Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurl Izhaja v Celovcu — Erschcinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina S šilingov P. b. b. Letnik XXVI Štev. 27 (1512) OB 30-LETNICI PREGANJANJA SLOVENCEV: SKUPNO TRPLJENJE IN SKUPNI BOJ sta družila Slovence ne glede na državne meje V Brestanici pri Krškem je bila minulo nedeljo velika svečanost, ki le veljala predvsem 30-letnici začetka množičnega preganjanja Slovencev, hkrati pa je bila posvečena tudi dnevu borca ter 30-letnici vstaje slovenskega naroda. Zbrali so se nekdanji pregnanci iz vse Slovenije ter predstavniki nekdanjih slovenskih pregnancev iz zamejstva, to je iz Koroške in Primorske, prišli pa so tudi zastopniki tistih krajev v Srbiji in na Hrvatskem, kamor so nacisti med vojno pregnali slovenske družine. Na gradu Brestanica je bM ob t®j priložnosti odprt muzej slovenskih pregnancev, ki na podlagi zbranega dokumentarnega gradiva ter pretresljivih spominov na leta Pfegnanslva priča o zločinskih načrtih nemškega herrenvalka za iz-k^btjenije slov. naroda. O teh načrtih je na slavnosti govoril tudi pred-Sednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janko Rudolf, ki je •'oglasil, da je uresničitev nacističnih Naklepov preprečilo predvsem dej-*tvo, da se Ije slovenski narod dvig-k uporu. „Samo 'brezkompromisen boj je zagotovil slovenskemu •Sorodu enakopravno mesto med ‘jkugimi narodi, da se je pojavil kot subjekt zgodovinskega doga-'ionlja, ki se zaveda svoje vloge in k‘ je svojo usodo v resnici vzel v svoje roke. Primer usode Slovenskega naroda v osvobodilni vojni jugosiovonskih narodov in narod-•'orii ipa nam prepričljivo govori, ni' bistven in odločujoč element številčnost nekega naroda, pač pa njegova enotnost, trdnost in od-'očenost, da se bojuje za privčno S^or, zaradi česar je nesporen rek, 'k# pravi, da je narod, ki se je pripravljen boriti za svojo svobodo, r®snično nepremagljiv." Južni Tirolci se niso zadovoljni Za 16. in 17. julij je predviden Uradni obisk avstrijskega zunanjega •Jjjnistra dr. Kirchschlagerja v Rimu. k^b tej priložnosti naj bi podpisali tuoooooooooooo o | Listina slovenske matice g o položaju slovenskih manjšin g Kakor smo poročali že v zadnji številki našega 'lista, so O predstavniki Slovenske matice obiskali ipredsednika skupščine SR Slovenije Sergeja Kraigherja ter mu izročili posebno spomenico o položaju slovenskih manjšin v Avstriji, v Italiji In na Madžarskem. Besedilo te spomenice se glasi: LISTINA Slovenska matica kat najstarejša slovenska kulturna ustanova je na svojem zadnjem rednem občnem zboru v duhu svojega namena in svoje tradicije razpravljala tudi o položaju Slovencev v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem. Ugotavlja, da ti naši rojaki kljub deklaraciji o pravicah človeka in vsem določbam mirovnih, oziroma državnih pogodb ter ustav še ne uživajo jezikovnih, kulturnih in narodnostnih pravic, ki so jim z njimi zagotovljene; ne priznavajo jim značaja manjšine kot subjekta; nekim delom naših rojakov niti ne priznavajo, da so Slovenci; znaten del ne uživa niti pravice osnovnošolskega pouka v materinščini; nad našimi rojaki izvajajo gospodarski in politični pritisk; z raznimi gospodarskimi in drugimi akcijami spreminjajo etnični značaj njihovega narodnostnega ozemlja. Slovenska matica, ki je imela vedno pred očmi celoto slovenskega naroda, z zadovoljstvom ugotavlja, kako se povečuje stalna skrb matičnega naroda in matične države za zamejske Slovence. K bolj odločnemu in aktivnemu zavzemanju za pravice zamejskih Slovencev nas tembolj obvezuje njihovo vztrajna odločnost, ki so jo kazali v preteklosti in ki jo tudi danes enako odločno izpričujejo v boju za svojo narodno enakopravnost. V Ljubljani junija 1971. » r. < Upravni odbor Slovenske malice v Ljubljani >oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Letos jeseni spet volitve Dolgotrajnih ugibanj, ali bomo v Avstriji že letos spet volili nov parlament, je zdaj konec. V sredo so socialistični poslanci vložili predlog za predčasni razpust sedanjega parlamenta in FPO je ugotovila, da bodo njeni poslanci podprli socialistični predlog, kar pomeni, da bo le-ta izglasovan s potrebno večino proti glasovom OVP. Ugibanja 'in razpravljanja okoli vprašanja novih državnozborskih voliitev trajajo pravzaprav že vse od lanskih volitev naprej, ko je SPO na podlagi volilnih rezultatov sama Tragedija ali pustolovščina? Konec prejšnjega tedna se je na avstrijsko-madžarski meji na Gradiščanskem odigral dogodek, ki spet z vso resnostjo opozarja na problematiko tako imenovanega »bega v svobodo", namreč tistega fenomena, ki se je po drugi svetovni vojni razvil v enega najvažnejših „argumentov“ v političnem obračunavanju med Vzhodom in Zahodom. Dva vzhodnonemška državljana sta ilegalno pribežala preko Madžarske v Avstrijo, toda svojo pot v „svobodo“ sta drago plačala — namreč z življenjem svojega 3-letnega otroka. Dosedanja preiskava je pokazala naslednje podrobnosti: begunci so se čez mejo pripeljali skriti v nekem avstrijskem tovornjaku; otroku je mati (po poklicu bolniška sestra) še pred odhodom dala neko pomirjevalno sredstvo, ker pa je otrok na meji kljub temu začel vpiti, mu je oče zatisnil usta in tako so mejo „srečno" prestopili, ne da bi jih obmejni organi na eni ali drugi strani meje izsledili; ko so se vozili že po avstrijskem ozemlju, so opazili, da je otrok brez življenjskih znakov, prvi zdravnik in poznejša obdukcija sta ugotovila smrt vsled zadušitve. V teh suhoparnih besedah se skriva brezprimerna človeška tragedija, ki pa hkrati postavlja na dnevni red vprašanje, ali ne gre pri tem tudi za neodgovorno pustolovščino? Podrobnejše okolnosti niso znane, begunca sta povedala le toliko, da sta hotela v „svobodo“. Ta imaginarni „raj" sta tudi dosegla, toda plačala sta visoko vstopnino: življenje svojega triletnega otrokal Ampak zadeva ima tudi še svojo drugo plat. Opisani dogodek je namreč le eden izmed mnogih podobnih primerov, ki se dogajajo že vsa povojna leta, tako da je iz tega postal že pravi sistem. In ta sistem je bil umetno in načrtno ustvarjen ter neodgovorno izrabljen kot propagandno sredstvo v hladi vojni. Pod plaščem zlagane človekoljubnosti se na „svobodnem Zahodu“ že dolga leta zlorabljajo „uboge žrtve komunističnega nasilja" za umazano gonjo proti Vzhodu. Pri tem nihče ne sprašuje, kakšno ceno morajo plačevati žrtve te strašne igre; čim večja je tragedija posameznikov, tem lažje in boljše jo je mogoče izrabiti. Na žalost je treba ugotoviti, da pri tem tudi naša država ni ostala brez krivde. Tukaj ne mislimo na pomoč, ki jo je Avstrija nudila najrazličnejšim beguncem (čeprav se je dostikrat izkazalo, da take pomoči niso bili deležni samo taki, ki so je bili res potrebni in vredni), marveč v prvi vrsti na dvoličnost, ki jo je vedno spet opaziti v takih primerih. Tudi tokrat se kaže nekaj takega: čeprav o krivdi na nasilni smrti triletnega otroka obeh vzhodnonemških „beguncev" ni več nobenega dvoma, pristojne oblasti ne najdejo vzroka za ukrepanje. Pri obeh vzhodnonemških državljanih gre vendar za „ubogi žrtvi komunističnega nasilja" in voznik, ki jima je omogočil beg v „zlato svobodo", je vendar „junak* ... Zelo enostavno in človeško gledano skoraj razumljivo. Toda: ali je zadeva res tako preprosta? Ali ni ravno prakticiranje take dvolične morale v veliki meri sokrivo na tem, da se že vsa leta po vojni odigravajo take in podobne pretresljive človeške drame?! prevzela odgovornost v vladi in je bila OVP prvič potisnjena v opozicijo. 2e od tedaj OVP namreč neprenehoma opozarja SPO na »manjšinski" značaj njene vlade oziroma se ponaša z »večinskim" značajem opozicije, ki tudi vedno spet prihaja do izraza v parlamentu, kjer je vlada zdaj že leto in četrt morala pri vsakem vprašanju posebej iskati podporo ene ali druge opozicijske stranke. Kljub vsem težavam, ki so se pojavljale iz objektivnih vzrokov in še zaradi zadržanja opozicije, je vladi v marsikaterem vprašanju uspelo napraviti korak naprej. Seveda je bilo potrebno popuščanje, ker le pod določenimi pogoji je bila ena ali druga opozioijska stranka pripravljena podpreti vlado v njenih akcijah. Toda ostalo je tudi precej nerešenih vprašanj, ostale so predvsem važne točke iz vladnega programa, kjer vladi oz. socialistični stranki kljub dolgotrajnim pogajanjem ni uspelo prodreti. Na podlagi tega stanja je SPO prišla do prepričanja, da je edini izhod v novih volitvah: Volivci naj odločijo, komu bodo izrekli zaupanje. Po vsej verjetnosti bodo volitve meseca oktobra. Torej bo za volilni boj časa tri mesece. Te tri mesece bodo stranke gotovo izkoristile, da volivcu kot odločujočemu dejavniku v zadostni meri predstavijo vsaka svoj program in svoje kandidate. Negotovost glede izida volitev pa bo povečalo še dejstvo, da bodo volitve prvič izvedene na podlagi noveg volilnega zakona, s katerim je med drugim zvišano število poslancev in spremenjen način razdelitve mandatov. Ravno zaradi teli sprememb menijo, da bo posamezni stranki zdaj še mnogo težje doseči absolutno večino, kar pomeni, da se bo v bodoče povečala verjetnost koalicijske vlade, toda kakšne? vega bilo ra !!l Ul U 13 ra 12 U iz-eo-cvnAsR Avstrijski tranzit in jugoslovanske železnice Tudi v prostoru Alpe-Jadran se dejanja razlikujejo od besed Vse od povojnega začetka v letu 1948 opravljajo jugoslovanske železnice preko svojih prog Jesenice-Dutovlje (gcriška proga) in Šentilj— Sežana (južnoželeznižka proga) prevoze avstrijskega tranzita za in iz Trsta. Ti prevozi so urejeni s posebno tarifno zvezo na prevozu udeleženih železnic — namreč avstrijskih, Italijanskih in jugoslovanskih. S to tarifno zvezo so urejene cene teh prevozev in določene tudi prevozne poti, po katerih je treba transporte u- smerjati. Osnovna pravica, ki jo daje statut te zveze vsaki članici, pa je nedvomno ta, da enakopravno sodeluje pri sprejemanju sklepov, kar izključuje vsako posebno ali ločeno dogovarjanje posameznih članic. Avstrijski transport preko Trsta ije mogoče deliiti na tri obdobja: I Obdobje od teta 1948 do 1954, za katero je mogoče govoriti o monopolu jugoslovanskih železniških prog v teh prevozih, saj je šlo preko njih 85 do 90 odstotkov celotnega prometa, ostalih 15 odstotkov pa preko italijanske proge čez Trbiž. Tako velika udeležba prog jugoslovanskih železnic je bila pogojena predvsem po njihovi priirodni gravitaciji. Za to obdobje je značilna tudi velika povojna konjunktura prekomorskih prevozov, saj je ta prevoz letno presegal 2 milijona ton. ■ Obdobje od teta 1955 do 1970, v katerem je prišlo do vse večje konkurence italijanske poti preko Trbiža lin s tem v zvezi do občutnega zmanjšanja udeležbe jugoslovanskih železnic v tem prevozu, ki je končno padlo na 50 odst. celotnega prevoza. Hkrati pa je upadel tudi fizični obseg avstrijskega tranzita preko Trsto, ki v zadnjih letih ne presega 500.000 ton letno. Za to obdobje je značilna tudi pojava In afirmacija jugoslovanskih luk na avstrijskem trgu prekomorskih transportnih uslug. Jugoslovanske železnice so s svojo tarifno politiko pomagale pri preusmerjanju tovora iz luke Trst v jugoslovanske luke, hkrati pa so si prizadevale, da bi bil Visoka priznanja ZA RAZVOJ DOBREGA SOSEDSTVA V okviru nedeljske svečanosti na gorskem mejnem prehodu Nafifeld pri Šmo-horu je koroški deželni glavar Sima izročil predsedniku avtonomne pokrajine Furlanije-Julijske krajine dr. Alfredu Berzantiju in podpredsedniku asesorju Enzu Moru visoka odlikovanja, s katerima je oba italijanska politika odlikoval zvezni prezident Jonas za zasluge pri razvijanju dobrososedskih odnosov med Furlanijo-Julijsko krajino in Koroško ter preko tega med Italijo in Avstrijo. To je bilo prvič v zgodovini republike Avstrije, da je deželni glavar izročil odlikovanje, s katerim je zvezni prezident odlikoval predstavnika druge države. Prijateljstvo med narodi marsikje bremenijo nerešeni problemi Gorski mejni prehod Nafifeld pri Šmohoru je bil zadnjo nedeljo prizorišče slavnosti, ki je potekala v duhu prijateljstva med narodi. V navzočnosti vodilnih predstavnikov Koroške in Furlanije-Julijske krajine ter številnih obiskovalcev z obeh strani meje je bil svečano odprt novi planinski dom, ki ga je zgradilo Avstrijsko planinsko društvo. Za to priložnost je bila tamkajšnja državna meja med Avstrijo in Italijo res le — kakor je naglasil deželni glavar Sima — razmejitvena črta med upravnimi enotami. Predsednik Avstrijskega planinskega društva prof. dr. Ermacora pa je bil še posebno navdušen nad dejstvom, da se — kakor je dejal — na tej meji med Koroško in Furlanijo kakor v vsem prostoru Alpe-Jadran lahko razvijajo tako prisrčna prijateljstva med narodi, da vladajo mir, sporazumevanje in sodelovanje. „Da to nikakor ni povsod v Evropi tako, že vidimo, če se le malo ozremo proti zahodu Avstrije, kjer žal še vedno nerešeni problemi bremenijo prijateljstvo med narodi ...