75. številka. Ljubljana, soboto 1. aprila. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po prnznicih, ter velja po poŠti prejoman za a v s t r o - oge rs k o dežele z* celo leto 16 gl d., za pol hta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 glu. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanju na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za »dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta S gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste ti kr., ie se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska.
Popisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2i'> poleg gledališča v „zvezdi".
O p r a v n is t vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Vabilo na naročbo.
Koncem tega meseca začenja se novo naročevanje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike, katerim naročnina poteka, nujno prosimo, da jo ob pravem času pošljejo, ker moramo na nalog lastništva list ustavljati onim, kateri naprej ne plačajo. Ker se lista tiska le toliko, kolikor je naročnikov, ne moremo vselej kasneje številk đopošiljati, ako se naročevanje zakasni.
..Slov. \aroil" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....<> gld. 50 kr.
Za četrt leta     ....    3   „   30 „ Za en mesec     ....     1   „    l.O „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta. S posipanjem po pošti velja: Za pol leta   .....     & gld. — kr. Za četrt leta     ....    4   „.   — „ Za en mesec .....     1   „   4-0 „ Za  gospode  učitelje   na ljudskih šolah in za clljtike velja zitt-fctiiiu cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta & gld. &0 kr: Po pošti sprejeman   „    „   3   9 — „
G. Kaltenegger kot agitator
„Die vod RoohtsgefUhl und A n a t a n d duroliglllhten."
Ixrok K. Doimuna pri volilnem hI nulu v kuaiui.
V predzadnjem listu smo osvetili, kak pravni čut vlada pri Dežurnim, denes pa se-zimo po druzein višjem ustavovercu in učimo se, kaj je in kakov je oni „Anstand," s ka-t terim se naši kazinski protivniki bahajo, ter našo slovensko stranko insultirajo, da ga nemarno, kakor se je to godilo pri večkrat omenjenem kazinskem volilnem shodu.   Pogledimo, kak
0 izmeni snovi.
O tem so imeli poprej drug pojem, kakor sedaj, in so računili porabo in reproduk- > cijo redilnih tvarin v organizmu veliko višje. Glede na množino hrane, katero zaužijemo in resorbiraiuo, glede na množino ogljenčeve kisline, katero izsopljemo, in glede na množino dušca, ki ga oddajamo, mislili so poprej, da se z dihanjem vsak dan precejšnji del našega telesa obrabi in zopet z novimi snovmi, ki jih nam jedila donašajo, nadomesti. Sedaj smo pa do izpoznanja prišli, da velik del jedil, ki jih človek vsak dan použije, porabi se samo za vzdržavanje dihanja, s katerim se toplota razvija in naposled moč se proizvaja, in ale zelo malo za nadomestenje obrabljenega telesa.
Kar nam jo o obrabljenji organičnih de-
„Anstand" kaže v dejanji druga glava nemške j in nomškutarske stranke, gospod Kaltenegger, j c. kr. finančni prokurator etc. etc. .
V špitalskih ulicah stanuje rokodelec, ki ima volilno pravico. Kdor ima kakovo mareloj za popraviti, dobro stori, da mu jo nese, ker mož je dober delavoc in pošten. A Nemca je še menj v njem, nego v Dežmanu političnega karakterja, ker niti dobro nemško ne zna in ime ima staroslovensko. Vendar ga je gospod Kaltenegger, ki je bil kot agitator k njemu prilezel, obdelal, da je volil nemškutarske kandidate. Koliko jih je prikorteševal še družili, tega ne vemo, za Kobilico pa vemo.
Sedaj pa vprašamo, ali se to spodobi, ali je to res tisti slavljeni „Anstand," da prvi uradnik dežele, da od Njegovega Veličanstva našega cesarja imenovani deželni glavar, naslednik toliko slavnih mož naše ožje zgodovine, da on, c. kr. dvorni svetovalec sam lazi okolo in glasove za jedno stranko berači!7
Če je to ,,Anstand," potem mi se ve da dosedaj nijsmo povsem porazumeli se v pomenu te besede.
In če bi se uže tudi res smelo abstra-hirati od vsega tega — pa se ne more! — smel bi g. Kaltenegger pomisliti, da je kot deželni glavar poklican biti nepristransk; smel bi pomisliti, da je nam tujega rodu, ne naš deželan, in kot deželni glavar vzet iz manjšine. Torej bi sodili, da baš „Anstand" (oprostite, da vedno to Dežmanovo besedo rabimo) — baš „Anstand" bi bil od njega zahteval, da ne bi hodil kakor strankarski havzirar glasov iskat. To je naša misel; a vaša, g. Kaltenegger?
Stanje na slovanskem jugu
sicer še zdaj nij jasno, vendar nikakor ne tako, kakor ga risajo nemške, Turkom pri-
lov našoga telesa znano, se primerno le na malo reducira. Mi vemo, da se posušene celice, tenčice ali zgornje kožice (epidennis) menj ali več v podobi belih luskin otarejo in odpadajo, ki se iz doljne plasti, katero zluzno mrenico imenujemo, zopet nadomestijo. Isto zapazimo tudi pri laseh in nohtih, ki neprenehoma doraščajo in jih tedaj brez skrbi pre-strizujemo iu odrezujemo. Kavno tako je znano, da se tako zvani železni Enclivm obrabi in ravno tako precejšnji del dušečnatih tvarin, tudi ako dušečnatih jedil ne uživamo.
