ki je edina in izključno delavska javna ustanova, je organizirano delavstvo po vsej banovini nastopilo disciplinirano. Ta disciplina je v ponos delavcem iti nameščencem, ki so kot zavedni člani s svojini! nastopom kljub pritisku s strani nedelavskih vplivov obvarovali svoj zavod pred invazijo nedelavskih elementov v ta zavod.	■	.	Mi--
fe<fl H ~o
Delavci in nameščenci naj tudi v bodoče ohranijo enako disciplino, pa bodo tudi v teh najtežjih časih želi uspehe.
Najvažnejša naloga, ki nas čaka, pa je, da gremo na delo in končno
pomedemo iz delavskih stanovanj vse meščansko časopisje, ki je v teni volilnem boju vztrajno in dosledno podpiralo naše nasprotnike.
Na to veliko in važno nalogo opozarjamo vse naše zaupnike in vse delavstvo.
Z geslom-:
V	vsako hišo naš delavski list,
v vsako delavsko stanovanje našo »Delavsko politiko«
na agitacijo od moža do moža, od žene do žene.
S tem bomo dosegli drugo najlepšo zmago:
Mogočen delavski tisk!
Z združenimi močmi naprej!
Delavstvo je vajeno boja.
Naravna pravica je tistega, ki se mu godi krivica, da se bori za pravico. Ta pravica je globoko utisnje-na v srce poštenih ljudi, zato delavstvo nikdar ne bo moglo opustiti tega načela.
C
Delavstvo razume to stvar. Delavstvo se mora in bo tudi borilo za uveljavljenje človeškega dostojanstva. In lahko rečemo, da je poleg borbe za socialne in delavskovarstvene zahteve ta princip najvažnejši za bodoče boje.
VpraSanje razorožitve.
Konferenca za razorožitev se odlaga za daljšo dobo. Vršila se bodo posvetovanja velesil, katerih se utegne udeležiti tudi Italija.
Nesoglasje v nemški vladi.
nemški vladi ministri glede izstopa iz Društva narodov niso bili edini. Uklonih so se pa principu »voditelja«, ker je kancler Hitler zahteval izstop, ki ga zahteva tudi zunanjepolitični fašistični program.
Knez Starhemberg postaja kanclerju dr. Dollfussu neprijeten. Ta voditelj avstrijskega hajmvera je imel v nedeljo, shod v Hofgasteinui. Naj-
Farmarji v Zedinjenih državah stavkajo.
Dva milijona kmetiških posestnikov v Zedinjenih državah stavka. Sklenili so, da ne plačajo nikakršnih hipotečnih dolgov in obresti. Branijo sc prodajati pridelke po produkcijskih cenah ter zahtevajo, da se določi cena en dolar za bušel pšenice.
prej je razvil svoje fašistične nazore, potem pa je govoril o evropskih državah in jim dajal lekcije za bodočo politiko. Kanclerju je ta govor neljub in ga je vlada prepovedala objaviti. Kancler dr. Dollfuss se dogovarja z državami za sporazum, sedaj pa pride naivni knez, ki se vedno žiirira za kanclerjevo oporo, pa mu s takimi nastopi otežkočuje zunanjepolitično delo.
svojih načelih. Veliko izdajstvo nad delavskimi interesi bi bilo. če bi delavstvo zapustilo svoja načela ter s lužilo mednarodni politiki »fašističnega« kapitalističnega diktata v tej ali oni obliki, ki nima z narodnostjo nič skupnega.
Življenje je preveč resno, da bi
delavstvo podpiralo tako politiko v svojo lastno pogubo. Vedno se moramo zavedati, da fašizem ni nacionalizem, pač pa mednarodna politika kapitalističnih diktatorjev, ki ho-liočejo vzeti državljanom svobodo vsakršnega udejstvovanja in ohraniti na svetu socialno bedo.
Avstrija pred važnimi dogodki.
Bogdan Krekič.
Poplava hitlerjanstva v Nemčiji je povzročila zmešnjavo po celem svetu. Celo v meščanskih vrstah. Vendar ne za to, ker bi nemški fašizem ne bil simpatičen. Nemški fašizem je čista kopija italijanskega. Ta pa je zopet kopija ruskega bolševiz-ma, vsaj kar se tiče režimskih metod. In vendar je proti ruskemu boljševizmu nastala splošna hajka, medtem ko je bil istočasno italijanski fašizem blagohotno pozdravljen
—	kot protiutež boljševizmu. Neraz-položenje proti fašizmu med buržo-azijo sosednjih kapitalističnih držav je pričela rasti še le tedaj, ko je italijanski fašizem postal agresiven v zunanji politiki, kar se je zgodilo potem, ko je obračunal s svojimi notranjimi nasprotniki.
V	Italiji je trajalo precej časa predno je fašizem pričel s svojo izzivalno zunanjo politiko. V Nemčiji je ravno nasprotno. Tam je agresivnost v zunanji politiki bila osnova, na kateri je zraslo hitlerjevsko nacionalistično gibanje. »Nemčija je ponižana«, »Nemčija je oropana«, »Nemčija je zasužnjena«, »Nemčijo moramo osvoboditi«, »Smrt Franciji«, »doli versajska mirovna pogodba«, itd., to so bile glavne parole, s katerimi je nastalo hitlerjevsko gibanje in prišlo do oblasti. Ker je s takimi parolami prišel do oblasti je hitlerizem moral, da zadovolji svoje volilce, takoj v začetku, ko je prišel na oblast, pokazati neko agresivnost. Agresivnost proti velikim in močnim se večkrat drago plačuje. Zato je hitlerizem usmeril svojo agresivnost proti — mali Avstriji. Začel je brezobzirno propagando, kateri cilj je bil, da se pri prvih volitvah vrže iz sedla krščansko socialno stranko, ki je danes na vladi. Potem pa bi prišla vrsta na socialno demokracijo.
Znani so številni atentati, ki so bili izvršeni na javne delavce in na javne objekte, da bi se ustvarilo razpoloženje za nacije. Nato so sledili obmejni spopadi, zaprtje meje, medsebojna prepoved razpečevanja časopisja, ulični spopadi in kot odgovor na ojačano aktivnost nacijev — aretacije nacionalistov v Avstriji, ki so se izvršile v masah, prepoved njihove politične stranke in časopisja, ter iz-ključenje nacionalističnih zastopnikov iz vseh javnih zastopstev.
Že nekaj mesecev sem gleda vsa javnost na Avstrijo, bolj kot na katerokoli drugo stran. Avstrijski kancler, imenovan »mali Dollfuss«, ki po svoji telesni velikosti v primeri z velikani odgovarja nekako velikosti Avstrije med povprečnimi evropskimi državami, je na mednarodnih konferencah postal predmet občudovanja zbog svojega herojstva, kot neki mali David, Avstrija, proti ogromnemu Goljatu, Nemčiji. Obvladati nacionalistično poplavo v Avstriji je pa mogoče edino le s močjo avstrijske socialne demokracije. Odkar je počel hitlerizem poplavljati Avstrijo, je pričela krščanska socialna stranka, katero predstavlja kancler Dollfuss, naglo propadati. Njeni pristaši beže v masah k nacijem. Splošno prepričanje je, da krščansko - socialna stranka danes nima več kot 20, največ 25 odstotkov volilcev. Največ volilcev stoji za socialno demokracijo, potem pa so na vrsti naciji.