“. Kot strokovnjak za državno pravo in manjšinska vprašanja bi moral prof. Ermacora vedeti, da nerešeni problemi prijateljstva med narodi ne bremenijo le „proti zahodu AvstrijeČe bi od Šmohora pogledal malo proti vzhodu, bi namreč ugotovil, da tudi tukaj še ni vse tako urejeno, da bi se prijateljstvo med narodi lahko razvijalo res brez vsake obremenitve. In če je njegova kritična ugotovitev bila naslovljena na Italijo v zvezi z njenim odnosom do južnih Tirolcev, katerim še ni zagotovila popolne enakopravnosti, potem bi enako upravičeno in potrebno kritiko lahko naslovil tudi na Avstrijo in njen odnos do koroških Slovencev, katerim prav tako še niso praktično priznane vse pravice, ki izvirajo iz člena 7 državne pogodbe. Enostranska kritika, ki vidi slabosti le na drugi strani in zapira oči pred lastnimi napakami, tukaj gotovo ni na mestu; predvsem pa ne more prispevati k reševanju še odprtih problemov. del tovora iz Trsta prepeljan po progah jugoslovanskih železnic. ■ Obdobje od leta 1971, ko je na zahtevo italijanskih in avstrijskih železnic prišlo do sprememb v sistemu zvezne tarife (sklenjene med 3 državami — ap. ured.) in sicer v tem smislu, da se promet ne odvija več po v naprej določenih prevoznih poteh in da se železniške voznine obračunavajo po s strani prevoznika predpisani prevozni poti. Spričo dejstva, da Ije zaradi nizkih tarif italijanskih železnic (ki so 51 odstotkov subvencionirane od države) najcenejša voznina preko Trbiža, ije prišlo do popolne krize udeležbe jugoslovanskih železnic v opravljanju prevozov tržaškega tranzita. Ob tem razvoju je železniška uprava v Ljubljani pred nedavnim izdala posebno obvestilo, v katerem ugotavlja, da sta avstrijska in italijanska železniška uprava kršili sporazum o tarifni zvezi. „V zadnjem času — je rečeno v tem obvestilu — 'to je v obdobju, ko je tržaški tranzit glede na nadaljnjo udeležbo jugoslovanskih železnic začel prihajati v krizo, smo ugotovili, da so se avstrijske železnice začele glede zadev, ki spadajo izključno v okvir tarifne zveze, ločeno dogovarjati z italijanskimi železnicami. Ti točeni razgovori', vselej na nivoju odgovornih ljudi obeh generalnih direkcij, so dokazano šli v škodo jugoslovanskih železnic in ile-te o njih niso bile obveščene." Konkretno navaja obvestilo avstrijsko-ita-kjanske razgovore 11.9.1970 v Trstu, torej neposredno pred izredno zvezno konferenco v Puli, kjer so potem jugoslovanskim železnicam dobesedno vsilili rešitve, ki so pozneje dovedle do sedanje ‘krize tega prometa. Poleg tega so se predstavniki italijanskih in avstrijskih železnic sestali brez informiranja jugoslovanskih železnic še 13.1. 1971 v Trstu 'in 6. 5. 1971 v Benetkah in obakrat so bili sprejeti dogovori, ki naj še bolj oležkočijo položaj jugoslovanskih železnic v tržaškem tranzitu. Avstrijski tranzit do in ‘iz Trsta se odvija v prostoru Alpe-Jadran, kjer je veliko govora Zlasti Judi o gospodarskih dogovorih med obmejnimi pokrajinami Avstrije, Italije in Jugoslavije. Na simpoziju, ki je bil ob letošnjem pomladanskem sejmu v Grodcu, so gospodarstveniki teh treh držav iponovno naglasili skupne gospodarske ilnterese v tem prostoru, pri čemer je bil dan poseben poudarek prometnim problemom. »Omenjenega ravnanja italijanskih in avstrijskih železnic v nobenem primeru ni mogoče spraviti v sklad s skupnimi gospodarskimi interesi, praktamiranimii na simpoziju v Gradcu," je rečeno v obvestilu ljubljanske železniške u-prave. Kakor navadno na pragu poletne turistične sezone, tako smo tudi pred kratkim v celovškem radiu slišali staro pesem poznanega tria — mesne industrije, turističnega gospodarstva in delavske zbornice; pesem pa se je glasila: na Koroškem primanjkuje govejega mesa in to meso je posta- ter bikov, ki so bili 3. decembra 1970 stari več kot 8 mesecev. Takih bikov pa so našteli 23.051 ali 7,9 odstotka več kot decembra 1969. Če letošnjo iponudbo klavnih goved za dopitanje, ki bo po štetju goveje živine 3. decembra 1970 znašala blizu 50.000 glav, pri- V turistični sezoni dovolj mesa na izbiro lo tako drago, da je treba njegov izvoz omejiti, če ne sploh ukiniti. Z drugimi besedami: koroški kmetje so krivi draginje govejega mesa in tudi tega, da ga primanjkuje, kakor to zatrjujejo mesna industrija, turistično gospodarstvo in delavska zbornica. Resnica v deželi je vendar drugačna. Na Koroškem govejega mesa ne primanjkuje. Ponudba klavnih goved je znatno večja, kot je bila lani in predlanskim. Pri štetju goveje živine 3. decembra 1970 so našteli 24.054 mladih bikov v starosti med enim in dvema letoma; to je za 16,8 odstotka več kot pri štetju 1969. Večina teh bikov bo šla v drugi polovici leta na trg. Njim se bo pridružila večina mladih telic v isti starosti merjamo z javljenimi zakolji goveje živine v zadnjih dveh letih, potem dobimo naslednjo sliko: javljeni zakolji ponud. 1969 1970 1971 voli 3.871 5.905 7.156 biki 9.(64 10.651 26.904 krave 15.487 11.956 11 500 telice 5.961 5.715 5.800 goveda skupno 50.985 50.205 49.560 praiiži skupno 214.591 225.724 290.000 Res je, da bo šel tudi od letošnje ponudbe goved dobršen del v izvoz, toda le-ta zdaleka ne bo tako narasel, kot je narasla ponudba. V potrdilo tega spet nekaj številk iz koroškega Izvoza goveje živine. Le-ta je znašal: 1969 1970 obdobje 1970 januar—maj 1971 klavna goveda 7.884 6.415 5.055 5.581 goveda za dopitanje 2.478 2.852 1.145 1.297 plemenska goveda 1.524 781 574 244 skupno 11.686 10.026 4.574 4.922 Iz tega sledi, da je bil v prvih petih mesecih tekočega leta skupni izvoz goveje živine le za 348 glav višji kot v istem času minulega leta. Če vse to primerjamo s prej omenjenim porastom ponudbe, potem pridemo do potrdila, da na Koroškem letos govejega mesa ne primanjkuje in da je tudi ponudba svinjskega mesa tako visoka, kot je še ne pomnimo. Toda resnica v deželi je tudi glede razvoja cen za klavna goveda in za klavne prašiče drugačna, kot jo poskušajo prikazati uvodoma omenjene ustanove. Koncem junija so koroški kmetje dosegali za kilogram žive teže (v šilingih) naslednje cene: 1970 1971 voli in biki 14.50 — 16,— 15.50 — 17.50 izvoz, blago 16.— — 17.— 16.-----18.— kravo 9.----12.— 8.------12.— telico 12.---14.— 12.-----15.— mosn. prai. 14.50 — 15.50 15.50 — 14.50 Iz te primerjave lahko vidimo, da se odkupne cene za klavna goveda v deželi skoraj niso zboljšale, da pa so odkupne cene za mesnate prašiče znatno nižje, kot so bile pred letom dni. Iz tega pa tudi lahko povzamemo, kje je treba iskati dejanske krivce za to, če morajo konsumenti plačevati goveje in svinjsko meso dražje kot so ga lani ali predlanskim. Krivci so v vrstah mesne industrije, pa tudi v vrstah turističnega gospodarstva. Bolje bi bilo, da bi delavska zbornica iskala razgovor s kmetijskimi predstavniki in se potem odločila za ustrezne korake proti resničnim navijalcem cen mesa, kakor da se je na slepo podala v vrste ravno teh krogov. Ponudba mesa v deželi torej kaže, da ni nobenega povoda za o-mejitev njegovega izvoza. Kdor se za to zavzema, si mora biti na jasnem, da nasprotuje enako koristim kmetov kot pa koristim delavcev. Mesna industrija in turistično gospodarstvo sta doslej še vsako turistično sezono izkoristila za to, da sta podražila meso, mesne izdelke in mesnata jedila, vseeno, če so bile odkupne cene klavnih živali visoke ali nizke. Za isto jima gre tudi tokrat. Odkupne cene, ki so odvisne od ponudbe in povpraševanja, hočeta zbiti, da bi svoje zaslužke še povečali. V čigavo korist? — V korist svojih delojemalcev gotovo ne, še manj pa v korist konsumen-tov na splošno. (bi) POSIROKttDSVeCU NEW DELHI. — Uradni krogi v indijski prestolnici so vznemirjeni ob novicah, da namerava Pakistan organizirati komando' se, ki bi jih pošiljal v Kašmir. To bi pomenilo po tamkajšnjih ocenah resno grožnjo miru in indijski varnosti na zahodnih me-jah. Po poročilih, ki prihajajo z druge strani meje, je general Akbar Khan, do nedavnega šef pakistanske obveščevalne službe, odšel v pakistanski del Kašmira, kjer bo kot komandant komandosov skušal organizirati enote, imenovane „razakars (prostovoljci). General Akbar Khan je zna*) med pakistanskimi politiki kot pristas „trdne smeri“. HAVANA. — Prensa Latina poroča, da bo Kuba dobila nov zakon o sodstvu m novi pravosodni mehanizem, zasnovan n* „ zgodovinskih dejstvih, da je v revolucij) ena sama oblast". Novi zakon se naj W imenoval »zakon o nacionalnem sodnem sistemu". Osnutek so pripravile posebne komisije pri CK KP Kube. Kubanska agen' cija dalje poroča, da novi zakon zavrača buržoazno teorijo o trojni oblasti — z3' konodajni, sodni in izvršni — ker se na ta način »skriva razredni značaj države". * naši družbi, pravi poročilo, pa je ena sam* oblast, revolucionarna oblast. MOSKVA. — Italijanski zunanji minister Aldo Moro je v ponedeljek prispel na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. S tem vrača lanski obisk Andreja Gromika v I talij1. Obisk vzbuja v sedanjem mednarodnem trenutku določeno pozornost. Mimo neposrednih odnosov med Italijo in Sovjetsko zvezo se razgovori dotikajo širšega evropskega vprašanja. Sklicanje evropske konference in položaj v Sredozemlju sta dve glavni temi, Moro pa je razložil sovjetskim državnikom tudi stališče Atlantskega pakta glede skrčenja oboroženih sil v srednji Evropi. RK) DE JANEIRO. — Po informacijah az Montevidea bodo britanskega veleposlanika v Urugvaju Jacksona te dni izpustili; Gverilci gibanja Tupamaros so ga ugrabil1 sredi Montevidea 8. januarja. Kasneje s° sporočili, da so ga obsodili na pol let3 ljudskega zapora. TEL AVIV. — Izraelski časopis Jedi odi Acharonoth piše, da bo pomočnik amer*' škega zunanjega ministra za bližnji vzhod Joseph Sisco kmalu obiskal Izrael in Egip1' Prinesel bo nove predloge za sklenitev sporazuma o odprtju Sueškega prekopa, a1 predlogi ne bodo napisani, ampak jih b° Sisco pojasnil v pogovorih z izraelskimi i° egiptovski voditelji. WASHINGTON. — Po prvi zadržanosti je uradni Washington dokaj pozitivno reagiral na najnovejšo pobudo FNO Vietnam-Že izjavo sekretarja za tisk v Beli hiši Zieg' lerja, češ da ima vietnamski predlog razen nesprejemljivih tudi pozitivne strani, ocenjujejo kot doslej najbolj pozitivno izjavo Bele hiše od začetka pariških pogajanj. P°' javile so se tudi verzije, ki jih uradno niso demantirali, da je Nixon v minulih tednih sprejemal določene »tajne iniciative za mir in da bi obnovitev pogajanj v Parizu mog13 biti rezultat teh pobud. Medtem je predsednik FNO Nguyen Hu Tho naslovil n3 ameriško ljudstvo poslanico ob 4. julij)?’ državnem prazniku ZDA. Predsednik je ponovil, da je osvobodilna fronta prl' pravljena izpustiti vojaške in civilne ujetnike, če Amerika določi datum za umik lZ Južnega Vietnama. TEHERAN. — Fašistična vlada v Iranu je dala v ponedeljek ustreliti dva moz3-Smrtne obsodbe so izrekli zaradi »upor3 in poskusa strmoglaviti vlado"; štri nadah' nje obtožence je vojaško sodišče obsodim na desetletno do dosmrtno zaporno kazen- LA VALETTA. — Malta stoji Prsterreicbbewujltseins auf ‘yr Basis des friedlichen Miteinan-der in Siidkdrnten unter gegenseiti-Zer Achtung der der Mehrheit und der Minderheit zukommenden Rech-te sieht. Der Kdrntner Heimatdienst bat n‘e die den Slowenen auf Grund des 'Staatsvertrages zustehenden Rechte a*fzutasten gesucht, er bat nie zu Hajl gegen die slosvenischen Lands-aufgerufen; er zeigt aber die \dUgkeit kdrnten- und osterreich-‘jindlicher slosvenischer Krdfte, die <’“s friedlicbe Zusammenleben ge-luhrden, auf und informiert daruber ‘n der Offentlichkeit. Das Aufzeigen kdrnten- und oster-rj‘chfeindlicber slosvenischer Tdtig-*eif> das Eintreten gegen iiber den ~faatsvertrag hinausgehende, die Mehrheit benachteiligende slosveni-sjbe Forderungen sosvie gegen Bestre-bungen, in Kdrnten ein »Slosveni-sehes Territorium“ zu schaffen, kon-nen sveder als gegen die slosvenische Minderheit in Kdrnten gerichtete Ta-tlZkeit noch als Versuch, die gut-n*jhbarlichen Beziehungen zvuiscben Kdrnten und Slosvenien zu zerstoren, anZ esehen w er den. Ob tem »odgovoru", ki sta ga za Heimatdienst podpisala predsednik Jordan in podpredsednik Pichs, je Otožno res samo eno: smejati se. Pa Se smejmo, hahaha! Naši študentje obiskali Maribor Od četrtka do sobote prejšnjega tedna se je mudila desetčlanska delegacija koroških slovenskih študentov v Mariboru, kamor jo je povabil izvršni odbor študentske skupnosti mariborskih visokošolskih zavodov. Namen tega tridnevnega obiska koroških študentov pri svojih mariborskih kolegih je bil, da se vzpostavijo tesnejši stiki in da se pogovorijo o možnostih sodelovanja, predvsem na narodnopolitičnem področju. To srečanje je bilo prvo tako srečanje med mariborskimi in našimi študenti. Po svojem prihodu v četrtek so se študentje najprej pogovorili s svojimi mariborskimi kolegi o vprašanjih slovenske 'narodnostne skupnosti 'na Koroškem. Mariborčani so pokazali precej zanimanja za našo problematiko ‘in so postavili ze- KULTURNE DROBTINE 0 Graška univeria bo danes i veliko slavnostjo požastila stoletnico stolice za slavistiko na tej uinl ustanovi. Napovedani so govori rektorja in deželnega glavarja ter slavnostni predavanji obeh predstojnikov inštituta za slavistiko, dr. S. Hafnerja in dr. S. AitzenmUller-Sadni-kove. Popoldne pa bo ogled novih prostorov inštituta za slavistiko in razstave publikacij tega inštituta. 