V nekaterih delih iu tkaninah telesa je izmena snovi zelo počasna, tako da nekateri deli jedenkrat ustvarjeni, dolgo časa ali skozi celo življenje vstrajajo, ne da bi z novimi nadomeščeni bili. Mej tem, ko -je v lvinphatič-nih žlezah izmena snovi hitra, tako da s«.' do visoke starosti popolnem obrabijo in zginejo, ne da bi z druzimi nadomeščene bile, je v
jazne novine. Belgradski časopisi, in sicer vsi brez razločka barve, vladni in opozicijonalni, odločno zanikavajo, da n*j res, kar nemški in magjarski judje („čifuti") raztrošajo, da je namreč Srbija udala se pritisku tujili konzulov in da bode mirovala. Itistićev ,,Istokli in stari „Vidovdan," radikalno ,,Oslobojenje" in konservativna „Sumadija," ki je baš začela izhajati, vsi od dneva do dneva ne prinašajo družili člankov na prvem mestu, nego take, ki Srbijo kličejo na boj, sedaj ali nikoli," ki Srbo bude k največjemu požrtvovanju za ustanovljenje velike srbske jugoslovanske države z železom in krvjo. Mi si no moremo misliti, da bi se to godilo proti volji srbske vlade in srbskega naroda, mi moramo pričakovati, da pokne velika borba,, kakor brzo nastopi cela spomlad in Srbija vse one priprave stori, katere sedaj na vse kriplje ustvarja.
„Šumadija" piše v prvem listu: „Vse, kar obetamo je, da kot sinovi Srbstva hočemo, da brez sebičnosti, verno,. polno služimo narodu. Politično osvobojenje in ujedinjenje, to je politika, katere Srbija ne sme iz vida pustiti. . . Srbija je gotova oni dan, kadar srbske vojske pobedonosno prekorače Drino ali Lini, Uvac ali Nišavo."
V drugem broji isti list piše: „Srbi morajo pobediti (zmagati) ker vstanejo, da se bore za narodno svobodo in za civilizacijo. Mi se tvrdno nadejamo, da bode cel srbski narod skoraj slavil to zmago." — In zopet v tretjem listu čitamo: „Srbija ima prahu, pušk, topov, junakov dovolj. In če nij so njene stranke v notranjih vprašanjih složne, pa so-složne v vnanjih. V oči slavnega boja na Deli* gradu bila sta v srbskej vojski dva Srbina,, dva osobna smrtna neprijatelja. Jeden od njiju prime druzega za roko, izvede ga na šance in mu reče pokazavši mu Turke: „Evo naših ne prijatelje v!" in dva stara krvna neprijatelja
l______ _ ..   .__rr==—TZZTZ^- -—r-.--:-—-^
diuzib tkaninah ta veliko bolj počasna, in najbolje, kar za, gotovo vemo, v kosteh in v kristalni leči očesa.
Ako živali v času njih razvitka z rude-čino (rubia tinetorum) krmimo in potem z navadno krmo, v kateri rudečine nij, tako postane oni del kosti, ki se je mej krmenjem z rudečino naredil, rudeč, mej tem ko poznejši deli nijso barvani, Ako ubijemo tako žival, potem ko je popolnem dorasla in ako preža-gamo jedno kost, potem zapazimo v njej ru-deče in bele kolobarčke, ki menjaje se jeden za družim sledi, iz katerib razvidiino, da v kosteh nij nikakoršno nadomeščenje se vršilo, in da deli ravno tako stojijo, kakor so.se mej dorastenjem živali naredili.
Kakor hitro pa telo nič ali le prepičla hrane vdobi, se njega tvarine v večjem ob-sežku obrabijo in sežgo. To se pa po različnem redb godi.  Chossard je poskušnje z golobčki
sta se pobratila. Tako bode tudi z našo de-našnjo neslogo v času, ko neprijatelj zagrozi našej očfni in v Času, ko se razvije zastava osvobojenja naših bratov."
Zadnji „Istok" pa piše pod naslovom „rat ili mir" tako-le: „Ko bi se sumnjalo, da je rat koristna za nas, potem bi ta sum razterali dunajski in peštanski listi, ki se nekoliko d nij trudijo z vsemi silami, da Srbijo od vojne vzdrže. Ali najnavadnejše pravilo je, ki nam nalaga to učiniti, kar je protivno naših ne-prijateljev. Rat ali mir. Rat (boj) z vsemi strahotami, ali trhel mir, v katerem bode naše državno telo bolovati v marazmu, to je alternativa, pred katero je denes Srbija. Čas je, da se Srbija in Črna gora in njiju kneza odločita. Uže ta negotovost, ki je zdaj, mori moči srbskega ndroda.
Tudi dunajskemu „Tagblattu" se piše iz Belgrada, da je vojna sklenena in gotova.
Politični razgled.
Rusija nij protivna Angliji v Aziji, nego obe državi imati skupne interese. Nobeden pameten človek ne misli o možnosti, da bi iz Kal-kute Rusi napali Angleže. V koristi obeh držav je, fanatizem ohladiti, a ne razpaliti ga, Azijatoni orožje iz rok vzeti, a ne oroževati jih. Ko bi azijatsko barbarstvo premagalo evropsko civilizacijo, potem bi bili Rusi ravno tako iz Azije vrženi, kakor Angleži.
Iz Itvutišu* se javlja ,,A. A.. Ztg.lt, da je bil ruski poslanik pri dvoru londonskem, Suvalov 25. t. m. pogovor z Bisiuarkoiu, ki je cel večer do polu noči trajal; drug dan je stoloval pri cesarji, in potem zopet z Bismur-kom dogovarjal se, potem pa vv Peterburg odpeljal se. Tudi pravijo, da je Suvalov govoril z Moltkem in druzimi generali. To je vzbudilo veliko pozornost.