Kancler Dollfuss izkorišča mednarodno protihitlerjevsko razpoloženje in poizkuša, da bi v Avstriji utrdil
premoč razrvane krščanske socialne stranke. Med tem ko Čehoslovaška demokracija vodi vseskozi pravilno in modro politiko, ki temelji na principu, da morejo uživati demokracijo samo one stranke, ki se priznavajo k demokraciji, zabranjujoč obstojanje potidemokratičnega gibanja, streme avstrijski krščanski socialci za tem, kako bi zadavili demokracijo kot tako. V kratkem času je krščanskosocialna vlada izdala celo vrsto patentov, s katerimi je ukinila najosnovnejše pravice delavskega razreda in državljanov sploh. Kancler Dollfuss stremi za tem, da ukine parlamentarni režim in ga zamenja s »stanovskim«. »Stanovsko državo«, namesto parlamentarne in demokracije, »Da bo gospodar gospodar in sluga sluga«, kakor je to dobesedno rekel na neki svečasnosti kancler Dollfuss. Socialna demokracija se odločno bori proti krščansko-socialnim diktatorskim nameram, ona je pripravljena voditi boj proti hitlerizmu v Avstriji in najodločnejše pobijati njegove načrte, ki se kujejo v Nemčiji. Ona zastopa stališče čehoslova-ške demokracije, ker je to tudi stališče madnarodne socialne demokracije. Ali v obrambi demokracije se je znašla avstrijska socialna demokracija naenkrat popolnoma osamljena,
v	precepu med dvema frontama, krščanskih socialcev na eni in naci-jev na drugi strani. Avstrija je mo-mentano razdeljena na tri medsebojno krvavo sprte fronte. Naciji z veliko naslado čakajo na nadaljne provokacije krščanskih socialcev proti socialni demokraciji in demokraciji sploh. Ker vsako davljenje demokracije prihaja njim v korist. Davljenje demokracije pomeni pripravljanje poti za nacijevo glorijo. Naciji prav tako z veliko nestrpnostjo čakajo na odpor socialne demokracije proti krščanskim socialcem. Njihova želja je, da obe stranki v boju oslabita in tako pripravita teren za — hitlerjevce.
Kancler Dollfuss igra torej zelo opasno igro. V Avstriji lahko pride vsak čas do izbruha državljanske vojne, ako bodo krščanski socialci, podprti od italijanskega fašizma, nadaljevali s svojo politiko davljenja demokracije. Ako požar začne, bo Avstrija pod vplivom sil, ki se v njej bore, razpadla na nekoliko centrov. Preko teh centrov bo na eni strani prišel do vpliva italijanski fašizem, na drugi hitlerjevci iz Nemčije, a na tretji strani branilci demokracije. Sama po sebi Avstrija ne bi bila važna niti v slučaju notranje revolucije. Ali Avstrija je ključ za situacijo v srednji Evropi. Z motenjem odnosov v Avstriji se motijo odnosi med silami, ki se s posredovanjem Avstrije drže v ravnotežju. To motenje odnosov more postati katastrofalno in od dale-kosežnih posledic za mir in bodoče stanje v Evropi.
Navada je, da se v notranje prilike neke države nikdo ne vmešava. Ali to more veljati samo toliko časa, dokler notranje prilike te države ne ogrožajo mej in življenja drugih držav. Ako pa nastopi tak slučaj, potem
imajo vse zainteresirane države ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da vplivajo na prilike v sosednji državi in da jih dovedejo v stanje, ki bo pripeljalo do notranjega pomirje-nja in mednarodne sigurnosti. Od odgovornih faktorjev naše zunanje politike zahtevamo, da računajoč z varnostjo naše lastne države, podvza-
mejo potrebne korake za ureditev prilik v Avstriji.
Notranje prilike v Avstriji se morejo urediti samo demokraciji. ....
V . *>.«. ;/ T v- ;rj?»	4*. »itrjkk-
dUi.SiSi&Ui, sk &>■ 6*?“
-jikft-'	siati	I • Er-.
j*- ’. — .	.... -.-x	*	SMSfešK.'	J
Pomen norveških volitev.
Nacionalistično in plemensko sleparstvo tretjega cesarstva.
Plavi okrog bobočnikov tretjega cesarstva so si ustvarili teorijo, da miorajo stvarice z modrimi očmi. plavimii lasmi, potegnjeno glavo in dobiti že v zibelki oblast nad vsem svetom. Nitzsche je imenoval to pleme »plave beštje«. Ti slavni mtožje so Hitler, Goebels, Rosen-berg in Frick. Naivno smatrajo, oziroma sleparijo narod, da je to teorija novega svetovnega nazora, da-si so vsi pravi čisti severni ali nordijski narodi bolj realni in nočejo ničesar slišati o nacionalističnem sleparstvu1. Če je v Nemčiji prišlo do tega katastrofalnega poloma, je kriva nesrečna taktika demokratičnih strank.
Smešno je, če hočejo Nemci govoriti o plemenski čistosti. Morda noben narod v Evropi ni plemensko tako pomiešaii kakor vsa severna Nemčija ter po obrobnih pokrajinah, dočim so severni ali nordijski narodi ohranili svojo plemensko in psihološko čistost. Nemški fašizem, kakor tudi podobni pojavi povsod drugod, so izraz izčrpanosti, dekadence.
Nauki nacionalnega socializma so doživeli doslej katastrofalen poraz na Švedskem, Norveškemi in Danskem'. Pravi severni narodi nočejo o plemenskih prednostih ničesar slišati.
Fašističnega prbica so zaprli. Na
Koroškem so zaradi fašistične agitacije zaprli nemškega princa von Sachsen Weiiningen. Gospod princ ima na Koroškem veleposest, pa je mjislil, da je nedotakljiv. Včasih princev niso zapirali.
To nam prav jasno potrjujejo zadnje volitve v norveški storting (parlament), pri katerih so socialni demokrati pridobili 22 novih1 poslancev in so najmočnejša parlamentarna stranka ter bodo morali prevzeti vlado. Fašizemi je doživel popolen poraz, kljub gospodarski krizi, ker narod realno misli in računa s socializmom.
Prav nič drugače ni na Švedskem in Danskem. Lani novembra meseca so socialisti pri volitvah v folkething (parlament) pridobili 70 tisoč novih glasov. Stranka' je postala močnejša kakor vse druge skupaj in so prevzeli vlado. Na Švedskem so bile v septembru mesecu 1932 volitve v drugo zbornico. Pri teh volitvah je naraslo število socialističnih glasov od 874.000 na 1,013.000. Socialistična stranka je postala tudi tukaj najmočnejša in je morala prevzeti vladne posle.
Vsi til narodi, ki so nedvomno plemensko čistejši kakor Nemici, Avstrijci in še nekateri dtugi narodi, nočejo o fašističnem igračkanju ničesar slišati. Mnogo bolj pa se te države brigajo za zemljiško reformo in kontrolo nad industrijo. In nobeden od treh kraljev ne misli na to, da bi omejeval ljudsko voljo.
Krvav meč. Ker je madžarska vlada prepovedala nacijonalnim so-cijalistom nošenje znakov s kljukastim križem, so kot nadomestilo uvedli znak krvavega meča. Zelo posrečena izbira.
,ravnal naročnino?!
o
M
Stori to takoj, ker bo uprava našega lista primorana ustaviti razpošiljanje »Delavske politike" vsakemu naročniku, ki bo z naročnino v zaostanku!
Stori torej svojo proletarsko dolžnost, da ne boš tudi Ti v bodoče brez dobrega svetovalca in prijatelja!
.Delavska politika* se mora vzdrževati izključno le z naročnino, tega naj se zaveda vsak zaveden delavec!
Ves proletariat v en tabor.
V	z^dnjemi času menda ni nihče delavstvu tako odprl oči kakor »plavi« — čeprav proti svoji volji. Kolikokrat smo dokazovali delavcem, da so »plavi« golo orodje podjetnikov, golo orodje, ki pri gospodi prav nič ne pomeni, temveč se ga gospodje podjetniki s prezirom poslužujejo, kadar mislijo, da bodo s firmo »narodne« dosegli več za svoje namene, kakor na kak drug način.
uJl k i
... ittlttih	*	...
•:	pt-
v ^ s.
Vse to nam je sicer delavstvo verjelo, ali bolje povedano: slutilo je to resnico — toda sedaj so »plavi« sami poskrbeli za to, da se je delavstvo trdno prepričalo, da je »narodna« samo družba, ki čaka na poslo-davska povelja, ki jih je treba izvršiti za korist kapitala.
»Plavi« so ves čas volivne agitacije agitirali samo s podjetniki in delodajalskimi grožnjami. Nobenega programa niso podali za novo Delavsko zbornico. Njihova edina parola je: Podpreti podjetnike in izvoliti čim več njihovih zaupnikov v delavski parlament.
Ven z njimi!
Za bodoče resnične zastopnike delavstva velja: da ne bodo nikakor dopustili, da bi v Delavski zbornici sedeli in odločali ljudje, izvoljeni pod pritiskom podjetnikov.
»Plavi« so s svojimi terorjem za časa volivne agitacije doprinesli dovolj dokazov za to, da jih je treba vreči iz Delavskih zbornic, iz okrožnih uradov, iz borz dela, skratka iz vseh institucij, ki so poklicane kakorkoli služiti interesom delovnega ljudstva.
Hitler v Nemčiji je skrival svoje zveze s podjetniki in je na zunaj revolucionarno frazaril, »plavi« pa javno in odkrito razodevajo, da so »Landsknechti« kapitala.
Belo-zeleni niso šli tako daleč. Toda dovoli je že, da je bila njihova glavna parola proti marksistom. S tem' so indirektno podprli fašiste.
Po vseh teh izkušnjah,
mora biti za delavstvo jasno to, da so resnično delavske in socijalistične le razredne strokovne organizacije. Za te organizacije pa sledi iz vsega zapoved: v tovarni, v Delavski zbornici, povsod se mora voditi edino-le brezkompromisna razredna politika v interesu delavskih množic in v duhu Marxovih načel.
Izgnani profesorji iz Nemčije so
raztreseni po vsem svetu. Samo Turčija bo sprejela 25 izgnanih profesorjev v službo. Nemške univerze imajo s tem veliko izgubo, ki utegne imeti jako zle kulturne posledice.
Tone Maček:
16
Stufaf KutM&ccgec.
Šla sta nato v svetllničarno. To je bil večji prostor v strojnem poslopju, kjer so se zunaj pri oknu izdajale rudarjem, zaposlenimi v jami, varnostne bencinske svetilke, ki so bile obešene v tem prostoru na dolgih železnih stojalih in osvetljevale s svojim slabotnim odsevom z apnom pobeljene stene, da se je zdelo, kakor da je tu velika mrtvašnica s tremi vrstami krst, okrog katerih gore na gosto razstavljene sveče. Iz okenca je udarjala zadušljiva toplota in težek vonj po bencinu. Tu se je urno sukal starejši moški s kozjo bradico in mrtvaško bledimi lici z dvema malima vajencema, ki so izdajali rudarjem svetilke. Vsak je oddal tnalo pločevinasto znamko z vtisnjeno številko in je dobil v zameno svetilko z enako številko, ki jo je bilo mogoče odpreti samo potom magneta v svetilničarnl. Oddano znamko so obesili na isto mesto, kjer je visela prej svetilka in so imeli »a ta način točno kontrolo, kdo je šel na delo v jamo in kdo je izostal.
Janez je javil, da je pripeljal novinca, ki bo rabil novo svetilko. Po kratkem iskanju man je svetilničar izdal eno s številko 735, ki so jo že mnogi pred njim uporabljali.
»To je vaša številka in svetilka. Pazite nanjo. Če jo pokvarite, jo boste plačali.
Doli pred šahtom se je medteml razvijal svojevrstni promet. Dvoje železnih koles na visokem spuščal nem stolpu, preko katerih so tekle debele spuščalne vrvi izi žice, se je bliskovito naglo sukalo drugo proti drugemu in vsakokrat je rezko zacvililo, kadar sta se ustavili. Obenem je parni stroj v strojnici, ki je odvijal spuščalne vrvi in spuščal in dvigal kletke iz globočine podzemlja, spuščal iz sebe v kratkih, močnih sunkih vročo paro, kakor lokomotiva brzovlaka, ki drvi po tiru.
V	prometu sta bili dve vzporedni kletki, ko se je gornja začela spuščati v globino, se je spodnja začela dvigati od tal kakor ogromna tehtnica. Sredi poti sta se v šahtu srečali. Vsaka je nosila devet mož. Eni so se vračali iz podzemlja, drugi so se spuščali doli na delo. Izstopajoči so bili blatni in miokri in črni ko krtje. Kjer bi se pod raz vezilj enimi blatnimi pokrivali moralo razločiti obraze, se je videlo samo dvoje belih očesnih jabolčic. Izmučeni in težkih korakov so izstopali iz kletke in se opotekali preko tračnic tirnega omrežja, ki je vodilo k šahtu. Odhajali so skazi špalir onih, ki so čakali v dveh zaporednih vrstah, da se spuste v podzemlje. Znanci so se pozdravljali mied seboj. Oni, ki so delali na istih izkopnih
številkah, so poročali novodošlim) sodelavcem vse, kaj je bilo in kaj še zna biti »novega« na izkopu, ali kakor so se izražali, na »ortu«.
»Danes smo prišli do hudičevo trde plasti. Šest »špicajZBOV« sem skrhal. Pobral sem še prej skrhane in nesem sedaj vse vkup v kovačnico, da nam jih zopet naostre. Nakopali smo komaj z velikim trudom štiri vozičke.«
»Sem že včeraj slutil, da bo nekaj takega prišlo, premog je postajal vedno bolj kaniemt-I>anes sem se zato dobro založil s sveže naostrenimi čekami. Da bi le ta plast ne bila predebela, sicer bo ta mesec slab zaslužek.«
Drugi je zopet poročal svojemu nasledniku: »Niaš rov je danes čisto stisnilo. Moral sem en par podpornikov, ki so bili nalomljeni, zamenjati
z novimi. S tem sem se zamudil pol šilita. A Še Vedno vozičeM komaj potisneš’ skozi Ce tlak ne popusti, bomo morali žrtvovati par šiIrtov, cel rov obsedati in na novo podkrepiti.«
»Da bi jih vrag. Vedno nami določijo tak izkop, da se moremo za dve kronoi uMjati. Ne pn-deš pa ne prideš do poštenega zaslužka. ZaKaj pa Drakslerja pušča že celo leto na dVanajs . kjer se mu premog kar siplje in so stropi trem. da mu jih ni treba niti podpirati.«	,
»To, dragi moj, je pa kaj drugega. DraK-je nadzornikov svak.«	(Dftljo
Stran 3
Doma in po
svetu.
Zakaj »narodni« ne povedo? Ta-
kozvani »narodni« so v volilni borbi govorili o slabem gospodarstvu Jn zapravljanju. Organizirano delavstvo ni zapravljalo in ni nikogar ogoljufalo. Ce je delavstvo nekaj trpelo zaradi gospodarkse krize, je to posledica težkih razmer. Narodi so se pa v volilni borbi bahali, da so v zvezi z meščanskimi »naprednjaki«. Zakaj pa niso povedali, koliko denarja so zapravili oni ljudje, katerim hočejo biti blizu. Nacionalizacije raznih podjetij, razne transakcije in subvencije, Slavenska banka itd. Ti zneski, ki jih je narod z vsemi temi operacijami izgubil, znašajo lahko tudi pol milijarde v celoti, če ne več. Še to sporočite, pa prav podrobno!
Tako so govorili. V volilnem gibanju pri volitvah za Delavsko zbornico so »nacionalni« agitatorji marsikaj povedali, kar moralno ni utemeljeno. Tako je neki meščanski agitator rekel (najbrže ni pazil, kaj govori), da, če si »narodni« Delavske zbornice tudi ne osvoje, jo pa bodo štirinajst dni po volitvah vzeli.
—	Po našemi mnenju so take besede ali izvor neumnosti ali pa demagogije. — Taki ljudje naj čuvajo in pospešujejo moralno in kulturno vrednoto naših državljanov!
Čehi o jugoslovanskih socialistih. Minuli teden so češki dnevniki v Pragi in Plznu zopet obširno poročali o proslavi 30-letnice socialističnega kulturnega društva v Beogradu i I ,,	« •	'	-	.	■	'V	-*
Glasila
čeških socialdemokratov, ki že več let z največjim uspehom sodelujejo v Češkoslovaški vladi za koristi delavstva in Češkoslovaške republike, z velikim zadoščenjem spremljajo naše uspehe.
Razkrinkani.
Al’ je »ta plava res ta prava«? — Delavci čitajte!
’»u L Ji
s I mri h?
\l. Vidi pa
se, da v inozemstvu vedno bolj paz-no čitajo socialistične delavske liste. Volitve v delavsko zbornico v savski banovini se bodo vršile dne 28. im 29. oktobra t. 1. V nedeljo so imele v Zagrebu strokovne organizacije velik shod, na katerem sta govorila predvsem ss. Bogdan Krekič in Bogoslav Jošt. Krekič je rekel, da le v državi okoli 600.000 delavcev in nameščencev, v naših organizacijah, ki je najmočnejša v državi, pa je organiziranih nekaj nad 50.000, kar je znatno premalo. V govoru o slabih mezdnih in delovnih pogojih v državi, je rekel da znaša v Švici minimalna P. „a ,	.frankov na leto, to je 60
tisoč dinarjev na leto ali 5000 Din na micscc. i ri n as jo vse dlruisrtiČG V tekstilni industriji je mno^o delav-stva, ki ima komaj 10 EHn dnevne plače. Zunanji kapitalizemi plača malo davka, plača slabo delavstvo, ves dobiček pa gre v inozemstvo. Vi Angliji na primer zahteva inteligenca dostojno plačevanje delavstva, pri nas pa takih intelektualcev ni in ne takih javnih delavcev, ki bi glede teh vprašanj povedali odkrito besedo. Zato je nujno potrebno, da se delavstvo in nameščenstvo združi v svojih organizacijah ter ohrani tudi v bodoče delavsko zbornico v svojih rokah ter tudi s pomočjo te deluje za izboljšanje socialnih razmer v državi. Zlasti zagrebški nosilec liste s. Jošt pa je poudaril, da meščanske stranke nimajo ničesar iskati v delavskih zbornicah. Svoje zbornice imajo, kamor se delavci in nameščenci ne usiljujejo. Zavedajo naj se delavski nasprotniki, da delavska reka teče brez ozira na vse zapreke, ki prihajajo od vseh strani, da bi to reko ustavile. Končno je govoril še *•. Kurtagič o gospodarski krizi, ki je mso zakrivili delavci.
Predsednik avstrijske republike Miklas je prejel fiz Vatikana Kristusov red. v ■	*	«
Nuncij na Čehoslovaškem bo le moral zapustiti svoje mesto v Pra-£i- Biplomiatičme zveze z Vatikanom bodo najbrže prekinjene. Gospod Giaricci se je preveč vmešaval v notranje razmere republike.
»Ta plava je ta prava«, je bil menda bojni klic naših nacionalistov in delavcev, ki jim služijo za priprego. Dovolj žalostno je že, če si mora, kdo, ki je najčistejši »nacionalist«, ki ima »nacionalizem« v zakupu in monopol nanj, za svoj bojni klic poiskati besedo izposojenko oz. popačenko iz jezika, ki je tem nacionalistom menda najbolj zasovražen. Zakaj ta »plava« (blau), zakaj ne modra ali sinja? Morda zaradi rime, ali pa je to morda nomen omen — znak, kako naši nacionalistični »gobezdači« (pardon, njih lasten izraz) silijo in škilijo tja na Nemško, k svojemu vzorniku Adolfu, ki ima tudi vse izposojeno, samo »velik gobec« pri njem je menda nemški. Saj ga zadnje dni tako nekako s ponosom in veseljem imenujejo in so ga toliko uporabljali za boj proti tem prekletim »internacionalnim marksistom«, ki jim vse paktiranje in podpiranje velekapitala motijo in s tem motijo tudi sveti mir na zemlji in kapitalistično moralo in pravico. Adolf in Benito, pa še Dollfuss poleg (kaj se slednjemu ni kolcalo?) so v zadnjih dneh največji vzorniki naših »nacionalističnih« trobentačev in njih žalostne. zapeljane delavske in name-ščenske priprege. Toliko imajo povedati za svojim, čez teme jim segajočim, kupom gnoja o slabih dejanjih nasprotnikov, da svojega pogrezanja v blato niti ne vidijo, še manj pa vonjajo.
Čujte in strmite I
Plavi vabijo nemški:
Da ne bo o njih čistokrvnosti (naših nacionalistov) nikakega dvoma več, objavljamo tu doslovno okrožnico, ki jo je izdalo neko »nameščencev na Jesenicah In ki je vabilo na čistokrvni »nacionalistični« mejdan svoje inozemske člane, od katerih mnogi slovenski niti ne razumejo ali pa ne govore, dasi bivajo že po več let na naši slovenski zemlji in severni državni meji.
Okrožnica se glasi:
Anleitungen liir die Wahlen in die Arbeiter-kammer.
Am 21. Oktober, zrwischen 9. uod 17. Uhr, finden die Wahlem fiir die Deletfier-
tea in die A rb e it e r k a mm er statt, welche fiir jeden Angestellten von grosser Bedeu-tung sind. — Es ist daher Ihre Pflicht, dass Sie an diesen Wahlen bestimmt teil-nehmen. — »	-ertreten	auf
der Liste der »Zveza« in Ljubljana der Obrnami Ing. A. Rudescih und das Ausschuss-mitglied Franz Torkar. Sie sind in Wanl-namens-Verzeichnisse eingetragen und ist Ihr Wahl»rt in Jesenice Werkkasino trisoben 10. und 12.
Am Wiahlorte erhalten Sie vier Wahl-zettel und ein Kuvert. Von diesen Wahl-zetteln diirfen Sie den blauen Zettel nicht zerreissen fes ist dies die Liste unserer Kandidaten); die amderen dred Zettel hin-geigen zerreissen Sie durch die Mitte, —-Darauf geben Sie den blauen ganzen umd die iibrigen drei zerrisseaen Zettel zu-sammen in das Kuvert, welches Sie sodami dem Viorsitzenden der WahlkonMnis-sioo ubergelben.
Zwecks eventueller Legitimierung ha-iben Sie ir,gendwelcb.e Legitimation oder ein Dokument (Taufschein, Reisepass oder eine Vereinslegitimation) mitzunehmen.
Der Verein reebnet auf Ihre bestimmte Teilnahme bei der Wahien im Sinne obi-ger Anleitungen.
Fiir den Vierein der Angesteflten in Jesenice;
In Maribor . . .
Mar ni to značilno za naš »nacionalistični« svet? Kaj pravijo naši mariborski sodrugi, ki se jim brani nemški govoriti in imeti nemški list, kaj poreče »Pohod«, ki objavi vsakogar, ki sploh nemški govori? Kaj poreče: to, da so ti ljudje, na katere so se obrnili z nemško okrožnico — gospoda, za katero običajna pravila ne veljajo: inženirji, obratovodje, prokurist, delovodje, mojstri, generalni in tehnični ravnatelji in da za glasove tudi narodnega izdajstva ni škoda.
Mi pa povejmo vsem, da so pri naših nacionalistih načela vse dalje od prakse, »gobezdanje« (pardon, iz njih slovarja!), pa nasprotno od prakse. Zapomnimo si to, da poženimo vsakogar, ki bi nam še kaj »grozil« (njih slovar!), z njegovim »nacionalizmom« tja, kamor spada: med kapitalistično priprego, med kapitalistično trabante in priganjače. Naš delavec bo brez njih vedel, kaj je njegova dolžnost.	i®	•	*Xi’
ui Ul.	m*
Zlato	naše
„Pekatete“
Makaroni, špageti in juhine zakuhe.
Izjava. G. dr. Marjan Zajec iz Ljubljane nam piše: »Danes sem bil opozorjen na uvodnik Vašega lista štev. 84 Z dne 21. t. ml., v katerem navajate odlomke iz neke zaupne okrožnice z dne 14. t. m., katero naj bi tudi jaz sopodpisal. Izjavljam, da mi o navedeni zaupni okrožnici z dne 14. t. mi. ni ničesar znanega, ker ma jo ni nihče predložil v pregled ali podpis. Jaz te okrožnice nisem niti podpisal, niti nisem nikomur dal dovoljenja, da stavi na okrožnico moj Podpis. Celotna vsebina okrožnice mi še danes ni znana, temveč jo poznam le v odlomkih, priobčenih! v Vašem listu1. — Prosim) Vas, da to T?-1 2. 'zi‘!Vo Priobčite v prvi prihodnji številki Vašega lista. — Izvolite sprejeti izraze odličnega spoštovanja.
_____________________  Dr.	Zajec	s.	r.
Poštni almanah. Pripravlja se koledar »Poštni almanah«, ki bo vseboval poleg običajnega koledarskega dela še vrsto poučnih' člankov o pošti, telegrafu, telefonu hi radiu
np hnnn nn^fi	 i	i ■
,. u a ~	\ ’ ,lclcIonu m raau
člcinKi ne bodo pusti strokovni sestavki *v uradnem slogu, temveč bodo poljudno pisa na praktična navodila za uspešno uporab Ha,,!*- nošte. telegrafa, telefona in radio 4»s
ua	uojiusuu	umiraD-
ljan’e pošte, telegrafa, telefona in radia, ta-ko da bo našel v almanahu vsakdo samo zanimive, poučne in koristne stvari. Almanah bo pestro ilustriran in izide v nakladi 5000 izvodov, zaradi česar pride tudi oglasni del do polne veljave. Knjiga izide v decembru t. 1. in opozarjamo nanjo že danes vse, ki imajo opravka s pošto. — Uprava »Poštnega almanaha« v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2.	___________________________
Ali sl le poravnal naročnino? Ako le ne, stori takoj svo|o dolžnosti
Noblova mirovna nagrada. Iz
Stokholma poročajo, da utegne pristojni odbor letošnjo Noblovo mirovno nagrado podeliti predsedniku angleške delavske stranke, ki je obenem predsednik razorožitvene konference, Arturju Hendersonu. Poleg Hendersona prihaja v poštev tudi nilski zunanji komisar Litvlnov.
Ljubljana.
Nekaj pojasnil k obč. gospodarstvu.
Socialnopolitični odsek na ljubljanskem magistratu je bil organiziran za županovanja s. dr. L. Periča. Ce odsek ni bil do kraja izveden, so bili krivi takratni demokrati, ki so povzročili razpust občinskega sveta. Kljub temu, da je dr. Perič županova! presledkoma in kratko dobo, je občina takrat gradila več sto stanovanj. Stanovanjska politika bi bila ob pametnem gospodarstvu lep vir občinskih dohodkov. Demokrati so pa to akcijo z ozirom na hišne posestnike pojiolnoma ustavili. Kako znajo socialisti gospodariti, dokazuje Dunaj, ki je edina velika občina z aktivnim proračunom, Čeprav jo krščanski socialci krvavo >z™z8a-vajo. Dalje moramo poudariti, da je bila postavka za socialnopolitične namene ob županovanju Periča mnogo višja v primeri z današnjim in takratnim proračunom. Iakrat so demokrati ugovarjali davčni obremenit-
vi	na posest, rente in kapital. Od takrat pa do danes so pa proračuni narasli ogromno. Obremenjeni so predvsem konsumenti, torej velika večina siromašnejših ljudi. Socialne postavke pa znašajo v primeri z obremenitvijo le majhen odstotek. Ljubija-na se modernizira, toda modernizacijo bi logično morali plačati sloji, ki imajo denar. Gospodje, ki jih tukaj mislimo, se bahajo, da so zgradili palačo okrožnega urada m delavske zbornice. Taka bahanja Je smeš-na. Delavska zbornica je zgra^na absolut-no iz delavskih in nameščenskih prispevkov. Občina je sicer gradila palačo, da se otrese očitka, da noče omiliti stanovanj-skega vprašanja. Toda denar je bil delavski in nikogar drugega. Skorai isto velja za okrožni urad, pri katerem so pa tiste sile onemogočile prvotni obsežnejši načrt. In vajeniški dom? Tudi k temu je prispevala znaten znesek Delavska zbornica. Kaj od vsega tega je torej njihovb delo? Samo to je njih zasluga. Obremenili so splošnost, dali so ji pa v primeri z obremenitvijo le malenkost, dasi bi morala občina storiti vse, da omili socialno bedo ne na račun gladu-jočih, ampak na račun imovitih. Taka je stvar. Razmere danes so pa le še slabše.
HcnlaUM
<0
Zakaj se mučite s predpranjem? Henko odločl vso umazanino na lahek način in izvanredno olajšuje pranje. Zato Tč eTh a m o JI t d s ve Cer ,*.H e n k o peiOlo. dale ntooste Imeli obilo.
Maribor.
Ni povoda za postopanje. V pou-deljek so bili izpuščeni iz zaporov mariborskega sodišča delavci Avgust Hriberšek, Franc P a valeč, Jožef Per-gler in Feliks Rep, fim v -
*	'	■	T	iFtl#5
■ i taStfstev ?*< p VvaS* inffpj v -Ia-	•cv,
Pripadnik neke nacionalne T”
g je našemu s. Erženu ukradel siv površnik. Pred nakupom svarimo!
Nova tovarna svile. V trgovski register okrožnega sodišča v Mariboru je vpisana tvrdka »Mariborska' tovarna svile družba z o. z.«, ki se bo pečala t izdelovanjem svilnate robe vsake vrste. Osnovna glavnica znaša Din 500.000.—. Poslovodji tvrdke sta ing. Adolf Hitnler, posestnik! na Pesnici in Kaučič Franc, trgovec v Mariboru, Rotovški trg 6. Prokurist te tvrdke pa je Močivnik' Franc, trgovec na Rotovškem trgu, ki ima skupno z g. Kaučičem na Rotovškem trgu že podjetje za izdelovanje trdih! ovratnikov. Kakor je Videti, je v Jugoslaviji še dobra konjunktura za izdelovanje svilnate robe in upamio, da bo noVa tvrdka tej konjunkturi odgovarjajoče plačevala tudi delavstvo. Obenem opozarjamo novo tvrdko s prokuristom Francem Močivnikom, da jugoslovanski zakon o zaščiti delavstva že iz leta 1922 naprej v § 35 izrecno določa, da imajo dlelavci pravico, svobodno združevati se v društva za zaščito svojih ekonomskih, kulturnih in moralnih interesov.
Mariborsko gledališče.
Torek, 24. oktobra ob 20. uri: »Gospoda Glembajevi.« Red C.
Sreda, 25. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 26. oktobra ob 20. uri: »Voda.« Red A,
»Gospoda Glembaievi«, učinkovita in tildi v Mariboru izborno uspela drama Miroslava Krleže, se ponovi v torek 24. t. m za red C. Režija je dr. Gavellova.
»Vodo«, zabavno Vombergarjevo kmetsko komedijo, ponove v četrtek 26. t. mi za red A. Režija je Skrbinškova.
V	proslavo čehoslovaškega narodnega praznika, v soboto, 28. t. m., uprizori mariborsko gledališče kolektivno dramo češkega pisatelja Karla Čapka R. U. R. (Rossums Universal Robots). Ta drama i,e silno napeta in zanimiva ter so jo z največjiffl uspehom uprizarjali po vseh' svetovnih odrih. Režira J. Kovič, nastopi ves ansambl in velika komiparzerija.
U hUk* dec* kupujte U pd *+* ** SUhhHmvou tc$u H. 6} fjudsiu Utkacuc eLšL
Pobrežje pri Mariboru
Delavsko zborovanje, na katerem bi nu>-ral minuli petek govoTiti v Pobrežju s. dr. Reisman, je privabilo toliko delavstva, da je bila obširna gostilniška dvorana do zadnjega prostorčka nabito polna. Zborovalci so govornika ob prihodu navdušeno pozdravljali. **	•'-in	m	Swb
■■■■■ fr <“V"' :’f!” '
r* 'rr " ’ i.; T.:'«	-	jsurfjio
U ..	■	'•	f'-*;._&&«& Vili;.,k 1}
Vsled tega ;e s. dr. Reisman delavstvo pozval, da se mirno razide in pokaže, da smo mi socijalistični delavci disciplinirani in da shoda za volitve v Delavsko zbornico ne potrebujemo, — dovolj, da smo se v taki ogromni udeležbi videli in, si rekli, da je naša rdeča. Ob n e,popisnem navdušenju so se nato'zborovalci v vzgledni disciplini in im-ponirajočemu redu razšli, tako da so drugi ljudje kar strmeli, kakšno zavedno delavstvo je v naših vrstah. Zborovanje delavstva v Pobrežju Pa se bo v kratkem vršilo in takrat naj pridejo naše delavke in delavci v še večjem številu, da manifestirajo svojo zavest skupnosti in zakonitosti v naši državi.
od tam preko prepevati italijanske popevke. Nam je to vseeno, kaj kdo poje ali kako govori, želimo samo, da tudi druge potem v miru pusti. Op. ur.)
Celje.
Nadurno delo v tovarni Westen,
Tudi za zidarje samo 8-urni delavnik.
Svoječasno smo že iporočali, da je tovarna We&ten zaposlovala v svojem industrijskem obratu svoje zidarje preko zakonitega delovnega časa do 12 ur, ne da bi jim nadurno delo plačevala s 50% poviškom. Dva zidarja sta vsled tega letošnjo pomlad vložila po odvetniku dr. Reismami iz Maribora proti tovarni Westen tožbe' za plačilo 50% poviške za vso delo, ki sta ga opravila dnevno preko 8 ur. Tvrdka »Wcsten d), d.« je nato plačala 50% povišek kolikor presega 10 ur dnevno, ostalo pa je odklenila z izgovorom, da je za zidarje dopusten 10-urni delavnik. Tožba se je torej nadaljevala glede spora, jeli velja za zidarje pri tvrdki Westen 8-urni ali 10-urni delavnik. Okrajno sodišče v Celju je obema tožbama zidarjev ugodilo, izreklo, da velja za tvrdko We-sten za vsakega delavca, torej tudi za zidarje le 8-urni delavnik, ker je tvrdka We-sten industrijsko podjetje. V industrijskih podjetjih pa je dopusten le 8-urni delavnik. Protii tema sodbama se je tvrdka Westen pritožila na okrožno sodišče. Sedaj pa je tudi okrožno sodišče vnovič razsodilo glede nadurnega dela pri tvrdki Westen, in sicer tako, kakor to jasno izhaja iz zakona o zaščiti delavcev: Za vse delavce pri tvrdki Westem, naj si ibodo ključavničarji ali zidarji itd., velja le 8-unni delavnik. Priziva tvrdke Westen sta bila zato zavrnjena in tvrdka Westen tudi v II. instanci obsojena, da mOra zidarjema plačati 50% povišek za vso nad 8-.urno delo za 3 leta nazaj. Zidarja bodeta dobila vsak približno Din 2000— iz tega naslova. — Delavstvo tvrdke Westen in drugod, glejte tudi ta uspeh, nova zmaga proti tvrdki Westen je plod delovanja naših strokovnih organizacij, S tema soctbama nista zmagala samo prizadeta zidarja, ampak tudi vsi drugi, ki so pri Westenu delali preko 8 ur na dan. Ti vsi bodo sedaj z mimo vestjo in brez rizika lahko zahtevali od tvrdke Westen plačilo 50% poviška za nadurno delo, vsi zidarji in ključavničarji in drugi. Vnaprej pa bo v tem oziru gotovo nastal red pri tvrdki Westen brez procesov. Teh obsodb pa se bodo ustrašili tudi drugi podjetniki, ki še izrabljajo delavstvo na podoben način preko zakonitega delovnega časa, da ne bi delavcem plačevali zakoniti povišek s 50% procenti, ki velja po zakonu o zaščiti delavcev že od leta 1922 naprej.
Delavci branite svoje pravice s tem, da vstopate v naše strokovne organizacije, na1 ročate in plačujete svoj časopis — »Delavsko politiko«.
Ptuj.
Koncert pevskega odseka »Svo-iz Rogaške Slatine, ki je bil najavljen v soboto, dne 28. oktobra v Ptuju je oblast krepovedala. Sporočamo to vsem zaupnikom, da ne bodo vršiil agitacije za ta nameravani koncert, katerega se je naše delavstvo že dolgo časa jako veselilo.
Za nedolžno nemško narodno popevko preti T. in kolegu težka kazen, da si bosta zapomnila, da ie nemško petje pri nas nedopustno, tako se jima je baje reklo. Vemo, da se ofi raznih prilikah tudi sicer naši vneti naciji poslužujejo nemškega jezika in se čudimo, kako se lahko dopuščajo v beograjski »Politiki« oglasi, da se išče k ugledni narodni družini »Beditierca ali šnajderca«, zmožna nemškega jezika... (V Mariboru smo zadrrič čuli v neki kavarni nacionaliste
Jesenice,
Prvo predavanje Zveze delavskih žen in deklet v tekoči sezoni se je vršilo v torek, dne 17. t. mi Predavala je s. Milena Premrujeva iz Ljubljane o temi »Žena in družina«. Snov predavanja je nad vse ak-tuelna in se dandanes pišejo o njej cele knjige. Nudi mnogo načinov obravnave, toda način, po katerem ;e obravnavala snov s. Premrujeva, se nam za poslušalce, ki jih je imela, ne vidi primeren. Premrujeva je obdelala snov nekako zgodovinsko-deduk-tivno in ie kakor je naglasila uvodoma imela za svoj glavni vir Engelsovo razpravo o »Izvoru družine«. Kdor to klasično razpravo pozna, ve, da je veliko, veliko pretežka, da bi ;o poslušalke, ki nimajo, žal1, dovolj osnovnih pojmov niti o zgodovini niti o zemljepisju niti o paleologiji in paleontologiji, mogle s pridom razumeti. Predavanje samo na sebi je bilo prav dobro, vendar — kakor že rečeno — pretežko za ta slušateljski krog. Zaradi tega svetujemo, da bi se v bodoče predavateljice in predavatelji bolj ozirali na to, komu predavajo, da bodo vse hvalevredne težnje Zveze delavskih žen in deklet dosegle res stoodstoten uspeh.
Nemški tečaj Zveze delavskih žen in deklet se vrši dvakrat tedensko v Delavskem domu na Savi. V sredah popoldne je za otroke-šolarje, ob četrtkih zvečer pa za odrasle. Za tečaj, ki je že pričel minuli teden, vlada veliko zanimanje. Kdor se še zanima, naj pristopi takoj, ker se potem ne bodo novi obiskovalci več sprejemali. Uč-nina je Din 10.— za osebo in mesec. Poučuje po najmodernejši in najrazumljivejši metodi g. Ivan Šega, šolski upravitelj v pok.
Predavanje tudi na Javorniku! Odsek Zveze delavskih žena in deklet za Javornik je 'pripravil ženska vzgojna in zdravstvena predavanja tudi za Javornik, kjer se bodo vršila v dvorani zadružne gostilne pri Konjiču. Ta predavanja se bodo, vršila vsako prvo in tretjo sredo ob 7. uri zvečer in dolžnost vseh javorniških članic je, da jih p o seč a jo,
»Svobodno rejeni državljan . „
Ameriški list »Amierikan Guardian« objavlja pod gorenjimi naslovom naslednjo satiro spričo potrpežljivosti noposestnili slojev ob sedanji krizi:
»Ali bi mula poginila gladu, če bi staJa sredi zelene detelje, ki ji seza do trebuha?
»Ne!«
»Prav!«
»Ali bi opica poginila gladiti, če bi ji viselo preveč kokosov pred nosom?«
»Ne!«
»Prav dobro!«
»Ali bi štorklja poginila gladu, če bi ji švigalo pred kljunom preveč rib?«
»Ne!«
»Izvrstno!«
»Ali bo črv' poginil, če ne more požreti celega jabolka, v katerem, se gosti?«
»Ne!.«
»Sijajno!«
»Ali bi ličinka poginila, ker ima prevelik kup sira, ki ga je najrajši?«
»Ne!«
»Izborno! Sedaj pa pazi: Ali bo svobodni in neodvisni državljan te dežele poginil gladu, ker se je na-kupičilo prevelike zaloge življenskih potrebščin?«
»Da, ta pa bo!«
»Vedno bolje! Kakšna je razlika med mulo, opico, štorkljo, črvom, ličinko na eni strani iti svobodno rojenimi državljanom na drugi strani?
»Prvoimenovani se ne omejujejo v svojih potrebščinah, marveč uživajo dalje med vso krizo, dočirn svobodno rojeni in neodvisni državljani izstradovalno politiku oblastnikov še podpirajo.«
❖
Ta satira velja seveda samo za Ameriko, ker je satira izšla v listu tani'.
Kulturni pregled.
Joža Vombergar: »Voda«, komedija v treh dejanjih. — Kot drugo premiero domačega avtorja je dalo 8. okt. mariborsko gledališče Vombergarjevo »Vodo«, ki je doživela popoln uspeh kakor pri izvajanju tako tudi pri dojemanju publike, ki se je pri vseh treh aktih od srca smejala in iskreno ploskala i avtorju i protagonistom. Ta komedija je pisana zelo duhovito! in zato- ima uspeh. V njej nam avtor precizira malomeščanske težnje naših premožnejših kmetov in vaške poluintekgence, ki boleha — na granidomaniji. I njegovi Suhodolčani bi hoteli postati veliki na tak način, da -dobe vodovod, a. poprej še spomenik svojemu mecenu Janku Koprivi. In pri tem nastajajo vsakovrstni komični zapletljaji, ki bi se jim še -mrtvi morali smejati. S te1 strani je avtor uspel, a razen tega je podal ostno- izdelane like obo-gatelih kmetov, ki so tudi navdušenj patrioti, ker hočejo na ta način dati svojemu podjetju tudi zunanji sijaj.
Kadar gleda človek to komedijo, ga to nenavadno spominja na Sterijilne »Rodoljube«. Ponesrečeno je, ko je avtor vpletel v Zabulo amerikanskega bogataša in mecena Janka Koprivo, ki je obogatel v Ameriki in postal iz prejšnjega siromašnega su-hodol-skega bajtarja ameriški- bogataš, ki je »s.pi-rit-us movens« vse komedije. Ta Zabulo deluje zelo- irealno-, ker naši ljudje nikjer tako lahko me obogate, kakor nam to rade slikajo takšne komedije! Razen tega je -gradnja vodovoda za kakšno vas povsem socialen problem, ki se ne -rešuje z ameriškimi meceni. Drugače je vsa komedija grajena na realistični bazi. Ansambl mariborskega gledališča je izvršil tokrat sv-ojo naloigo povsem odlično, zelo dobro je tudi podal skupinsko igro, posebno v kolektivnih scenah. Vsi so bili zelo dobri, a nad vsem-i je dominiral g. Kovič kot Jaka Jakopič, občinski tajnik, ki je podal to figur-o nad vse pričakovanje. Razen njega je -bila kol-osalna ga. Zakrajškova, a zelo dobro in toplo kreacijo je ustvarila ga. Kraljeva kot Katrica. G. Skrbinšek kot Prelesnik ni v svoji vlogi imel prilike, d-a pokaže svoje igralske sposobnosti, zato pa je kot režiser pokazal svoje posebne sposohnosti. Ta predstava pomeni za mariborsko gledališče velik napredek in uspeh.
Vilko Ivanuša.
Razno.
Edini tempel Bude v Evropi se
nahaja v Beogradu;. Je pa precej skromen. Postavila ga je močna naselbina Kalmikov, ki so prišli v našo državo z ostanki Wranglove armade, v kateri so služili kot vojaki, vozniki hi konjarji in so se naselili v nekem beograjskem predmestju, kjer so si postavili skromne hišice. Preživljajo se večinoma kot težaki. Mnogi so se pooženili z Jugoslovankami, tudi več Slovenk je med njimi, Njih otroci pa kažejo splošno izraziti mongolski tip.
Nekaj novih dovtipov iz Nemčije: Govor, prav za prav šepet je nanesel na vprašanje brezposelnosti in nekdo je odgovoril: »Kar se tiče brezposelnosti, ni prav nič ,dol vzela'« Kar pa se tiče brezposelnih, so v zadnjih šestih mesecih za 6 funtov ,dol vzeli'« — V vlaku opazuje hitlerja-nec nekega Žida, ki je vneto molil. Hitlerjanec:	»Kaj počenjate, a? <
»Molim za Hitlerja!« »Kaj, za Hitlerja? Poznamo take tiče. Zdaj molite za Hitlerja, poprej ste molili za Rathenaua.« »No, pa še živi?« —
{	'N
Vsaj enega
novega naročnika
bom vridobil vsak teden za
,|elg|D|op|0“
To mora biti trden sklep vsakega zaupnika, vsakega zavednega vroletarca. Sodrug! Ako boš to izvršil, uspehi ne bodo izostali
Nemško ljudstvo se deli zdaj v dva dela. Nekateri — korakajo, drugi — sedijo. — Sreča nekdo v Berlinu dobrega znanca: »No, veš kakšen nov dovtip?« Znanec suho odgovori: »Eno leto zapora . , .«
15,000 zadružnih hiš. Odkar je čehoslovaška vlada izdala zakon za pospeševanje gradbene delavnosti, je v Čehoslovaški bilo ustanovljeno 800 novih gradbenih zadrug, ki štejejo 87.000 članov in so v tem času pozidale 15.000 stanovanjskih hiš, med temi 14.100 za posamezne zadružnike, 1343 pa večjih najemniških hiš.
Bivša avstrijska cesarica Cita namerava poročiti sina Otona z italijansko princesinjo Marijo. Nedavno je bila v Rimu, kjer je sprejemala razne aristokrate v avdijenco z dija-demom na glavi kot vladarica. V Italiji jo seveda podpirajo v nje stremljenju, da prej ali slej Oton zasede ogr.ski ali pa avstrijski prestol.
Važna misel filozofa. Če se ne izvede totalna izprememba našega časopisja, če ta časniška kuga divja še petdeset let, potem bo uničen ljudski duh in se bo pogreznil v globino. Zakaj, če tisoče časnikarskih pisa-čev vsak dan piše s ciniško nasladnim sovraštvom proti resnici pomembnosti politike, umetnosti in znanosti, mora narodni duh propasti, če bi bil še tako zdrav. To velja samo za — Nemčijo.
Hiše z ravnimi strehami v Nemčiji prepovedane. Nemške oblasti so prepovedale gradnjo hiš z modernimi, ravnimi strehami češ, da je taka arhitektura tuja duhu nemške rase in nemški stavbni tradiciji. Odslej je dovoljeno graditi le stavbe, ki bodo imele streho v poševnosti 28 do 35 stopinj. Če ni tu v ozadju kak lesni koncern, ki bi rad več lesa vnovčil?
Martin Andersen Nexo, danski proletarski pisatelj, je dopotoval v Moskvo, kjer ostane dalj časa.
Rasisti tudi v pasjem plemenu. V Leipzigu se je vršila te dni velika pasja razstava z namenom, da se utrdi in razširi smisel za čisto raso nemških psov. Razstavljeni so bili čistopasmeni »azijski« psi brez vsake židovske ali marksistične krvne primesi, z visokodionečimi, plemenitimi imeni: Rolf voffl Heiligen Bom, Siegbert vom Heidelstein, Artus von der Schnepfebardt, Aster von der Eitenburg in drugi. Ta ponosna imena bodo imela nalogo, da bodo nemški pasji rasi zopet vrnila njen nekdanji blesk in rasno čistost.
sprejme zavarovalnica. — Ponudbe pod „T a k o j“ na upravo lista.
1?
i in penva iz
močite mole prihranke
a
v Štajerski hranilnici in posoiilnid v Mariboru, Slomškov trg štev. 6.
ttlote ohretlolemo do 5'Ml.
proti trimesečni odpovedi.
Tiska; Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru. predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. - Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.