0 V ponedeljek se je na filozofski fakulteti ljubljanske univerze zašel VII. 'seminar slovenskega jezika literature in kulture, ki ga letno priredijo za strokovnjake iz tujih držav. Seminar je odprl predsednik organizacijskega odbora dr. Jože Toporišič, pozdravne nagovore pa so imeli predstavniki univerze. Društva slovenskih pisateljev in kulturnopolitičnega življenja. Seminarja se udeležuje nad sto ljudi iz raznih držav Evrope in Amerike. Med njimi so ugledni univerzitetni profesorji-slavisti, študenti in prevajalci slovenske književnosti; med udeleženci pa so tudi pripadniki zamejskih Slovencev. Seminar bo trajal 14 dni in se bodo udeleženci seznanili z osnovami slovenskega jezika, književnosti, glasbe in etnografije. lo zanimiva vprašanja, na katera so naši študenti rade volje odgovarjali. Zvečer je 'izvršni odbor pripravit razgovor na uredništvu mariborskega dnevnika Večera, kjer je potekali pogovor v prijateljskem vzdušju. Na večerjo pa je naše študente povabili podpredsednik mariborske občine. Za petek je izvršni odbor organiziral celodneven izlet po severovzhodni Sloveniji, torej po tako imenovani spodnji Štajerski. Najprej je avtobus peljal čez Dobrno v industrijsko mesto Velenje, ki je bilo po vojni zgrajeno čisto na novo po novih urbanističnih konceptih. Študentje so videli na živem primeru, kako prosperira mesto in kraj, če ima svojo, s celim svetom poslujočo industrijo. Pot Ijih je nato peljala v Celje, kjer so si ogledali Muzej revolucije 'in se v osnovah seznaniii s jx>tekom narodnoosvobodilne borbe na celjskem in spodnještajerskem področju. Iz Ptuja, kjer so prav tako obiskali pokrajinski muzej in muzej NOB, so se obrnili prati Ormožu in Jeruzalemu, kjer so imeli priložnost spoznati izredno kvalitetno jeruzalemsko vino. Ker se naši študentje zanimajo tudi za matično domovino in njen družbeni ustroj, so jim mariborski kolegi pripravili razgovor z družbenopolitičnimi delavci, ki so jim razložiti jugoslovanski samoupravni sistem in odgovarjali na vrsto vprašanj. V soboto zvečer pa so se z mariborskimi študenti pomenili še o konkretnem sodelovanju, ki sicer ni zelo obsežno, toda za začetek in ob perzonailnem stanju v Klubu Slovenskih študentov kar dovolj. Pri tej zamisli sodelovanja gre predvsem za informativne prireditve, kajti kako drugo konkretno sodelovanje, npr. strokovno, skorajda mi možno. Seveda pa bo pri vsakem takem sodelovanju treba paziti, da ne bo postalo nadomestilo za delo med slovenskim ljudstvom na Koroškem. Celovec razstavlja v Ljubljani V Stari galeriji v Ljubljani je bila zadnjo soboto odprta potujoča razstava „ Celovec — Mesto se predstavlja". Razstava kaže Celovec v svoji zunanjosti, vsebuje pa tudi veliko detajlov. V Ljubljani bo ostala osem dni do 11. julija. Razstava o Celovcu je v Ljubljano prišla po obisku 6 pobratenih mest, med katerimi sta tudi Trst in Gorica. Celovški župan Hans Aus-servviokler, ki je otvoril razstavo, je dejal, da skoraj ne mine teden, da ne bi v Celovcu Imeli kakšne delegacije iz Slovenije ali iz Jugoslavije. „Vrata Celovca so vom odprta. Če bomo Sli 'po tej poti naprej, bo vedno manj nesporazumov." Predsednik mestne skupščine Ljubljana Mitra Košak je gostom — med njimi so bili še celovški podžupan Walter Flucher, avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Hein-rich Riesenfeld in koroški komorni zbor, ki je zapret v okvirnem programu — razkazal razne ljubljanske znamenitosti ter jih zadržal na kosilu. Podobno razstavo naj bi v Celovcu priredila Ljubljana, ki pa mora seveda, kakor je jx>vedai Miha Košak, šele zbrati potrebni material. Avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Riesenfeld je preteklo sredo izročil Zoranu Kržišniku, ravnatelju Moderne galerije v Ljubljani, grafiko — darila avstrijskega umetnika Fritza Watrobe. Avstrijski kipar VVoiruba je namreč januarja razstavljal v Ljubljani in se je hotel s tem darilom oddolžiti prof. Kržišniku za prizadevanje ob organizaciji razstave, ki je v kulturni javnosti Slovenije zbudila veliko zanimanje. Dr. Riesenfeld je v nagovoru (v slovenščini!) ugotovili, da je razstava naletelo na veliko zanimanje in dosti doprinesla k poglabljanju kulturnih stikov med Avstrijo in Jugoslavijo. MED NOVIMI KNJIGAMI: ‘Planinski vodnik po Karavankah Planinska zveza Slovenije je izdala obsežen planinski vodnik, ki ga je sestavil Stanko Klinar in ki obravnava področje Karavank. Pričujoči vodnik je prvi v slovenskem jeziku, ki obravnava celotne Karavanke, se pravi tudii severni del in ne samo južnega. V uvodni besedi pravi Stanko Klinar med drugim: »Trpečim zamejskim bratom, ki ima matična dežela zanje velikokrat le preveč mačehovsko srce, posvečam ob petdeseti obletnici nesrečnega plebiscita to knjigo, z željo, da bi se tudi sami zamislili nad lepoto svoje zemlje in nad prvobitnostjo slovenstva na svojih tleh; da bi jih ne bilo sram izpovedati materine besede in izreči slovensko ime za domače gore, zavetnice slovenstva; da bi slovensko planinstvo na Koroškem, ki ima do nemškega podobno težak ali še težji položaj kot nekoč porajajoče se SPD do staroavstrijskega Alpenvereina, imelo dovolj vere vase in našlo pravi način, kako uveljaviti tudi slovenski ton na severnih karavanških bregovih; da bi Karavanke, ki so po domačem prebivalstvu v celoti slovenske, kljub meji ne 'ločile, temveč družile." Te njegove želje bo gotovo pomagal izpolnjevati njegov vodnik, saj je skrbno urejen predvsem glede topografskih imen, glede imen naših gora in vrhov, ki so našim sovražnikom tak trn v peti, da jih skušajo sistematično germanizirati in jih oropati njihovega avtohtonega značaja. Tudi tega se je zavedal Klinar, ko je sestavljal ta vodnik, in je zato zelo pozorno prisluhnil domačinom, ko je hodil po vseh poteh, ki jih je potem opisal. Naslanjal se je seveda tudi na že obstoječa dela, poleg tega pa je dal celotno gradivo še enkrat preveriti in presoditi domačinom-Korošcem. Tako imamo torej prvo zaokroženo delo o Karavankah v slovenščini, predvsem tudi o severnem delu, ki je bil doslej vse preveč prepuščen krogom, ki so v svojih delih o tem ozemlju le prečestokrat zastopali tuje, avtohtonemu prebivalstvu nasprotne interese. Klinar nam v svojem vodniku daje najprej splošen opis Karavank in nekaj praktičnih napotkov. V drugem delu obravnava dostope, doline in predloge za ture, vse zelo podrobno in nazorno. V tretjem delu pa je opis koč, prehodov in vrhov od Jepe na zahodu preko Košute in Obirja do Uršlje gore na vzhodu. Knjižica je opremljena s fotografijami raznih vrhov in koč, bolj za orientacijsko pomoč, ki specialne karte ne more nadomestiti, pa so mišljeni zemljevidi. Knjigo lahko naročite v »Naši knjigi". Medsebojni obiski utrjujejo prijateljske vezi Potem ko je pred kratkim bila v Celovcu občinska delegacija iz Raven na Koroškem, je Celovec imel 2. julija spet obisk iz Slovenije. Tokrat je prišlo 40 mandatarjev, predstavnikov raznih oddelkov, vodilnih uradnikov In stvarnih obdelovalcev občine Nova Gorica. Sprejel jih je podžupan Flucher v zastopstvu službeno zadržanega župana. Podžupan Flucher in direktor magistrata dr. Piatzer ter nekaj vodilnih uradnikov je gostom iz Slovenije v grobih obrisih predstavilo Celovec, potem pa so si sami podrobneje ogledali mesto. Gostje, ki so predali podžupanu spominsko darilo, so bHI zelo zainteresirani in so se polni vtisov vrnili iz Celovca v svojo domovino. Tone SVETINA 1 I II pr itk i II DRUGA KNJIGA: ^ Hotel je biti sam. Vsi so se umaknili, celo njegov po-fTv°Cr'ilk in Voijko sta odšla sfron in ga pustila samega. Želel je umreti. Njegov mitralješki zaklon je bil tako 9R>boko izkopan, da je bit podoben grobu. Samo za-^il bi oči in zagrnila bi ga odrešujoča tema ... Spojil bi se z zemljo. Korenine drevja bi ga prerastle trkale, vzbrstelo bi listje in valovalo v vetru, bele kosti bi se pomešale s kamenjem. Pred nekaj urami sta dva povsem neznana obveščeno grobih obrazov odpeljala Ano. Tu se je poslovil rtje. Oblile so jo solze in bila je brez besed. Samo str-je vanj kot človek, ki odhaja za večno, in tresla se 6 Po vsem telesu 'kakor srna, kadar jo obkolijo volkovi. »Bodi močna,” ji je dejal. Prijel jo je za obe roki in ji podal v oči — lam se je zrcalilo neko novo čustvo, ki ga Pretreslo. »Prizadevala se bom, j>a naj se zgodi karkoli," 'je še-^Pje premikala ustnlice. »Ana, vedno bom s teboj in povsod." j. »Tudi jaz. Tvoja ostanem vedno, somo tvoja, Primož. ^dar j,n nikoli ne bom pripadala drugemu." . Potem se je prav rahlo pritisnila k njegovemu obrazu n° ustnicah je čutil kakor pelin grenak okus njenih solz. Prijem njegovih rok je popustil. Stisnil je ustnice in molčal. Obrisala si je solze in se mu skušala nasmehniti. Potem se je obrnila in počasi krenila k obveščevalcema. Od fantov v četi se ni smela posloviti, ker je bil Orlov to prepovedal, češ da vojske, ki je utrUjena in vsega sita, ni treba pod noč vznemirjati še is tem. 'Preden so odšli, je dat Pajk obveščevalcem pismo, v katerem je natanko popisal, kako se 'je dekle teh nekaj mesecev vedlo v četi. Hvaležno ga je pogledala za slovo. Njegove oči so sijale tako toplo človeško, da so ji dale moči za jx>slednje trenutke v četi. Orlov ni videl, kako je bila zlomljena in nebogljena. Orlov se je z obveščevalcema in Ano spustil do steze, kjer so se njihove poti ločile. Spremstvo, mitralješko trojico, ki jo je ponudil komandir, sta obveščevalca odklonila z omalovažujočim nasmehom. Preden so krenili, sta dekletu še zvezala roke z jermenom. Tiho je zajokala. Orlov je v senci noči zaznal bolečino nebogljene ženske. Prvikrat se mu je zasmilila. Ker ni vedel drugega, je nahrulil obveščevalca: »Dva taka bika bosta pa ja ugnala dekle. Čudno, da ji še nog ne zvežeta." Mlajši mu je zabrusil: »Za svoje stvari strbi, komandir, midva 'bova pa za svoje, saj veva, kaj delava." Nato je vtaknil roko z jermenom v žep in se odpravil po stezi, kot bi peljal živino v zakol. Drugi je šel za njim z brzostrelko ob boku. Ko je Orlov potem pripovedoval Pajku, kako so jo odpeljali, se je Pajk prsteno nasmehnil: »Vojska je." To je fjomenilo, da se je s stvarjo sprijaznil. Toda četa ni imela miru. Na večer je dežurni pripeljal okrvavljenega borca. Z zadnjimi močmi se Ije privlekel do svojih. Vsi so vznemirjeni obstopili fanta, ki ga je ob svitu ognja prevzel v oskrbo Nande. »Kakšen pa si, Nejče? Orkamadona," se je razburil Orlov. Fant se je sesedel. Sele ko so ga odžejali in obvezali, jim je povedol o poboju patrulje 'in o skupini preoblečenih belogardistov. Orlov je odredil pripravljenost. Novica je spravila pokonci vso četo, 'tudi tiste, ikli že dalj časa niso spali in jim je bilo to noč prizaneseno s straženjem. Takoj so pogasili ogenj, podvojili straže in okrepili patruljo. Orlov je predvidevali udor na bok obrambe — belogardiste je imel za izvidnike in predhodnico močnejših enot. Četa je prebedela noč. Prvi jutranji svit jo je zatekel pripravljeno na spopad. Ko pa se le nič ni pripetilo, je Orlov poslal Vojka na ogled z bojno patruljo. Preden so odšli, jim je ukazal: »Pobijte vse, kar dobite tam, in požgite 'prekleto belogardistično gnezdo! To ndj bo vsem v opomin, da bodo vedeli, kaj napravi izdaja." Čez dobro uro je Vojko s