Mtttli/a»99ti-n zbornica se je do 25. aprila odložila, ker so novi ministri rekli, da morajo tačas preučiti predloge, ki jih je prejšnja vlada zbornici na mizo prinesla.
JLnglf*MM minister lord I)erby, ki je 27. t. m. iz Londona odpotoval, da se snide s kraljico v Baden-Baden, izrekel je željo, srečati se z Bismarkom.
Notranje fl«k£<»i«».
V Ljubljani 31. marca. Mej tlvželtiitni srbofi je prvi ko roški uže dokončal svoje delo. — V gališkem so prepiri mej Rusini in Poljaki na dnevnem redu.
Ministri cislejtanski so imeli 28. in 29. marca večurne seje, v katerih so se sklenile naredbe, ki se imajo učiniti za povzdigo železničnega kredita.
Na flutt"fs*c4>} borzi so kurzi močno pali, ko je glas razširil se, da se hoče ruski car vladi odpovedati in carjeviču državo prepustiti. Denarni mogotci torej precej potem vojno slutijo.
V Tr*t je prišel nadvojvoda Albreht, Sel v Koper ogledat vojaške shrambe in priprave in se vrnil zopet v Trst, od koder je odšel v Gorico. Potovanje prvega vojnika in velitelja naše armade v Primorji, bližini Dalmacije — utegne imeti pomen.
General K<ntić se v Dubrovniku dogovarja z Muktar-pašem. „N. F. Pr." ima telegram, da je sklenil do 10. aprila premirje za Hercegovino. Rodič torej ravni kar v imenu vstašev, ali vprašanje je, če bodo le-ti hoteli držati premirje, katero je sestradanim Turkom najbolj potrebno. Sicer pak se s tem vstaši skoro na pol kot vojujoča oblast priznavajo od turške in avstrijske strani.
Ministri ogersh-i so potovali 30. t. m. na Dunaj in denes se začne nadaljevanje dogovorov v znanih gospodarstveno-političnih zadevah. Pravijo, da bodo imeli do 14. aprila opravka.
Vitanje tlr/ave. IluJtki „Golos" piše o znanem govoru Disraelijevem jako trezno in brez šovinizma:
Dopisi.
Ix Nofctuii.fn 30 marca [Izv. dop.] Ker dozdaj nij ste imeli nobenega dopisa ovo litvi deželnega poslanca, ki se je 16. t. m. vršila v Slovenjem Gradci za mesta in trge, namesto odstopivšega poslanca barona Rasta, vam hočem kratko poročati o tej volitvi; kajti izid nam kaže, da tudi v slovensko-štajerskih mestih in trgih, čeprav neraškutarskih, začenja prodirati izpoznanje, da njihov zastopnik ne sme biti kak ultra-Nemec.
Po  odstopu  barona  Rasta  je nemško društvo v Gradci nasvetovalo mladega grofa Attemsa, prvorojenca lastnika slovenje-bistriške breške in druzih graščin, kolovodja na-cijonalno-nemške  stranke  za kanili data mestne skupine Slov. Gradec, Slovenska Bistrice, Šoštanj, in Marenberg itd. Bistričan so se ve da, to kandidaturo z velikim veseljem pozdravljali, ter povabili druge mesta in trge naj glasujejo za grofa Attemsa.   A Slovenje Gradčani in Šoštanj čahi se nij so mogli sprijazniti s kandidaturo moža, kateri pač v nemškem Gradci kot člen nemškega društva veliko
pl. Rainer je rodom KoroSec, bivši vojaški častnik ter pri Slovenjem Gradci ustanovil veliko fabriko lesenega blaga (stolov itd.), v katerej dela kacih 3O0 delavcev. S politiko se dozdaj nij pečal,  a se sploh izkazal kot poštenega, tnirno-mislečega moža; zmožen je tudi popolnem slovenskega jezika in nikakor ne spada mej   nemškutarske   rogovileže.   Ko je grof Attems poizvedel,  da mu v Slov. Gradcu in Šoštanju pšenica neče cvesti, odpovedal se je sam v poslednjem trenotku kandidaturi. Od tod se nas je na dan volitve več vozov z vo-lilei odpeljalo v Slovenji Gradec. Pri vhodu v mesto nas je nemilo v oči drnilo,  ko vidimo pred voliščem nemško zastavo zraven avstrijske in štajerske vihrati. Interpelirali smo tedaj g. Naredija še pred volitvi j o, kaj pomeni ta demonstracija.   On je odgovarjal,  da se je to zgodilo brez njegovega vedenja   in da hoče vselej pravičen  biti slovenskemu narodu. Potem smo tudi vsi Šo'tanjčani zanj glasovali ter je bil jednoglasno izvoljen za poslanca, ker iz Slov. Bistrice nij bilo nobenega volilea. Po volovi je bil obed in tu je šoštanj-skl župan g. Šarner Slov. GradČanom javno izrekel, da nemška zastava v Slovenjem Gradci pač nij na pravem mestu in da Šoštanj-čani ne  žele v prihodnje na tak način biti pozdravljeni.   Od g. Nercdija pak pričakujemo, da bode v deželnem zboru, kadar gre za naše narodne   zahteve,  podpiral  naše slovenske poslance.
Jz Duiitftja* 30. marca [Izv. dopis.] Kako naša mladina ve ceniti zas'uge možA, kot so one za slovenski narod prerano umrlega dr. LavriČa, pokazal je poslednji zbor „akadcrničnega društva Slovenije". Udov se je zbralo veliko več, kot ob druzih zborih. Stalo je, slaviti in spominjati se neustrašenega borilca za teptane pravice slovenskega ndroda, kojega truplo ste malo prej položili v hladni grob. Stalo je, posnemati uzorne lastnosti slavnega ranjcega; stalo je, priseči v složno borbo zoper nasprotnike Slovenstva, ter s tem obistiniti najgorečneje želje blažega ranjcega. Kratko a ginljivo je predsednik „Slovenije" g. Stajar, ogovoril ude „Slovenije" o dr. Lav-ričevej smrti. Jedrnat govor „dr. Lavrič in Slovenci" g. Kragelja bil je z burnim priznavanjem sprejet.   Ker je bil dr. Lavrič častni
rolo igra, a dozdaj še nij pokazal, da bi se brigal za razmere in potrebe spodnjega štajer- ud „Slovenije" sprožila se je misel, delati na skega. Postavili so tedaj kl juhu nagovarjanju! to, da se dr. L. postavi dostojen spominek, telegramom in pismom Slov. Bistričanov gosp. da bi naša hvaležnost okinčala njegova domo-Naredija za svojega kandidata.  G. Naredi ^jubna dela, ki jih ima za blagor in čast na-
delal, katere je od glada poginiti pustil in druge le s pičlo hrano krmil, tako, da so zmi-rom bolj medli postali in so nazadnje tudi od glada konec vzeli. Primerjajo potem dele teh z onimi zdravega golobca, našel je, da je tolšča največjo izgubo imela, potem so v izgubi sledili zlezena, jetra, srce, čreva, mišice, želodec, požiravnik, koža, objisti, pljuča, sapnik, kosti, očesa in na zadnje možjani in hrbtenjača. Iz tega je razvidno, da so možjani in hrbtenjača ob pomanjkljivej hrani naj menj trpeli, ker dokazujejo še manjšo izgubo kakor kosti. To se pa s tem zlaga, ker so možjani in hrbtenjača v koščeni hrambici zaprti in se zavoljo tega obilnost krvi, ki v njih cirkulira, ne zmanjša tako, kakor v druzih delih telesa. Ta majhena izguba možjanov in hrbtenjače ima za ohranitev življenja zelo veliko važnost, ker stradajoče živali bi veliko popred konec vzele, ako bi žovćni sistem ravno tako izgubo imel, kakor drugi deli.
Živali ginejo navadno, ako izguba četrtinko teže iznaša, in sicer je to vse jedno ali pridejo do te izgube popred ali kasneje. Ako žival le pičlo hrano vdobi, živi o tej dalje, kakor da bi nobene hrane ne vdobila, pogine pa vselej takrat, kadar truplo do omenjeno izgube pride. Izjema je samo pri tolščih živalih, katere večji izgubo prenašati morejo, kot medle.
Izguba tolšče se navadno primerno dobro in brez vsake škode na zdravji prenaša ako tedaj tolšča veliki del telesno teže znaša, morejo živali s to veliko več izgubiti, kakor medle.
Navadno se govori, da debeli ljudje, ako obole in medli postanejo, menj preneso kakor medli; to pa je le prenagla sodba. Naravno je, da pri medlem človeku se izguba, tolšče tako poznati ne more, ker jo nikdar imel nij.
So nekatere človeške plemena, ki zelo
tolšče postanejo, od katere tolšče potem žive,, ki v slabe razmere pridejo; ti postanejo sicer medli, pa ne gredo po zlo. To zapazimo posebno dri Hotentotih, kateri zelo veliko žro, dokler imajo dosta jesti in si toliko tolšče na ritnicah naberejo, da se te tako na-pno in ven mole", kakor „cuhjs de Pariš" pri naših damah. Zato nosijo Hotentotkinje otroke liicico, ne kakor ciganke ne ramah ampak na zadnjih oplatih, ker te ustvarjajo naravno sedlo. Od te tolšče žive potem, ko v slabe razmere prihajajo in razume se, da jim zadnjico v temu času upadejo. Posebno oči-vidno se pa to godi kakor je vsakemu znano, pri velblodu. Arabec ima prav, ako trdi, da velblod o grbi živi.
Grba obstoji iz kitaste pletenine, v katero velblod mast nalaga, dokler ima dobro krmo ; ako pride pa v puščavo, kjer nij nobene krme upada grba od dne do dne in splahne   skoro popolnem;  zato je velika iu
Domače stvari.
— (Pred okrajno sod nij o) jo poklican urednik „Slovenskega Naroda" denes 1. aprila ob treh po polu dne. Tožba je od gg. Kalteneggerja, Schaffer in dr. na podlogi §.21. tiskovne postave. Ravna se o tem, ker nijsnio hoteli vzeti od rečenih gospodov poslanega popravka. Bralci bodo iz jutrajšnjega listaj videli ali bodemo sodniško prisiljeni ali ne. Končno besedo pak bodemo v tej stvari vsa-! kako še govorili.
— (S lo ve n s ka p r a v n a akademija.) Istrski deželni zbor v Toreču, kder imajo Italijani večino, je sklenil do vlade obrniti se s prošnjo, naj se ustanovi italijanska pravna akademija. — Tedaj: Italijani vedno ponavljajo v tem smislu svoje prošnje. Dajte jih! tudi vi slovenski poslaiH. ČJu prav ne dosežemo zahtevanega precej, p< navijati in ponavljati moramo svoje terjatve.
— (Profesorski izpit.) Gosp. Karel Glaser, čitalceni „Slov. Naroda" in „Zore" znan po svojih izvrstnib spisih, napravil je 27. t. m. izpit za grški in slovenski jezik za celo gimnazijo. Isto tako je g. Martin Karlin 28. t. ni. napravil izpit za grščino in latinščino se slovenskim učnim jezikom. Razume se ob sebi, da je tudi zadnji navdušen Slovenec.