svojimi ljudmi obkolil Zad-logarljevo domačijo. Živina je zateglo mukala, sicer pa se okoli hiše ni nič zganilo. Pod varstvom dveh strojnic sta se s Travnikarjevim plazilo k hiši od strani, kjer ji je bila goščava naj bližja. Med skalami sta odkrila sveže grobove in začudena obstala. Odmetala sta veje im zagledala dve na pol zagrebeni trupli. Odgrebla sta zemljo in spoznala oba. Bila sta iz njihove čete. Tistega, 'ki je bil globlje zakopan, pa sta pustila pri miru. Vedela sta, da je belogardist. Čeprav je Vojko dvomil, da bi beli postavili v hišo zasedo, sta se previdno bližala z naperjenim orožjem. Sredi planjave pa sta oba hkrati podlo v zaklon, kot bi zagledala sovražnika. To je bila vojna zvijača, s katero je Vojko odkrival sovražne zasede in večkrat odnesel prav zaradi tega zdravo kožo. Tokrat nihče ni streljal. Z bombami v rokah sta se približala hiši in vstopila. Vajko je brcnil v vrata izbe, da so se s treskom odprla. Soba je bila prazna, oškropljena s krvjo. Tla so pokrivali ra 'JI LU « US U V-€XVCVnAsR Protestiramo proti krivici! SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Vabilo na srečanje GRADIŠČANSKIH HRVATOV IN KOROŠKIH SLOVENCEV V PESMI, PLESU IN GLASBI # v torek 20. julija 1971 ob 20. uri pri Cvetniku (Jtigerwirt) v Logi vasi • v sredo 21. julija 1971 ob 20.30 uri v kopališkem domu (Kur-saalj v Krivi Vrbi. Sodelujejo: folklorna in tamburaška skupina društva SLAVUJ z Gradiščanske pevski zbor SPD Loga vas pevski zbor SPD „Brlka" iz Bilčovsa pevski zbor in inštrumentalni kvartet SPD »Zarja" v Železni Kapli Prijatelje narodnih pesmi in plesov gradiščanskih Hrvatov in koroških Slovencev vabi Odbor PEVSKI ZBOR KUD „$TANE ŽAGAR" v Kropi praznoval 10-letnico obstoja Beljaški magistrat in drugi mogočneži iz Beljaka in Celovca so ustanovili civilno letalsko družbo z imenom „Ziviler Fiugverein Vkllach-Fakersee". Čeprav so vzhodno od Beljaka pripravna zemljišča za letališče, so »ti gospodje za ureditev letališča izbrali slovensko ozemlje med Ločilom in Brnco, in Sicer 30 do 40 let slani smrekov iin borov gozd v obsegu 33 hektarjev. To društvo se ni pogajalo $ posestniki zemljišč za odkupno ceno, temveč je napravilo prošnjo na deželnega glavarja za razlastitev izbranih zemljišč. Deželni glavar je društvu ugodil in prizadetim posestnikom poslal obvestila, da so prizadeta zemljišča z odlokom od 15.10.1969, štev. Verk-1937/5/69, razlaščena v korist društva »Zivi-ler Fiugverein ViMach—Fokersee". Kmetje so proti temu odloku napra- Dogodek je sicer star že več tednov, vendar je kljub temu vreden, da mu posvetimo nekaj vrstic tudi v našem listu. Bilo je na železniški postaji v Pod-rožčici. Špediter Wolfgang Gitschtaler je prišel v spor s tamkajšnjimi železničarji in se je potem zglasil v pisarni prometnega šefa, kjer je Slovensko prosvetno društvo »Danica" v Št. Vidu v Podjuni vabi na PEVSKI KONCERT ki bo v nedeljo 11. julija 1971 cb 20. url pri TEDLNU na ŽA-MANJAH. Na sporedu bodo slovenske narodne in umetne pesmi. Nastopili bodo mešani in moški pevski zbor ter pevsko-inštrumentaini kvartet »Danice". Domačine naprošamo, da na koncert pripeljejo sorodnike in znance, pa tudi poletne goste. Ljubitelje pesmi prisrčno vabi društveni odbor v Ufi pritožbo na ministrstvo, ki pa je po intervenciji vplivnih gospodov pritožbo zavrnilo. Ustanovili smo protestno skupnost proti »letališču. Deželnemu glavarju smo poslati prošnjo s 552 podpisi družim, da prekliče svoje dovoljenje za razlastitev. Odgovora pa še nismo dobili. Prošnjo je podpisalo 552 družin »iz 14 vasi v okolici načrtovanega »letališča in štejejo skupaj 2000 oseb. Vse te družine so mali kmetje in delavci, ki oddajajo vsak nekaj postelj »letoviščarjem. Če »bo v neposredni bližini nastalo letališče, bodo vsi »izgubiti dohodke, ki »jih imajo z oddajanjem postelj. Potem bomo vsi trpeli zoradi neznosnega hrušča in trušča, 'ki mori zdravje »in živce. Zavoljo 50 članov tega društva' bomo izgubili 33 ha mladega gozda, ki proizvaja na milijone kubičnih metrov »kisika in menda precej glasno »protestiral0. Prometni šef Karl Biobesan je imel vtis, da je Gitschtaler vinjen, zato mu je dejal, naj pride s svojim problemom, ko bo spet trezen. To je bilo očitno preveč, kajti po izjavi navzočih železničarjev je Gitschtaler začel divje zmerjati in prišlo je celo do fizičnega spopada, med katerim je Gitschtaler udaril prometnega šefa. Šele na pomoč poklicani orožnik je spet napravil red, ko je Gitschtalerja v imenu zakona pozval, naj zapusti pisarno. V poročilih o tem dogodku so bile izjave obeh »strani0 precej različne in tudi ni znano, ali je uradna preiskava privedla do popolne pojasnitve. Vsekakor pa je iz izjav navzočih železničarjev znano, da se je Gitschtaler v pisarni prometnega šefa znebil raznih krepkih izrazov, med katerimi sta bili tudi psovki »Cigani0 in »Čuši°. Take izraze šovinizma je treba obsoditi z vso odločnostjo. V tem primeru toliko bolj, ker železničarji v Podroščici vedo povedati, da so iz ust tega čudnega patriota take žalitve slišali že večkrat, in to tudi v javnih lokalih. Njega samega pa je treba vprašati, kako more tako rasno in narodno nestrpnost spraviti v sklad s socialistično miselnostjo? Kajti isti Gitschtaler je namreč vodilni funkcionar SPD v občini Št. Jakob v Rožu in tam tudi socialistični občinski odbornik. To je res čudna »socialistična0 miselnost! ki urejuje falno vodo. Nekaj kilometrov od nas proti zahodu umira gozd vsled strupenih plinov, k»i jih proizvaja »Bleiberg er Bergwerks-uni-on" na Zitjici. V tej okolici umira 950 ha gozda, od tega ga je 200 ha že popolnoma uničenega. Proti vzhodu — na» Brnci — je tovarna, ki izdeluje strešno lepenko in asfalt. Tudi od te tovarne močno občutimo vpliv strupenih plinov. In sedaj nam bodo vzeli še 33 ha zdravega mladega gozda, ki proizvaja zdrav zrak »in iles blizu vasi. Po ta les srno »lahko hodili in ga vozili vsak čas, poleti »In pozimi. Vse oblasti so proti nam, tako tudi sodnija. Pri obravnavi glede odškodnine za zemljo in les je sodnik kmetom naravnost »rekel : »Če to ne vzamete, kor vam razlastitelj ponuja, 3 do 4 šil. za kvadritm meter, tedaj bo sodnija odiločilla in vi boste dobiti še znatno manij"!!! Od Šmohorja preko Brnce, Št. Jakoba in Pliberka, /je strnjena slovenska zemlja, južna Koroška. Nasilje, »ki go trpimo od vseh oblasti in sodnije, je diskriminacija slovenske narodne manjšine. Ali smo res brezpravni in že naravnost .vogeltrei?’ ]anez MM Slovensko prosvetno društvo »Danica" v št. Vidu v Podjuni vabi na VEČER HRVAŠKE FOLKLORE IN SLOVENSKE PESMI # v soboto 17. julija 1971 ob 20. uri pri VOGLU v ŠT. PRIMOŽU, # v nedeljo 18. julija 1971 ob 20. uri pri RUTARJU V Žl-TARI VASI. GOSTUJE ZNANI ANSAMBEL »BRAČU BEMNCIZ" IZ KRAPINE NA HRVAŠKEM. Sodelovala bosta tudi mešani in moški pevski zbor »Danice”. Na to izredno srečanje ste prisrčno vabljeni! Odbor Pevski zbar Kulturno umetniškega društva »Stane Žagar” v Kropi letos »slavi desetletnico svojega obstoja. Ta jubilej je zbor počastil s slavnostnim koncertom, ki »je bil v Kulturnem domu v Kropi, in sicer zadnjo soboto v juniju. Komorni pevski zbor KUD »Stane Žagar" v Kropi je v svojem 1 (Metnem delovanju dosegel izredno lepe pevske uspehe, saj sodi med najboljše pevske zbore v Sloveniji. Zasluga za ta uspeh gre razumljivo v prvi vrsti zborovodji prof. Egiju Gašperšiču, ki je s svojim glasbeno pedagoškim delom zbor spravit na tako višino. Seveda pa »je tud»i zasluga pevcev, ki redno in vztrajno hodijo na pevske vaje. V teh desetih »letih je jubilejni zbor izvedel mnogo pevskih nastopov doma »in v tujini. Kro parski pevci so znani tudi pri nos na Koroškem. Leta 1963 so na posredovanje Slovenske prosvetne zveze navezdii prijateljske stike s pevskim zborom prosvetnega društva na Radišah, s katerim odtlej gojijo redno kulturno Izmenjavo. Kasneje so k-roparski pevci navezali 'prijateljske stike še s pevskim zborom v Globasnici. Komorni zbor KUD »Stane Žagar" pa je mnogo svojih pesmi posnel tudi' za slovenske oddaje pri radiu Celovec. Torej je razumljivo, da so i$e jubilejnega koncerta v Kropi udeležili tudii predstavniki pevskega zbora z Rodiš in iz Globasnice ter predstavniki Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze, ki so jubilantom -izrekli svoje čestitke. Komorni pevski zbor KUD »Stane Žagar" oz. člane je ob tem »jubileju Zveza kulturno prosvetnih argO' nizaoij Slovenije odlikovala z Gallusovimi značkami, kar je tako zbor kot za posamezne pevce zasluženo priznanje. Prebivalstvo Koroške v luči ljudskega štetja Deželni statistični urad je te dni objavil prve začasne podatke, ugO' tovljene pri letošnjem popisu prebivalstva. Na podlagi teh podatkov se je število koroškega prebivalstva v zadnjih desetih letih, .to je od 1961 do 1971, povečalo od 495.226 na 525.853 oseb; to pomeni porast za 30.627 oseb ali za 6,2 odstotkov. . Z izjemo okraja Št. Vid ob Glhj1 je bil v vseh koroških okrajih v zadnjih desetih letih zabeležen P°rf^j števila prebivalcev. Ta porast je bi‘ naj večji v okraju Celovec—podeželje, »in sicer za 12,6 odstotkov, v o--kraju Beljak—ipodeželje je znašal 7,“ odstotkov, v okraju Celovec—mesto znaša porast 7,6 odstotkov- v okraju Spittal 7,1 %, v okraju Velikovec 5.4 odstotkov, v okraju Beljak—mesto 4,9 %, v okraju Wolfsberg 4 in v okraju Šmohor 2,2 °/o, medtem ko je v okraju Št. Vid na Glini število prebivalstva nazadovalo za 1.4 odstotka. Čudna »socialistična" miselnost Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina:^ okruški ometa. Zaslišal je vzdihe v kamri. Odprl »je vrata in zagledal na postelji razmršeno žensko giovo. Oči so ji sijale na pol blatno. Strahoma se je zazrla vonj. -Pogled ji je zdrsel z njegovega obraza na ustje puškine cevi, »ki je zijala vanjo. »Prišli smo. Menda veste, zdkaj." »Seveda ste prišli. Rekla -sem ji-m, da boste prišli." Besede so ji zastale v grlu. »Kje pa imate hčerke, moti? Vse vemo. Prišli smo obračunat." »Ni ju več ... Pobegnili sta z njimi... Kdo bi vos čokol po vsem tem, kar se je zgodilo. Kdo »bi ča-kal, če je kriv?" »Se nista skrili doma?” »Ne. /Prisegam." „Ka»j bomo s prisego? Zažgali bomo, pa naj zgorita, če sta skriti." »Zažgali?" se je utrgalo ženski. Potem »je izdavila: »Mislilo sem, da požigajo samo Nemci. Nisem verjela belim, ko so mo hoteli vzeti s seboj. Kor požgite! Z menoj vred . .. Lostni cilroci so se mi »izpridili, zapustili bolno mater in zemljo. Oče bi se obrnil v grobu, če bi vedel, kakšna sramota nas je doletela. Cas 'je, da umrem. Zame se je svet včeraij podrl." Vo-j»ko se je zganil, a ostol »je brez besed. Prepričan je bil, da ženska govori resnico. Kljub temu se je odločil, da bodo preiskali hišo. Poklical je še dva »in s Travnikorjevim so prebrskali vse. V sobi, kjer sta spali dekleti, so pod slamnjačami odkrili za nahrbtnik belogardističnih -letakov — zapeljanki sta Jih raznašali-. Z nj-i-mii se je VPjko vrnil v kamro. Mati je sedela no postelji z rožnim vencem v rokah in molilo. »Vaši hčerki ne zaslužita drugega kakor smrt. Poglejte, kaj sta »imeli v sobi.” Ženska »je od slroni pogledala na »letake. »Ta hiša je sedaj prekleta. Nisem marala oditi z njima. Svarila sem ju, nič ne morem, če me kaznujete za njune grehe." »Ndlog imam, požgati vašo domačijo." »Storite, kokor hočete. Sorodnika imam pol ure od -tod, na razpotju. Obvestili so ga, pa ga ni. Vas se boji. Morda pa mu bo prišlo prav, če me ugonobite." »Ne bomo va-s, moti. Ko sem bi»l iprvi-č -pri vas, sem videl, da imate drugačno srce kot otroci." Žena ga je hvaležno pogledala, strah v njenih očeh se je razblinjal, zasijale so v novem upanju. »Prepoznala sem te. Pravičen »in razsoden si, čeprav si mlad. Naj te spremlja sreča, kjerkoli -boš hoditi po svetu. Ostani takšen, kakršen si. Maji otroci so zapeljani in zaslepljeni. Bog se jih usmilili' »in ljii‘h vrni na pravo pot. Jaz 'jim ne morem pomagali." Potem 'ko sta ženo pomirita in ji obljubila, da bodo poslali soseda, je patrulja pokopdla svoja dva borca. Vojko pa se je s Primožem posvetoval, kaj bi ukrenila. Oba sta menila, da bi bilo nesmiselno zažgati in se maščevati nad bolno ženo, ker je že toko dovolj zoglenelih slovenskih domov. Čeprav jih bo Orlov psovdl, ker niso izpolnili povelja, mu bodo že dakazdfi, da se takšen ukrep ne bi razlikoval od nemških nasilstev. To sta povedala vsem fantom v »patrulji. Vsi so »se strinjali, da je prav, če odgovarja »samo tisti, 'k-i je kriv — vsa»k za svoje. Da bi paizvedel-i, kako je s sovražnikom, so se spustili do ceste. Zaslišali so ropot avtomobilskih motorjev. Niso več utegnili postaviti zasede ob zaseki. »Poskrili so se za prvi greben in opazovali. Pred zaseko so se ustavili trije kamioni. Vajko je z daljnogledom prepoznali pionirsko enoto za čiščenje cest. Nemci so z iskalci min pregledali cesto, nato so si z dvema zasedama zavarovali bok in četi vlačiti podrta debla stran. »Ali ni Marko miniral zaseke?’ je vprašal Pri »Sdj so vendar videli minerce z vrečami blizu ceste. Vojko je spet dvignil daljnogled in izrekel obžalovanje, da ni minirano. Tedaj pa se je razlegel! votel pok, pino postav -in vozil je ovil steber črnega dima. »Mina presenečenja ... Marko je zvit. Pravil mi je, ~ bo minira! konec zas6ke. Nemci preiščejo navadno zače tek, ne da bi pomislili, kaj bo na koncu.' . »Primož si je zaželel boja. Dvignil je šorca in naravn razdaljo. Čeprav so bili od njih oddaljeni šeststo metr°v' se »je Vajko odločili, da »jih bodo napodili. . Po nekdj rezkih rafalih dve»h strojnic je spodaj rtasto še večja zmeda. Nemci so takoj vžgali nazaj. Dumdurrrke »jezno prasketale po grebenu. Streljali so toliko časa, so se naložili z ranjenci vred na kamione »in odpeljali. Patrulja se ije vračala nazdj po isti poti. Pri Zad»loga > so naleteli no soseda, ki je spravil bolno mater no v0*! nastlan s slamo. Zodaj je privezal dve kravi in telico, so ostale od dvanajstih krav po treh letih vojne. . Sedli so na rob senožeti in gledali, dbkler ni ždlbs sprevod izginil med drevjem. »Kdo ve, kaj ije z našimi?" se je zamislil Travnrkoflj Vedno se je bol »in z njim vred njegova tovarišija, da bo ^ ob »povratku zagledali začrnele zidove. Spomnili so, starega Travnikarja in njegove gostoljubne hiše. Več so se menili o njem. Naveličani so bili idrjiski-h hoSt to 1 želeti so si Gorenjske. Kmalu potem so se dvigniti in se v gosjem redu lili proti četi. Z grebena, kjer se je steza povesila v i gozd, so se poslednjič ozrli nazaj. Obkoljena od goz i-n obdana od senožeti, je v poznem soncu somevola P1, na domooija. Tema iz razbitih oken j»im je segala v o ODMEVI NA ATENTAT V ŽRELCU Nazi sind wieder „am Feind” Sie schanden Graber und Denkmaler und bleiben »unbekannte Tater” 1945 die furchtbare Zeit des Nazifa- SCL- ' S|ng nismus ;n Osterreich (und in ganz Europa) u Ende. 1955 bekam Osterreich seinen Staats-jje^ag- Freiwillig ging darin unser Land eine ®ihe von Verpflichtungen ein, unter ande-jjen jene, allen innerhalb der Staatsgrenzen er Republik lebenden Burgern die gleichen zu garancieren, also auch den inner-aib unserer Landesgrenzen lebenden (in Karn-eij s'°wenischen) Minderheiten. Man verpflichtete sich im Staatsvertrag, *e auf osterreichischem Gebiet befindlichen ali Cr .von Soldaten, Kriegsgefangenen und „ die fiir ein freies Osterreich kampften 1 , belen, zu achten, zu schiitzen und zu er-halten. Man verpflichtete sich, alle Spuren des Na-smus auszumerzen und jedwede Wiederbe-bgung im nazistischen Sinn zu unterbinden. t {"as alles steht im Staatsvertrag. Leider aber °en jene Krafte, die geistig im Gestern wur-» n> trotzdem nie aufgehort, tatig zu sein. Uch in Karnten nicht. Mit Hetzaktionen ge-?en die slosvenische Minderheit und mit Auf-u 5j l en und Kameradschaftstreffen hielten sig "a^ten sie sich lebendig. Tagtaglich sind p. ~~ wie Anno nazimal — wieder „am und scheuen dabei nicht zuriick, Denk-ler zu zerstoren und Graber zu schanden. Es BEGANN in VdLKERMARKT 10. September 1953 sprengten solche in V°der neue) Nazi das Partisanendenkmal j 'blkermarkt. Von dem grofien Derikmal, p an die Opfer der im Faschismus gefallenen st e"*nitskampfer gemahnt und unter dem die kim C^en Uberreste von 83 Widerstands-o^JPfern begraben liegen, blieb nur mehr der ^Jel Ubrig. U ?*• Februar 1971 wurde ein Partisanen-Pas!+te'n au^ dem Friedhof in Griffen von ,.s«nsten mit brauner Farbe besudelt Mttion, Vurde. die am 21. Mai 1971 eine wiederholt j b der Nacht zum 19. Juni wurden die Hel-n 11 von gestern in Karnten (wie bekannt) in a^ct'v: drangen in den Friedhof { Ebenthal bei Klagenfurt ein und schande-11 dort ein Partisanengrab, das an fiinf Opfer des NS-Terrors erinnert. Man be-schmierte die Tafel, auf der die Namen der gefallenen Widerstandiskampfer stehen, und malte vier Hakenkreuze auf den Grabstein. Dieses Ebenithaler Grabmal ist der Erinne-rung an zwei istrianische Partisanen, an einen Ebenrhaler, der von der Wehrmacht weg den Weg zu den Partisanen fand, u-nd an zwei polnische Kriegsgefangene gewidmet. Die drei Partisanen waren von der SS erschossen wor-den. Die beiden Polen wurden von den Nazi in bestialischer Weise offentlich in Ebenthal auf zwai Baumen, die sich auf dem Grund des Besitzers Goess befanden, aufgehangt. Goess hait diese beiden Baume nach Kriegsschlufi fallen lassen. Wie er sagte, konne er es nicht aushalten, auf seinem Grundstiick Baume zu sehen, an denen Menschen aufgehangt wurden. SIE BLIEBEN „UNBEKANNTE" Bedenklich ist an ali dem nicht nur, dafi es noch immer (oder schon wieder) Nazi gibt, sondern auch, dafi es den Karntner Sicher-heitsbehorden bis heute nicht gelungen ist, auch nur einen jener Tater, die hier Grab-steine von Antifaschdsten schandeten, zu er-mitteln. Dies trotz konkreter Hinweise, die man den Behorden (wie beispielsweise im Fali der Volkermarkter Denkmalsprengung) beziig-lich der vermutlichen Tater gleioh nach der Tat gegeben hat. Storilci niso V zvezi s skrunitvijo spomenika v Žrelcu je Zveza koroških partizanov prejela pismo tudi od Zveze avstrijskih borcev odpora in žrtev fašizma (KZ-Verbaind) na Dunaju. V tem pismu je med drugim rečeno: Aus der Presse boben wit mil Verachtung und Emporung von der reaktionaren Schan-dung der Partisanengrabstaite am Friedhof in Ebenthal-Žrefec odobren. Die Tater sind nichf unbekonnf. Es waren die Briefschreiber an die Friedhofsvervvaltung, die eine Entfer- Potrebni so ukrepi! smo v našem listu že ^r°čali, je ob zločinskem 1 na spomenik žrtvam v lln*a na pokopališču v «ku Zveza koroških parti-•'ov poslala protestna pi-7*° notranjemu ministru in U rn°stnemu direktorju za de'04**0' v PreP,IU P® *udi feh>emu glavarju, g. ^ namestnik deželnega j ^v°ria Erich Suchanek, ki ° t*eie*ne9a glavarja sedanjim dopustom, je koroških partizanov od- govoril s pismom od 30. 6. 1971, štev. LH-19/47/3/71, ki se glasi: Ihren Brief vom 23. 6. 1971, dem Sie die Kopien der Pro-tesfschreiben an den Herrn Innenminister und den Herrn Sicherheitsdirektor fiir Kdrn-ten beziiglich der Schtindung der Grabdenkmaler fiir die gefallenen Partisanen in Griffen und Ebenthal beilegten, haben wir zur Kenntnis ge-nommen und bedauern diese jiingsten Vorfdlle aufjeror- dentlich. Es wurde bereits veranlafjt, um den entstandenen Scha-den zu beheben. Da ich als Landeshaupf-mannstellvertrefer derzeit die Geschafte des Landeshaupt-mannes fiihre, habe ich in meinem Schreiben vom 30. 6. ds. Js. den Herrn Innenminister gebeten, Vorkehrungen zu veranlassen, durch die solche bedauerlichen Vorfalle in Zukunft verhindert vverden konnten. Noch heute laufen jene, die das Partasanen-denkmal in Volkermarkt im Jahre 1953 sprengten, frei und ungestraft herum. Bis heute hat man sveder die Tater, die im Februar dieses Jahres in Griffen den Partisa-nengrabstein besudelten, gefafit, noch jene (und es waren vermutlich dieselben), die dies im Mai dieses Jahres sviederholten. Auch von den Tatern, die das Partisanengrab am Friedhof in Ebenthal emtehrten, fehlt bis heute jede Špur. Man ist geneigt zu glauben, dali man sich auch bei der Exekutive keinen „Haxn ausreifit", um die Tater zu finden. Dafiir aber sehen Dsterreichs Sicherheitsbe-horden zu, svenn die verschiedenen, hochst eindeutig orientierten Verbande ihre ancioster-reichischen Treffen durchfiihren. SP und VP geben solchen Kameradentreffen — wie un-langst in Linz geschehen — ihren Ehren-schutz. Und ein Minister, wie Verteidigungs-mini9ter Lutgendorf, versteigt sich gar dazu, zu behaupten, dafi die den Geist von gestern pflegenden Kameradschaftsverbande die „un-verdorbenen Krafte des Volkes" reprasentie-ren und diese grofideutschen Vereinigungen „staatstragende Instiitutionen" seien .. . Darf es da jemanden svundern, wenn die Geister von ge9tern svieder hochst lebendig werden und in ihrer Aktivitat selbst vor Fried-hofen nicht haltmachen? (Volksvville, S. 7. 1971) neznani v/. nung der Gedenktafel verlangten. Es sind die toschistischen Kreiiise u. a. der Lands-mannsohafit und des Schulveremes, die die freunaschafMichen und guirvachbarlichen Be-ziehungen zwischen Osterreich und der Volksrepubiik Slowenien — im weiteren Sinne Jugos!awiens — storen wollen. Wlr nehmen on, dah auch gegen diese boshafte und krimineile Sachbeschadigung die Anzeige erstatte) wurde. Denn diese Tiral enitfalfen fascbis+ische Gruppierungen eine ahnliche Akfiviitdt — richtet sich nicht Provakaiion — auch im Burgenland und in nur gegen die Karntner Slowenen, sondern gegen Osterreich und Jugoslawien im all-gemeinen. Diese Menschen, die im Be-freiungskampf gegen den HiiJerfaschismus fielen, boben entscheidend zur Errichitung der Foderation der jugosilawischen Volksrepubli-ken und der Wiedererrichtung der Republik Osterreich beigetragen. W'ir nehmen on, dah Euer Verbaind es war, der om vergangenen Dienstag die Kranz-niederlegung vor der Gedenktofel vorge-nommen hat. Wir danken Euch tur diese ehrenvolfe Handlung und allen, die sich einer Prolestbewegung gegen diese anti-osterreichischen Beslrebungen grohdeufsch-faschistischer Gruppierungen anschiiehen. T°ne Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — »Skrajneži” na jugu in na severu Karavank Kakor smo pred žasom poročali v našem listu, |e glasilo koroške SPO ..Karntner Tagesieitung" izvedlo posebno anketo med prebivalstvom in ugotovilo med drugim, da 6Q odstotkov koroškega prebivalstva sploh nič ne ve o manjšinskem vprašanju, da se je 95 odstotkov anketiranih izjavilo za miroljubno sožitje obeh narodnostnih skupin v deželi in s tem za dobre sosedske odnose ter da je le pičel odstotek ..skrajnežev". Takrat je omenjeni list svoje poročilo zaključil z ugotovitvijo, da so šovinisti na obeh straneh meje močno v manjšini in problemi na obeh straneh — seveda z obratnimi znamenji — skoraj enaki. Z zaključki te ankete se je pred nedavnim bavil tudi mariborski ..Večer". Najprej je navedel trditve iz celovškega lista, potem pa v članku z naslovom »Skrajneži na jugu in na severu Karavank" zapisal: Pov/sen bralec in poznavalec koroških razmer bi dejal, da so ugotovitve celovškega socialističnega dnevnika objektivne in točne. Toda če prodremo globlje v koroško resničnost, kaj kmalu ugotovimo, da ni tako. Nekoliko nenavadno zveni ze trditev, da dobrih 60 odstotkov koroškega prebivalstva tako rekoč ničesar ne ve o manjšinskem vprašanju. Tudi če je to res, zgovorno ilustrira odnos koroških in avstrijskih oblasti do slovenskega življa, ki je celo predmet državne pogodbe. Da pa več kot polovica prebivalstva ne bi poznala določil državne pogodbe, s katero je Avstrija po težkih letih štiristranske okupacije zopet dobila svojo suverenost in status nevtralne dežele, pa je, milo rečeno, več kot naivno pretiravanje. Tudi delitev krivde na stran južno in na stran severno od Karavank, ko gre za nekatere temeljne pravice slovenskega življa v Avstriji, je nesprejemljiva. Ni namreč mogoče pristati na tezo deželnega glavarja Koroške, da je koroški Heimatdienst uvidevnejši in dostopnejši za pozive na razum kot koroški Slovenci in posredno morda celo matična Slove-venija. V Sloveniji in Jugoslaviji smo neštetokrat na konkretnih primerih in iskreno dokazali, da smo za odprto mejo in za zares dobro sosedsko sodelovanje in smo v prizadevanju za takšno politiko morda celo zanemarili naše obveznosti do slovenskega življa v zamejstvu. Le-ta še danes, petnajst let po državni pogodbi, ni dočakal svoje enakopravnosti, enakopravnosti slovenščine kot enakopravnega jezika in dvojezičnih topografskih napisov. Ta živelj je še danes objekt nekakšnega ugotavljanja, uresničitev teh in drugih njegovih mednarodno priznanih in z državno pogodbo določenih pravic pa odlagajo z izgovori na skrajneže na severu in predvsem na jugu Karavank. Spričo takšnega zavlačevanja in izgovorov se je zlasti mlajših generacij med koroškimi Slovenci kot tudi v sami Sloveniji lotila določena nestrpnost, zato vedno odločneje terjajo uresničitev določil 7. člena avstrijske državne pogodbe. Dosedanje oklevanje pristojnih avstrijskih krogov, da bi uresničili ta določila, je privedlo tudi do določene radikalizacije znotraj samih koroških Slovencev in tudi pri mladih generacijah v Sloveniji. Te nestrpnosti pa nikakor ni mogoče istovetiti s šovinizmom in z ekstremizmom, kajti to je le logična posledica nespoštovanja zakonov in pogodb na avstrijski strani, ne pa zavračanje mirnega sožitja in dobrega sosedskega sodelovanja. (Dalje na 8. strani) Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino: UKi Od "^osPc>c* stotnik, kazno ije, da se resno pripravljajo nc*pad na mesto," je dejal poročnik Teicbner. V©s znotjen, z zavihanimi rakavi, umazan od prsti, str-Q °tt žice in trnja, je z mirnim, ptičjim obrazom poročal ^Porazu svoje enote, ki je padla v zasedo. Govoril je tako vzvišeno ravnodušno, kot je poročal o zmagi v ^nem. k Ko topovski ogenj In regljanje strojnic z dnem nista ^hata, ga je stotnik poslal z zbrano udarno skupino na napadeni postojanki v spodnjem mestu. M zavetju rečne soteske so zapustili mesto. Njihova C'ractasta oblačila so se dobro prilegala skalnati, rahlo ^ okolici. Razdelili so se v tri kolone in poizkušati pro-5^ 1 ^padalcem za hrbet. Vlekli so se po hudo strmih tol ^'^ih, z goščavjem poraslih strugah, kjer ije mezala iz Mokrota. i)^ ^0ntaani so jih povsod odbili. Rezultat poskusa Ije bil Qi mrtvih in še več ranjenih, ki so čakali na nosilih v Vehu struge na stotnikovo odredbo. 'Njihova obramba je to pot strnjena in močna, okrep-z globinskimi zasedami, kii jih ni r ~ skoznje," je ugotavljal Teichner. '“tatntk Ije zaskrbljeno gubal obraz, ko Ije poslušal ^ *6rr> ravnodušno razlago. Če ne bi govorita dejanja vase pogreznjenega človeka, bi pobesnel zavoljo ij 9°vega obnašanja. Ni stvari, ki bi tega posebneža vrgla ta. „Mož z dratenimi živci," iso mu reklli. Majska, pofaknjena po grmovju med skalovjem in H, t bila podobna tolpi razgnanih volkov. Stotnik In po- $0,1 7 sta sedla na naplavljeno deblo in jela proučevati taj. Tedaj je v mesto votlo usekala mina. "Strelja Gradnikova brigada," je dejal Teichner, ki se je v nenehnih bojih dodobra spoznal z nasprotnikom. Votle detonacije po mestnih Ulicah In po dvoriščih kasarn so se nadaljevale v presledkih. Odgovarjali so topovi. „Ne utrudijo se. Prej so nas napadli samo ponoči, sedoj pa nas tudi podnevi." Gorski lovci so morali ostati v kritju, da se ne bi izdali posadkam in izvidnikom minometatcev. Medtem ko so čakali, kdaij bo partizanskim minometom zmanjkalo hrane in bodo nehali, je zaščitna patrulja pripeljala razoglavega nemškega polidista. Lasje, mokri od krvi, so se lepili na čelo. Grozno zdelan, bled, krvav, je komaj stal pokonci. 2e v jutranjih urah se je prebil Iz Spodnje Idrije z nujno prošnjo za pomoč. Stotnik je vzel pismo in dal ranjencu čutaro z žganjem. Medlem ko iso ga preob vezo vali, je bral. Poveljnik ije poročal, da je položaj zelo kritičen. Ne ve, če bodo vzdržati še eno noč. Ljudje so preutrujeni In manjka jim streliva. Ponoči je Bazoviška brigada že v prvem naletu prebredla naraslo reko In osvojila nekaj utrdb. Močno utrjeno župnišče so minirali in ga zavzeli. Pri cerkvi so zaplenili brzoslrelni i,n protitankovski top in težko strojnico. Branilci se upirajo te še v šoli In v nekaj bunkerjih. Na kancu je bit pripis z velikimi črkami: „Če ne pride pomoč, ne bodo vzdržali noči. Nimamo municije." Ko sta Stotnik In Teichner preudarjala, kaj storiti, se je okoli policista nobrdlo nekaj mož. Spraševali so ga, koko je pri njih. Mož je bil že dodobra nacejen z žganjem in jezik se mu je že zapletal. In se je razkilepetal o grozoviti noči, ko so bili že vsi na robu propada, o Rusih, ki pijani jurišajo na mitraljeze in so v župnišču poklali vse do zadnjega ranjenca. Iz tega dela postojanke da se je rešilo le nekaj mož, ki so se skrili v podzemske hodnike, kjer jih pijani Rusi niso odkrili. Posadko da je rešila te težka mina; padla je z zvonika na skupino pred cerkvijo, ki ije namera- vala z bombami vdret v šolo. Nekaj je obležalo mrtvih, drugi so s prerešetanimi trebuhi taliti okoli cerkve. Preplah in skrb za ranjence sta spodbodla posadko, da se je zbrala in odbila napad bombašev na šolo. Na koncu pripovedi je vpit: „To so norci! To niso ljudje! Slepo so se zaganjati v reko in prebijali čeznjo, med žice, mimo ranjenih, noter do zidov... s plastičnimi minami, ki rušijo vse od kraja ... Stotnik je od strani poslušal ranjenčevo pripoved. Zagledat je čutarico, ki jo je mož pravkar spet dvignili k u-stam. Tedaj ije vstal in stopil skozi gručo predenj. Surovo ga je nahrulil: „Vi, stara, driskava, preplašeno rit! . .. Držite jezik za zobmi in ne delajte panike v moji enoti, sicer vas bom poslal takoj nazaj s temle pismom im pripombo o vašem vedenju ali pa vas bom dol zapreti." Ko je končal molilviico psovk, je še zabrusil: „Ali vam je sedaj jasno?” Ranjenec je prebledel, skočil pokonci in skušal prilepili roke k bedrom. »Jasno, gospod stotnik." Nato je stotnik ukazal Teichnerju: »Takoj ga odstranite.” Preden pa so ga odpeljali, mu je dal še napotke: »Pravljici o grozoviti noči prihranite zase. 'Pripovedovali jih boste lahko otrokom ali pivskim bratcem, če boste srečno preživeli vojno." Povelje so izvedli brez besed. Moža so odpeljali skupaj s kolono ranjencev. Teichnerjeva skupina pa je izgubila še tisto bore volje, da bi se podnevi prebijali napadenim na pomoč. Poročnik je brez težave prepričal stotnika, da se bodo odpravili o prvem mraku. Razporedila ista četo po vzpetinah nad reko. Medtem je prišel kurir z obvestilom, da stotnika kličejo na mestno poveljstvo. Po ulicah so še vedno treskale mine, vendar bolj po- L Vlado Firm NABRITI NANDEK Nande k je kaj rad hodilll v šo lo, še raje pa se ije potepat po vosi. Bister fant je bit in šola mu ni delala težav. Učitelji so ga sicer -imeli radi, zamerili so mu te, ker je imel pogostno predolg jezik. Toda kaj je mogel za to. Prepričan je bit, da ga ima za to, da ga 'lahko temeljito uporablja. Bos in v oguljenih hlačah se je v poletju najraje podil po vaških cestah, v bližnjem gozdu stikal za ptičjimi gnezdi in strašit pse, ki so se mu slučajno pri-podili nasproti. Kdo se je koga bolj ustrašil, je vedel Je on. Sicer pa je bil ustrežljiv in dober fant. Le njegova nagla jeza mu je večkrat natovorila v šolsko Kaj je videla miška ? Miška je sla na sprehod. Hodila je po dvorišču in se vrnila k materi. „Čuj, mamica, videla sem dve zveri," je rekla miška. „Prva je bila grozna, druga dobra." Mati miš je vprašala: „Povej, kakšni sta bili ti zveri." Miška je odgovorila: „Prva je po dvorišču hodila takole: imela je črne noge, na glavi rdečo kožo, izbuljene oči in zakrivljen kljun. Ko sem šla mimo nje, je odprla žrelo, dvignila nogo in tako glasno zakričala, da od samega strahu nisem vedela, kam naj zbežim." „To je bil petelin," je rekla stara miš. „Nikomur ne stori nič žalega, ne boj se ga. No, katera pa je bila druga zver?" „Druga je ležala na soncu in se grela. Imela je bel vrat, sive in gladke nogice, sama si je lizala svoje bele prsi in po meni pogledovala." Stara miš je rekla: „Ti neumnica, ti. Saj to je bila mačka!" Lev N. Tolstoj torbo koko nevšečnost. iPa tudi to je prestal. Življenje je jemal takšno, kot je pač bito. Očetove trde roke se ni kaj prida bal, mati pa, ki je bila poljska delavka, se nr utegnila kdove kaj veliko ukvarjati z njim. Bil je pravcati samorastnik. Nekego poletnega dne, ko so bili šolskemu 'letu že skoraj šteti dnevi, je njihovo šolo obiskal šotskii nadzornik. Bil je to visok in močan mož, povešenih brk 'in resnega pogleda. Učiteljstvo ga je Imelo rado, saj je bit strog In pravičen. V družbi pa je bit vedno šaljiv in davtipen. Šolskih šali in domislic je imel polno torbo na zalogi. Ko se je tistega dne pojavil v šoli, je bit v razredu slučajno tudi Nondek, ki ga je tega dne bržkone satm dotgčas prignal v šalo. Ure so se vlekle. Učitelj je spraševat zgodovino, zemljepis, prirodopis Jn še vse drugo nebodigatreba, kakor je sodit Nondek. Tudi njemu ni prizanesel. Na vsako vprašanje je znal pravilen odgovor. Ko pa je prišlo na vrsto računstvo, se 'je Nandeku v trenutku zataknilo. Jezil se je, seveda na tihem, na Arabce, stare Grke Jn druge modrijane, ki so si izmislili številke in so tako še njihovi potomci 'lahko mučiti mlade nadebudne glave. Nadzornik ga je pogledal postrani, namrščit četo in ni bil prav nič zadovoljen z njegovim računanjem. Krepko ga je prijel za ramo 'in ga potisnil na kllop. Nande je zardel kol puran in silno zamerit nadzorniku. Učitelja še pogledati ni maral. Ko je zazvonil šolski zvonec, je bilo vseh težav n tegob konec. Večerilo se je že, 'ko se je nadzornik dobre volje vračal prati vaški železniški postaji. Mrak je bil in poti ni dobro poznal. Skrbelo ga je, če bo sploh še ujel večerni v ok. Ker se je pri podil mirno njega Nande v oblaku prahu. Nadzornik, ki si ga je dobro zapomnit, predvsem pa njegovo znanje v računstvu, ga je ustavil in povprašal: „Ti fantič, povej -mi no, kje je bližnjica za železniško postajo?" Nande se je izprsil, ošvrknit nadzornika s pogledom 'in odrezavo cdgovari-l: .Gospod nadzornik, tega vam pa že ne povem!" Nadzornik je kar osupnit nad dečkovo predrznostjo. Nato mu je pal v šali in ■pol zares dejal: .Fantič, če mi brž ne poveš, ne boš videl petega razreda!" Nande pa je potegnit glavo med ramena, se zazrl v obraz visokemu nadzorniku in odgovorit: .Gospod nadzornik, vi pa postaje ne!" In že je diHjal po vaški cesti. Nadzornik je strmel za njim, dokler ga ni skril mrak. Njegov resni obraz se je razpotegnil in glasno se je zasmejal: .Na, kaj takega, -tako mi je pa še nikdo ni zabelil. Ti presneti fantič!" Krepkeje je stisnil palico in urnih korakov nadaljeval -pot proti železniški postaji. Otrok in miška ..Miška, miška, kamt” ..Tečem v žitni hram; po rumeno grem pšenico, spekla dobro bom potico, pridi drevi k nam!" »Miška, miška, čuj! Nič se ne huduj, rada jedla bi potico, jaz prinesel bi medico — pa ne morem k vam. Majhen je vaš hram, ozek in teman. Saj še muca mehkodtaka vedno le pred luknjo čaka, da bi tebe — ham." Čmrlj je pomagal zajčku Nekoč zgodaj zjutraj je zajček šel na polje in se je do sitega najedel zelja. Potem se je napotil domov. Toda močno se je začudil, ko je našel vrata v hišico zaprta. Zajček je zaklical: „Kdo mi je zaprl hišo? Kdo je v njej? Odpri! Hočem v svojo hišo! Buh, buh, buh!“ Nekdo je iz hiše odgovoril: »Odslej bom v tej hiši jaz stanovala! Tukaj mi je všeč! Jaz sem — koza rogata! Kdor pride do mene, ga raztrgam. Tudi tebe!" Zajček se je koze bal. Zbežal je in poiskal prašička. Ta ga je vprašal: »Kam hitiš, zajček?" Zajček je odgovoril: »Šel sem na polje nad zelje. Ko sem se vrnil domov, sem našel vrata zaprta. V moji hiši se je naselila koza rogata. Bojim se je. Prašiček, pojdi ti in jo preze moje hiše!" ,• Prašiček pa je rekel: »Dragi zajček, tucil se koze bojim." -fj Zajček je tekel dalje in je srečal Psa-je vprašal: »Kam zajček?" Zajček je -odgovoril: »V moji hiši se ie "3: žel" (^ZAPIAČILO Sl VZAMEM \PA TELE OPANKE. selila koza rogata. Pes, pojdi ti in jo pre‘ iz moje hiše!" , gle Pes je dejal: »Dragi zajček, tudi jaz se bojim." . v ji. Zajček je tekel in tekel. Zagledal ga je c • Zaklical mu je: »Kam se ti tako mudi, ček?" i;h Zajček je rekel: »V moji hiši se je n"s koza rogata. Bojim se je." _ . p Čmrlj je odgovoril: »Dragi zajček, Ja kozo preženem iz hiše!" _ . .e. Zajček je dejal: »Dobri čmrlj, ti 51 majhen, da bi mogel iz moje hiše pregnati zo rogato!" . * Čmrlj pa ni odnehal: »Preženem jo! Ja nič ne -bojim koze rogate!" ^ Odletel je k zajčkovi hiši in zaklical: » je tam? Odpri mi! Bz, bz!“ Koza je zameketala: “V tej hiši staIlULf zdaj jaz, koza rogata. Tebe, čmrlj, "e P nič ne bojim." „ u. Čmrlj je zletel v hišo skozi okence. A . . lom je pičil kozo v uho. Koza je zakr> .. »Me, me, me!" Odprla je vrata in j®3. Ji! Zajček je veselo zaklical: »Hvala ti, clT^t0 Majhen si, a premagal si veliko kozo Zopet sem doma v svoji ljubi hišici!" (Po češki narodm) Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetino- -redko. Zato ije stotnik s svojimi ljudmi -spešil v zavetju hišnih na-pirščev. 