— (Češki „Pokrok") izraža svoje veselje nad našo zmago v Ljubljani in pravi, da je sad nove naše narodne složnosti: „Vitez-stvi toto je pfedevšim ovocem (sad) solidar-neho jednani (delovanja) cele narodni stranv."
— (Mariborska slovanska čitalnica) osnuje dne 2. aprila t. 1. besedo, ka-terej program je: 1. „U boj." Zbor, uglasbil Iv. pl. Zajec. 2. Govor. 3. „Moja rožica." Čveterospev, uglasbil A. Nedved. 4. „Ro-tenje." Samospev iz opere „Roberto il dia-volo." 5. Deklamacija. G. „Spomin in up." Zbor, uglasbil Franjo Grbie. „Tuga." Samospev, uglasbil Lis i us ki. 8. „Zvon," poleg Schillerja. Deklamacija. 9. „Lovski zbor." Odlomek iz slovenske operete „ Jamska Ivanka", uglasbil Vilhar. 10. Tombola. Začetek ob 8. uri zvečer. K tej zanimivej besedi, ki je zadnja v letošnjej zimskej sesoni, vas uljudno vabi: Odbor.
— (T o lov a j stvo.) Zakonska Janez in Ki na Smolej bila sta 20. t. m. vračaje se iz Podčetrtka v Sodnivasi fare sv. Heme po noči od 11. —12. ure od dveh nepoznanih mož prijeta, oropana in nevarno sklana.
— (Nečloveško ravnanje.) Dne 16. marca pripeljal je samotež nek človek iz Doličan na dvakolesnem vozičku bolnega, kacih 19 let imajočega mladeniča v Mariborsko javno bolnico, katero prav vflo oskrbljujejo usmiljene sestre. Dospevši do vrat, pozvoni, iu takoj se prikaže predstojnica, ter vpraša: kaj bode V Tu le sem vam pripeljal triletnega bolnika, odgovori nekako jezno voznik. Predstojnica se kar prestraši, ko zagleda nekaj živega in in kakor klobčič zviteka na tesnem vozičku. Ležal je revež kakor mrtev; glava mu je visela t je naprej in skoro se je na zemljo do-taknola, kedar je voznik prednji del voza na tla spustil. Ogrnjen je bil s kožuhom in z vrvjo k vozu privezan. „Kdo pa vam je ukazal bolnika na tak način semkaj pripeljati", vpraša na dalje usmiljena sestra. „Poličanski burgermeister mi je plačal 2 gld., da spravim tega njegovega brata v špital", bil je kratek odgovor. Na besede: „Menda je reva uže mrtev", odreže se neusmiljene^: „0, ta vam še ne umrje tako hitro, uže 3 leta se tako okoli pomika". „Ste mu pa na potu kaj jesti dali" vpraša predstojnica, ker je bolnik roko vedno na usta kazal. Vozaču je beseda v grlu obtičala. Ko se um je naročilo, da naj gre na magistrat, in prinese dovoljenje, da se sme bolnik v javno bolnico sprejeti, odvrne: „kaj? le koj mi ga sprejmite, drugače vam ga pustim tam le na cesti". — Res žalostno, da se tako spolnuje krščanska ljubezen do bližnjega, do reveža, ki uže itak radi svoje bolezni toliko trpi. Kaj pa Poličanski župan V vpraša „Gospodar" iz katerega to na vero posnemljemo.
— (Nesreč a.) Pretečeni petek je nek človek, brž ko ne berač, prišel pijan v krčmo necega \Vimmerja blizu Slov. Gradca in prosil za prenočišče. Odkaže mu — steljo pod pojato. Drugi dan najdejo reveža — zmrzne-nega. Nihče se ga nij usmilil, kakor vrli Hra-stel, posestnik v Trobljah, ki mu je dal trugo napraviti; odkod da je revež bil, to še nij znano.
— (4letni fantič) očeta Antona Cigana v Grižah se je ob št. Lovrenčkem potoku igral, pa nesrečno v vodo padel in utonil.
— (Iz Slovensko Bistrice) poizveda „Gospodar," da so 16. t. m. tatje v cerkev pri št. Venčeslu ulomili in prte pobrali — potem, da je neka stara ženska hosto zbirala v Pobrešu in v potoku našla novorojeno, mrtvo dete. Za neusmiljeno mater se še ne ve
roda slovenskega. Sklenilo se je z besedo in dejanjem podpirati to početje.
„Slovenija" je s tem za prvo polletje svoje delovanje nehala. V predzadnjem zboru odlikovali so se g. J6št, z jako šaljivim predavanjem o svojem dijaškem potovanji, gg. Sicherl in Benedikt z igranjem na citrah. V zadnjem zboru pak je g. Vrbovec zelo zanimivo predaval „o stavbah na koleh", ter nam na kartah in risanjih g. SuŠuikovih (g. S. predsednik akademično-geogratičnega društva) razjasneval ono prezanimivo dobo.
Nedavno bil je komers akademičnega društva „Lesehalle", ki je internacijonalno. Vsaka narodnost ima pri tem društvu jednake pravice. Slovencev je do 70 pri imenovanem društvu. Vseh udov okolo pet sto. Pri komersu se je posebno oziralo na Slovence in izmej vseh tukajšnjih slovanskih društev nij bilo nobeno tako oslavljeno, kot naše društvo ,.Slovenija". Govorilo je pri tem komersu več vseučiliščnih profesorjev, od kojih vseh se je poudar alo, da ima Slovan iste pravice pri vedah, kot vsak drug narod „im Tempel der \Vissen-•schaft ist jeder Betende gleich". Takovi in jednaki stavki bili so z burnostjo sprejeti. V obče se sme trditi, da se tu ne poudarja toliko „deutsche8 Wissen, deutscher Geist" itd., kakor po slovenskih mesticih, kjer se še napihuje nevedno nemčurstvo in sicer menda zato ne, ker menda nemčurski kričači več vedo o nemškej učenosti in temeljitosti, kakor tukajšnjega vseučilišča učenjaki, akopram so nemškega rodii.