2e blizu kasarne so bili, ko je izpod oblačnega neba privršaita mina m usekala v streho visoke hiše. Toča strešne opeke i'n oblak ometa sta jih malone zasula. Eden od spremstva je bit -ranjen, vsi pa pošteno prestrašeni. »Pravili ste, da ne znajo streljati z minometi. Potemtakem imajo krompir ali kaj... Njihova mina ije padla na brzostrelni top. S tem orožjem so ubili- šest naših mož, osem pa so jih ranili.' .Vzamem besedo nazaj. Sam sem se prepričat, da dobro merijo. Tudi ranjence sem videl. Toda raje mi povejte, zakaj me kličejo v štab." »Položaj postaja kritičen, dragi molj Kniecke. Niste izpolnili povelja. Padli ste v nemilost. Jezijo se na vas." »Hudič naj jih vzame! Ne morem delati čudežev. Stopite z menoj in recite temu kabinetnemu cepcu, da moji ljudje niso priplavali po prežgoni juhi. Teicbner je poizkusil vse. Če on ne prodre, potem ne gre ...' Vstopita sta. Rdečeličen polkovnik z monoklom, obut v 'lakaste škornje, je oholo -korakal sem in tja po sobi. Preden ije spregovoril, se je zagledal v stotnikove blatne gorske čevlje, v umazano in okrvavljeno obleko in se namrdnili. Drobne oči so mu zasršale in poprovi! je svojo vzvišeno držo. Ne da bi vprašal stotnika o položaju iin težavah, ga je začel s piskajočim glasom oštevati, zakaj ni prodrl nopodenim na pomoč, mu naprtil vso odgovornost in mu dal za zgled bandite, ki noč za nočjo prestavljajo svoje brigade z enega roba doline na drugega, on pa ni mogel prodreti kilometer daleč. »Prekleta reva, strahopetna. Boji se za položaj iin za svojo rit. Mar mu Ije, koliko -ljudi umira brez haska," si je -mislil stotnik -in strmel v polkovnika, ne da bi mu trznila ena sama mišica na obrazu. Mirno ije poslušal titanije, ki so -bile pravzaprav namenjene -majorju v povračilo za to, ker si ga je bil že večkrat sposodil. Major ga ije tudi zdaj motril -s prizoneslljivi-m prezirom. Polkovnik je besnel: »Da ne boste spet čenčali o kapricah poveljujočega! Tu so radiogrami generala, poveljnika štaba vojske in -po-ticije." Vzel 'je listek in brat kakor župnik na prižnici: »Vodite manevrsko vojno, nenehno imejte pobudo v rokah. Sekajte jim v hrbet z grupami komandosov. Energično ukrepajte proti civilnim sodelavcem. Fažigdj-te in uničujte. Držite se še nekaj dni. -Pomoč je na -poti. Ukaz je ukaz. Udarite znova. Pridite mi poročat samo, da ste vdrli v Spodnjo Idrijo. 'Nikar ne pustite, da bi nam odsekali: -roke." Nato se je obrnil k Wolfu: »Ali ni tako, gospod major?" »O, seveda bo tako, če vi pravite, gospod polkovnik, in če je to v duhu generalovih odredb. Prepričan sem, da, če v nekaj d-neh general ne prebije blokade, smo -izgubljeni. Viseli bomo po vsem mestu. Ne vem, koj bodo počeli z menoj iin z vami, če jim prideva živa v roke. Slišal sem, da od majorja naprej vse pokopljejo žive." V polkovnikovo -samovšečno zmagoslavje je kanil kapljo strahu, ki mu je skremžila zoprne gube okdti ust. »Ne bodite panikor. Ne vem, zakaj ste pri pOlicilji -tako črnogledi. To ne koristi ne skupni stvori ne vam." »Najbrž zato, ker nosimo črne uniforme," se je skušal pošaliti Wolf, da bi spremenil -temo razgovora. »Za-upam v generalovo genialnost. Podrobno sem mu poročal o položaju." »Obveščen sem, da ste poslali dva kurirja brez moje vednosti.' »Oprostite, vsak svoje poveljstvo imava, gospod polkovnik, in vsak svoje naloge. Ne bi vam priporočal, d-a se vmešavale v naše. -Konec koncev je najt-n cilj i-sti: o odpremo pot iz te 'luknje." ^ -Na hodniku je dejal stotnik Wol-tu: »Med nama, mut. . . Ker sva si midva dobra, -me skuša ta debeta ^ uničiti. Talko dolgo me bo gonili v n-Ojhujšo godljo, ° ^ bom stegnil. Ta nesposobni karupaionist je bolj pop®5 ^ papeža. Sumi me, da vam poročam o njegovih P"® ^ čevanjih in paketih, ki jih pošilja v Nemčijo. Sami y ^ da sem vojak, ne lizun. Z va-mi sodelujem po voj^ -nijii. Nikoli -nisem bil špi-jon in itudi ne bom." ■ »Potrpite, Erič h. Je pač tako, da nihče ne ve, k za koga dela. Počakajte, da se -izmažem iz te -luknje-tem mu bova pogledala v jetra. Tudi ge-neratu nns° debeti in zabiti ljudje. Ta cepec sovraži vse, ki mu -tudi po zunanjosti podobni. Skušajte (izpolniti povelj0- . |j bom primerno napihnil vaš uspeh, njemu pa bomo spodnjice in ga postavili pod -mrzel tuš.” Z nočjo je -korpus spet na-padel vse -postojanke v vlečeni kotlini. Bobnenje je bilo podobno pom-ladn vihti s -točo. _ 10^0 »Ne morem razumeti tega korpusnega štaba. D ^ so ponoreti, da -se zaletavajo v železobeton, ati po 50 genialno zviti, da nas nameravdjo preslepiti, da hoče) ^ vzeti mesto za vsako ceno. Kako so nespametni, ko s® ^ ženejo! Tudi če zravnajo mesto z zemljo, bo generdl najstih dneh obnovil postojanko, ker mu je nujno p°^r jb je razmišljal WoM. Sedel je ob oknu iin se predajo! ^ nemu vzdušju. Grmenje topov, -težko sivo nebo, šum bliski svetlobe in beganje vznemirjenih postav m^ ^ p mi, vse to ga je na moč prevzemalo in dražilo. Uzl s v delovanju uničevalnih sit. Rad bi videl še velik P° ^ plameni do neba — to bi ga osrečilo, čeprav samo 1 nutek. . j;) (Nadaljevanje 5 * A m F- R. LOCKRIDGE Avtomatizacija Hvala, mr. Bumet, zelo cenimo Ne vmešavajte je v to .. . -aso pomoč, — je govoril kapetan — Privedite jo poročnik! je re- govorila. — Bil je pri meni v sobi. Ali jim tega nisi povedal? Kapetan je 'lahno priprl oči in zmajal z glavo. — To ne bi pomagalo, Doris! — je odgovoril Fred. — Toda jaz nisem ustrelil očeta. On ve, da nisva bila skupaj. — Tako je, gospa! — je dejal kapetan. — Vaš mož trdi, da je odšel z doma okoli devete in da vas nekaj kasneje ni našel v hotelu. Na- HeiTnil^u* ’ j ' “• i -v _ _ it i„ " nejtai Kasneje m nasei v noteiu. inh- D»wfkrepkemi“loveku, “ji že Bila je izredno lepa, kakor je » se je počasi vračal peš proti dom«. SSSŽ » ““ SfaSe"””1'^"” T)enja' - - . Jason Burnet je še vedno stal ne- — Kaj tu policaji počenjajo s te-Pfemično in se obotavljal, kakor da boj, Fred? — je vzkliknila že pri .* hotel še kaj vprašati. Slednjič se vratih in divje gledala policaje. ^ odločil. — Upam, da to mlade- — Zaslišujemo ga zaradi umora, u možu ne bo povzročilo neprijet- gospa Drake. Gotovo nekaj veste o • Toda drugega izhoda nisem tem, ali ne? J • •; — Vi ste iponoreli! — je naglo od- £°miss se je naglo napotil proti j , m vratom in se kmalu zatem po-iTkrv kredom Drakom, ki je pred P^Mizno dvema urama našel svoje-®a očeta umorjenega. Vsaj tako je j Vedal. Tega večera, nekaj ur pred-r l’iSe ie s svoFm očetom ostro spo-2Kel> kakor je povedal mr. Burnet, ase je Burnet povedal, da se je v P1 času zadrževal na svojem domu V ijuhin" li Pred Drake je imel mehke svetle jA hi so se še posebno svetili pri U-‘ namizne svetilke. Ustnice je imel rsto stisnjene. Bil je šele tri tedne rv°cen. Visok, slok in čeden mlad °z> nekoliko živčen, j Povejte mi, kaj se je zgodilo, — .Pričel Fleimright, — pričnite s pre-Tpm Zaradi vaše žene. Sv ,red Drake je -mirno sedel in si s j. P*ni lepimi rokami pokril oči, ka-0*r da bi svetloba -škodila njegovim deU* Nalahno je kimniil z glavo in s Ja*: — Oče je bil mrtev že, ko ^111 Prišel k njemu. Ležal je na tleh vltt v° ■ ■ • — Ni končal. Njegovo A°,telo je stresel krč. je e*mright je molčal in čakal, ker i vedel, kakšen učinek more imeti vešk kalibra 45, izstreljena v člo-Wje* ^avo- Nato je ponovil v-pra- p0~~. Povejte mi, kaj se je zgodilo, y VeJte vse o sporu z očetom v zve-^vašo ženo. Oče je trdil, da ni dobra. Za n;Ur; Nič več. Toda to ni res. Doris pr \ahsna. Ona je . .. — Tudi zdaj e kako prav je imel oče, *j. Vas je žena zapustila? Ali pa da bi ga ustrelili? ril a u 1 ie mrtev, ko sem se vrbji’ vam ni nihče povedal, da je Ur0illztev že 15 minut pred enajsto °dd i- tem lj fantastična, saj je veljala stara rekordna višina 228 cm, ki jo je pred sedmimi leti preskočil Rus Valerij Brumel, dolgo za nedosegljivo. 22.000 (!) gledalcev si je ogledalo, kako je Matzdorf v tretjem poskusu preskočil 229 cm. Začudenje pa je vzbudil njegov preskok, ker ni upošteval novega stila „flopa“. Stari svetovni rekord 228 cm je postavil Valerij Brumel pravtako na dvoboju atletskih velesil v Moskvi leta 1963. Pravzaprav je stari svetovni rekord veljal le do 8. novembra 1970, ko je Kitajec Ci-Čin preskočil pravtako 229 cm; njegov svetovni rekord pa ni bil uradno priznan, ker Kitajska ni priključena mednarodni atletski zvezi. Odlične rezultate na atletskem dvoboju v Ameriki so dosegli še Rusinja Doniš v metu kopja (89,33 m) in njen rojak Arša-nov v teku na 800 m (1:47,3). Zmaga ameriških atletov nad atleti Sovjetske zveze je bila presenetljiva, ker Američani niso nastopili s kompletno reprezentanco. V okviru tega dvoboja je bil tudi atletski dvoboj med Američani in najboljšimi zastopniki ostalega sveta. V tem dvoboju je zmagala Amerika ipri moških s 138 proti 91, pri ženskah pa 80:50. Ameriška in ruska dekleta pa so se ločila z rezultatom 76:60. Dvoboj med Sovjetsko zvezo in zastopniki ostalega sveta ni bil ocenjen. NAJBOLJŠI EVROPSKI STRELEC: 44 GOLOV Po končanih nogometnih prvenstvih evropskih najvišjih lig so športni novinarji predali najboljšemu strelcu v Evropi „Zlati čevelj". Najboljši strelec v sezoni 1970-71 je bil Jugoslovan Josip Skoblar, ki je za francosko moštvo OHmpique Marseille kar 44-krat potresel mrežo. Vsekakor je število doseženih zadetkov nov evropski rekord, saj še nobenemu nogometašu najvišje lige ni uspelo tolikokrat zabiti gol. Novinarji pa so tudi preračunali, koliko stane približno 01impique Marseille vsak zadetek Skoblarja (ca. 50.000 šil.). Za primerjavo lahko vzamemo število golov najboljšega avstrijskega strelca Kreuza, ki je dosegel v minuli sezoni 26 golov in zaseda v lestvici najboljših evropskih strelcev 5. mesto. AVTO-MOTO-ŠPORT RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranjo opažanja — 5.43 Pisane Jutranje melodije — 6.00 Jutranjo gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Se vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note In beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 10. 7.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 9.00 Glasba zate in zame — 10.00 Ciganska godba — 11.00 Naša lepa domovina — 14.20 Kjer prepevajo, tam ostanemo — 16.15 Ljudske pesmi — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Za delovno ženo — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Operetni koncert — 21.30 Ljubitelji publike nekoč in danes — 22.27 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 11. 7.: 6.10 Igra na orgle — 7.35 Veselo nedeljsko jutro — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Dunaj, melodija mesta — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Pri pastirjih — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rallye — 21.15 Nogomet Brazilija—Avstrija. Ponedeljek, 12. 7.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Veselo in zabavno — 10.00 V pestrem zaporedju — 11.00 Plesi z Dunaja — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Koroški profili — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Ženska oddaja — 16.30 Za otroke — 17.10 Zabavna oddaja — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 20.10 V tem času v Avstriji — 21.30 Robert Stolz dirigira. Torek, 15. 7.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Tako hočemo imeti — 9.30 Vesele note — 11.00 Majhna ptičja melodija — 14.30 Predstavljamo — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Popopldanske melodije — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Orkestrski koncert. Sreda, 14.7.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Veselo in zabavno — 9.30 Vesele note — 11.00 Za srce — 14.45 Koroška pesem — 15.00 štajerske orgle — 16.15 Ženska oddaja — 16.30 Operetni dueti — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Violina v evropski ljudski glasbi. četrtek, 15.7.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Veselo in zabavno — 9.30 Vesele note — 11.00 Dunajski ples — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Graški umetniki Igrajo — 16.15 Ženska oddaja — 16.30 Za otroke — 17.10 Za kulisami festivalskega mesta — 17.50 Pravni položaj nezakonskega otroka — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 18.45 Note in beležke — 19.15 Koroška za ljubitelje — 20.10 Lovska ura — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 16.7.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Danes bo veselo — 10.00 V pestrem zaporedju — 14.45 Književnost Iz štajerske — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.30 Otroška oddaja — 16.45 Moj oče je bil popotnik — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Zabavno iz umetniške postilje — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 To rad slišim — 22.20 Pogled k sosedu. Slovenske oddale Sobota, 10. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Po lovčevih stezah. Nedelja, 11.7.: Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 12. 7.: 13.45 Informacije — Za našo vas. Torek, 13.7.