Zahvala.
Vsem vrlim narodnim volilcem in agitatorjem, kateri so pripomogli se svojim ne-utrudljivim delovanjem k sijaj nej zmagi pri volitvi III. razreda dne 27. marca t. 1. in so neustrašljivo stali kljubu silnemu pritisku nam sovražno stranke za domačo in pravično stvar, kakor tudi ne menj onim, kateri so pri volitvi I. razreda dne 30. marca so obnašali kakor možje, na katere sme naša slovenska domovina ponosna biti, in da, akoravno nij smo ta dan zmage pridobili, smemo vendar-le veselo upati, ker se zanašamo na stanovitnost naših vrlih rodoljubov, da nam bode tudi v prihodnje v I. razredu solnce zmage zasijalo, izreka svojo najtoplejšo zahvalo
Meščansko-narodiii volilni odbor.
trda grba znamenje, da je žival močna in zdrava, narobe pa slaba in sestradana.
Zanimivo pa je zvedeti, koliko časa človek brez vsake jedi živeti more. Čuditi se je, koliko časa človek lehko post prenaša, ako ima zraven vodo za pijačo; iz vseh slučajev, ki so se sošteli, je znašal čas 21 dni. Mej temi slučaji so bili nekateri melanho-likari, ki so to številko tako pomnožili; ker pri teh je mena snovi zelo počasna in glad lažje prenašajo, kot zdravi ljudje; ako se pa te pri računu odšteje, znaša čas po-prek le 14 dnij. Štejemo pa melanholikarjo same, ki so samo ob vodi živeli, onda znaša čas poprek 41 dnij in pol. Znamenja na truplih ljudij, ki so od lakote umrli so te le: „Želodec je popolnem prazen, ali pa se v njem le neprebavljive reči nahajajo, na primer, les, slama, cunje, kamenčki, pesek, gumbi, žeblji itd. reči, ki so bile le za to požrte, da 80 čut, lokalen čut, prouzročen od praznote
želodca, ali pa splošen, prouzročen od oslab-ljenja zavoljo prepičle hrane.
O tem se je prav dobro izrazila neka bolna ženska, ki jo je Busch na kliniki v Bonu ozdravil in opazoval. Ta je imela precej visoko ležečo črevno fistulo, to je na trebuhu, nekoliko pod želodcem, je bila luknjica, ki jo s prvim kosom tenkega čreva komunicirala, s takozvanim lačnim črevom, katero največ re-dilnih snovi iz griza izsrka. Vsa jedila izpre-minja namreč želodčevi sok v gosto kašo, tako imenovani griz (chvmus) in ta je črevo po kratki poti skozi omenjeno fistulo zapustil, oddavši še le zulo malo redivnih snovi. Zavoljo tega je bila žena slabo rojena iu na kliniko v prav slabem stanu prišla. Tu se je zdravnikom posrečilo, da so jo z umetno rejo pičili. Ta ženska je rekla potem, ko se je najedla, da občuti, kakor da bi bil želodec sit, pa lačna je vendar le j ona je namreč lokalni čut utešila, splošni čut lakote pa jo ven-
dar imela, ker hrana, ki jc v želodec prišla, je nij mogla dovolj rediti, ker je črevo, kakor sem uže omen 1, prehitro skozi hstulo zapustiti mogla.
Sploh so želodec in Čreva stisnena in njih teža je v primeri zdravih za 4 desetnike menj. Največja je pa izguba tolšče. Ta znese pri ljudeh in živalih, poprej ko od glada poginejo  D desetink  poprejšnje tolšče.
Dalj e so mišice nenapato, medle in se morejo lehko raztrgati, zlezena jotra in trebušna sli novica (panereas) so majheni in cevni sistem (gefassistem) je [prazen krvi, razen tam. kjer se krv zavoljo teže bolj zbere in razen živčne sisteme, v katerih cevih se kri navadno nakopiči. Sploh je izguba telesnih delov gladu mrtvih jednaka izgubi, ki jo je Chossard pri gladu poginjenih golobcih opazoval. Mlade osobe poginejo gladu popred kot stareje, le sivčki umni primerno hitreje, posebno ako so nizke j i temperaturi razpostavljeni.
Radgostski uffejit irzufMit vaj
rožuovsti maha-rastlinsti celtlifti,
priporoča ae po—bnđ za v??, tudi za zastaru u* bnleza: ua pljučah, za srčne, prsne in vratne boleč.ne, poaebuo za snšico, želndečevo slabost, za apločno slali, st čutuic in začenjajoče) ne pljučnici! Veliko število priznanskili pisem razpolagajo so v prepričanj«.
Javna zahvalu«
Vaše blagorodje! Vsled Vašega mi poslanega TJadgosfskoga univerzalnega čaja ozdravil s.'m popolnem v devetih dnnvih mojo trimesečne bolečine že-lodakcga katara, čut im se z«Jxayvga, imam dober tek in Vam izrekam zato gospod lekar, mojo najsrčnejšo zahvalo.
JoNip II i umui'if, Htotnik. Ogulin na Hrvatskem, 7. oktobra 1875. Gospodu lokarju Heicliertu v kopelji liožnov.