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Od popevke do popevke. Sreda, 14.7.: 13.45 Informacije — Za naše mlade poslušalce — Mladina poje. četrtek, 15. 7.: 13.45 Informacije — Slovenski solisti. Petek, 16.7.: 13.45 Informacije — Pesem povezuje. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih): 4.30 Dobro Jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila In zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 10.7.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z ansamblom Mihe Dovžana — 12.10 Iz domače orkestralne glasbe — 12.40 Po domače v vedrih melodijah in ritmih — 14.10 Igrajo veliki zabavni orkestri — 14.30 Poje mezzosopranistka Ruža Pospiš-Baldani — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Godala v ritmu — 18.15 VVolfgang Savvalisch dirigira Schuberta — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Franca Floreta — 20:30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 11. 7.: 4.30 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.47 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela, poje Partizanski Invalidski pevski zbor — 10.45 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Plesna glasba — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 12.7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pesmice za najmlojše — 9.30 Priljubljene slovenske popevke — 12.10 Igor Stravinski: Ognjena ptica — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 14.10 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Komorni zbor z Jesenic — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Kitara v ritmu — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Z ansamblom Viški fantje — 20.00 Verdijeva opera ..Othello" — 21.05 Lahka orkestralna glasba — 21.30 Melodije iz filmov in musikalov — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Slovenske ljudske pripovedke — 23.15 S popevkami po svetu. Torek, 15.7.: 6.50 Beseda na dannašnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanje — 9.20 Pojeta Ljupka Dimitrovska in Bob Stefanovič — 9.40 Počitniški pozdravi — 12.10 Iz opere ..Matija Gubec” — 12.40 Vedri zvoki z ansamblom bratov Avsenik — 14.10 študentovski oktet — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Mariborski pihalni kvintet — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 „Skrajneži“ na jugu in na severu Karavank (Nadaljevanje s 5. 9trani) V Sloveniji smo in bomo tudi v prihoda za taksno sodelovanje, povedati pa mora > da bomo to sodelovanje v prihodnje odlog e kot doslej povezovali s položajem in PraV' mi našega življa na Koroškem. Če je P° '■ datkib ankete celovškega Karntner T"a&es.z tung nad 95 odstotkov koroškega Pre^iVf' \tt- za miroljubno sožitje obeh narodnostnih s ^ pin in potemtakem tudi za dobre sosedske o noše, potem uresničitev določil 7. člena . ne pogodbe gotovo ne bi smela predstav P? nikakršnega problema. To pa je tzhodi5ce pogoj hkrati za nadaljnjo razširitev sodej* nja dveh sosednih dežel, za novo, višjo teto medsebojnih odnosov, pri katerih sloj ska narodnostna skupnost v Avstriji la!LyU mora igrati nadvse pomembno vlogo. Ta razvoj odnosov pa je v sedanjem nemip1^ svetu in na stari, častitljivi evropski celim dvomno v korist obeh strani. tf.ti V torek nasvidenje — 18.45 Poje Elda Viler ", , 20.00 Pr°da,°.. Z ansamblom Zadovoljni Kranjci — zu.uu rl—'M melodij — 20.30 Radijska igra — 21.30 Koncert ■ glasbe — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne 9I0 Sreda, 14.7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Ope'n0 fjj tineja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba ^ Z ansamblom »Delial" in »Bele vrane" — ^ q0\of®$ venske narodne pojeta mezzosopranistka Rok Klopčič — 12.40 Od vasi do vasi z do'"0' Budal in kvintet »Gorenjci" 12.10 igra vio^ vižami — 14.10 Ob lahki glasbi — 14.35 Vošč' ^ 15.40 Suita iz baleta ..Ohridska legenda" — Romeo in Julija v glasbi — 18.15 Iščemo P°P ^ poletja — 19.15 Glasbene razglednice — 20.09 fonični orkester RTV Ljubljana — 21.15 Melod'J ^ ritmi — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Pop®v vrstijo. j|0i četrtek, 15.7.: 6.50 Beseda na današnji dan J Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanj, 9.20 Slovenski pevci zabavne glasbe — 2.45 ^ iz mladih grl — 12.10 Iz Rossinijeve opere vei brivec" — 12.40 čez polja in potoke z godci ih Pj — 14.10 Lahka glasba za razvedrilo — 15.40 žarske narodne pesmi — 17.10 Koncert po želj® slušalcev — 18.30 Operetne uverture — 1®- ✓ podlistek — 19.15 Z ansamblom Mojmira Sep® ^ , 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nap®v0^jj( 21.00 Literarni večer — 22.15 Nočni koncert Qj V gosteh pri tujih radijskih postajah — 23-popevke do popevke. Petek, 16.7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operh0^ ^ tineja — 9.05 Počitniško popotovanje — 2-2®^ goslovanskimi pevci zabavne glasbe — 9.45 S za mladino — 12.10 Iz repertoarja pianista ®ol tri Demšarja — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi °' — 14.10 Ob lahki glasbi — 14.35 Voščila " ^ Napotki za turiste — 15.40 Popularna VVebrova ^ ^ — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Operni kohc® 19.15 Z ansamblom Beneški fantje — 20.00 P0!® j0ja RTV Beograd — 20.30 „Top-pops 13" — 21.15 O d o morju in pomorščakih — 22.15 Besede ih zV logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih ^ nizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado 30 p odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo 'n ( ti va: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometerga** jjj tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska ° c o. J. Drava. Celovec - Borovlje. V peti dirki za svetovno prvenstvo for-mule-1 je ,.leteči" Škot Jacky Stevvart osvojil svojo tretjo zmago v letošnji sezoni prvenstva. Nedeljska avtomobilska dirka formule-1 za »veliko nagrado Francije" se je odvijala na novozgrajenem krožnem dirkališču Paul-Ricard. Drugo mesto je zasedel Francoz Francois Cevert pred Brazilcem Emersonom Fittipaldijem. Po petih dirkah vodi Stewart s 33 točkami pred Belgijcem Ickxom (19), ki pa je v nedeljo izpadel. Tretje me9to zasedata z 9 točkami Italijan Andretti in Šved Peterson. Serijo zmag je pretekli teden nadaljeval tudi avstrijski avtomobilski prvak dr. Helmut Marko. V dirki za evropski pokal serijskih športnih avtomobilov je v Hooken-heimu v obeh dirkah zasedel prvo mesto lin postal tako zmagovalec Hockenheim-ringa. V končni uvrstitvi je dr. Marko premagal Vica Elforda, Mercaria in Bonniera, ki zasedajo tudi naslednja mesta. WIMBLEDON 1971 Letošnji največji teniški turnir „Wimble-don" se je končal z zmago Avstralca Johna Newcomba. Neivcombova zmaga je bila veliko presenečenje. Glavni izgubitelj tega turnirja je bil Avstralec Ken Rosewall, ki je zmagal v vseh turnirjih sveta, v Wimble-donu pa mu je spodletelo v četrtfinalni tekmi z Američanom Richeyem. Zmagovalec Newcombe je po finalni zmagi nad Američanom Stanom Smithom dobil kot nagrado premijo 225.000 šil. Zmagovalna dvojica Wimbledona pa se je glasila La-ver/Emerson iz Avstralije. Wimbledonske teniške igre si je ogledalo rekordno število gledalcev, namreč več kot 290 tisoč. AVSTRIJA I Sobota, 10. 7.: 16.30 Za otroke — 16.55 Pes In mačka — 17.05 Beatclub — 17.35 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Kultura aktualno — 18.50 Deklica s trompelo — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Počitniško popotovanje skozi stoletja — 21.15 šport — 22.05 čas v sliki — 22.20 Srečno pot — 22.25 Mož, ki gre svojo pot, kriminalni lllm. Nedelja, 11. 7.: 14.30 Mednarodna regata — 16.15 Mladi jakobinci — 17.00 Kontakt — 17.30 Svetovno sabljaško prvenstvo — 18.10 Otrokom za lahko noč — 18.15 Cirkuški direktor Johnny Slate — 19.00 Čas v sliki In vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Devet pisem Berti, problemski tlim — 21.55 Čas v sliki — 22.10 Svetovno sabljaško prvenstvo. Ponedeljek, 12. 7.: 16.00 Tour de France — 17.30 Svetovno sabljaško prvenstvo — 18.00 Znanje aktualno — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike Iz Avstrije In Južne Tirolske — 18.50 Sllents please — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 športni prenos — 21.45 Bonanza — 22.35 Čas v sliki — 22.50 Svetovno sabljaško prvenstvo. Torek, II. 7.: 16.45 Tour de France — 18.00 Svetovno sabljaško prvenstvo — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Kultura aktualno — 18.50 Decernat M — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Bodi lepa In drži usta, film — 21.55 Čas v sliki. Sreda, 14. 7.: 11.00 Ne gre brez ljubezni — 15.45 Tour de France — 17.00 Za otroke — 17.40 Mala abeceda športa — 18.00 Teletest — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Sike iz Avstrije — 18.50 TV-kuhlnja — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Zadnji Indijanci v Cayennl — 21.00 V lastni zadevi — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Tour do France. Četrtek, IS. 7.: 17.10 Tour do France — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 18.50 Stan Laurel In Oliver Hardy — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Prenos Iz L6- Tre Le vizija vvlngerjevega gledališča — 21.45 Čas v sliki — 22.00 Svetovno sabljaško prvenstvo. Petek, 16. 7.: 11.00 Rdeči mak — 18.00 Svetovno sabljaško prvenstvo — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike z Avstrije — 18.46 Oddaja zvezne gospodarske zbornice — 18.50 Kamor nas veter zanese — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Uvodni naslovi o umoru, TV-igra — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 Svetovno sabljaško prvenstvo — 23.15 čas v sliki — 23.30 Vesel konec tedna — 23.35 Tour de France. AVSTRIJA II Sobota, 10. 7.: 18.30 Obzorja — 19.30 čas v sliki — 20.00 Srečno pot — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Gospodična Julija — 22.10 Telereprlze. Nedelja, 11. 7.: 19.00 čas v sliki In vprašanje tedna — 19.30 Iz sveta, v katerem živimo — 20.00 šah kraljevska Igra — 20.15 Cosl fan tutle, komična opera — 22.45 Telereprlze. Ponedeljek. 12. 7.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Ne gre brez ljubezni, Ulmska komedija — 21.45 Telereprlze. Torek. IS. 7.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Big Valley — 21.15 Zakaj je gospa B. srečna? — 22.00 Telereprlze. Sroda, 14. 7.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Rdeči mak, zabavni lllm — 21.50 Telereprlze. četrtek, 11. 7.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Prepad, TV-igra — 21.30 Telereprlze. Petek, 16. 7.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Vesel konec tedna — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Don Carlos, pesništvo In resničnost — 21.15 Za zidovi groze, film — 22.35 Telereprlze. JUGOSLAVIJA - «*J* Sobota, 10. 7.: 13.58 Napoved sporeda kansko teniSko prvenstvo — 17.35 Obzornik ■p ||j0 — 18.15 Smilian Rozman: M©stO a Po domače — 18.15 Smiljan Rozman: ivi»»»~ .g — 19.25 Mozaik — 19.30 Kažipot — 20.00 DneV"n|»T® 20.35 Glasba Luke Sorkočeviča — 21.00 Dubr Nedelja, 11. 7.: 8.55 Madžarski pregled — ' *' domače — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 M°z 10.50 Otroška matineja — 11.40 Mestece 18.15 Pet deklet na grbi, češki film — 20.00 p(- — 20.35 V pasti — 21.25 Glas na obisku — 21' I ročlla — 21.55 športni pregled. Ponedeljek, 12. 7.: 17.15 Madžarski pregled J Peter in volk, glasbena pravljica — 18.20 Obzornik — 18.35 Od zore do mraka " Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik Nasilje, drama — 21.25 Kulturne diogonale Poročila. Torek, II. J.s 16.45 Madžarski pregled zornik _ 18.20 .Id P' 18.35 Prijatelj Ben — 19.05 Akademija ✓ ni orkester — 19.35 Cesta In mi 20.35 Časovni stroj, ameriški tlim — 23.20 Poročila. 20.00 Dhh^-I? 22.15 ,5 ^ Sreda, 14. 7.: 17.05 Madžarski pregled — 1 / zornik — 18.30 Pika Nogavička — 19.00 19.05 Risanke in lutkovni tllml — 19.30 SP°' jvlhl' daja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Kam gredo divi® 22.05 P°'o£HV — 21.35 Naša srečanja na tujem četrtek, II. 7.: 17.15 Madžarski pregled "a Obzornik — 18.35 Družina, poljudno znan*,v® ^ — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Vse življenj« „ l" dni — 20.00 Dnevnik — 20.35 Lev N. Tolstoj: mir — 21.35 21. stoletje — 22.35 400 let sl° glasbe — 23.00 Poročila. , (/)' Petek, 14. 7.: 16.40 Madžarski pregled — ^ p*P zornik — 18.30 Veseli tobogan — 19.00 M®*10 njOl1 . ton — 20.00 Dnevnik — 20 35 Come prlma, 1,0 tlim.