Akoprem hvala bogu nijst.-ni tako bolan kakor poprej, ker morem zopet svoja posla opravljati, vendar nečem biti brez Vaših ia-kuaenjih zdravil, brez katerih bi letošnje zimo skoro ne bil preživel. Radi mojo zadnjo bolezni čutim zjutraj časi še nokako suho grlo in tudi me močno pečo v prsih, ko pa Vaš čaj pijem in rabim Vaše toltličke, mi je takoj bolje. Kor sem oba zdravila užc porabil, blagovolite mi poslati po poštnem povzetku 2 paketa Kadgostskega univerzalnega čaja in ti škatljie rožnovskih maho-raatlinskih celtlič-kov. 7j najodličnejšim spoštovanjem ostajem Vašemu blagorodju udani
Jlubert Zelinlca, župnik v Obietau pri Sari (na Moravskom). Blagorodnemu gospodu lekarju J. Seichertu v Rosnov! Moje triletno dete mučil je pol leta hudi zadušljivi kašelj, da noboni mnogih lekov nij pomagal. Poskusila som kot zadnji lok Vašo aromatične Kožuovske inaho-ra&tliuske cel t ličit o,  od katerih sem k sreči jedno originalno akatljico iz Rožnova soboj prinesla. Dosegla sem mojemu malemu bolniku tako čudapolno in hitro ozdravljenje, da Vas prosim za mojega druzega otroka, kateri tudi kaši jati začenja, dve škatljici teh nepresegljivih maho-rastlinskih cultiiekov poslati  s poštnim povzetkom. S spoštovanjem Rosa WHwr», soproga zdravnika. 01 o muc, 12. sept. 1 «7-4.
Velečestiti gospodi Zopet me dolžnost veže, zahvaliti se Vam za izvrstne Kožuovske celtličke, kateri so mi toliko koristili, ravno tako tudi radgostski čaj, katerega sem užival. Vsakemu, kateri občuti prsne bolezni, kašelj ali jednake bolezni na-svetoval bodem, naj se zaupno obrne do Vas
fospod, ker Vaš lok gotovo pomaga vsacemu. rosim,  da mi pošljete  dva paketa čaja in ravno toliko škatljie eeltličkov, Ostajam vašeu u blagorodju
Kafl MH«Uo, knjigar. V Pragi, 16. oktobra 1874. Od tega po zdravniške) razložbi in predpisih pripravljeni čaj, velja za 14dneyno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gold. av. velj. Jedna originalna škatlja Rožnovskih uiabo-rastlinskik celtlidkov 50 kr. Za kolek in zavijanje pa K) kr. posoboj.
UudgoHtaki univcrzulni £aj in Kož« novski maho-raMtl!nt*ki celtlički dobivajo se jedluo le v lekarni J. Neicherta v KožnovI (na Moravskem) in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnem povzetku.
Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji: W. Mayr v LJubljani, A. Beinitz v Celovcl, VV. K <"> n i g v Mariboru, Anton N e d W o d „zum Mohrou" v Ciradei in J. Cejbek v Zagrebu. (392—lil)
Zaloge
napravilo so bodo v vseh lekarnah in večjih štacunah materijalnega blaga.
otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezu' v želodcu, na živcih, dulje prsne, i na jetrah; ilez i riKdnho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, neprr buvljenje, zaprtje, prehlajenje, neapatye, slabosti, zla*« z.lt>, vosMtttao, mrzlico, vrtoglavje, »ilenje krvi v glav šumenje v ušesih, slabosti in blcvanje pn nosečih 0'OŽno»T, dnibet, trganje, shujšanje, bledicioo in pr ivjetijt; posebno se priporoča za dojenee in jo bolj. n«go doJMĆino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 »prič. ,-al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi npr {"iila profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pr* > h profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru z.lriivilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shoreland , Mr. Catnpbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje CastK-s.uurt, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitni) osi/b, »e razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj.
Kratki izkaz iz SO.OOO spričevalov.
Na Dunaj i, 13. iprila 1872. Prešlo je i /c sedem tsesicev, od'ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem valeči pranih iiču ničnih bolečinah, in sicer tako, da som od dne d« dne ■. i»iiu>_ g nil, iu to zaprečilo je dolgo časa moj.' študije. Cul sem od Vase čudnpolne Kevalesciere pri/el sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po m t-s* ri t m užitku Vašo tečne in okusne Ko n lesciere popo nt m zdrav, tako, da brez najina: iega tresmja morem zopet pisati. ZaTadi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cei d in okum o hrano, kot najboljši priprm ček, ter ostanem V<is udani
Oabriel Teachner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan.
Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod! V sled neke bolezni na jetrah bilo jo mojo stanje hujšanja in bolečin i sake vrste sodem let Bem Btrašno. Nij sem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vso čutuice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vodno nespanje, ter som trpela vedno na razdražen) i čutu i c, katero mo je sem ter tja preganjalo in mo ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje Btopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečine zlajSali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, za hvaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in mo stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uži vati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega spoštovanja.
Markize de Brehan.
Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici in tiščati ji v prsih.
Št. 65.716. Gospodični de Montlouis na nepre bavlj cuji, no spanj i in h uj sanji.
He vale sci ero jo 4 krat tečnoj ša, nego meso, tor •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več n» coiii, ko pri zdravilih.
V plehaatih paiioah po pol fanta 1 gold. 50 kr , l !tmt 1 gold. 50 kr., 2 funta i gold. 60 kr., 5 rht. tov 10 golu., 12 turno v 20 gold., 2*4 funtov 36 golti.
tef^valesoiore-BiHeuiten v paiioah in Rovalesciere-Chocolatee v prahu iiaa 1 gld. hO ar., 51* tas z gt u ar., 4- tsi -j M. 50 kr., v prahu *a 120 Um <0 gi. Prodaje: D u Barry A Comp, na l)u.ia)i, Wail-flsehftttSB«; št. 8, kakor v vaeh mestih pri dobri 1 lUarjih in apoeenjakih trgovcih i tudi razpošilja dn-najska hiia na vk kroje po poštnih uakasnioah an p;ivK(.tjii. V IJultljaul Ed m -hr, J. Svoboda, lekar pri „ zlatem orlu", v Kekl pri lekarju J. Pio damu, v Celovcu pri lekarju Biru r>ach orj u, • Spljetu pri lekarju Aljinoviču, v T ratu pri lekarju Jakoba Serrsvallo pri drogeriatu P. Roooa in J. Hirschu, v Zadru pri Androviču. (356;
Umrli v rjiiltljmil
od 21. do '29. marca : Blaže Smid, 2 1., dete kavarnarja, za vnetjem, pljuč. — Anton Novak, 1 1., deto knjigo v« za, za božjastjo. - Marija I onca, 47 ., v bolnici, vsled jitriipgn raka. — JSrtčko Z jee, 2 1, dete Čievljarja valad pljučnega vnetja. — Josip Penko, 11 I., za jetiko. - At.toti Robida, "il 1., v botiiei za jt-t'ko. Fiaijo lliorne, 74 I., v bolnici 7a pljučnim vnetjem.
Aiarija Kemovic, 73 1., v bolnici za plji čn co. — Marija Strupi, drugo rojeni dvojrek, 2 il, dete delavko, v bolnici vsled -Uliosti. — Julij ua Eberl, 2 l.r dite mazača, za kožn m vnetjem. — Ana Strupij prvo rojeni dvojček, 3 dni, dete delavke v bolnici vsled slabosti — Marija Zidarič, 56 1., za žleznim mi i u.lom. — Marija Reki, 2o 1., v bolnici za pljučnim vnetjem — Niža Ilant, 66 1., za vodenico. — Vilj. \Vawreczka, 52 1., vsled vnetja na jetrah. — Josip 1'apler, 10 min, dete delavca, vsed slabosti.— Mar. Zupančič. nO 1., v bolniei vsled matasmus et artritis.
— Ivan Kukali, 23 1, v bolnici vsled gnjirja v kosti.
— Marija Stroj, 76 1., vsled utrpnjenja pljuč. — Josip Koisika, 8 dn., vsled krča. — Marija Atnhrožič, :10 1-, v bolnici za jetiko. — Gabrijela Podboršek, 3 ted. doto delavko za božjasijo.
Dunajska borza 31. marca.
, a\ i/no t.rt.e^r itiono j»or.v'3»».}
Enotni       ,»<<i- ■•	.,:k <■<•.■:' 66	rl'1   15 kr.
Enotni   r'-.. b> ( •< i	r->!j.o 69	. 50
18»>0    - posojilo	109	50
A-kcije . ''idili ,iAa	869	—
Kreditno  i »o?|	155	. 25
London	. 16	. 40
Napol.	9	.   29 V, ,
C. k. cekini	S	46«/,
Srebro	101	50 •
Slovenske knjige.
V „narodnoj tiskarni" se dobe, in morejo-tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige:
1. „Uoktor Zofter", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča.  -Cena G0 kr.
2. „Kalifomskc povesti" od Bret Ilarte a.   Cena 50 kr.
Štev. 1797.
Razpis
Eliksir iz Kine i Koke
Vabili boluim moč. in zdravje brez tak» in brez stroškov po izvrstni
SeTateciere d& Barei
30 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila azdrst vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih
1
0
najboljši do sedaj zuaui £t'i*ni*'ni tikri:
Pospešuje cirkulacijo in probavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 ateklenica 80 kr.
Dobiva se jedino le pri (53—4)
<3-wt"toxIel IPIccoli,
/risarju, tla i/iijittjukrj centi c Ljuhljani.
službe sekundarija pri deželnih dobrodelnih napravah v Ljubljani,
Služba sekundarija pri deželnib dobrodelnih napravah v Ljubljani z letno remune-racijo 400 gold., se stanovanjem v bolnišnici, s postrežbo, s 5 se/nji drv za kurjavo in z 18 funt. sveč, je izpraznjena ter se bode na dobo dveh let oddala, ki se utegne potem še za dve leti podaljšati.
Prošnjiki za to službo imajo dokazati, da so doktorji zdravništva ali vsaj ranocelniki z diplomo, ali pa, da so vsaj zdravniške visoke šole dovršili.
Dokazati imajo tudi, da so slovenskega jezika v govoru in pisanji popolnem zmožni in neoženjeni.
Dotične prošnje s potrebnimi dokazi naj se pošljejo do
15. aprila 1. 1S70 vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani. (73—3)
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, 26. marca 1. 1876.
C!
7 i!
S P5
i
© t
a
Ig
S5 -0
cd
7T
'j © i.
Jud
C, ~ to (*
3 »S" — ? * W
3T - Iv. S P  C -
e
■
S* so"
Ui ? i
H
TTft<
% Pesek ali peskni kamen.
Lastniki <»*< rey;i p(>*«ha. ako je mogoče pi>§ka h li varcoia ali druzega takšnega kamena naj blago vole takoj priposlati izgledke in ceno postavljenega v L o k o ali pa v kraj, kjer je najden pod naslovom:
Stopnik Tolmeiner
Marmor \Verke Carl Stockl, (75) Dunaj VIL okraj, Siebensterngasse štev. 16.
i
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne'