i.eto LXVtl_Poštnina plačan« T gotovini._V Ljubljani, v sredo, dne 19, aprila 1939	Stev. 89a
Naročnina mesečno
25 Din, za možem- ^^^^^ ^ ____ ___
^^ f^šr^^ V ) n Tik	r M % ^r^
WMK jutt fl v ^^^^	^^^^^^ ^^m
Uredništvo je y J	^M ^ _ lelefoni ™edništ™ « uprave: 404)1, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Cena 2 Din
Čekovni račun Ljubljana številka 10,bJ0 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Tri stopnje w pogajanjih
za varnost vzhodne Evrope
Francoski glas o vlogi, ki naj jo igra Sovjetska Rusija
Glavo na pravem mestu
Govorili smo že na tem mestu o našem času, pa še nismo zaključili besede o njem. Potreba dneva in vpraša joče oči naroda nam narekujejo, da še in še izpolnjujemo dolžnost klicarja, ki kliče m budi na delo.
Danes vse govori o politiki. Pa ne o tem, kaj. bomo mi storili, ampak o tem, kaj bodo drugi storili z nami. Govori se o veliki poiitiki, h kateri šo nikdar v naši zgodovini nismo bili povabljeni — očividno zato, ker smo preveč razmišljali in govorili o drugih, premalo pa o sebi. Slovensko vprašanje se v visoki ali nizki družbi navadno zaključi z vzdihom: »Bog ve, kaj še pride«, bolj neizčrpen pa je Gibraltar, Dardanele, gneča v Sredozemskem morju in drugo pripovedovanje, ki sicer širi zemljepisno obzorje, ne vodi pa k rešitvi, ker sploh nikamor ne vodi, ampak je samo — krajšanje časa v čakalnici ali v kavarni. Po bolezni našega premalo trpežnega narodnega bistva ali po zlem pri-šepetavanju se je zgodilo, da so nekaterim že skoraj roke omahnile in bi najraje počivali in gledali po zraku, kdaj bo prišlo tisto, ki bo napravilo konec čakanju in ustvarilo nov položaj. Kaj naj bi pa počeli z novim položajem? Preroki, ki imajo najširše zemljepisno obzorje, se sami pri sebi že skoraj hudujejo, kako da še nič ni, ko je vendar tako jasno, da mora biti. V samotnih urah premišljujejo in v družbi govore, kaj bi moglo priti, upoštevane so vse možnosti, ko pa le pride kak nov kamenček k mednarodnim dogodkom, pa pride nepričakovano in pomagamo si z vzdihom: »Kdo-pa je mislil, da bi kaj takega moglo priti k Tako nam dan za dnem dopoveduje, da ta pot omahn,jenih rok ne pelje nikamor, toda kljub temu smo bolni naprej. (V opravičenje našega naroda povemo, da se je ta bolezen močno razširila tudi po Evropi, zapadli ji niso le tisti, ki so vajeni biti za — gospodarja.)
Pri vsem tem pa trpi delavnost in polet ljudstva. Trpi misel na lepo in veliko bodočnost, ki si je narodi ne prinašajo drug drugemu v dar, ampak si jo vsak sam kuje. Trpi misel na državno in narodno skupnost, ker se je vsak zakopal v svoje zemljepisno obzorje in po njem kuje svojo zgodovino. Vsak misli, da je največ storil za skupni uspeh, če soseda prepusti njegovi usodi in mu prikri je svoje »rešilne« načrte. Vsak je idealen v misli, da se bo zaplet razvil najlepše in v največjem redu, če se razvije tako, da se njemu in njegovi imovini nič ne bo zgodilo. Želimo pa sreče in napredka narodu in državi! Toda to ni volja, ki vodi k dejanjem, ki napne duha in mišice, ampak volja, ki pomaga čakati.
Živimo v dobi zrelih posameznikov in zrelih narodov. Zrelost pa se ne meri po moči glasu in po žvenketu orožja, ampak po trdnosti tistih vezi, ki narod in državo vežejo v skupnost. Sedaj je zlati čas, da se te vezi razodenejo. Treba pa je najprej brez usmiljenja odvreči vse loterijsko razpoloženje, vso zbeganost; treba se je rešiti tiste nevolje, ki se loteva tega in onega, ko zjutraj vidi, da bo še dan za delo. Hrepeneti moramo po tistih čednostih, ki narod nekako zalivajo pri njegovi rasti: po veselju do dela, po podjetnosii, ki se ne da pahniti v počivanje, in pred vsem: po veselju nad samim seboj. Ali smo se v teh dneh kaj bolj poglobili v naše bistvo, ali smo v dneh, ko se po Sredozemskem morju zbirajo brodovja velesil, kaj bolj spoznali, v čem je naša moč? Pride Anglež v Slovenijo in sredi dveh velikih kultur, germanske in romanske, opazi samostojen narodič z lastno kulturo, ki ga prav nič ni pričakoval, pa si ne more razložiti, kako se je mogel ohraniti. Ali bi mu mi znali pojasniti? Ali vsaj vemo, da ie to zapisano v angleški knjigi »A Wayfarer in Yugo-slavia« po pisatelju Lovett Fielding Edvvardu? Ali vedo to — in še toliko podobnih prilik — vsi tisti, ki obupujejo in jih ne veseli nobeno delo ter razširjajo svojo kužno melanholijo okrog sebe? Tisti, ki se v najlepših letih vprašujejo: »Bogve, če smo sploh zmožni ohraniti se?« se ne bodo ohranili, ne zato, ker prav za tega Angleža, ki se čudi našemu obstanku, ne vedo, ampak zato, da je tudi v nas moč,' ki so jo stoletja skušala razjesti kot rja železo, pa je niso. Narod pa se ohrani, »narod bo zmeraj stal«, če hoče stati na svojih tleh, ne pa na svojih tleh samo čakati, da pride kdo in ga preseli drugam.
Ozreti se je treba tudi po državi in jo premeriti, da bo pomen posameznih točk vsaj tako na široko znan, kot je znan pomen ožin med svetovnimi morji. In oglasila se bo strast, da je to dano tem milijonom ljudi na tej zemlji, da si po njej nemoteno utirajo svojo pot do kruha in urejenega sožitja. V odločilnih trenutkih odloča tisti, ki si upa, ki ljubi, ki ne pričakuje konca, ampak ei želi življenja in ki — poleg vsega tega — bolj ceni dobro misel kot prijetne deklamacije. Država je močna v državljanih, ta čas pa je čas preizkušnje za male in velike, stare in nove. Zato hrepenimo po tem, da bomo močni, ne samo »dobro poučeni«;
Prvi dokaz naše resnosti in moči pa naj bo, da izpodmaknemo tla tistim, ki ne vedo nič, ne kaj je bilo včeraj, ne kaj je danes, pač pa tako točno vedo, kaj bo jutri in io dopovedujejo vsakomur, ki jih hoče poslušati. Pri tem je nekaj bolezni, nekaj pa tudi hudobije in namena. Taki so v narodnem občestvu kot gnilo jabolko v kašči. Čas je, da izgube svojo besedo in dajo prostor resnemu poglabljanju v neizprosni »danes«, ki je porok jutrišnjega dne. Še nikdar v zgodovini se ni zgodilo, da bi propadel tisti, ki ni bil zrel za propast, ali da bi obležal tisti, ki je bil zmožen vstajenja. Zato odmaknimo ušesa prišepetavanju, ker je prazno in izguba časa, rešitev je v delu: jesen bo dala, kar se bo spomladi posejalo.. Tudi narodi in države imajo svojo pomlad in svojo žetev, zato sejmo klena zrna in ne — govorice.
Nekako tako dobo, kot je naša, je doživljal stari grški narod pred vpadom Filipa Macedon-skega. Grki pa so premišljali, kaj bo, in se zbirali v »shole« — k brezdelju. Pa je vstal med njimi velik govornik Demosten in v svojih govorih. »Fi-lipikaic imenovanih, zdravil njihovo bolezen. Dejal je, da se jim ne bo prav ničesar zgodilo zaradi tega, ker so kaj napak storili, ampak kvečjemu zato, ker sploh niso nič storili. Grkom pa je Demosten prišel prepozno, ne zato, ker bi njegova misel ne bila dovolj jedrnata, ampak zato, ker so p».rtyr,g poslušali prazne besede in zaradi nrenol-nosti misli ni prišlo do dejanja. Naj nam tak >De-mosten« ne pride prepozno, mnogim narodom V zgodovini je že prišel kot naročen.
Pariz, 18. aprila. AA. Havas. Danes dopoldne se je ministrski svet sestal na sejo pod predsedstvom g. Lebruna.
Daladier je orisal splošni položaj in posebno podčrtal potrebo, da Francija tudi v bodoče ohrani svoje trdno stališče. Dalje je Daladier predložil Lebrunu v podpis odlok vojnega ministrstva o vojnem materialu, orožju in municiji; odlok trgovinskega ministra o olajšavah pri ustanavljanju uvozniških družb; odlok letalskega ministra o ureditvi naročil za narodno obrambo; odlok poštnega ministra o izvršitvi del, potrebnih za brzojav in brezžično brzojavljenje in o črtanju poštnih pristojbin za vojake, ki so pod zastavo, ter o povečanju moči radijske postaje v Tunisu; odlok ministra za javna dela o uvozu petrolejskih derivatov; odlok iinančnega ministra o državni podpori družinam z mnogo otrok v zvezi z raz-
Sestanek Giano-Cincar Marko vič
Milan, 18. aprila, m. Sestanek med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in jugoslovanskim mijiistrom za zunanje zadeve dr. Cinear Markovičem bo (kot jc »Slovenec« že poročal) v soboto, 22. aprila v Benetkah. Razgovori bodo trajali dva dni. V zvezi s tein boelo prirejeni razni izleti in svečani sprejemi v mestu. Italijanski politični krogi pripisujejo temu sestanku občh državnikov veliko važnost, zlasti z oziroin na dogodke v Albaniji. Italijanski tisk poudarja, da bo ta sestanek služil učvrstitvi prijateljskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo in reševanju raznih problemov, ki se tičejo obeh držav. Italijanski tisk vidi v tem sestanku novo poglavje v sodelovanju obeh jadranskih držav.
delitvijo plinskih mask, in odlok delovnega ministra o položaju socialnih zavarovancev, vpoklicanih pod zastavo.
Zunanji minister George B o n n e t je poročal o podrobnostih diplomatičnega dela, ki so ga vlade zapadnih demokratičnih držav razvile takoj po zasedbi Češkoslovaške pri državah Vzhodne Evrope in ki bo verjetno že v teku tega tedna dobila svojo končno obliko. Znano je, kako je prišlo do tega, da sta Francija in Anglija dali jamstvi o njuni pomoči najbolj ogroženim državam Poljski, Romuniji in Grčiji. Francija in Anglija sta dali ta jamstva zaradi tega, da bi preprečili vsako presenečenje za časa, ko se vodijo pogajanja. Na osnovi načrta, ki je bil izdelan v Londonu o priliki obiska predsednika republike Lebruna, se zdi, da se bodo pogajanja razvijala v treh stopnjah.
Prva stopnja, ki se približuje kraju, ima namen določiti obliko podpore Sovjetske Rusije pri organizaciji varnosti Poljske, Romunije in Turčije. Pomoč Sovjetske Rusije sosednim državam bi se omejila po pariških vesteh na dobavo orožja in vojnega materiala ter surovin.
Druga stopnja, ki je, kakor se zdi, tudi že precej napredovala, je v tem, da se pomoč Sovjetske Rusije vnese v sporazume, s katerimi se bodo države za-padne Evrope zavezale priti državam vzhodne Evrope in Balkana na pomoč.
Kar se tiče pogajanj tretje stopnje, imajo ta pogajanja namen, da se sovjetski odnošaji dovedejo v skladnost s sistemom pomoči vzhodni Evropi.
Ministrski svet je na svoji današnji seji razpravljal o dopolnilnih ukrepih za narodno varnost, da se tako izgradi do kraja sistem varnosti Francije. Na dnevnem redu bodo mogoče tudi še finančna vprašanja, vendar se o tem ni moglo dobiti točnejših podatkov.
Italija odklanja Roose-velta, ker hoče Italijo in Nemčijo ožigosati kot »sovražnici človeštva«
Rim, .18. apr. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Rooseveltova poslanica, ki jo tisk demokratičnih držav poveličuje kot senzacionalen, dramatičen in odločilen dogodek za usodo sveta, je nov politični napadalni dokument, ki ga jo izdelal predsednik Zedinjenih držav v tesnem sporazumu z Anglijo in Francijo in ki jc naperjen proti novim silam v Evropi Nemčiji in Italiji. Roosevelt vidi v Nemčiji in Italiji državi, ki rušita evropski mir, kakor da bi sc na evropskem kontinentu razvijala zgodovina v najpopolnejši pravici, ako Italijani in Nemci ne bi rušili tega mednarodnega miril. Poslanica je naslovljena Berlinu in Rimu z otroškim namenom, da so postavi
London, 18. aprila, e. Danes popoldne je bila zopet seja angleške spodnje zbornice in so na seji poslanci vpraševali predsednika vlade Chamberlain a in razne ministre o stanju angleškega olioroževanja in o diplomatskih pogajanjih, ki so pravkar v teku.
Chamberlain je prvi odgovoril na več vprašanj o oboroževanju in izjavil, da mora Anglija vso storiti, da svoje oboroževanje čim bolj pospeši. Vojni minister II o a r e U e I i s h a jo izjavil, da angleške tovarno sedaj izdelujejo že dovolj pušk-strojnic za angleško armado. Vojno ministrstvo pa gradi vse primerne tovarno tudi v Kanadi.
O diplomatskih pogajanjih, ki so pravkar na dnevnem redu, je Chamberlain izjavil, da sc angleška vlada pogaja i raznimi vladami in tako tudi s sovjetsko vlado. Ker pa se ta pogajanja šele razvijajo, ne more podati nikakih podrobnih izjav o vsem tem.
Kini, 18. aprila. AA. Slefani. Davi ob 8.25 se pripeljala v Rim madžarski ministrski predsednik grof Teleky in zunanji minister grof Cza-ky s svojim spremstvom. Postaja je hi la bogato okrašena z madžarskimi in italijanskimi zastavami. Gosta so na postaji sprejeli in pozdravili Mossolini, Ciano, tajnik stranke Starace, minister za tisk in propagando Alfieri, podtajnik zunanje-
vprašanje, ali naj so prenaša šo naprej versajska krivica in »nemogoči vsaka revizija in vsaka misel obnovo v Evropi ali pa da bosta Rim in Berlin označena kot sovražnika človeštva. Dokumentu pa jemlje moralno vrednost dejstvo, da ne vsebuje niti ene besede v pogledu pravice. Roosevelt no vidi zla. ki ga lahko rodi taka poslanica ter zato pada na njega odgovornost enako kakor pada odgovornost na nekega drugega predsednika Zedinjenih držav. Roosevelt se no spominja, da jo ameriški senat odbil ratifikacijo versajske pogodbe, ker jo jo smatral za krivično in ker je bil mnenja, da bi mogla dovesti do novih nevarnosti, v katere so Amerika ni želela vmešavati. Toda pogodbo, ki so jo ameriški senatorji odbili, hoče zdaj Roosevelt vsiliti Evropi. Toda nova Evropa ve, da jo Roosevelt izdal poslanico samo zato, da bi odvrnil pozornost ameriškega javnega mnenja od notranjega političnega položaja.
Francoske skrbi radi varnosti Tangeria
Pariz, 18. aprila, b. Kakor »United Press« poroča, so francoski politični krogi v velikih skrbeh zaradi T a n g o r j a , ker 6talno prihajajo veeti o zbiranju španskih čet v lukali španskega Maroka in v španskih lukah ob maroški obali. Govori se, da namerava general Franco zahtevati Tanger za Španijo. Po vesteh, ki prihajajo iz Tangerja, se tamošnje prebivalstvo boji napada na Tanger, ker se koncentrirajo čete v Cadixu, Alicante in Malagi. Zadnja dva dni je prispelo v španski Maroko 12.U00 španskih vojakov.
izjave
Na neko vprašanje je državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, B u 11 e r, ponovil, da
je italijanski zunanji minister grof Ciano izjavil angleškemu veleposlaniku lordu Perlhu v liimu, da se bodo italijanske čete umaknile iz Španije takoj po slovesnostih zmage, ki bodo v Madridu po dosedanjih informacijah dne 15. maja.
B u 11 e r je na neko vprašanje tudi izjavil, da ni res, da bi španska vojska gradila utrdbe in letališča vzdolž Pirencjev in blizu Gibraltarja.
Kakor danes stvari stoje, britanski vladi ne preostaja drugega, nego da skupno s svojima zaveznicama nadaljuje potrebne korake proti even luninim iznenadenjem. To je enodašno mnenje vso angleške javnosti, zlasti še zaradi tega, ker se tudi v Španiji pripravljajo neki dogodki.
ga ministrstva Bastianini, rimski guverner in druge ugledne osebnosti. Gostoma je izkazala čast četa karabinierjev. Pred postajo je 6tal v vrsti oddelek italijanske liktorske mladine. Tam je bila ludi zbrana madžarska rimska kolonija. Velika množica je priredila madžarskima gostoma tople manifestacije. Gosta sta se nato odpeljala z avtomobilom v Villo Madamo, kjer so zanju rezervirani apartmani.
Grof Telcky je dal preko agencije Štefani izjavo za italijanski tisk. V njej pravi:
Sem iskren prijatelj Italije in občudujem Italijo že od mladega. Še preden sem mogel pojmovati veličino Italije in njen politični in kulturni pomen, so me intimne tradicijo družile z večno Italijo. Moj stric grof Aleksander Teleky jo bil Garibaldijev polkovnik. Gari baldi ga je tako ljubil, da jo po neki bitki na Siciliji menjal z njim srajco ter ga tako simbolno izvolil za brata. Naša družina hrani Garibaldijevo srajco kot dragocen spomin. Moj stric jo imel pa še drugo stvar, ki ga je spominjala na Garibaldija, namreč neko sve tilko, izdelano iz granate, ki je priletela v bližino vašega junaka, a na srečo ni ekspln dirala. Polkovnik Teloky je vzel to granate s seboj in jo spremenil v svetilko. V moji mladosti se mi je v luči te zgodovinske sve tilko kazala daljna in lepa dežela Italija dežela svobode in edinosti, ki so zanjo moj stric in mnogi madžarski rodoljubi prelili svojo kri. Minilo je mnogo let. Zasnnjeni de ček je postal vdriigif predsednik madžarske vlade, a njegovo navdušenje je doseglo vrhunec, ko je imel priložnost prvič spoznati močno novo Italijo, obnovljeno, v duhu fašizma in njegovega velikega voditelja. Tem čustvom živega prijateljstva se pridružuje tudi čut hvaležnosti vsega madžarskega naroda dn ta šistione Italija, še posebej pa do njenega velikega diioeja. S takšnimi čustvi prihajam v Italijo, veliko prijateljsko državo.
Predsednik .vlade Dragiša Cvetk o vič in dr, ,VIadislav Maček med časnikarji po sestanku.
ChanMinove
v angleški spodnji zbornici
adiarski obisk v Rimu
Grof Teleky poveličuje veličino Italije in tesno povezanost med obema državama
Sad iskrenosti in odločnosti
Belgrajska »Samouprava« v uvodnem Članku piše: »V takem razpoloženju vse jugoslovanske javnosti je treba ihkati razlage, zakaj je vlada g. Dragiše Cvetkoviča in njena izjava bila sprejeta s toliko simpatijami in odobravanjem. Vse je čutilo, da je na vlado prišel človek, ki hoče delati iskreno, odločno in odkrito... Ko bi vlada gosp. Cvetkoviča ne. bila nič drugega storila v našem javnem življenju, kakor da je ustvarila to ozračje zaupanja, bi si bila že s tem pridobila neprecenljivih zaslug... Toda sedanja vlada ni ostala le pri tem, da bi pripravljala primerno ozračje, marveč je šla na delo. Ustvarjen je osebni stik med predsednikom vlade in predsednikom Hhh, kar je imelo za posledico, da so izginili še zadnji, ostanki nezdrave psihoze in stalnih političnih raz- I prtij in da se je započelo vzajemno delo vseh, da se spravi z dnevnega reda naše najvažnejše in najbolj zapleteno politično vprašanje.«
Optimizem Je upravičen
»Jugoslavenski Lloyd« v Zagrebu piše med drugim: »S svoje strani še enkrat nagtasamo, da spremljamo te pogovore z °PH™*mom' Pečani, da po tolikih grenkih skusnjah v takih razmerah, kakršne so dandanes, ne more in ne sine več biti nobenega kolebanja, da ne gre več iskati kakih preprečevalnih sredstev, marveč je treba možato in odločno, s polno uvidevnostjo m odgovornostjo zajamčiti narodu in državi najugodnejše in najzanesljivejše pogoje za njihov prihodnji .raz- I voj ln napredek, kakor tudi za njihovo samoohranitev ter udejstvovanje v mednarodnem in gospodarskem tekmovanju.«
Resna stvar naj se resno obravnava!
šibeniška »Tribuna« piše o sedanjih pogovorih o novi ureditvi države ter pravi: »Čaka nas nekaj velikega za duhovni preporod Jugoslavije. In to je močna in iskrena volja odgovornih cun-teljev v naši državi za sporazum. Javnost ne pozna še besedila ali - imenujmo ga - kodeksa sporazuma. Vendar po pisanju našega časopisja vidimo, kdo tisto usodno, kar nas čaka. jemlje resno, kdo pa površno. Nočemo imenovati tistih nasiti časopisov, ki sta jim dve stvari najbolj važne v tem važnem času. Mislimo namreč, daje odveč ter dolgočasno, če kdo neprestano in včasih pretirano, včasih pa lažnivo našteva vse krivice, ki so bile storjene tej ali oni stranki, temu mestu ali tej pokrajini, ter vidijo edino rešitev v tem, da naj bi se načela razmejitev, parcelacija med Hrvati, Srbi in Slovenci. Drugi del našega časopisja pa priznava, da je dosti tega, kar naj se popravi, da pa je treba odstraniti vse, kar naj bi započelo nova »vprašanja«. To časopisje pa piše umerjeno It ne pozablja, da ne smemo niti za hipec pozabiti tistega, kar je najbolj bistveno, to je naša skupna celota, naša država, ki ne sme trpeti nobenega pretresa, da bi bilo ugodeno posebnim, plemenskih ali celo pokrajinskim zahtevam in ambicijam.«
Senator dr. Andjelinovič o sporazumu
Preteklo soboto je senator dr. Andjelinovič v Splitu imel politično konferenco, kjer je govoril o zunanjem in notranjem političnem položaju s posebnim ozirom na dogodke v srednji EvroP'-Glede sporazuma je dejal dr. Andjelinovič, da je vsebina tega sporazuma v novi ureditvi države ali bolie rečeno v reorganizaciji države. »Pri tem so postavljena tri vprašanja: 1. Kako naj bodo nove banovine zaokrožene. 2. Kako naj se decentralizira in izdela banovinska avtonomija. 3. Kako naj se na novo organizira osrednja oblast. To vse je'mogoče, izvesti tudi brez revizije ustave in brez konstituante, ako smo seveda vsi složni in sporazumni... Državna zgradba, ki sedaj počiva na razmeroma majhnem odstotku zadovoljnega ljudstva, bi razširila svojo podlago ter okrenila svoje temelje in država bi bila isto, kar je narod.«
Politika in politični diletanti
Pod tem naslovom je sušaški list »Primorje«, ki izhaja enkrat na teden, te dni prinesel članek, kjer med drugim pravi: »Hrvatsko politično življenje se mora otresti političnih diletantov, ki v danem trenutku morejo bili največji narodni škodljivci. Zgodovina in politični spomini nam jasno govore, da posamezniki vodijo narod. Ti odločajo njegovo usodo. Zato je narodova dolžnost, da izmed sebe vedno izbira najboljše med najboljšimi ter tem daje svoje zaupanje in jih podpira v njihovem prizadevanju. Narod, ki politični misli, mora tudi politično napredovati, ker tudi njegovi voditelji ne smejo drugače delati kakor politično, to se pravi, da s čim manj žrtvami za narod dosežejo čim večjo korist.«
Nemški Kulturbundi v Jugoslaviji
Novosadski »Dan« poroča o glavnem zborovanju nemškega Kulturbunda: »Glavno zborovanje Kulturbunda je poteklo zelo zanimivo. Glavni organizator nemškega Kulturbunda v severni Bački inž. Speitzer je obširno razlagal potrebo, da se vsi Nemci organizirajo v Kulturbundu ter pozval vse Nemce, naj pristopijo k temu društvu. Grajal je tiste Nemce, ki nimajo drugih idealov, kakor to, da se dobro najedo in napijo. Opozarjal je, naj si jugoslovanski Nemci jemljejo za vzgled Nemce iz Nemčije. — Za njim je govoril odvetniški pripravnik Franz Reit iz Odžakov, ki je naglasal potrebo, buditi narodno zavest med Nemci v okraju Odžaki, kjer je madžarski vpliv še vedno precej močan. Jugoslavija je prinesla osvoboditev tudi Nemcem, zato je dolžnost Nemcev, da stopajo ramo ob rami s Srbi, da branijo tudi svojo 6vobodo.«
Da bi zemljišča ne prehajala v tuje roke
Nemški narodni poslanec v jugoslovanski narodni skupščini Franc Hamm je te dni obiskal kmetijskega ministra g. inž. Bešliča ter se zanimal, kako se bo spremenila uredba o nepremičninah, kar menda zlasti zanima narodne manjšine v obmejnih krajih. Minister g. inž. Bešlič je povedal, da ima novi finančni zakon tri važna pooblastila, in sicer: 1. Vojni minister more v slučaju potrebe v obmejnih krajih po svojem prepričanju razlastiti zemljo. 2. Vlada je pooblaščena, da ob smrti kakega posestnika, ki je umrl brez naslednika, ki pa je bil kmečkega stanu, to posestvo razlasti za državo. Namen tega pooblastila je, da ne bi kmečka posestva prehajala v nekmečke roke, kar je zlasti važno za južno Srbijo. 3 Vlada je pooblaščena, da sedanjo uredbo »premeni. Novi načrt bo v najkrajšem času dokončan.
Glasovi listov o ponedeljskem sestanku v Zagrebu
Pred usodnimi odločitvami v Zagrebu
Po ponedeljskih pogovoril v Zagrebu je bilo izdano uradno sporočilo, ki o njeni sedaj piše vse jugoslovansko časopisje. Zaradi informacije naj podamo le nekaj mišljenj:
Kaj piše »Hrvatski Dnevnik«
Hrvatski Dnevnik, ki avtentično tolmači hrvatsko narodno politiko, jo o ponedeljskih pogovorih napisal uvodnik, ki v njem med drugim pravi: »Po današnjem sestanku je bilo za javnost izdano sporočilo, kjer jo rečeno, da sta si dr. Maček in Dragiša Cvetkovič drug drugemu dala svoje predlogo za konkretno rešitev vprašanja, katero sta obravnavala, torej tistega dela vprašanja, ki je naravni predpogoj za rešitev vsega vprašanja. Ob enem sta se domenila, da se še ta teden znova snideta in nadaljujeta pogovore, ko bosta te predloge pretresli obe stranki, ki sta na stališču sporazuma. Potemtakem je bil hrvatski predlog tudi uradno izročen, kar je brez dvoma sila važen dogodek v političnem življenju. Doslej so Hrvatom večkrat očitali, češ da ne vedo, kaj hočejo. Čeprav to ni bilo res in čeprav so Hrvati vedno vedeli, kaj hočejo, vendar je danes hrvatsko stališče konkretizirano, kar je vsekakor znamenje, da ti pogovori niso v oblakih, marveč, da so v njih obravnavana konkretna vprašanja. V sporazumu z združeno opozicijo od 8. oktobra so bili dognani le načelni pogledi o hrvatski narodni samobitnosti, odstranjena je možnost majo-rizacije in odločen postopek, ki naj bi zajamčil, da bo sporazum delo hrvatskega, srbskega in slovenskega naroda. Ker sta v pogovorih med dr. Mačkom in Cvetkovičem bili izven debate tako hrvatska narodna samobitnost kakor tudi enakopravnost hrvatskega in srbskega naroda pri odločanju o organizaciji države, in ker je. urejeno tudi vprašanje postopka za slučaj, da se doseže sporazum o konkretnih vprašanjih, sta obe strani načeli izdelovati konkretne načrte in predloge.
Z združeno opozicijo 8. gktobra leta 1937 ni bilo mogoče napraviti načrta o konkretnih odločitvah za organizacijo države zato, ker je bilo: najprej treba napraviti prve pogoje, da je tako odločitev sploh mogoče skleniti, pa tudi zato ne, ker še ni bilo volitev, ki so stranke nanje morale ili z novimi gesli. Danes pa, ko so se vse srbske stranke izjavile za sporazum in ko se je srbski narod s svojim glasovanjem izrekel za sporazum, je mogoče določiti tisto, kar naj bo sad stvarnega sporazuma. Združena opozicija, dasi se formalno ne pogovarja z mandatarjem Dragišo Cvetkovičem, vendar le ni izklučena od teh pogovorov, ker je v stalni zvezi z dr. Mačkom. Poučena je o pogovorih ter bo sodelovala, ko se bo delal odločilni sklep. Nato se uvodnik Hrvatskega Dnevnika peča z nekaterimi dogodki iz preteklosti ter pravi, kako so še leta 1937 nekateri napadali sporazum z združeno opozicijo, »čeprav je ta sporazum bil le izjava naravnih pravic hrvatskega naroda. Danes pa je stvar drugačna«. Nato pa govori o centralizmu ter pravi:
»Ni namreč res, da bi centralizma ne bilo mogoče mimo likvidirati. Pač pa je res, da sama korist državne skupnosti zahteva korenite spremembe, če se je kak sistem izkazal za takega, ki ga ni mogoče držati. A v teh 20 letih se je pokazalo, da 'Ceiltraližfim nima življenjske sile in da ga je treba za večno pokopati.«
Poročilo belgrajske »Politike«
Politika prinaša obširno poročilo o ponedeljskem sestanku. Ko je predsednik vlade časnikarjem prebral uradno sporočilo, je še dostavil: »Za-vas vem, da to ni mnogo, vendar je za sedaj dovolj.«
Ko so časnikarji vprašali predsednik vlade, ali že zvečer odide v Belgrad, je odgovoril »Ne, ne idem!« Ko so potem dr. Mačka vprašali, ali se bo sedaj vrnil domov v Kupinec, je odgovoril: >Ne! Šole so se začele, otroci in družina so že prišli v Zagreb. Mislim, da smo s tem opravili. Pustite naju še malo sama!«
Nato pa list prinaša svoje vtiske o ponedeljskih pogovorih. Takole med drugim pravi: »Ni dvoma, da so vsi dosedanji pogovori pokazali veliko odločnost na obeh straneh, da pride do sporazuma. Pogovori so v ozračju prisrčnosti in iskrenosti. Zato ti pogovori niso podobni kakemu barantanju ali pogajanju, marveč, iščejo le najboljšo rešitev, ki naj zadovolji posamezne in skupne interese... Kako velika je odločnost, da pride do
Proti prenosu kapitala čez mejo
Belgrad, 18. aprila. AA. Z odlokom finančnega ministra in v namenu, da se prepreči nedovoljen prenos kapitala čez mejo, je prepovedano prinašanje tisočdinarskih, petstodinarskih in sto-dinarskih bankovcev (za več kot 500 dinarjev) v našo državo. Dogaja se pa, da posamezne osebe o priliki prihoda v našo državo še dalje prinašajo s seboj efektivne dinarske bankovce, nekaterim pa skušajo pošiljati iste njihovi sorodniki iz inozemstva. Ker se strogo nadzoruje in onemogoča prinašanje dinarskih bankovcev iz inozemstva, se opozarjajo vsi zainteresirani, da obveste vse tiste, s katerimi imajo v inozemstvu zveze, naj jim pošiljajo denar v tujih valutah, v dolarjih, francoskih frankih, švicarskih frankih, angleških funtih, holandskih goldinarjih, belgah itd., nikakor pa ne v efektivnih dinarskih bankovcih, ki se bodo redno odvzemali in stavljali na blokirane račune brez možnosti skorajšnje uporabe.
sporazuma, je razvidno iz današnjega sporočila, kjer je rečeno, da bosta predložene predloge preučili obe strani, »ki stojita na sporazumu«. Politični krogi v tem vidijo še eno izjavo obeh strani o potrebi sporazuma. V poučenih krogih pravijo, da so vsi dosedanji pogovori upoštevali I>olitično samobitnost Hrvatov. Tej samobitnosti je treba dati primerno vsebino in prostor. To je vsekakor tisto, kar naj bi bilo predmet sporazuma. Politični krogi vele, da ne bo težavno določiti vsebino in prostor, ker niti hrvatska niti srbska stran ne gre s stališča kake razdelitve, marveč gre le za idejo boljšega zlaganja samobitnosti in delov v eno celoto.«
Predsednik vlade odpotoval v Belgrad
Zagreb, 18. aprila, b. Predsednik Dragiša Cvetkovič je snoči odpotoval iz Zagreba s konkretnimi predlogi dr. Mačka in se bo čez nekaj dni vrnil. V vseh vprašanjih se je dosegel sporazum, tako v vprašanju opustitve centralizma, v sodelovanju Hrvatov
v vladi itd. Posebno je poudarjena potreba likvidacija 20 letnega stanja, s katerim so Hrvati bili nezadovoljni in je država postala slaba. Že za časa bivanja Dragiše Cvetkoviča v Zagrebu je imela samostojna demokratska stranka več konferenc, danes zjutraj sta pa Večeslav Vilder in dr. Kostanovič odpotovala V Belgrad.
Belgrad in zagrebški sestanek
Belgrad, 18. aprila, m. Davi se je iz Zagreba vrnil v Belgrad predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič, ki se je te dni pogavarjal v Zagrebu z dr. Mačkom glede rešitve hrvatskega vprašanja. Pogovorom, ki jih je imel predsednik vlade v Zagrebu z dr. Mačkom, posveča tukajšnje jutranje in popoldansko belgrajsko časopisje veliko pozornost ter razčlenjuje vse važne izjave, ki jih je podal predsednik vlade glede rešitve hrvatskega vprašanja. Časopisje govori o razpoloženju politične javnosti, ki zvelikim zanimanjem sledi poteku razgovorov in pričakuje še nadaljnjih pogovorov med predsednikom vlade in dr. Mačkom z velikim optimizmom.
V zvezi s pogovori, ki jih je imel predsednik vlade v Zagrebu, so se danes v Belgradu sestali uglednejši demokrati. Sestanek so imeli v stanovanju bivšega ministra Milana Grola. Jutri se se-6tanejo predstavniki vseh srbijanskih opozicijskih skupin. Sestanku bosta prisostvovala tudi zastopnik bivše HSS dr. Jurij Šutej ter zastopnik bivše SDS Večeslav Vilder, ki je prispel dopoldne v Belgrad. Dr. Šutej je prispel z večernim vlakom.
Nove poštne naprave
Belgrad, 18. aprila, m. Kakor je »Slovenec« že poročal, je poštni minister dobii pooblastilo za najetje posojila 115 milijonov din pri Poštni hranilnici za postavitev novih avtomatskih telefonskih central v državi. Na predlog poštnega ministra je ministrski svet že predpisal uredbo za zgraditev novih in razširitev že obstoječih telefonskih central in omrežij mednarodnih telefonskih linij in brzojavnih naprav in poslopij za poštne potrebe. Poleg avtomatskih central v Celju in Kranju ee bodo zgradile avtomatske centrale že v Skoplju s podcentralo v Kumanovem, v Bi-tolju, Cetinju, Osijeku s jiodcentralama v Belem Manastirju in Dardi, na Sušaku z razširitvijo telefonskega omrežja do Senja, na Rab in Delnice
ter v Petrovgradu. Razširili se Eosta avtomatski centrali v Belgradu in Novem Sadu.
Razen tega se bo iz omenjenega posojila nabavil material za visokofrekvenčne naprave z veS relacij, med drugim za relacijo Belgrad—Ljubljana ter za linije Ljubljana—Maribor, Zagreb—Maribor, Zagreb—Celje. Sevnica—Zidani most. Iz posojila se bodo zgradila tudi jx>trebna poslopja. Med drugim se bo zgradilo novo poštno poslopje v Kranju. Nabava potrebnega materiala, izvršilna dela in zidanje novih ]x>štnih poslopij ee bo razdelilo tako, da se bo izplačevanje izvršilo skozi tri preračunska leta, in sicer 1939—1940 do zneska 45 milijonov din, 1940-41 do zneska 55 milij. in leta 1941-1912 do zneska 15 milij. din.
štipendije za slušatelje rudarskih fakultet
Belgrad, 18. aprila, m. Minister za gozdove in rudnike je predpisal pravilnik glede podeljevanja državnih štipendij slušateljev rudarskih tehničnih fakultet v Jugoslaviji. Po teh pravilih bodo lahko dobili stopendijo absolventi realnih gimnazij, ki so položili zrelostni izpit z najmanj dobrim uspehom in ki so redni slušatelji vseučilišč v Jugoslaviji. Prosilci morajo biti naši državljani.
Minister za gozdove in rudnike bo vsak zimski semester objavil, koliko državnih štipendistov bo lahko sprejetih s prihodnjim proračunskim letom. Prosilci Bodo morali vložiti prošnjo na oddelek za vrhovni rudarski, nadzor vjrnipifctrstvu za gozdove in rud-., nike s potrebnimi dokumenti. Pravico do štipendije, bodo imeli samo oni slušatelji, katerih starši ne pla-^ čujejo nad 200 din neposrednega davka letno. m>br' kandidatov bo vršil minister za gozdove in rudnike sam. Slušatelji rudarske tehnike, ki jim bo minister za gozdove in rudnike odobril štipendijo, bodo morali napraviti z ministrstvom za gozdove in rudnike pogodbo, s katero se bodo obvezali, da bodo takoj po končanih študijah odnosno po končani vojaški službi odslužili v državni službi dvakrat toliko let, kolikor so prejemali štipendije. Kdor ne bo hotel vstopiti v državno službo, bo ministrstvu za gozdove in rudnike moral povrniti denar z zakonitimi obrestmi.
Plače nestalnih monopolskih delavcev
Belgrad, 18 aprila, AA. Generalni ravnatelj uprave državnih monopolov dr. Josip Markovič je sprejel danes zastojjnika predsednika glavnega odbora Jugo-rasa Bogdana Djordjeviča in podpredsednika Mito Markoviča s člani delavcev tobačne tovarne v Nišu, organiziranih v Jugorasu, na čelu s predsednikom podružnice Jugorasa Jovanom Jovanovičem ter Se-limirjem Tirnaničem, inšpektorjem delavske zbornice v Skoplju.
V zvezi s tem obiskom je uprava državnih monopolov izdala vsem tobačnim postajam tole pojasnilo:
Nestalnim delavcem na tobačnih postajah, ki so v pretekli sezoni delali v teh postajah in zdaj spet delajo ali pa bodo spet sprejeti na delo, se mora za začetno mezdo določiti ona, ki so jo imeli v pretekli sezoni, v kolikor iste mezde niso že dosegli. Onim delavcem, ki so zdaj prvič na delu, ali pa ki bodo šele na delo sprejeti, se mora delavska začetna mezda določiti takole: Delavci do 18. leta starosti morajo prejemati po 15 din, delavci, ki so stari nad 18 let, pa 20 din na dan.
Poslanik Danske v Belgradu
Belgrad, 18. aprila. AA. Tukajšnje dansko poslaništvo nas je naprosilo, da objavimo tole sporočilo; Na mesto Heg Guldberga, ki se je vrnil na svoje službeno mesto, v zunanje ministrstvo v Kopenhagenu, je
gostavljen za odpravnika poslov kraljevine Danske v elgradu g. Mirner, ki je svoje službeno mesto že nastopil,
Nov ilirski grob v Kranju odkrit!
Kranj, 18. aprila.
V	Kranju vlada že ves teden nenavadno zanimanje za zgodovinska izkopavanja.
Ilirski grob na Zupančičevem dvorišču Ob izkopavanju navedenega ilirskega grobišča je bil g. dr. Ložar opozorjen, da ima gdč. Zupančičeva, ki stanuje v svoji, kakih 100 m oddaljeni hiši od najdenega grobišča (nasproti sokolskega telovadišča), shranjene doma posebne starinske predmete. G. dr. Ložar se je za predmete zanimal in ugotovil, da so približno iz istega časa, kakor so predmeti iz ilirskega grobišča. Ti predmeti so bili po izjavi gdč. Zupančičeve izkopani leta 1914 in se je že takrat zanimal zanje ljubljanski muzci. Med svetovno vojno so porabili na te najdene predmete, le gdč. Zupančičeva jih je še vedno skrbno hranila. Domneva se, da so bili ti predmeti izkopani na parceli gdč, Zupančičeve in da je bil tudi tukaj ilirski grob. Drugo zgodovinsko grobišče na Prahovem zemljišču.
V	torek opoldne je g. dr. Ložar zaključil razkola.___,i.: UM.	...i.l.i: I.uia
pdvrilljc ^IHIIIIC, ni jc knm uuniua UIBicnn ven iciv.
Vse nabrane predmete je skrbno zložil v zaboj in jih
je še danes nameraval odpeljati v Ljubljano, kjer bi jih v prihodnjih dneh zložili v oblike, ki so bile prvotno. Nekoliko pred drugo uro pa ga je opozoril zidarski polir g. Batič, da se je kar sam odkril nov ilirski grob. Zaradi razmehčane zemlje se je kakih 10 m vstran od že razkopanega zemljišča zrušila zemlja v izkopano podkletje in odkrila nov ilirski grob. Vrhu zemlje so se videle črepinje lončene posode in žare. Seveda sedaj še t>i odkopan ves grob. Ker grade hišo, bodo morali z izkopavanjem novo odkritega groba za nekaj dni prenehati, da se dogradi podkletje. Šele potem bodo razkopali na novo odkriti grob in razkrili njegove zanimivosti.
Ker so našli v hiši gdč. Zupančičeve podobne predmete iz istih časov in ker so našli zgodovinske predmete tudi v parceli Marijanišča in na zemljišču g. Mayra, je sedaj približno ugotovljena trasa, kjer so stanovali stari Ilirci. Ob gradnji ceste Kranj-Naklo bodo najčrž Je kaj odkrili. Sploh ie pričakovati, da bo proti tovarni Prešern pri razkopavanju zemljišč prišlo na dan šc lepo število izredno zanimivih zgodovinskih najdb.
Maršal Goring v Tripolisu pri obhodu častne čete. Poleg njega maršal Balbo.
Osebne novice
Belgrad, 18. aprila. AA. S kraljevim ukazom je premeščen za višjega veterinarskega svetnika v 4/2 na bansko upravo v Ljubljani Ivan Vandot, doslej pri okrajnem načelstvu v Novem mestu.
Belgrad, 18. aprila, ni. Pri ravnateljstvu drž. žel. v Ljubljani je napredoval v 4-1 za višjega svetnika Stanislav Stergar, svetnik 4-2.
Z odlokom pomočnika finančnega ministrstva so jsostavljeni: za poštnohranilnično uradnico 8. skup. pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani Ana Verdir, za računovodje 8. skup. Ivan Uranič, Dragotin Bano, Franc Krajšek, Julija Rojšek; v 9. skup. sta postavljeni Zora Uršič in Mila Modic.
Z odlokom finančnega ministra je prestavljen Franjo Lampe, višji monopolski oficial iz solarne v Pagu v tobačno tovarno v Ljubljani.
Belgrajske novice
Novi Sad, 18. aprila. AA. Danes dopoldne se je pripeljal v Novi Sad trgovinski minister Jevrem Tomič v družbi kmetijskega ministra Nikole Bešliča in belgrajskega župana Vlade Iliča.
Belgrad, 18. aprila, m. Davi sta se vrnila v Belgrad oba slovenska ministra, gradbeni mini-ter dr. Krek in minister brez listnice Snoj.
Belgrad, 18. aprila, m. V gradbenem ministrstvu bo jutri konferenca, katere se bodo udeležili vsi bani skupno z načelniki tehničnih oddelkov. Na konferenci bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki spadajo v resor gradbenega ministrstva.
Sv. Sava in Srbi
Preteklo nedeljo je patrijarh srbske pravoslavne cerkve v n ivzočnosti številnih odličnih mož pred grobom neznanega vojaka na Avali govoril tudi lele besede: »Narod, ki se je boril, da je ohranil svoje ime in svoje svetinje, tak narod zasluži, da ima v bodočnosti srečo in da ima tisto ulogo, ki mu je namenjena. Naš srbski narod je pokazal veliko vztrajnost za časa suženjstva. Obdržal ga je duh sv. Save. Srbskega naroda nlsla mogla uničiti niti zavojevalni vzhod niti perfidni zahod.«
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in hladneje.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno, padavine, hladneje.
Zcniunska vrem. napoved: Pretežno oblačno
ir, hladnejše vreme v vsej državi. Sem pa tjs dež. Snežilo bo y visokih gorah.
Doživljaji Slovenke v Albaniji
Slovenska trgovska zastopnica - priča zasedbe Albanije po Italijanih
Ljubljana, 18. aprila.
Govorili emo z neko Slovenko, ki je bila priča zgodovinskih dogodkov v Albaniji pred tednom dni. Je to gdč. I. T., ki jo Ljubljana pozna kot izvrstno trgovsko zastopnico. Vsak trgovec v Ljubljani je najmanj enkrat govoril z njo. Ta gospodična je imela naključje, da je bilo njeno zadnje službeno mesto v Albaniji ter je sedaj prišla v Ljubljano. Gospodična nam je pripovedovala:
»Lani v jeseni sem bila zaposlena kot bla-gajničarka na Dobrni. Nekaj dni pozneje sem brala v »Slovencu«, da iščejo dobro in izobraženo gospodinjo, ki zna tudi kuhati, za Albanijo in obljubljena je bila tudi lepa plača. Prijavila sem se in gospodar, ki je dal oglas v »Slovenca«, je bila baron Ktirchner, avstrijski Nemec, inštruktor albanske vojske ter poveljnik neke čete. Baron KUrchner je najbrž dobro vedel, da so slovenske kuharice in gospodinje najboljše in najbolj zanesljive, zato je dal oglas v slovenske časopise. Dne 1. oktobra 11)38 sem se sešla s svojim gospodarjem in z njegovo soprogo v Splitu v hotelu »Central«, kjer sem tudi prenočila. Nato smo se vkrcali na jugoslovansko ladjo »Srbint ter se odpeljali v Albanijo.
Bila sem 6 mesecev v Tirani
v službi pri baronu Kurchnerju. Gospodar in njegova gospa sta biLa zelo prijazna z menoj, imela sem dobro plačo in sein bila deležna velike vljudnosti. Zanimivo je, da sem v albanskem mestu izhajala s štirimi jeziki, ki jih obvladam, to je s slovenščino, srbohrvaščino, italijanščino in nemščino. Srbohrvatski jezik obvlada v Tirani skoraj sleherni inteligent, prav tako italijanski. Na dvoru kralja Žoga je bilo več nameščenk, to je kuharic, služkinj in sobaric, ki so bile Slovenke. S temi sem se pogosto sešia v raznih trgovinah ter govorila z njimi seveda slovenski. Kar uganila sem, da so ta dekleta Slovenke. Tirana ni kakšno gnezdo, kakor so pisali o tem mestu, temveč prav čedno, prijazno mesto, novi del Tirane pa je kar moderno urejen.
Ko 6e je ozračje v mednarodni politiki zaostrilo, sem po nasvetu izkušenih ljudi odšla na naš konzulat v Tirani s prošnjo za novo dovoljenje za bivanje v Albaniji. Povedal mi je, da ne smem več ostati v Tirani in da moram takoj odpotovati. Neki gospod na konzulatu pa mi je v srbohrvatskem jeziku povedal:
»Odidite čim prej, ker bo vsak čas izbruhnila vojna.«
Dejavno krščanstvo
Kakšno bodi naše zadržanje nasproti versko brezbrižnim in malodane brezvernim ljudem, se sprašuje velikomestni apostol, pokojni dr. Sonnenschein.
Na vsak način ne tako, da bi te ffetfgi-bali, kakor da so že obsojani, Ne $memo. jih obsoditi, preden sami sebe ne presodimo, kaj smo sami vredni. Ne obsojajte, da ne boste sami sojeni, je dejal naš Izveličar.
Preden hočemo, da bi bili tudi drugi dobri kristjani, moramo sami to biti. Kristjan, ki ni tako plemenit, resničen in pripravljen pomagati, kakor nekristjan, hudo pohujšuje ljudi in potrjuje tiste, ki ne žive s Cerkvijo v mnenju, da so boljši od kristjanov. Za kristjana, ki si ne prizadeva za krščanski red v svoji družini, čeprav vedno leta v cerkev, veljajo besede sv. Pavla: »Ako pa kdo za svoje, in zlasti za domače, nima skrbi, je vero zatajil in je hujši od nevernika.«
Kristjan mora s svojim življenjskim zgledom prepričevalno dokazati, da življenje s Cerkvijo človeka v resnici posvečuje in ga vodi na višjo stopnjo, kakor bi se mogel po-vzpeti do nje samo s prirodnimi sredstvi. Kristjan mora zato nauke pridige na gori jemati resno, naj se mu še tako zdi, da gredo preko meje prirodno dobrega; tako na primer notranjo svobodo od sovraštva, lakomnosti in skoposti, maščevanja in sebičnosti. Važna je tudi zahteva ljubezni do sovražnika in sicer ne hlinjene. Kako naj nekristjan ali pa brezverec spozna, da krščanstvo resnično človeka požlahtni, če tega ne zapazi na kristjanu? »Naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in tako slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«
Potem moramo moliti, zelo moliti, naj bi Bog ne dopustil, da bi nevernikom naše slabosti in grehi ne služili za povod, da vztrajajo v svoji neveri. »Sklenite, da ne boste dajali bratu spodtike ali pohujšanja«, beremo v pismu do Rimljanov. Molimo, da bi našim soljudem ne bil prizanešen tisti sveti strah, ki jih more zbuditi iz njihovega duševnega sna in lahkomišljenosti. Hvalo in češčenje Boga, za katerega prikrajšujejo Stvarnika brezverci, moramo sami nadomestiti s poglobljeno vero in predanostjo Bogu in s podvojeno ljubeznijo do našega sočloveka.
Če se tako ravnamo na tem svetu v skupnosti s tistimi, ki so Boga pozabili, potem bo naše življenje kakor luč, ki skrivno obdaja vse naše soljudi. Bo kakor angel varuh, ki hodi za njimi, kadar v nedeljo stopajo mimo naših cerkev, v katerih se doprinaša dar izveličanja. Naše življenje jih bo neopaženo, pa z vso gotovostjo prisililo, da si postavijo vprašanje o smislu svojega življenja. In če nas bodo ka; vprašali, ne bomo potem v zadregi, kaj bi jim odgovorili, ker bodo za našimi besedami stala naša dela. Takrat bo naš Gospod sam po naših ustih govoril. »Takrat ne skrbite, kako ali kaj bi govorili, zakaj dano vam bo tisto uro, kaj govorite. Ne boste namreč govorili vi, ampak duh vašega Očeia, ki bo v vas govoril« (Matej, 10t 19).
Dne 6. t. m., to je na veliki četrtek, sem odpotovala v l)rač. Nastanila sem se v hotelu, Takoj naslednje jutro, to je na veliki petek med peto in šesto uro zjutraj so italijanske čete pričele bombardirati mesto. Bila sem vsa preplašena. Naglo sem se oblekla ter sem z drugega nadstropja stekla v pritličje in klicala gospodarja hotela. Ta me je odvedel na varnejši prostor, to je v obokano kuhinjo, in mi rekel: »Gospa, pridite sem, da se ne pripeti kakšna nesreča I« Tam smo se tiščali vsi tujci. Šipe so vse popokale. Prav tako steklena vrata.
Če bi ostala v hotelu, bi bila nedvomno ta» koj mrtva.
V bližini in v isti ulici pa je bilo anglešiko poslaništvo, kamor sino se zatekli. G. angleški minister in njegova gospa sta bila zelo prijazna ter sta nam postregla s prepečencem in juho. Iz iste ulice nas je bilo okoli 300 preplašencev — tujcev in domačinov. Ta čas pa je že vdrla v ulico italijanska vojska ter streljala na levo in desno. G. ministrova me je tolažila v nemščini, ki jo je govorila seveda bolj površno, šeč: »Tukaj so angleška tla, sem Italijani ne bodo prišli!« Italijani pa so po ulicah klicali ženskam: »Spravite svoje otroke z ulice, nevarnost je tukaj. To je trajalo 6 ur. Bilo je nekaj strašnega. Na veliki petek ob 2 popoldne pa je bilo že vse mirno. V Draču 6em morala prebiti še eno noč, ker nisem mogla dalje. Dne 7, t. m. sem šla k poveljniku italijanske vojske v Draču in sem zaprosila za odhod v domovino.
Odhod iz Tirane
Italijanski poveljnik je bil zelo vljuden ter mi je naročil, naj odhitim po svojo prtljago, ker bo ladja takoj odplula. Albanec, ki mi je nesel prtljago v pristanišče, mi je precej drago zaračunal. Takoj nato smo stopili v čoln, vanj pa tudi kapetan italijanske potniške ladje »Brindisi«, ki je priplula iz Aleksandrije, in dva ladijska častnika. Peljali smo se zelo daleč in smo po polurni vožnji pristali pri ladji »Brindisi«, ki je bila sredi morja. V nekaj minutah je ladja odplula v smeri proti Splitu. Na ladji so me vsi izpra-ševali, kaj sem doživela v Albaniji, bili pa so do mene zelo prijazni ter me dobro postregli. Ladja se je ustavila najprej v Dubrovniku, kjer sta me sprejela dva komisarja, ki sta bila oba Slovenca. Tudi ta dva sta me zaprosila, naj jima pripovedujem o dogodkih v Tirani. Prav tako se mi je pripetilo v Splitu, kjer me je tudi sprejel policijski komisar in prosil za podatke o dogodkih v Albaniji. S pomočjo policije in albanskega konzulata se mi je posrečilo v Splitu zamenjati nekaj svojih albanskih frankov v dinarje. Nihče pa ni vedel, kako bo albanski frank v bodoče notiral. Ko sem dospela v Ljubljano, so mi odvrnili isto.
»Miinchener Beueste Nachrichten« objavljajo naslednje poročilo iz Varšave:
Varšava, 18. aprila. TG. Zunanji minister Beck je bil pretekli petek na gradu Spala pri predsedniku republike, da ga obvesti o sedanjem mednarodnem položaju ter o uspehih svojega potovanja v London. Trenutno med Poljsko in Anglijo ni nobenih pogajanj in za enkrat tudi nobeno poljsko vojaško odposlanstvo ne namerava v London, da bi se sporazumeli z angleškim generalnim štabom o obliki sodelovanja med obema armadama. Treba bo še nekaj časa, predvsem pa pogajanj z Anglijo. V varšavskih političnih krogih izjavljajo, da so poljske obveznosti napram Angliji omejene in pridejo v poštev samo za primer neizzvanega napada Nemčije na Anglijo,
Ine pa za primer angleškega napada na Nemčijo.
V Varšavi so mnenja, da je kakšna zvezna pogodba med Poljsko in Slovaško izključena, ker jo izključuje pogodba med Nemčijo in Slovaško.
Jasno so se v Varšavi izpovedali o veljavnosti poljsko-francoske pogodbe, ki je sedaj takšne narave, da stopi avtomatično v veljavo ne samo v primeru napada na Poljsko ali na Francijo, marveč tudi že v primeru, da bi se pojavile nevarnosti za takšen napad.
Glede angleškega jamstva za romunske meje izjavljajo v Varšavi, da je nastalo samo zaradi nervoznosti, ki je takrat zavladala po vsem evropskem vzhodu, ne pa zaradi kakšne stvarne nevarnosti prepričana, da bo mogoče doseli sporazum med Madžarsko iti Romunijo in sicer na ta način, da bo madžarska vlada odstopila od svojih zahtev po reviziji meja, medtem ko bo romunska vlada madžarskim narodnim manjšinam dovolila polne pravice. Poljska vlada v tem smislu tudi posreduje med Romunijo in Madžarsko ter bi smatrala za velik uspeh, ie bi dosegla, da pride do ustvaritve »prijateljskega t r i ko t a«. Temu diplo-matiinemu delu je služil tudi sestanek med romunskim zunanjim ministrom Ga-Jencom in poljskim zunanjim ministrom Beckom v Krakovu.
Poljska diplomacija razvija veliko delavnosti med baltskimi državami, ki jih hoče na vsak način spraviti v svojo bližino. Maršal Rvdz Smigly je povabil poveljnika estonskega generalnega štaba generala Laidonnerja na oiiisk na Poljsko. l'ri tej priložnosti bodo resni razgovori med obcpia generalnima štaboma. Poljska čuti, da ima v rokah ključ do varnosti v vzhodni Evropi. Baltske države prihajajo do tega spoznanja. Poljska diplomacija hoče In razpoloženje izkoristiti. Poljska diplomacija dela z vednostjo angleške diplomacije.
Varšava, 18. aprila. AA, Pat: Šef estonskega generalnega štaba Lajdoner je prispel s svojim pomočnikom snoči v Varšavo Na postaji, ki je bila okrašena z estonskimi in poljskimi zastavami, ga je sprejel in pozdravil maršal Rydz-Smigly, vojni minister
V Tirani sem imela udobno življenje. K našemu gospodarju so bili večkrat povabljeni albanski ministri in generali. Kuhinjo sem vodila sama, stregli pa so vojaki pod mojim nadzorstvom. Bil je povabljen tudi naš ataše, o katerem morem reči, da mi je dal za izvrstno postrežbo prav dobro napitnino.
Kakor Tirana, je tudi Drač prav lepo mestece. Ni res, da so Italijani Drač po|>olnoina razbili. Popokalo je le nekaj šip in zidov, drugače pa je Drač takšen, kakor je bil in !>o škodo prav lahko popraviti. Razen prestanega 6trahu, nisem s strani Italijanov doživela prav nič neprijetnega; nasprotno, vsi italijanski častniki in vojaki ter vse ladijsko moštvo je bilo do mene skrajno vljudno. Enako so bili tudi vsi jugoslovanski uradniki pozorni do mene, jaz pa 6em jim rada pripovedovala o dogodkih v Albaniji.
Koliko je vzel Zogu s seboj
Tirana, 18. aprila. AA. Albanska angencija poroča: Listi popisujejo trpljenje, ki ga je doživel albanski narod zadnja leta pod vladavino, ki se da primerjati z nekdanjim turškim režimom.
Zagreb, 18. aprila.
Danes je bilo XV. in zadnje kolo zagrebškega šahovskega turnirja. — Igrane so bile naslednje partije:
Schreiber : Pire. Ortodoksna obramba damske-ga gambita. Pire je uvedel teoretsko novost in je Imel Schreiber prednost. Toda Pircu je uspelo s precizno igro svojo pozicijo zboljšati in igro izenačiti. Kmalu sta se igralca sporazumela za remis.
Tomovič : dr. Vidmar. Ortodoksna obramba damskega gambita. Dr. Vidmar je potreboval samo še pol točke, da doseže prvo mesto, medtem ko bi Tomovič potreboval celo točko za naslov državnega prvaka. Tomovič se je potrudil v igri. Dobil je kmalu kmeta, toda dr. Vidmar je prodrl s svojo damo v nasprotnikovo polje in dobil kmpta nazaj. Ker bi končnica izpadla boljše za dr. Vidmarja,
Kaspsicki, general poljskega generalnega štaba Sta-bijevič, estonski poslanik v Varšavi Martens ter številne druge ugledne vojaške in civilne osebnosti Na postaji je bila postrojena častna četa.
Težavna pogajanja
s Sovjetsko Rusijo
Varšava, 18. apr. b. V informiranih krogih se trdi, da pogajanja s Sovjetsko Rusijo še niso končana. Največje težave so v tem, ker Poljska in Romunija ne pristaneta v nobenem primeru na neposredno sovjetsko pomoč, to je. da bi ruska vojska prešla čez romunsko, oziroma poljsko zemljo. Ti dve državi smatrata, da bi tak pristanek pomenil nevarnost za njihovo neodvisnost, kajti vprašanje je. kdaj bi in kako bi Rusija umaknila svojo vojsko s poljskega in romunskega ozemlja po končani vojni. Težkoče so tudi v tem, ker Poljska in Romunija ne pristaneta na to, (la bi Rusija mogln uporabiti njuna letališča za svoje zračno brodovje, katero naj bi po pogodbi poslala na pomoč Franciji in Veliki Britaniji. Poljska in Romunija se odločno branita, da bi Rusija mogla imeti za svojo kopno in zračno moč svoja oporišča na njihovem ozemlju.
Šanghaj, 18. aprila. AA. DNB: Japonci so davi zavzeli zdravilišče Kuling blizu Hankova. Oblegali so ga šest mesecev.
Kopenhagen, 18. aprila. AA. Štefani: Pri se-natorskih volitvah je vladna radikalno socialistična stranka pridobila 5 mandatov, konservativci so izgubili 2. liberalci pa tri mandate.
Pozor!
Listi prinašajo tudi podrobnost o begu kralja Zoga in njegovih najbližjih sorodnikov, ki so odnesli s seboj 23.50» zlatnikov iz zaklanice finančnega ministrstva in 20.(100 zlatnikov iz drugih blagajn. Potrjujejo tudi, da so oškodovali blagajno albanskega Rdečega križa. Albanska vlada ho intervenirala po diplomatski poti, da so ji ta denar vrne. Albanija prihaja vse bolj in boij v novo dobo življenja.
V e r 1 a c i, novi predsednik albansko vlade, ki ga je imenovala Italija po zasedbi Albanije,
se je Tomovič zadovoljil z večnim šahom. S te. si je dr. Vidmar z 10 in pol točke osvojil prve nagrado in naslov šahovskega prvaka Jugoslavije za leto 1939. V zadnjih osmih kolih je dosegel 7 in pol točke!
Vidmar ml. : Preinfalk. Preinfalk se je branil z meransko obrambo damskega gambita. Vidmar ml. je izkoristil prednost belega in z dobro igro dobil damo za kvaliteto in s tem spravil nasprotnika v izgubljen položaj. Nato je Preinfalk partijo predal.
Broder : Lešnik. Francoska igra konjem na d2 na tretji potezi. Broder je dobil dva kmeta in Lešnik je partijo predal.
Petek : Avirovič. Petek je zamudil celo uro in zaradi tega ni mogel igrati otvoritve dovolj pazljivo. Igra je bila prekinjena in ker je imel Avirovič dva kmeta več, je Petek moral partijo predati.
Rožič : Kalabar. Sicilijansko v scheveningen-ski varianti. Rožič je napadel na kraljevem polju. Dr. Kalitbaj- se je pravtidoo branil. V nadaljevanju si je pozicijo zboljšal, Rožič, ki je pozneje spregledal potezo, je bil prisiljen, da se preda.
Koslič : Vukovič: Knrakanova otvoritev. Kn-stič je dobro začel. V središnici je prodrl z damo in si osvojil kmeta. Vukovič je izkoristil svoje dnbro postavljene figure in dobil kmeta nazaj. V končnici dam in trdnjav sta se zedinila na remis.
Končno stanje točk: dr. Vidmar 10 in pol, Tomovič 10, Vukovič, Kostič. Schreiber 9 in pol. Pire, Vidmar ml 9, Preinfalk 8 in pol, Broder, Avirovič 8, Lešnik 7 in pol, Filipčič 6, Petek 5 in pol, Furlani, dr. Kalabar 4. Rožič 1 in pol.
Nocoj je bilo zaključno slavje ter so bile razdeljene nagrade v navzočnosti častnega predsedni ka Zagrebškega šahovskega kluba, bivšega senat nega predsednika dr. Mažuraniča. Prva nagrada je znašala 3000 din. druga 2000 din. tretja 1500 četrta 1200, peta 1000, šesta 800, sedma 000, osma 400 din, Prav tako je dobil najboljši amater Avirovič posebno nagrado 300 din.
Letošnje državno prvenstvo je bilo zelo napeto in zanimivo. Vse borbe so bile težke in ogorčene. To ee vidi posebno iz tega, ker ni nihče izšel neporažen. Dr. Vidmar je po dolgem presledku pokazal spet svoje odlične šahovske kvalitete.
V četrtek. 20. t. m., bo na zagrebški radijski postaji šahovsko predavanje s temo »Novi šahovski irvak Jugoslavije«. Predavanje bo ob 18.15.
V Belgiji še ni vlade
Bruselj, 18. aprila. AA. Havas: Po avdienci p. belgijskemu kralju je predsednik vlade Pierlot izjavil novinarjem da so socialistični ministri po glasovanju na socialističnem kongresu odstopili. Jutri ho Pierlot začel nova posvetovanja o sestavi vlade dveh strank.
London, 18. aprila. A A. DNB.: V tovarni za izdelovanje kablov v Woolwichu stavka 9000 delavcev. Mornariško ministrstvo ie poslalo v tovarno svoje ljudi, da odpeljejo že izdelane kable.
Dne 29. aprila t. 1. ob otvoritvi zagrebškega velesejma bo izšla posebna številka »Slovenca«, ki bo posvečena Zagrebu. Naklada te številke bo podvojena. Oglase za zagrebško šte-vilk<^»Slovencj^	pri
upravi^^t^ul^ani.
Oglase pa tudi lahko naročite pri vseli naših zastopnikih, podružnicah po Sloveniji in pri vseli oglasnih zavodih po Jugoslaviji!
Oglašujte v »Slovencu«, ki je vodilni in dale< najbolj razširjeni dnevnik Slovenije!
Najčistejša belina je
R A D I O
m
belina
Konec šahovskega turnirja v Zagrebu
Dr. Milan Vidmar šahovski prvak Jugoslavije
»Prijateljski trikot" med Poljsko, Madžarsko in Romunijo
Nemško poročilo o delovanju poljske diplomacije
G&Sp&daMtvo
Zborovanje čebelarjev v Celju
Celje, 17. aprila.
V Obrtnem domu v Celju se je zbralo v nedeljo okrog 120 delegatov Slovenskega čebelarskega društva, ki so prisostvovali 42. rednemu občnemu zboru. Zborovanje je vodil predsednik Josip Verbič iz Ljubljane, udeležila pa sta s" ga tudi banovinski referent za kmetijstvo g. Okorn in zastopnik okrajnega glavarstva, kmetijski referent g. Siter. Predsednik jo najprej podal poročilo o delu v preteklem letu ter omenil, da se odboru mnogo kje očita, da vzhodni det naše domovine zanemarja. Nato je govoril o načrtu gospodarske štiriletke. Veliko potov, vlog, posredovanj, skrbi in sitnosti je imel odl>or z nabavo sladkorja za prehrano čebel. Pri svojih prizadevanjih je društvo imelo pomoč kr. banske uprave in ministra dr. Kreka. V nekaterih predelih banovine so imeli dobro čebelarsko letino, vendar ta pridelek ni zadostoval čebelam za zimsko prehrano. Društvo jo izdalo 20.000 reklamnih letakov, priredilo medeni teden, priporočalo uživanje medu po radiu in po časopisih. Društvo je iskalo tržišča za med v drugih banovinah in v inozemstvu, vendar ni imelo uspeha. Nato je omenil, kako se jo odbor trudil in prizadeval, da bi z.boljšal društveno upravo, ki so jo čebelarji upravičeno grajali.
Sledilo je poročilo tajnika, ki ije orisal delo društva v preteklem letu. Ena glavnih njegovih nalog je bila, da čuva zdravstveno stanje naših čebel, škrbi za vzrejo dobrih plemenskih matic in vzdržuje čiste čebelne družine. Društvo je organiziralo preglede čebelnjakov, prirejalo predavanja, organiziralo ob priliki proslave 20-letnice društvenega obstoja v zvezi z mariborskim tednom razstavo, ki je imela lep uspeh, in sploh z vsemi sredstvi delalo za povzdigo našeca čebelarstva. Število opazovalnih postaj je v preteklem letu za dve naraslo in jih jo sedaj 32. Odbor je posvečal
svojo pažnjo tudi vnovčevanju medu in voska. V tem pogledu pa delajo proti koristim čebelarjev tisti čebelarji, ki prodajajo po mnogo prenizki ceni. V splošnem pa prihajajo vsi do prepričanja, da Ik> mogoče urediti prodajo medu in voska ter vzdržati primemo ceno le polom zadružne organizacije.
Lansko leto je bil tudi ustanovljen sklad za zavarovanjo škode, ki jo povzročajo čebelne bolezni. Urejen in objavljen je bil tozadeven pravilnik in letos bo društvo izvršilo organizacijo tega zavarovanja. To bo zopet le v korist čebelarjev, ki so bili dosedaj mnogokrat težko prizadeti po čebelnih boleznih povzročenih škodah.
Odlior je tudi sodeloval pri sestavi čebelarskega zakona, ki čaka sedaj da ga kmetijsko ministrstvo izda. Svojo skrb jo posvečalo društvo tudi propagandi za uporabo medu. Društvena čebolar-na je priredila medeni teden in izdala primerne propagandne letake.
Pri slučajnostih se je vnela zelo živahna debata, v katero so posegali vsi člani z vso pozornostjo Kakor smo videli, sta bili na občnem zboru dve struji in sicer čebelarji-kmetje in čebelarji-uradniki. Prišlo je do pravih sporekanj, ki so povzročila po dvorani pravo ogorčenje, zlasti proti odboru. Mnogo je bilo občnih zborov v Celju, toda takega občnega zbora pa še ni bilo. Padali so očitki, natolcevanja itd. Posebno pa je bilo poudarjeno, da je čebelarstvo kmečka ustanova, zato naj služi predvsem revežem, predvsem kmetu. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor, v katerega so bili izvoljeni Babnik Janko, Petelin Albin, Franc Klun, Peterlin Alojz, Prelog Franc, Šumeljak Fr., Suhadolc Jernej. Nov odbor je bil izvoljen s 70:40 glasovi. O. prof. Verbič ter še nekaj članov starega odbora je bilo izvoljenih za častne člane.
Občni zbor Zadružne gospodarske banke v Ljubljani
Včeraj dopoldne je bil občni zbor Zadružne gospodarske banke. Predsedoval je podpredsednik banke g. dr. Josip Voršič, ki je v svojem poročilu ugotovil, da se novo poslovanje banke ugodno razvija, kar prihaja do izraza v povišanju novih vlog ter zlasti v povišanju donosa bančnih poslov. Tudi likvidacija starih poslov se ugodno razvija. Je pa zaradi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov ovirana likvidacija kmečkih terjatev, katerih ima banka za okrog 50 milijonov din in ki so po uredbi postale dolgoročne.
Uspeh starega in novega poslovanja dokazuje tudi to, da bo banka letos vrnila vlagateljem 4% specijelnega rezervnega fonda, in sicer na ta način, da bo 2% izplačala v gotovini, 2% pa prenesla nazaj na stare vloge. Skupno bo upnikom specijelnega rezervnega fonda letos vrnjenih 3.46 milijonov din in se torej znesek specijelnega rezervnega fonda, ki je bil v zadnjih dveh letih upnikom vrnjen, zviša na 9.29 milijonov. 2-odslot-no kvoto specijelnega rezervnega fonda, ki bo letos'izplačljiva v gotovini, bo začela banka izplačevati s 1. majem t. 1.
Občni zbor je predloženo bilanco odobril ter sklenil, da bo banka na prednostno delniško glavnico izplačevala od 1. maja 4-odstotno prednostno dividendo.
Pri volitvah upravnega sveta sta bila poleg dosedanjih članov gg. dr. Joža Basaja, dr. Josipa Voršiča, dr. Josipa Dermastia, Matka Curka, Konrada Gologranca, Franca llrastelja in dr. Frana Schaubarha na novo izvoljena gg. Ignacij Vok, trgovec, v Ljubljani, in Vinko Kožuh, nadzornik Jugoslovanske tiskarne in knjigarne, družbe z o. z. V nadzorstvo so pa bili izvoljeni dosedanji člani gg. Bogumil Remec, Josip Burgar, Maks Cukala, Martin Steblovnik in dr. Stanislav Zitko.
Bilance
Samotext, d. d. v Zagrebu (Samoborska tekstilna industrija). Ustanovljena 1935. Glavnica 3.0, bilančna vsota 3.2, investicije v novogradnje 1:26 milijona din.
Obnova, jugoslovanska založniška družba, Zagreb. Bilanca za 1937: glavnica 0.14, bilančna vsota 4.9, bruttodonos 0.35, izguba 0.06 milij. din.
Hag, trgovska d. d., Zagreb. Glavnica 8.0, bilančna vsota 9.07 (8.9), dobiček 0.24 (0.54) mil. din.
Liin, tvornica železnih sodov, kovinskih proizvodov in kisika, Zagreb. Glavnica 2.5, bilančna vsota 20.3 (19.2), čisti dobiček brez prenosa 0.446, s prenosom 0.74 (0.59) milij. din.
Kontinentalno d. d. za trgovino z železom, Zagreb. Računski zaključek za dobo 1. julija 1937 do 31. decembra izkazuje pri glavnici 1.0 in bilančni vsoti 26.5 milij. din, čistega dobička 0.44 mil. din.
Stolin. tekstilna industrija, d. d., Vukovar. Glavnica 2.0, bilančna vsota 8.3 (5.04), bruttodonos 5.4 (3.2), čisti dobiček 0.217 (0.119) milij din. — Spada v BaCin koncem.
*
Telefonski kabel Belgrad—Maribor zopet na dnevnem redu. 2e dolga leta je aktualno vprašanje telefonskega kabla Belgrad—Maribor in ponovno smo morali že poročati o dovoljenih kreditih za zgradbo tega kabla ter so bile razpisane v ta namen celo dve licitaciji. Vprašanje kabla pa vendar še danes ni rešeno. Sedaj pa se zanj zanima, kot poroča Jugoslovenski Kurir, 6am finančni minister, ki je zahteval, da se mu predloži obširen referat o tem vprašanju. Z ozirom na to pričakujemo, da bo telefonski kabel Belgrad— Maribor zo,pet enkrat aktualen.
Uradniški sklad. Uradniški sklad za 1938 izkazuje 187.05 milij. din dohodkov, od tega znašajo mesečni prispevki 134.05 milij. din, obresti pa 19.5 milijona din. Izplačane pokojnine so dosegle 138.8 milijona din, osnovni glavnici pa je bilo pripisanih
Do 25. aprila
imate še čas, da si pridobite pravico do ene od
301 bogatih nagrad
vrednih nad 150.000 din
ki bodo razdeljene med stare in nove naročnike »Slovenca« z žrebanjem dne 29. aprila 1.1.
Nagrade so:
1 motorno
1.	I	>Krem?arjeva< mlatilnica,
2.	2	Šivalna stroja,
3.	5	radijskih aparatov,
4.	4	nevestine bale,
5.	10	moških ali ženskih koles,
6.	20	žepnih ali zapostnih ur,
7.	4	lepe harmonike,
8.	5	»Lesce« plugov,
9.	5	bran,
kolo Ardie 125 ccm.
10.	50 knjižnih zbirk,
11.	50 raznih skupin kuhinjske posode,
12.	50 skupin razne porcelanasto in steklene namizne posode,
13.	5 zlatih nalivnih peres,
14.	50 kosov različnega blaga za obleke, rjuhe itd.,
15.	39 raznih drugih nagrad, ki jih bomo še objavili.
Izletna pisarna OKORN, Ljubljana, Frančiškanska ul. 3, je poklonila za
nagradno žrebanje ..Slovenca"
zastonj lepo potovanje z avtobusom v Rim,
ki bo trajalo od 14. do 21. maja. - Srečni nagrajenec bo moral priti le v Ljubljano, odkoder bo izpred nebotičnika odhod ob 8 zjutraj, 21. maja pa se bo s potovanja vrnil v Ljubljano ob 23. - Potovanje, ki stane sicer 1860 dinarjev, bo za srečnega izžrebanca brez stroškov.
Ne odlašajte niti dneva, ampak postanite takoj naročnik »Slovenca«! Sreča vas čaka!
Film velike ljubezni in požrtvovalnosti, film prekrasnih posnetkov lepe francoske rivijere, lilm dramatičnih in napetih prizorov, drama o ljudeh, ki žive od ogabnih in temnih poslov izsiljevanja, od intrig in raznih podlosti..»
Jeanne Bollel In Jean Galand
I
Izsiljevalci
Premiera danes ob 16.,
19., 21.
uri.
• KINO UNION Tel. 22-21
ConrtuTveldt v DaPetem pustolovnem filmu Fenomenalna karijera viteza, ki z enako lahkoto in eleganco obvlada sabljo, jezik in žensko srce Danes ob 16., 19. in 21. uri	KINO SLOGA tel. 27-30
49.9 milij. din. Tako je osnovna glavnica narasla že na 498.3 milij. din, od tega je znašala naložba pri Drž. hipotekami banki 487.9 milij. din, tekoči račun finančnega ministrstva pa 11.1 milij. din.
Z veza industrijcev v Ljubljani. Občni zbor Zveze industrijcev za našo banovino bo leto« dne 28. aprila ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu je poslovno poročilo, računski zaključek za 1938, poročilo nadzorstva in odobritev proračuna za 1939. Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo čez eno uro občni zbor v 6ejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo brez ozira na število navzočih članov.
Novo vodstvo gostilničarskega združenja v Mariboru. Kakor smo že poročali, je bil v ponedeljek občni zbor združenja gostilničarskih podjetij v Mariboru. Občnega zbora so se udeležili predsednik Zveze gost. združenj v Ljubljani Majcen, ravnatelj Putnika Loos kot zastopnik Tujsko prometne zveze in Mariborskega tedna, obrtni referent dr Senekovič kot zastopnik mestnega župana in vodja mestnega turističnega urada Zorzut. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik kavarnar Aleksander Klešič, podpredsednik re-stavrater Alojz Majcen, člani uprave: hotelir Po-vodnik, kavarnar Šerec, restavrater Lisjak, gostilničar Krajh, restavrater Kimensvenger in gostilničar Verzel; namestniki: kavarnarka Katica Golob, gostilničarja Jarc in Boezzio. Nadzorstvo gostilničar Honigmann, kavarnarja Mastnak in Majcen Franc; namestnika gostilničarja Resnik in Starman. Častni odbor: Plešič, Šerec, Majcen Alojz, restavrater Spatzek, hotelirka Marija Zemljič in 1'erhavec. Pri slučajnostih so bili prejeti sledeči predlogi: Pri občini bo združenje podvzelo korake zaradi pavšaliranja občinske trošarine; člani združenja, ki posojajo koncesijo raznim društvom za njihovo prireditve, se v bodoče najstrožje kaznujejo; Združenje naj zaščiti gostilničarje-najemnike pred prevelikim izrabljanjem po hišnih lastnikih.
3Cyj* to i
ik postanite takoj naročnik »Slovenca«! ,
Lastništvo ..Slovenca" j
porabljenih v Evropi v enem leti
Pred ustanovitvijo privilegirane industrijske banke. Kot poročajo iz Belgrada, je v kratkem pričakovati rešitve vprašanja našega industrijskega kredita. To vprašanje hoč<;jo merodajni bel-grajski krogi, kot smo že večkrat imeli priliko poročati, rešiti z ustanovitvijo neke privilegirane industrijske banke. Ta načrt je bil v industrijskih krogih zelo različno sprejet, slovenska industrija v splošnem zanj nI mogla biti navdušena že po dosedanjih izkušnjah, ki jih naše gospodarstvo pri takih zavodih ima.
Pogajanja s Poljsko. Pričakovati je, da se bodo trgovinska pogajanja s Poljsko začela v drugi polovici maja. Pogajanja se bodo začela takoj po sestanku jugoslovansko-nemško mešanega odbora, ki bi moral biti v prvi po.lovici maja. — V zvezi s tem se pripravlja tudi ustanovitev Jugoslovan-sko-poljske trgovinske zbornice. Kakor poročajo iz Belgrada, bo ustanovna glavna skupščina zbornice dne 28. t, m. v Belgradu.
Podaljšanje roka za izprenicmbo platišč na obstoječih tovornih vozilih. Minister za gradbe g. dr. Miha Krek je podaljšal rok za izpremembo platišč pri tovornih vozilih do 31. marca 1940 (ta rok je moral biti že večkrat podaljšan). Na predlog tehničnega oddelka more gradbeni minister za državne in banovinske ceste prepovedati promet s tovornimi vozili, ki nimajo predpisanih platišč po čl. 18 uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1939 na cestah, na katerih je zgornji ustroj izdelan kot sodobno cestišče iz betona ali asfalta ali na novo zgrajenih državnih cestah.
Rudnik in topilnica v Mežici. Do leta 1921 je bil rudnik svinčenocinkove rude v Mežici in topilnica svinca v Žerjavu last avstrijske družbe Blei-berger Bergwerksunion. Leta 1921 je pod jetje prešlo v last angleškega kapitala, v last londonske družbe Central European Mineš Ltd. Po priključku Avstrije Nemčiji je nemški kapital kupil zopet to podjetje (to posnemamo iz članka dr. Mirka La-merja, profesorja zagrebške Ekonomskokomercial-ne visoke šole, objavljenega v prvi številki nove, 14 dnevno revi je Jugovzhodni Ekonomist, katero izdaja Pester Lloyd).
Nova delniška družba. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo osnovanje delniške družbe Signal v Belgradu z glavnico 1 milijona dinarjev. Pri vpisu se plača 200 din na delnice, v nadaljnjih 30 dneh pa zopet 300 din, ostanek 500 din se plača v Ireh mesecih. Vpis traja do 18. aprila. Ustanovni občni zbor dne 19. aprila.
Nova delniška družba. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo ustanovitev delniške družbe Kalij z glavnico 1.10 milij. din (1000 delnic po 1000 dinarjev imenske vrednosti. Ustanovitelji družbe so R Pile, D. Hochner, Vasa Jovanovič, dr. E. Tartalja in dr. V. Garašanin. Glavni delničarji 60 Francozi in Nemci: nemška Kalisindikat in iran-coska Socicte des potasse iz Muholusa.
Italijanski tujskoprometni urad »Enil* bo te dni odprt v Belgradu.
Zvišanje diskonta v Belgiji. Dne 17. aprila je Belgijska narodna banka zvišala diskontno obrestno mero od 2.5 na 4%.
Švicarska narodna banka. Izkaz Švicarske narodne banke z dne 14. aprila kaže v primeri z izkazom za 6. aprila zmanjšanje zlatega zaklada za 83 na 2548.9, deviznega pa za 1.5 na 247.2
Borze
18. april.
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80
V zasebnem klirngu je ostal angleški funt ne* spremenjen na 236.10—139.90.
Tudi nemški čeki 60 ostali nespremenjeni ni 13.70—13.90.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31 bl„ v Bel« gradu 29.90—30.60.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,354.750, v Belgradu 4,165.000 din. V efektih je bilo prometa v Belgradu 1,254.000 din.
Ljubljana — Tečaji s primom?
Aires 103.625.
Amsterdam 100 h. gold..... 2348.25—2386.2o
Berlin 100 mark ...... 1776.12—1793.88
Bruselj 100 belg. ...... 743.25- 755.25
Curih 100 frankov...... 995.00—1005.00
London 1 funt....... 207.12- 210.32
Newyork 100 dolarjev ..... 4408—4468.00 Pariz 100 frankov ..... 116.92— 119.22 Trst 100 lir........ 232.95- 236.05
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.8075, London 20.8725, Newyork 446, Bruselj 74.925, Milan 23.45, Amsterdam 236.725, Berlin 178.50, Stockholm 107.62, Oslo 104.90, Kopenhagen 93.20, Sofija 5.40, Varšava 84, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.205, Buenos
Vrednostni papirji Vojna Škoda g
v Ljubljani 449—451.50 v Zagrebu 445—450 v Belgradu 453—453.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.50—99.50, agrarji 60—61, vojna škoda promptna 449—451.50, begluške obveznice 87.50 do 88.50, dalm. agrarji 87—88, 8% Blerovo posojilo 98—99, 7% Blerovo posojilo 89—90, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100. — Delnice: Narodna biftka 7400—7500, Trboveljska 185—195.
Zagrfeb. Državtoi papirji: 7% invest. posojilo 99.25—99.75 (99), agrarji 61 blago, vojna škoda promptna 445—450 (452), dalm. agrarji 87 blago, 4% severni agrarji 60—61 (61), 8% Blerovo posojilo 98—99 (98), 7% Blerovo posojilo 90 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100 (99), 7% stab. posojilo 98.50 blago. — Delnice: Priv. agrarna banka 216 blago, Trboveljska 155—175 (155), Gut-mann 35 blago, Sladk. tov. Osijek 85 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.50 denar (98.50), agrarji 59.25—59.50 (59.50), vojna škoda promptna 453—453.50, begluške obveznice 8S—89.25, dalm. agrarji 87—87.25, 4% severni agrarji 59.50 (59.50), 7% Blerovo posojilo 89.50—89.75 (90, 89.75). — Delnice: Narodna banka 7450 blago, Priv. agrarna banka 216 blago (brez kupona).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji.
Sombor. Oves: bač., srem., slav. 150—152.50; Ječmen: bač. okolica Sombora 64—65 kg 160 do 162.50, sremski 160—162.50; Koruza: bač. prompt. 96—98; fižol: bač. beli 2% 275—280. Tendenca
neizpremenjena. Promet srednji.
.......................................................................................................................................................................................
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otekom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zaneslivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Živinski sejmi
v Šmarju pri Jelšah, dne 11. aprila t. 1. Voli I. vrste 4.50—5.50 din, voli II. vrste 3.50—4.50 din, voli III. vrste 2.50—3 cjin, telice I. vrste 4—5 din, telice II. vrste 3—4 din, telice III. vrste 2—3 din, krave I. vrste 4—5 din, krave II. vrste 3—4 din, krave III. vrste 2—3 din, teleta I. vrste 5—6 din, teleta II. vrste 4—5 din, prašiči špeharji 9—10 din, prašiči pršutarji 7—9 din za 1 kg žive teže.
—	Goveje meso I. vrste prednji del 10—12 din, goveje meso II. vrste 8—10 idin, goveje meso III. vrste 6—8 din, svinjina 14 din, slanina 15 do 16 din, svinjska mast 18 din, čisti med 20 din, neoprana volna 15 din, oprana volna 30 din, goveje surove kože 10 din, telečje surove kože 12 dinarjev, svinjske surove kože 8—10 din za 1 kg.
—	Pšenica 250 din, ječmen 200 din, rž 200—250 din, oves 200—250 din, koruza 150 din, fižol 300 din, krompir 100—150 din, seno 50—80 din, slama 30—40 din, jabolka I. vsrte 400 din, II. vrsta 300 din, pšenična moka do 325 din, koruzna moka 200 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—4.50 din za 1, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5—7 din za 1.
milij. frankov. Istočasno so se zmanjšala posojila banke, nadalje obtok bankovcev za 21 na 1720 in obveznosti na žirovnih računih za 87.7 na 1317 milij. frankov.
Slovenski planinci na balkanskih gorah
Pogled s Koraba (2/64 m) proti Albaniji.
Na jugu naše države se širijo visoka in prostorna gorovja, ki so splošno jako malo poznana. Že v poletnem času jih posečajo le bolj redki planinci, pozimi pa večino teh planin in gorskih vrhov še ni prestopila noga planinskega smučarja.
Zveza planinskih društev kraljevine Jugoslavije, ki ima sedež v Ljubljani in v kateri je včlanjenih danes li planinskih društev z okroglo 30 tisoč člani iz vseh delov države, se je v sporazumu z ministrstvom za telesno vzgojo naroda odločila, da odpošlje letošnjo pomlad manjše število najodličnejših planincev-smučarjev v Južno Srbijo, da presmučajo in prehodijo najlepše in najvišje tamošnje planine. Izbrala si je gorovje Šar-pla-nine, Rudoke in Vratca-planine ter veličastnega Koraba, ki se raztezajo zapadno in južno od Skoplja ter mejijo na najjužnejšem delu ob Albanijo. Ves ta gorski greben, ki se dviga v splošnem od 2000 do 2700 m, je v nižjih predelih dokaj strm, razoran z globokimi soteskami, ki so jih napravili hudourniki in deroče reke, v višinah pa poteka mirno in položno. Iznad teh gorskih grebenov se dvigajo poedini vrhovi, med katerimi je najvišji Korab s svojimi 2764 m.
20 urno smučanje čez šar-planino
Tehnično pripravo te planinsko - smučarske ekskurzije je poverila Zveza PD Slovenskemu planinskemu društvu, ki je opravilo to delo temeljito in premišljeno tako, da so se mogli podati udeleženci na pot v soboto, dne 1. aprila t. 1. Vseh udeležencev je bilo 17, od teh 11 iz Slovenije, 1 iz Zagreba, 3 iz Beigrada in 2 iz Skoplja. Ekskurzija pa je pritegnila še dva kmečka domačina iz planinske vasi Lisac pri Tetovem, ki sta se naučila odlično smučati kot nosača na planinsko postojanko Popova Šapka. Iz Skoplja je krenila planinska družba z avtobusom do Tetova in v podnožje Ljubotina do vasice Stare Selo. Odtod se je povzpela do planinske koče Društva planinara Južne Srbije pod Ljubotinom (1650.m) ji}, še. isti dan na vrh (2496 m). Naslednji dan, rano zjutraj se je pričela prva in najtežja tura cele ekskurzije. Planinski smučarji so se povspeli na grebene Šar-planine, ki se dvigajo v vrhove in padajo zopet v sedla in gorske doline v višinah od 2100 do okroglo 2600 m. Skoraj brez vsakega počitka je planinska odprava presmučala dve tretjini poti do Črnega vrha (2587 m), kjer sta jo zatekli noč in megla. Ni kazalo drugega, kakor da je nadaljevala pot še isto noč, kar ji je bilo olajšano, ker je kmalu nastopila mesečina. Po strmih in zamrznjenih sneženih pobočjih so naši planinci presmučali podnožje vrha Kobilice (2528 m) ter se spustili v gorsko dolino ob izvirih Tetovske Bistrice, ki je bila že brez snega ter dospeli ob eni uri ponoči v vasico Vešala (1270 m). Na tamošnji orožniški postaji je bilo zanje žp vse pripravljeno, pa tudi v skrbeli, ker niso prišli zvečer. Od hudega napora 20 urnega smučanja preko gorskih grebenov in vrhov naši planinci kar niso imeli nobenega teka, četudi jih je čakala imenitna čorba
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
in pečena jagnjetina. Po trdo zasluženem nočnem počitku so naslednji dan nadaljevali turo preko Velikega Jelaka do planinske koče na Popovi Šapki, ki je center postranskih smučišč, kakršnim ne najdemo kmalu para v naših krajih in celo ne v Alpah. Veselo jih je pozdravila številna družina športnih smučarjev, ki so imeli ta dan na Popovi Šapki smučarske tekme. Kljub težki turi, ki je bila prestana, je v družbi vladalo najboljše razpoloženje, to še posebno, ker se kljub veliki nevarnosti ni pripetila na poti niti najmanjša nesreča in nezgoda. Veseli so naši planinci prihodnje jutro zgodaj nadaljevali pot v planine proti Tur-činu ali Aleksandrovemu visu (2704 m) in preko ogromnega in romantičnega okrešlja Vojvodine (vrhovi okrog 2600 m) na prostrano nad 15 km dolgo in široko planoto Šutmana (okroglo 2200 m), ki se razprostira ob vrhovih Rudoke in Vraca-planine. Pogled se jim je odprl na ogromne gmote Korabskega pogorja, ki meji na .Albanijo, na desno pa so plavali pogledi proti zahodu na planine in brda, ki se spuščajo proti Črnemu Drimu in Prokletijam. Očarujoč je bil pogled preko teh raz-sežnih sneženih poljan, ki so se valovito dvigale v položna brda in doline in padale v dolinske kotle, obsevane in pobarvane od žarkov popoldanskega zahajajočega sonca.
Ze v mraku je prispela ekskurzija do orož-niške postaje pod Džaf Kadisom na višini okroglo 1800 m. Koča je bila zatrpana s snegom, ki je napolnil tudi notranje prostore, tnko da so naši planinci prebili noč ob kuhanju čaja, poleganju po
mokrih tleh in prestrezanju plohe kapelj, ki so padale od stropa, nad katerim se je v podstrešju tajal sneg. Kljub temu ni bilo slabe volje. Sončno jutro prihodnjega dne je pozdravilo našo planinsko smučarje že na diru po prostranih pobočjih proti gorskemu kotlu, kjer so se stekali v višini 1600 in gorski potoki ter se zlivali v globok in deroč hudournik rečice Deaf Kadiš. Pri težavnem preskakovanju potoka so pomagale skale, ki so štrlele iz vode in smuške palice. Prijeten počitek pri gra-ničarski karavli na toplem soncu in mala južina sta pripomogla, da je ekskurzija jadrno mahnila preko goratega grebena Kara Mustafe v drugo dolino pa zopet v breg preko grebenov in dolin končno na gorski hrbet Uedinjenja ali po arnovt-sko Šilo Vert (2049 m) pod Korabom, kamor je prispela ob popoldanskih urah. Divni razgled proti dolini Radike in Mavrovim Hanom na vzhodu, šar-planinskim vrhovom na severu ter Bistrici in romantičnemu Rabatu na jugu je napravil počitek še posebno prijeten. Imenitno je ta dan delovala naša planinska kuhinja ter okrepila moči za zadnji naskok.
Na Korabl
V	petek, 7. aprila zjutraj jo drsela veselo razpoložena planinska družba navzgor ob obronkih Bele Čuke po prostranih snežnih poljih v podnožje kralja južno-srbskih gora Koraba (2764 in), ki je točno 100 ni nižji, kakor naš Triglav. Družba je bila naravnost prijetno razočarana, ko je po triurnem zložnem vsponu s smučkami dosegla najvišji vrh. Takrat pa so se začuli z albanske strani topovski streli. Naši planinski smučarji so bili mnenja, da veljajo rojstvu otroka albanskega kralja. Toda še isti dan, ko so se povrnili v ka-ravlo, so zvedeli, da je Italija vkorakala v Alba nijo. Nehote so bili priče zadnjega dneva svobodne albanske kraljevine.
V	jadrnem smuku se je planinska ekskurzija po opravljenem delu vesela, zdrava in odlično razpoložena vračala v dolino, kamor je prispela že popoldne. V mali gorski vasici Ničpur jo je pričakoval poveljnik graničarskih čet korabskega okoliša. Sledil je prijeten tovariški večer, ki ga je dvignila ljubezniva pozornost in postrežljivost domačinov — obmejnega čuvarja naše domovino. Drugo jutro je bilo Vstajenje: planinska družba je s posebnim občutkom prisostvovala bogoslužju v mali cerkvici. Zvečer jo jo poseben avtobus pripeljal v Skoplje, od koder so odšli planinci zadovoljni in srečni na svoje domove.
ALDUS ferpenfinovo milo
varuje Vaše perilo!
DoMva se povsod!_Pazile na ime ftlftns!
Velesile na morju
Anglija se hitro pripravlja na obrambo svojega prvenstva na morju
Anglija, oz. Velika Britanija je — morje! Že stoletja so Angleži vajeni svojo domovino gledati na velike razdalje, čez svetovna morja. Brez popolne varnosti morskih poti njihovo gospodstvo razpade. V Aziji so tisoči njihovih ljudi in milijoni njihovih zakladov. Pot do njih in njim v domovino pa polje po morjih. Zalo je že stoletja vsa angleška vojaška in diplomatska politika usmerjena v ta edini cilj, ki spremlja vso njihovo gospodarsko delavnost: vnrnost na morju. Sedanji zaplet med velesilami jih ni našel tako nepripravljene. Pogled v pomorsko oborožitev velesil nam daje naslednjo sliko:
Anglija ima 12 oklopnic, ki niso nič drugega kot dobesedno plavajoče trdnjave. Najboljši med njimi sta »Nelson« in »Rodney«. Nadaljne oklopnice, 7 po številu, so v delu, pred kratkim pa jo vlada napovedala zgraditev dveh hovili. Štiri
Pogled s Popove Šapke na Sar planino (Kobilica 2528 m).
Zborovanje Pax Romane v Švici
Na poti v Sarnen
Ze smo prekoračili reka Ren in stopili na švicarska tla. Vojaka stražita most, korakata s puško na ramenih, toda nas ne vprašata, kam hočemo. Lichtenstein je namreč po svetovni vojni v carinski uniji s Švico, kar je morda edino rešila v današnjih dneh to državico, da je še samostojna.
Čudovita je švicarska zemlja. Gore visoke, vse snežene, a tako blizu, da bi jih lahko prijel Kristalno čista jezera in tako značilne švicarske hiše. Ka hodim skozi mesto Buchs, ne morem iz starodavne ulice. Zdi se mi, da so postavljene kulise pred menoj. V Buchsu stopimo v vlak, ki drvi ob Walenskemu jezeru, Vierwaldstattskcm, in na obeh straneh nas spremlja gorska veriga. Tu sega sneg prav do železniškega tira, tam pada visok slap globoko v doliho. Ni čudna, da so vse železnice na električni pogon, ko je toliko vodne sile v Švici.
Zurich je največje švicarsko mesto, z lepimi stavbami, z množico vil v akolici.
Komaj napravimo nekaj korakov po mestu, že zaslišimo z druge strani ccste: »Zivio Slovenija! Živijo Jugoslavija!« To so znanci iz lanskega kongresa »Pax Ramane«, ki je bil na Bledu. Kratkih slovenskih stavkov, ki so se jih bili naučili pri nas, še niso pozabili. Duhovni voditelj iz Luxcm-burga nas je opazil in duhovni voditelj švicarskih študentov p. Raincr. Takoj moramo z njima, da nam pokažeta akademski dam, moderno stavbo švicarskih študentov. Svetle sobe, krasno opremljene čitalnice, sobe za igre, velika knjižnica m zbo-rovalna dvorana, ki je obenem tudi kapela. Kapela je največji prostor, a trikrat ali štirikrat pregra-jen, tako, da se lahko dvorana pa potrebi zveča ali zmanjša. Hiša je samo trinadstropna, vendar pa ima dvigalo. V tem domu ni stanovanj, ampak le prostor, kjer se študentje zbirajo. Mnogo se jih vozi na predavanja in v domu imaja prijeten prostor za študij in počitek.
Čez nekaj ur izstopimo v najlepšem mestu, vsaj pravijo, d" je najlepše mesto Švice, v Lucer-nu. Okrog jezera so postavljene krasne paiače —
Slovenski velikonočni žegen, ki ga je delegacija »Slov. dijaške zveze« izročila ministrskemu predsedniku v Liechtensteinu ter ustanovitelju »Pax Romane« župniku Tschnorju.
zdi se mi, da sploh ni reveža v Švici. Malo dalje ob jezeru nas opazija še duhovni voditelj P. R. abbč Grcmond, administrativni tajnik P. R., Rudi Salat in še več znancev iz lanskega kongresa. Popoldne sedemo na vlak vsi in se odpeljemo v Sarnen.
Sarnen je švicarska vas ob Sarnenskem jezeru z mestnim značajem. Krog in ktog je abdana od gora. Tu je ie angleška delegacija, francoska, bol-
garska, indijska, poljska, belgijska, holandska, litvanska, švicarska seveda, luksemburška. Pogrešamo pa nemško, italijansko, češko, slovaško, hrvatsko.
Prvo zborovanje
Zvečer začne zborovanje in ga vodi prvi podpredsednik »Pax Romane« inž. Tepež, predsednik Slovenske dijaške zveze. V nagovoru poudari važnost Pax Romane za današnji čas, njeno veliko poslanstvo in uspehe. Če je danes adpovedalo vse, če se nam zdi, da drvi svet dosledno v pogubo, mora Pax Romana zastaviti vse sile, da ga reši propada, da mu pokaže tisto resnično in edino rešitev v bratski, v Kristusovi ljubezni med narodi. Člani Pax Ramane, ki so zbrani iz vsega sveta na teh študijskih dneh, hočejo to ljubezen poglobiti, jo širiti in storiti vse, da bo zmagala.
Nato govorita še stebra Zax Romanc, Rudi Salat o načinu dela na študijskih dneh in abbe Gre-mond o duhovni strani P. R. »Vsi zdaj gavorite, ker Vas vse v srcu nosim«, je očetovsko dejal duhovni voditelj P. R- On je resnično naš oče — dober, skrben za vsakega posebej. Brez njega si ne morem P. R. predstavljati. »V srcu Švice smo sc zbrali,« je še gavoril, »v gorski vasi, kjer vlada mir, ki ga je tako malo danes v svetu. Vsakdo bo poročal v svojih organizacijah in marsikdo bo dobil novih pobud za delo v svoji deželi. Pax Romana jc pacifistična organizacija, v mirnem, lepem mednarodnem sodelovanju hoče graditi mir. Ni to reprezentančna organizacija, ampak je delovna skupnost.« Ko se naš abbč spomni, koliko, delegatov letos ni. ki so bili lansko leto še na Bledu, mu jc resnično hudo.
Za tem pozdravi zborovanje še voditelj švicarskih katoliških akademikov dr. Hackhofer. Govoril jc, da zboruicmo na zgodovinskih tleh švicarske republike. Tu so sc zbrali in sklenili ustanoviti švicarsko konfederacijo. Za P. R. so to zgodovinska tla, ker je tu deloval kat kaplan ustanovitelj župnik Tschnor.
Potem je inž. Tepež zaključil prvo zborovanje. Prijateljski razgovori med zastopniki narodov pa so utihnili šel pozno v nač.	ip-
na jnovejše imajo 16 cm terske topove in odrine jo 42—45.000 ton vode. Zvišanje tonaže je začela Anglija izvajati takrat, ko se je Japonska obotavljala zmanjšati tonažo svojih vojnih ladij.
Francija ima 7 oklo|>nic. Japonska 9, Nemčija 4, Italija 4 in Združene države 15. Po sedanjem oborožitvenem načrtu bo Anglija v treh letih imela 24 oklopnic.
Anglija zaradi svojih razdalj tudi najbolj čuti potrebo, da so njena letala na morju kakor doma v svojih pristaniščih, da se z morja spuščajo na polete in na odprtem morju spet pristajajo in se zalagajo s pogonskimi sredstvi. Zato ima tudi največ matičnih ladij za letala, namreč 6. Zadnja taka ladja, »Are Royal« more prevažati 60 leta! in jim služiti za domače letališče. Plove s hitrostjo 31 vozlov na uro in je oborožena s 4.5 cm topovi. Nadaljnih 5 matičnih ladij je v delu in za šesto so pripravljeni krediti v letošnjem preračunu. Tako bo Anglija kmalu imela 12 matičnih ladij, t. j. dvakrat toliko kot Francija, Združene države. Japonska, Italija in Nemčija skupaj. Nobena velesila na matične ladje ni |>olagala tolike važnosti kot Anglija, ki bo mogla po izvedbi teh svojih načrtov z odprtega morja poslati na nadmorske polete 500 Ielal na enkrat — celo zračno brodovjo Še v začetku 1. 1938 je mogla s svojimi 5 takratnimi matičnimi ladjami prepeljati jx> morju samo 250 letal.
Tudi glede križar k in torpedovk je Anglija na prvem mestu, ima pa seveda tudi po fiiorju največje razdalje, ki bi jih morala braniti Ima 61 križark od 4.700 do 10.000 ton. Združene države jih imajo 39, Japonska 23, Francija 18, Italija 15 in Nemčija 6. Poleg tega se v angleških in avstralskih ladjedelnicah gradi 21 novih križark, letos pa se jih bo začelo še 12 (štiri od spomladi, osem pa je bilo naročenih zadnje dni). V treh letih Ik> Anglija mogla razdeliti po svetovnih morjih 94 križark.
S številom in močjo torpednih rušil-cov pa angleški pomorski strokovnjaki niso zadovoljni. Po vojni jih je Anglija imela 400, danes jih ima samo še 166, 33 pa jih je v delu. L. 1938 ni naročila nobene nove torpedovke, kar ni ostalo brez ostre kritike in vlada je za letos naročila dve flotilji rušilcev, ki bodo odrinili po 3000 ton vode in pluli s hitrostjo 38 vozlov na uro, vsak bo imel tudi po 4 cevi za izstreljevanje torpedov in po več 4.7 cmterskih topov. V treh letih lo imela 230 torpednih rušilcev, vendar pa bodo v tem Združene države pred njo.
Tudi glede podmornic je ostala za dru gimi velesilami, ker je v Angliji dolgo prevladovalo mnenje, da proti torpedovkam podmornica ni tako resno orožje. Vsled tega ima Anglija danes samo 52 podmornic, 17 pa jih je v delu. Nemčija jih ima 81, Italija 123, Japonska 70. Prednost angleških podmornic pa je v tem, da lahko dalj časa vztrajajo pod vodo.
Namesto podmornic pa ima Anglija 199 modernih torpednih čolnov in več ostalih bojnih ladij za spremstvo trgovskim parnikom. Poleg tega bi v primeru nereda na morju ob velikih l>lovnih progah stražarili torpedni rušilci izpod 1500 ton, katerih glavna prednost je — velikif hitrost. Pomorski oborožitveni program predvideva tudi zgradbo 20 spremljevalnih ladij popolnoma nove vrste.
Istočasno, ko spuščajo v morje vedno nove enote, pa ladjedelnice delajo noč in dan pri moder niziranju starih ladij. Osebje »Royal Navy« (kra ljevske mornarice) šteje s častniki vred 125.000 mož, v primeru vojne pa bi to število takoj posko čilo na 500.000. Admiraliteta se upravičeno |x>naša. da ima mornarica najbolje organizirano upravno službo.

Posebno pazite, kaj bolnik pije >
Če Vam je le mogoč6, dajte mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo
ono z rdečimi srci.
Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zalite vajte naš brezplačni prospekt v katerem imaip mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
P. Gemelli — častni doktor univerze v Sofiji
Pred kratkim je bolgarska univerza v Sofiji praznovala 50 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je bil p. Agostino Gemelli, rektor magnificu* univerze Srca Jezusovega v Milanu, imenovan za častnega doktorja filozofske fakulteta.
2}ho£ute novice
Koledar
Sreda, 1,9. aprila: Leon IX., papež; Konrad Askulski. Mlaj ob 14.35, Herschel napoveduje lepo
vreme.
Četrtek, 20. aprila: Neža Montepulčanska, devica.
Novi grobovi
+ Terezija Rozman. V Ljubljani je v torek popoldne ob pol 3 pri svojem bratu, prevzv. gosp. škofu dr. Gregoriju Rožmanu, umrla njegova najstarejša sestra Terezija v 78. letu starosti. Pogreb bo v četrtek ob pol 3 popoldne izpred škofijskega 'Ivorca na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luči Prevzv. gospodu škofu naše globoko so-žaljel
-f- V Ljubljani je včeraj izdihnila svojo dušo gospa Frančiška l>apajne, soproga zasebnika. Pogreb bo v četrtek ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta 105 na pokopališče v Dravljah. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- V ljubljanski Splošni bolnišnici je umrl gospod Franc Rupert, poštni poduradnik v pok. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujoči gospe soprogi in hčerki naše iskreno sožalje!
•j" Marija Goleš roj. Grebene. Na belo nedeljo, 16. aprila 1939, je v Novem mestu za vedno zatisnila oči gospa Marija Goleš, ko je pravkar spolnila 82. leto svojega življenja. Njen rajni oče je bil pisarniški nadoficial v Novem mestu. V mladih letih je kot vneta pevka pridno sodelovala na kapiteljskem cerkvenem ko-ru. Pozneje se je poročila z izbornim urarskim mojstrom Francem Golešein, ki je bil tudi mu-/ikulično zelo izobražen in je igral več instrumentov, zlasti še klavir in fagot, pa tudi pri orglah je včasih nadomestoval tedanjega orga-nista Krausa. Žal, da jc Goleš umrl že 1. 1916. Vdova Marija je od tedaj stanovala pri svojem bratu, g. Karlu Grebencu, upokojenem deželno-sodnern svetniku. Blagopokojnn Mariia Goleš je bila globoko verna in v resnici pobožna. Več let je bila tudi voditeljica in provincijalka tretjega reda. Mnogo let — prav do smrti — je bila naročena na nedeljskega »Slovenca« in na več naših nabožnih listov. Posebno veselje je imela do cerkve. Ker zadnja leta ni mogla več v cerkev, jo ie to zelo žulostilo. Toliko bolj pa si je prizadevala, da je doma goreče molila in prejemala sv. zakramente. — Vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje; zaslužni blago-pokojni Mariji pa želimo kar najlepše plačilo nad zvezdami I
+ V Senožečah pri Postojni je umrl g. Šturm Emil, posestnik in gostilničar. Pokopali so ga preteklo nedeljo na senožeškem župnem pokopališču. Na zadnji poti je priljubljenega moža spremilo številno občinstvo. Blag mu spomin! Žalujočim naše sožalje!
da je kuhinjska čokolada Mirim iz najboljših sestavin napravljena.
- 1 MIRIM |
KUHINJSKA | ČOKOLADAd ocj)
Zborovanje obrtnikov v Št, Vidu nad Ljubljano
Preteklo soboto jc bil občni zbor Združenja iestnih 6trok v Št. Vidu nad Ljubljano, ki ga je vodil predsednik g. Šenk. Zbornico za TOI je zastopal zbornični svetnik g. Ivan Šimenc. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Erjavcc, za podpredsednika pa g. Šenk. Med razpravo so razni govorniki kritizirali zvišanje mitnine in so naročili upravi združenja, naj se potrudi, da bi se mitnina znižala, če 6e že ne da popolnoma odpraviti. Svojo zahtevo so utemeljevali s tem, da kupujejo V6e svoje potrebščine pri ljubljanskih trgovcih, ki itak že plačajo pri uvozu mitnino, tako da jo potem oni plačajo indirektno dvakrat. Trditve ljubljanskih mojstrov, da podeželski obrtniki konkurirajo mestnim, niso točne, ker imamo nešteto primerov, ko mestni mojstri izvajajo veliko večjo konkurenco kakor pa podeželski. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se učna doba vajencev podaljša na tri leta in pol in 6icer samo za to združenje. Razpravljali so tudi o starostnem zavarovanju, o reorganizaciji združenj, iušmarstvu in drugih perečih obrtniških zadevah. Na V6a vprašanja je zborovalcem odgovoril zastopnik zbornice za TOI g. Šimenc, nakar je predsednik zaključil občni zbor.
«
—	Novoimenovani poštni ravnatelj v Ljubljani g. Jože Štukelj je včeraj prevzel svoje posle.
—	Sejem v Luknvici. Živinski in kramarski ^ejem v Lukovici bo 27. aprila. Dogon živine je lovoljen samo iz kamniškega okraja, iz neogro-/.enih krajev.
—	Razpis službe nadlogarja. Pri okrajnem na-čelstvu v Novem mestu se razpisuje mesto zvaničnika III. skupine oziroma zvaničnika - dnevničarja nadlogarja po banovinskem proračunu. Od prosilcev 6e zahteva razen splošnih pogojev za sprejem v službo, da so dovršili najmanj enoletno gozdarsko ali ustrezno logarsko šolo, ki daie kvalifikacijo za zvaničnika v gozdarski stroki, in da imajo fizično sposobnost za take vrste službo. Za postavitev na položaj zvaničnika III, skupine prihajajo v poštev le oni kandidati, ki morejo poleg teoa izkazati dve leti prav dobro ocenjene dnevničarske službe v isti stroki. Prošnie je vložiti pri kraljevski banski upravi v Ljubljani najkasneje do 10.
ma'a_1 Uničevalci kraljevske rože. Ko takole človek poroma na Sv. Katarino in Grmado, lahko vidi kako «o nekateri vandalski izletniki divji na kraljevsko rožo. Režejo kar cele veje in nosno
, ,'j J_____ T iitKIiann mnotfo lenega cvetja
* K r 1V d J UUUIV) , --.)--------- -
kraljevske rože, »Daphne Blagaianc«, V nedeljo sta bila Katarina in Grmada naravnost zasedeni od izletnikov. Mnogim časti šli 60 mimo lepe rože, toda drugi 60 rezali vejice. Ako računamo, da je bilo v nedeljo najmanj 300 izletnikov — bilo jih jo veliko večl —, ko bi vsak odrezal samo eno cvetje, nastane na ta način samo en nedeljski dan velikanska škoda za to rožo, ki drugače vživa v vrhniških krajih in gozdovih vse drugačno varstvo.
—	Društvo slovenskih obrtnikov v Slov. Bistrici ima svoj občni zbor 23. aprila ob 9 dopoldne v prostorih gostilne Tomažič.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Za 360 din potovanje v Pariz morete napraviti, ker vas vožnja tja in nazaj ne stane več, če potujete z motociklom, ki porabi 3 litre bencina na 100 km, a kljub temu dosega hitrost preko 100 km na tirol Taka vozila, a tudi večja, ki dosegajo s 6vojo jakostjo vprav bajne brzine, si boste imeli priliko ogledati prihodnji teden v Ljubljani, ko bo otvorjen I. Motosalon Motokluba Ilirije v veliki dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Ne zamudite prilike in oglejte si to zanimivo razstavo.
—	»Putnik« priredi 28. in 29. junija popularni izlet v Benetke s posebnim vlakom in posebnim parobrodom za 160 din za osebo. Ker jc število omejeno, opozarjamo že danes na veliko ugodnost ter sprejemamo prijave v vseh hiljetarnah »Put-nika.t
—	Okrog 400 m blaga je nakradel v tovarni »Jugobruna« v Kranju. Pred dnevi je opazil nočni čuvaj tovarne »Jugobruue«, da je nesel neki preddelavec iz skladišča v suknjiču zavit predmet, katerega je nameraval odložiti v skrit kraj poleg stranišča. Zadeva se je nočnemu čuvaju zdela sumljiva in je pogledal, kaj je pred-deiavec odložil. V suknjiču je našel zavito
okrog 20 m izdelanega blaga, na kar je nočni čuvaj takoj opozoril ravnatelja tovarne »Jugobruue« g. Sinovca. Ravnatelj je tatvino prijavil mestni policiji v Kranju, ki je takoj začela s preiskavo. Ugotovila je, da je ta preddelavec Kradel v tovarni že dve leti in sicer vedno na ta način, da je blago iz skladišča odnašal zavito v suknjiču k stranišču, kjer si je blago ovil okrog pasa. Na ta način je ukradel okrog 400 m blaga za ženske obleke in razne svile v vrednosti od 6000 do 7000 din. Policija je nekaj blaga zaplenila na stanovanju delavca, nekaj blaga pa je našla v okolici Domžal, kamor ga je hodil prodajat.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Nepoboljšljiva. Marija Weiss, stara 28 let in doma v Naklem pri Kranju, je po poklicu Šivilja, vezilja in natakarica. Mudila se je tudi v Ljubljani, kjer pa je prišla v navzkrižje s kazenskim paragrafom ter se je morala za to pokoriti v zaporu. Ko je svojo kazen prestala, se je odpeljala v Zagreb. Tam pa je ukradla nekemu trgovskemu potniku štiri tisočake in nato izginila iz Zagreba. Najbrž se je vrnila v Slovenijo, kjer 6e pa gotovo ne bo dolgo veselila prostosti, ker jo zasledujejo oblasti.
—	Brezobziren avtomobilist. V nedeljo zvečer so našli na cesti med Medvodami in Smlednikom hudo poškodovanega 27 letnega delavca Mihaela Bernika iz Smlednika. Bernik je povedal, da ga je povozil neznan avtomobilist, ki se pa ni zmenil zanj, marveč jo je odkuril hitro naprej. Bernika so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima hude notranje poškodbe, potolčen pa je tudi na glavi in po životu,
—	Avtoizlet v Benetke od 29. apr. do 1. maja. Prijave do 23. aprila v Izletni pisarni M. OKORN. Ljubljana. Frančiškanska ulica. — Telefon 22-50.
—	šofer pri Mlekarski zadrugi v Vel. Laščah je izgubil iz avtomobila od Ljubljane do Vel. Lašč paket večje vrednosti. Pošten najditelj se naproša, da paket proti nagradi vrne. Prinese ga lahko v Ljubljano, Stari trg 11 a, ali pa pošlje svoj naslov in ga pride šofer sam iskat.
—	Kuhinjski recepti zanimajo vsako gospodinjo. Ne zadostuje znanje dobrega kuhanja, če ni dobrega recepta. Tako tudi ne zadostuje znati prati brez dobrega mila. Uporabljajte domače ter-pentinovo milo >0ven«. To Vam priporoča na tisoče gospodinj.
po cUižavi
niuiginBii^^HiiiujgooiiuiatfviituattStTOujuifftEOiuiut^aiTi] i ujirvriiuLtnTurtutijiiirniuiuiijnEiuiuitiTTTtaiutjtmtiuijiji mtiuujnTTTiiim[i>
*	Udeleženci mednarodne železniške konference v Splitu so v nedeljo napravili izlet okrog Brača s pomikom »Bakar«. Opoldne jim je bilo prirejeno kosilo v dominikanskem samostanu v Bolu na Braču. Med kosilom so govorili ravnatelj zagrebškega železniškega ravnateljstva inž. Terček, predsednik konference Matern ter vodja nemške in- francoske delegacije in prior samostana. V ponedeljek se je nadaljevalo delo poedinih sekcij, ki bo končano v četrtek, nakar do plen um konference sprejel primerne sklepe in resolucije.
*	Za veliko mednarodno poljedelsko in živinorejsko razstavo, ki bo od 29. aprila do 9. maja v Novem Sadu in ki jo prireja Kmetijska zbornica donavske banovine, so v teku obsežne priprave. Doslej je prijavljenih za razstavo nad 500 glav goveje živine. Prirejena bo tudi vinarska in pasja razstava.
*	Filatelistična razstava bo odprta v soboto, 29. aprila, v Novem Sadu. Prireja jo novosad-sko filatelistično društvo. Razstava bo zelo zanimiva. Med drugim bo razstavljena specialna zbirka znamk stare Srbije, ki ie na več mednarodnih filatelističnih razstavah dosegla izredno visoko ceno. Na razstavi bo posloval poseben poštni urad, ki bo žigosal vse poštne pošiljke s posebnim žigom.
*	Zahteve bosenskih in hercegovskih mdu-strijcev. Te dni je bilo v Sarajevu zborovanje Združenja industrijcev v Bosni in Hercegovini. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo predvsem, da uprava združenja sodeluje z zastopniki industrijcev v upravi Pokojninskega zavoda v Sarajevu in da skupno z njimi razmišlja, kako bi se kapital Pokojninskega zavoda naložil v domačo industrijo.
*	Poslopje sodišča je pogorelo do tal v Obrovcu v Dalmaciji. Trinadstropna stavba, v kateri je imelo okrajno sodišče svoje prostore, je bila last nekega trgovca. Hiša je pogorela do tal in z njo vred tudi ves inventar in arhiv okrajnega sodišča. Bila je velika nevarnost, da se požar razširi na sosedne stavbe, kar pa je preprečil neki parnik Jadranske plovidbe, ki ie s svojo brizgalno pripomogel k lokaliziranju požara. Škoda je velika, zlasti še, ker je zgorel ves arhiv sodišča.
*	Ko so prišli od poroke, so našli doma pogorišče. V vasi Radečiču pri Varaždinu sc je por ročila hčeTka kmeta Andreja Križančiča. Medtem ko so bili svatje v cerkvi, kjer je bila poroka, je pa začela goreti Križančičeva domačija. Zgorela je hiša in vsa gospodarska poslopja. Škode je okrog 40.000 din. Ker Križančič ni bil zavarovan, je čisto obubožal. Ko so se svatje vrnili iz cerkve, so našli 6amo pogorišče.
*	Po dveh letih pojasnjen dvojni umor. Oktobra meseca leta 1937 sta postala v Radoboju, okr, Krapina, 45 letni gostilničar Janko Šlibar in njegova žena, 40 letna Antonija žrtvi roparskega umora. Osumljeni so bili Šlibarjev brat in devet njegovih prijateljev. Lani je bila razprava proti Miju Šlibarju in njegovim tovarišem pred varaž-dinskim okrožnim sodiščem. Vsi obtoženci pa so bili zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni. Oblasti pa niso počivale, marveč so naprej preiskovale. Sum je padel na soseda in prijatelja Mija Šlibarja, Slavka Jambreka, ki je bil aretiran. V preiskovalnem zaporu je Jambrek priznal, da je zagrešil dvojni umor skupaj z Mijom Šlibarjem, njegovo ženo Ljubico in služkinjo Jelico Ranogajac. Mijo Šlibar mu ie ponudil za umor 30.000 dinarjev, ki mu jih pa ni izplačal. Mijo Šlibar, njegova žena Ljubica in Jelica Ranogajac so bili aretirani in izročeni varaždinskemu okrožnemu sodišču.
*	Zemlja se je odprla. Iz Sarajeva poročajo: V bližini vasi Budimič se ie pripetil nenavaden slučaj. Na njivi kmeta Ibra Tira, ki je oral z vol-mi, je nenadoma nastala odprtina, v katero sta padla vola s plugom vred. Tiro sam je pravočasno odskočil in se tako rešil. Odprtina je zelo globoka, na dnu pa teče podzemeljski potok.
*	Bitka med cigani. V Jarunu pri Zagrebu so se stepli cigani, ki so si tam postavili svoje šotore. Obdelavali so se s koli in noži Kot pomir-jevalec je nastopil cigan Nikola Kovačevič, ki je mislil, da ima dovolj avtoritete med svojimi ciganskimi tovariši Pokazalo pa se je, da temu ni tako, ker so se cigani lotili tudi njega in ga z nožem tako obdelali, da so ga morali prepeljati •» za-
grebško kliniko. Sedaj ima besedo zagrebška policija.
*	Tragedija Slovenca v Zagrebu. V maksi-mirskem gozdu pri Zagrebu so našli v soboto zvečer obešenega nekega 30 letnega človeka. Ker niso našli pri obešencu nobenih dokumentov, ki bi povedali o identiteti nesrečneža, ga je policija slednjič identificirala s pomočjo prstnih odtisov. Dognali so, da je obešenec 32-letni soboslikarski pomočnik Mirko Ornik, rojen v Veliki Nedelji na Štajerskem. Ornik je bil poročen in oče dveh otrok. Bil je že dalj časa brez zaslužka. Njegova družinica je morala stradati. Pred kratkim se mu je nudila možnost zaslužka, toda neki ljudje so ga prijavili oblastem zaradi šušmarstva. Bil je zaradi tega tako potrt, da se je odločil za samomor. Ne da bi komu kaj rekel, je v petek odšel od doma in se ni več vrnil. Ko so poklicali na policijo njegovo ženo, je izpovedala: »Moj mož je hotel delati, toda ni dobil posla. Ko pa je naposled dobil delo, so ga šli tožit zaradi šušmarstva. Kaj mu je preostalo drugega, kakor da se ubije.«
*	Nenavadno pismo je prejel bielovarski knjigarnar Cvetko Šarič. Pismo je bilo oddano v Zagrebu, priloženih mu je bilo deset dinarjev in se je glasilo: »Jaz sem vam nekoč kot desetleten dečko v trgovini ukradel znamk za 10 dinarjev. Zdaj vam vračam to vrednost, ker preje nisem imel.« — Vsekakor redek slučaj!
*	S strelom iz puške je ubila sosedo. V vasi Bišnjičevo pri Mitrovici se je odigral nenavaden zločin. 40 letna Serafinka Patkovič je s strelom iz puške ubila svojo sosedo Emico Mi-lašinovič. Serafinka je pred časom zapustila svojega moža, s katerim je imela tri otroke, ter živela kot priležnica nekega obrtnika^ Serafinka je imela s svojo sosedo Emico večkrat ostre nastope, ker jo je leta sumničila, da ima nedovoljene odnošaie tudi z njenim možem. Čestokrat sta se tudi stepli. Pred nekaj dnevi je Serafinka prišla na državno tožilstvo v Mi-trovico in zahtevala zaščite, češ, da jo hoče Emica ubiti. Toda zgodilo se je narobe. Serafinka je v nedeljo počakala Emico pri vaškem vodnjaku s puško in jo ustrelila.
*	Pijan šmarnice se je obesil na velikonočno nedeljo kmet Anton Dušek iz Srškovca pri Varaždinu. Ves dan je vesel popival v družbi, potem pa je nenadoma odšel domov, kjer se je obesil. Domači so ga našli, ko je bil že mrtev.
*	Zastrupljena družina. Neka družina je v Rogoznici pri Šibeniku pri vaškem trgovcu kupila sir. Ko so ga pojedli, so začutili v želodcu hude bolečine in krče. Poklican je bil mestni fizik dr. Trlaja iz Šibenika, ki je družini nudil svojo prvo pomoč in zaplenil trgovcu ostanek sira ter ga poslal v analizo Higienskemu zavodu v Split, da ugotovi, če je sir zastrupljen. Stanje vseh članov družine, sedem po številu, je zelo nevarno.
Slovenski prosvetni dom bo priča naše zavednosti!
*	Voda ga je streznila. -Zidarski pomočnik Josip Fabac v Petrinji je dobil od svojega brata podedovani delež v znesku 10.000 din. Ko je prejel denar, je nekaj dni popival po petrinjskih gostilnah, šel pa je tudi v Sisek. Pri tem je zabil par tisočakov. Poleg tega je imel nesrečo, da so ga »dobri prijatelji« okradli. V tem nerazpo-loženju je šel na veliki most čez Kolpo in skočil z višine 15 m v vodo. Mrzla voda ga je pa hitro iztreznila in zaplaval je proti bregu ter se iz-kobacal iz vode.
*	Truplo neznanega moškega so potegnili iz Mure pri vasi Miklavcu blizu Varaždina. Truplo je dolgo 160 m. Pokojni je bil 6tar kakih 45 let. Sodno-zdravniška komisija je ugotovila, da je bilo truplo v vodi tri do štiri mesece.
*	Svojega najboljšega prijatelja je ubil. V Andrijevcih pri Brodu je bil Blaž Kovačevič v gosteh pri svojem najboljšem prijatelju Iliji Fi-jjpoviču. Imenitno sta se gostila, potem pa sta se nenadoma zaradi neke malenkosti skregala in odšla na dvorišče, kjer sta se stepla. Med pretepom je Kovačevič navalil na Filipoviča z nožem taka da mu je počila lobanja in je bil pri priči mrtev.
Ljubljana, 19. aprila
Gledališče
Drama: Sreda, 19. apr.: »Živi mrtvec«. Red Sreda. — Četrtek, 20. apr. ob 15: »Hlapci«. Di-jaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Petek, 21. apr.: »Kaj je resnica?« Red B. — Sobota, 22. apr.: »Potovanje v Benetke«. Red A. — Nedelja, 23. apr.: »Živi mrtvec«. Izven. Znižane cene.
Opera: Sreda, 19. apr.: »Aida«. Gostovanje Zinke Kunc-Milanove. Izven. — Četrtek, 20. apr.: »Vse za šalo«. Red Četrtek. — Petek, 21. apr.: Zaprto. — Sobota, 22. apr.: »Falstaff«. Premiera. Preinierski abonma. — Nedelja, 23. apr.: »Vse za šalo«. Izven
Radio Ljubljana
Sreda, 19. aprila: 12 Zborovski koncert — 12.45 Poročila — 13 Napovedi - 13.20 Štirje fantje — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) Maco-cha in druga čudesa Moravskega krasa (g. dr. Val-ter Bohinec); b) Opazuj in poskušaj (g. prof. Miroslav Adlešič) — 18.40 Ob mejniku naše vzgojne kulture (g. prof. Etbin Boje) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos opere iz ljubljanskega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmarja); v II. odmoru: Napovedi, poročila. — Konec oh'23.
Drugi programi
Sreda, 19. aprila: Belgrad: 20 Opera. — Zagreb: 20 Ljubljana. — Sofija: 19.15 Opera. — Varšava: 19 Zab. gl., 21 Chopinove skladbe. — Budimpešta: 19.30 Opera. — Trst—Milan: 17.15 Violina. 21. Ork. in zbor. — Rim—Bari: 21 Pianino, 21.50 Operetna gl. — Dunaj: 19 Nar. pesmi iz Banata. — Nemške postaje: Različne oddaje ob 50 letnici Hitlerjevega rojstva. — Strassbour: 21.30 Simf. konc. — Bukarešta: 20.30 Beethovnova »Pomladna sonata«. — Sottens: 20 Opera »Galateja«.
Prireditve in zabave
Mladinski zbor PJS z Rakeka bo nastopil v Ljubljani v ponedeljek, 24. t. m. ob pol devetih zvečer v veliki Filiiarmonični dvorani. Vse prijatelje zborovskega petja opozarjamo in vabimo ta večer v Filharmonijo. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice..
Banovinska sekcija naraščaja Rdečega križa opozarja starše in prijatelje mladine na akademijo, ki bo prihodnjo nedeljo 23. t. m. ob pol 11 v frančiškanski dvorani. Vstopnice po 8, 6 in 4 din se dobe v pisarni »Pax et bonum« v Frančiškanski ulici. Pomagajte nam poslati naše revne učence na letovanje!
Predavanja
Prosveta v Zeleni jami ima svoj prosvetni večer drevi ob 8 v pevski dvorani v Zavetišču. Predava g. župnik Kragl o Konnersreuthu. Vsi vljudno vabljenil
Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica priredi v sredo, dne 19 t. m. ob 16 na vrtu g. Olupa Josipa na Vojvode Mišica cesti 21 praktični pouk o poletnem škropljenju sadnega drevja. Nekaj škropilnic ima podružnica na razpolago za posojanje. Udeležba pri pouku prosta.
Bežigrajsko prosvetno društvo ima svoj 10. prosvetni večer v četrtek, dne 20. aprila 1939 ob 8 zvečer v Mavričevi dvorani (poleg kavarne Majcen na Tyrševi cesti). Predava g. prof. Bergant Mavricij o slovenskih velikih možeh kot prvih voditeljih slovenskega naroda.
Sestanki
Občni zbor Leonove družbe bo danes, v sredo 19. t. m., ob 16 v Jugoslovanski tiskarni. Tajnica.
Vsem diplomiranim tehnikom! Ljubljanska sekcija Združenja diplomiranih tehnikov vas vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo 22. t. m. ob 19.30 v salonu restavracije »Šestica« na Tyrševi cesti 6. Vabljeni tudi nečlani.
Naše dijaštvo
Kongregacija akademičark ima drevi točno ob četrt na osem svoj redni sestanek pri oo. frančiškanih.
Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih ima drevi ob osmih redni članski sestanek. Vsi tovariši akademiki vabljenil LEKARNE
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Anekdota
Lord Douglas je bil velikokrat gost na dvoru angleške kraljice Elizabete. Kraljica se je rada pogovarjala s tem duhovitim možem, posebno pa je rada ž njim igrala whist, v katerem je bil lord Douglas mojster.
Nekoč se je Douglas čisto poglobil v igro. Naenkrat se mu je zdelo, da je njegova soigralka pogrešila. Jezno je nekaj zamrmral, ko pa je kraljica že drugič naredila napako, je lord zakričal: »Pazi, ti stara krava!«
Ko «e je lord zavedel, kaj je pravzaprav rekel, je pobledel, pa se je hitro znašel in dejal: »Naj mi oprosti Vaše Veličanstvo! Mislil sem namreč, da govorim s svojo ženo.«
Praktičen zakonski mož.
Vodovodni inštalater: »Oprostite, ali smo «e morda zakasnili?«
Stanovalec: »Ne, ne! Kakor vidite, sem to priložnost porabil za to, da učim svojo ženo plavati.«
I1UBIIANA
Graditelj ljubljanskega opernega gledališča umrl -
V Pragi je dne 12. t. m. umrl v 82. letu inž. 'dr. tehnike hon. causn Jan Vladimir Hraaki). Malokdo pri nas pozna to ime, dasi je prav nam Slovencem v svojih mladih letih pomagal graditi našo Ljubljano pa tudi sicer veliko pripomogel k razvoju naše dežele. Spominjam se danes trenutka, ko je pred 12 leti neko jugoslovansko tehniško društvo izročalo tedaj 70 letniku, ko je stopal z univerze v pokoj, diplomo častnega članstva. Majhen, čokat človek z velikimi brki je stopil na oder, da ee zahvali, opravičujoč se, da ne zna srbskohrvatsko, pač pa se bo zahvalil jugoslovanskim dijakom — v slovenščini, in sicer v taki slovenščini — tako je dejal —, kakor ga je v 80 in 90 letih naučila živa gramatika, ki jo je imel ob 6ebi, njegova pokojna žena Slovenka. In potem je v našem čitalniškem jeziku razlagal, kako ga je sedanji senator Hribar poklical v Ljubljano za deželnega inženirja, ki 6e je predvsem posvečal vodnim napravam — za te je strokovnjak in je tudi to panogo tehnike predaval na politehniki —, zraven pa je delal tudi vse druge stvari, tako tudi načrt za ljubljansko Opero in Tržaški slovenski dom, ki je prav tedaj pogorel, kar mu je vzbudilo solzo v oči. Z najlepšimi spomini se je spominjal Slovenije in njenih ljudi, zato sem prepričan, da ga bodo tudi Slovenci ohranili v najlepšem spominu, saj se je toliko trudil za njen tehniški napredek ter jo obogatil z eno najmonu-mentalnejših zgradb v Ljubljani. Njegovo delo med nami je spadalo v tisto dobo, ko smo prve gospodarske in kulturne postojanke zavzemali s pomočjo Cehov. Delo inž. Hraskega je v tem pogledu velepomembno. Kdorkoli bo te_ dni šel mimo reprezentativne stavbe naše državne opere, naj se hvaležno spomni njenega graditelja, ki je te dni umrl v Pragi v časih, ki obetajo biti prav taki tam, kot so bili tisti časi pri nas, ko je on gradil to ponosno stavbo. N. p. v m,	td
> Akademija F0 Rokodelski dom
Vsak narod, ki stremi za tem, da se uveljavi V današnjem življenju med narodi in si zagotovi obstanek, gleda na to, da vzgoji v svoji mladini disciplino in kulturo, a tudi na to, da mu utrdi telesno moč. Zdrav duh v zdravem telesu 1 To delo opravljajo v veliki meri fantovski odseki. Tak odsek je v Ljubljani tudi med obrtniškim naraščajem v Rokodelskem domu. Minulo nedeljo je priredil akademijo, ki je lepo uspela. Začetek je bila zborna deklamacija, ki ji je bila vodilna misel pozdrav skrbnim materam in očetom, opozarjajoč jih obenem na kulturno in telovadno delo v društvu. Druga točka (»Fantje pojo-t) je prinesla vee lepo izvajanih narodnih pesmi. Posebno se nam zdi važno, da v odsekih goje slovensko narodno pesem, ki jo »moderni« mladenič često zanemarja in rajši prepeva tuje napeve. Središče prireditve pa so bile gimnastične vaje mladcev in članov (Vaje za 1939/40). Oboji so izvajali vaje natančno, da je bilo veselje slediti gibom mladega naroda. Poleg vaj z naslovom »Lepa naša domovina« so posebno ugajali dobro predstavljani »Mramornati kipi«, ki so gledalce kar navdušili. Idejno stran dela v odsekih pa je v govoru primerno poudaril predsednik odseka g. Majdič. Res, mladini je treba privzgojiti smisel za red in požrtvovalnost. Zavedati se moramo, da imamo Slovenci v lasti izredno lepo in važno zemljo, ki si pa mora prav zaradi tega vzgojiti krepak in kulturen narod. Dr. Gr.
bvbvbvbvbvbvbvbvsvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbvbv
; KOSTIME IN PLAŠČE	|
» v vaeh barvah ln mnogih kvalitetah dobite v g g veliki izbiri in po ceni, ki Vam. bo ustrezala v a m	trgovini modnih novitet	J
S BRATA VLAJ, Wolfova 5 S
"aAaAaAaA8ABABA8AaAaAaABABAaAB*BVBVBVBVBVBV>VBVB
1 Sprejemi na banovini. V petek, dne 21. t. m.
ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten.
1 Članom kluba poštarjev JRZ. Klub poštarjev JRZ ima svoj pisarno v banovinskem tajništvu JRZ na Miklošičevi cesti 7-II, Člani uprave 6n vsem članom in članicam na razpolago vsak torek in petek od 16.30 do 18.30.
1 Koncert v korist sklada za pobijanje jetike bodo priredili častniki ljubljanske garnizije v soboto, dne 22. aprila, ob 9 zvečer. Prosimo vse prijatelje naše vojske in rezervne častnike, da to človekoljubno prireditev v čim večjem številu obiščejo. Vstopnine ni, pač pa se sprejemajo prostovoljni prispevki. Obleka večerna.
1 Na prošnjo g. Ivana Lazarja popravljamo včerajšnjo notico o poroki njegove hčerke v toliko, da je g. Lazar komercialni tajnik v p.
1 Večerni tečaji o negi in prehrani otrok bodo v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani (Dečji doni kraljice Marije) dvakrat na teden, ob pondeljkib in sredah, od 20—21. — Tečaj se prične dne 25. aprila t. 1. ob 20 ter je brezplačen. — Prijave se sprejemajo dnevno v dopoldanskih uradnih urah v Omenjenem zavodu tudi telefonsko na štev. 44-71. — Tečaj bo trajal dvanajst ur.
1 Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani je imela svoj 51. redni občni zbor. Za predsednika je bil ponovno enoglasno izvo-
ljen g. Gjud Aleksander. Iz blagajniškega po-
>dat-
_ijne. V poslovnem 1938/39 so se" i/.plučale" sledeče vsote: bolniške
ročila posnemumo sledeče pruv zanimive pot ke o delovunju te blugajne. V poslovnem letu
podpore din 13.245, zdravniki in zdravilu din 7696, pogrebnina din 5000, starostne podpore din 8975, skupaj torej din 34.916. Iz gornjih postavk je razvidno, da bolniška blagajna žejo veliko nudi svojim članom, kljub temu, da je mesečna članarina prav minimalna (42 ali 72 din). Če bi pa obrtništvo v večjem številu pristopilo k blagajni, bi se ta luhko ruzširila še v družinsko bolniško blagajno, kjer bi tudi družinski člani uživali vse ugodnosti. Načelstvo apelira na vse ljubljanske obrtnike, naj pristopajo k tej edini obrtniški humanitarni ustanovi, katera pomaga v prav izdatni meri v najhujšem času .— to je v bolezni, starosti in smrti!
čistimo zalogo in prodajamo lepe bobovce po 4.—, 5.—, 6.— din. Fr. Kham — Kongresni trg št. 8
1 Pri okrajnem sodišču v Ljubljani bodo prodajali v petek 21. aprila 1939 ob 9 dopoldne pred sobo št. 58 desno v pritličju na javni dražbi različne predmete kakor stara kolesa, njihove dele, žepne ure, žepne nože in drugo. Ogled predmetov pred draži«).
1 Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik.
1 Družabni škandal v Ljubljani Včeraj je nastal v Ljubljani velik škandal, ki meče kaj čudno luč na tiste kroge, ki se smatrajo za »boljše 6loje«
in za »ugledne«. Nekatere tako imenovanih boljših družin, to je bogatejših, so se že dalj časa pritoževale, da nekdo z vitrihi vlamlja v njihova stanovanja, jim krade zlatnino, druge dragocenosti in denar. Policija je skrbno zbirala številne prijave, ni pa mogla izslediti predrznega tatu. Kazne domneve, da zagreše te vlome in tatvine nekateri brezposelni, ki hodijo okoli strank beračit, so ee izkazale za nemogoče, ker brezposelni gotovo ne poznajo stanovanj tako natančno, da bi vedeli, kje je skrito kaj vrednega. Nihče pa ni osumil srednje mladega človeka, ki je prav tako iz »boljše« družbe in ki je v resnici kradel po teh družinskih stanovanjih. Seveda jih je dobro poznal, poznal navade družin, kdaj gredo v kino, gledališče, na izlet itd., saj je bil v teh družinah znanec in pogosto tudi gost. Marsikatera liči je sem in tja vrgla za njim oko. češ tako zal dečko, dober bi bil za ženina. Ta »ženin« pa je kradel nemoteno dalje, hkrati se sladkal, se zgražal nad vlomi, ki se dogajajo v Ljubljani in zabaval družine s svojim humorjem. — V nedeljo je bil zopet tak dan za tega tatu: pol Ljubljane je odšlo na izlete in med temi tudi družina, ki si jo je za to nedeljo zlikovec izbral za svojo žrtev. Toda nekaj se je zgodilo pri tej zadevi: družina se je hitreje vrnila v Ljubljano, kakor je tatič mislil in — zasačila tatu v svojem stanovanju Tatu so hitro ovadili policiji, ki ga je aretirala. Ako bomo dobili še kaj podrobnih informacij o tej aferi, ki bo zbudila mnogo prahu v Ljubljani, bomo še poročali bolj natančno.
Veržej
V ponedeljek je izdihnila svojo dušo dale? na okoli znana in zaradi svoje dobrote priljubljena gospa Antonija Seršen. gostilničarka. Zadela jo je kap. Pogreb bo danes zjutraj. Njeni duši večni pokoj, domačim pa naše iskreno sožaljel
Jesenice
Slike, nabožne večje ln manjše v veliki izbiri v trgovini Krekovega doma.
Vprašanje tajskega prometa
v Maribora
Maribor, 17. apr.
Do nedavnega je bil Maribor živahno tujsko-prometno mesto. Pomemben je bil zlasti kot prehodna postojanka za avtomobiliste in velike družbe, ki so prihajale v avtobusih ter so se ustavljale v obdravskem mestu. Večino tujcev, ki so prinašali k nam denar, so tvorili inozemci. Zadnje leto pa je nastala velika izpreinemba, ki se je začela s priključitvijo Avstrije k Nemčiji. Dočim so poprej dobivali Avstrijci dovolj denarja pri potovanju v inozemstvo ter so svoje šilinge s polno roko trosili v Mariboru, je sedaj potovanje iz Nemčije zelo otežkočeno, kdor pa dobi dovoljenje, ne dobi dovolj denarja, pa mora na vsakem koraku štediti, če hoče nekaj dni pri nas živeti. Drug udarec je prišel po priključitvi Češke. Cehi so bili za Avstrijci v Mariboru najboljši gostje. Zlasti v poletju so še ustavljali radi v Mariboru, kadar 60 potovali z avtobusi in avtomobili na našo riviero. Pa tudi število naših državljanov je začelo nazadovati. Padec tujskega prometa v enem samem letu nam najbolj predoči tozadevna statistika. Leta 1937. se je mudilo v Mariboru 21.700 tujcev, od tega 12.611 naših državljanov, 4458 Avstrijcev, 1460 Cehoslo-vakov. Leta 1938. je obiskalo Maribor 19.400 tujcev, od tega 11.873 naših državljanov, 766 Avstrijcev, 1051 Cehoslovakov. Razlika napram letu 1937. znaša tedaj 2300, od tega 1562 inozemcev in 738 Jugoslovanov.
Te številke so tem pomembnejše, ker vidimo iz poslovnega poročila banovinskega turističnega sveta, da se je tujski promet v naši banovini v letu
1938. znatno dvignil nasproti letu 1937. Povsod tedaj dvig, samo v Mariboru nazadovanje. Vzrokov je nešteto, glavni vzrok so pač politični dogodki v bližnjem zamejstvu, velika krivda pa leži tudi na našiti cestah. Kakšno je stanje naših cest — državnih in banovinskih — na Štajerskem, dokazujejo avtoinobilisti, ki trdijo, da je bil stroškovnik za popravilo osebnih in tovornih voz v letu 1938 za 35% višji kakor prejšnja leta. Pri nas se gleda pač skoraj samo na Gorenjsko, ki ima vzorno lepo ceste. Ne pomišlja pa se pri tem, da je na Štajerskem pet pomembnih kopališč in zdravilišč, ki so vsa skupaj gotovo važnejšega tujskoprometnega pomena kakor Bled. Zaradi slabih cest so izostale tudi inozemske potovalne družbe, ki so včasih v poletnem času zasedle vse mariborske hotele.
Ni nobenih izgledov, da bi se v doglednem času pritok turistov iz inozemstva v Maribor dvignil. Mariborski tujskoprometni faktorji so to uvideli ter so zato svoja prizadevanja preusmerili na notranji turizem. Potrebno bo dvigniti število naših domačih turistov, ki bodo obiskovali Maribor. Na Štajerskem prihaja zelo veliko turistov v naša velika zdravilišča Rogaško Slatino, Dobrno, Slatino Radence, na Pohorje, v Dravsko dolino itd. Za vse te turiste in zdraviliške goste bi moral postati Maribor center, v katerem bi se najprej ustavili ter iz njega potem potovali v zdravilišča v udobnih avtobusih po lepih in urejenih naših cestah. Kadar pa bi odpotovali domov, bi se zopet na povratku ustavili najprej v Mariboru in od tu nadaljevali pot z železnico.
m Sezonski delavci Iz Prekmurja potujejo skoraj vsak dan v večjih transportih skozi Maribor v Nemčijo. V ponedeljek je šel zopet tak transport — poseben vlak s 834 delavci.
m Film o mladinskem taboru v Ljubljani bomo videli v nedeljo, 23. aprila ob 10 dopoldne v Grajskem kinu. Je to prvi slovenski zvočni film ter opozarjamo nanj predvsem člane Fantovskih odsekov in članice Dekliških krožkov in ostalo javnost.
m Tombola Krščanske ženske zveze se je končala s popolnim uspehom. Glavne tombole so zadeli: 2000 din Gubenšek Jožefa, sobarica; 1000 dinarjev čevljarski mojster Jožef Kocjan; žensko kolo upokojenec Franc Harter; žensko kolo prevžitkarica Ivana Majerl; moško kolo delavka Marija Svenšek; moško kolo sluga Ladislav Smodič; otoniano kuharica Marija Kolar; moško obleko Elizabeta Roj; dve lini odeji Terezija Krajnc; žensko obleko delavec Jožef Pečnik; balo platna tov. mojster Roner Drago; jedilni servis tov. mojster Alojz Štiber; 1000 kg premoga trg. pomočnik Benjamin Fernieek; prehrano za 1 mesec za 4 osebe železničar Štefan Leskovar. — Krščanska ženska zveza se tem potom najprisrčneje zahvaljuje vsem tovarnarjem, trgovcem, denarnim zavodom in cenjenemu občinstvu, da je z darovi, oziroma s kupovanjem kartic podprlo plemenito
Pred kratkim smo poročali, da se je v Švici z gore Fllmserstein utrgal skalnati plaz In podrl pod seboj otroško zavetišče »Sunnahusli«. V razvalinah otroškega zavetišča je našlo smrt 17 otrok in ,,„.' 1 ustnika zavetišča. Slika kaže žalosten pogled na nekdaj tako živahno hišo. (Nesreča ie je 5------------dogodila t bližini vasi Fidaz.l
akcijo ter s tem pripomoglo k lepemu uspehu. Vsem skupaj prisrčni Bog plačaj I
m Gledališke novice. Ker je gospa Mitrovičeva nenadoma obolela, se mora za jutri napovedana predstava »Aide« preložiti. Namesto nje bo ponovitev komedije »Upniki na plane za abonma C. — Prihodnja dramska premiera bo v soboto 22. t. m v okviru Umetnostnega odbora. Uprizori se Cajn-karjeva zanimiva drama »Potopljeni svet«, ki je imela v Ljubljani izreden uspeh.
m Francoski krožek v Mariboru. Odbor vabi V6e člane in prijatelje krožka na francosko predavanje, ki bo jutri, v četrtek, ob 20 v kemijski dvorani realne gimnazije v Gregorčičevi ulici 2. G. prof. J. Lacroix bo govoril o vlogi province v moderni francoski književnosti. Vstopnine ni.
m Poroka. V Zvorniku ob Drini sta se poročila g. Zarija Petrovič, trgovec in posestnik, ter gdč. Jelka Flux, hčerka tukajšnjega višjega poštnega kontrolorja.
ni Mestna občina dobila pravdo. Bivši najem nik restavracije v Grajski kleti, Grga Basletič, je tožil mestno občino za odškodnino v znesku 65.000 din za neki inventar v Grajski kleti. Pravdo pa je prvi in v drugi instanci izgubil, in ker sedaj ni vložil več pritožbe na tretjo instanco, je ta pravda za mestno občino dobljena.
m Literarni večer. Drevi bodo priredili člani Umetniškega kluba v Mariboru v okviru II. umetnostnega tedna v dvorani Ljudske univerze literarni večer. Izbrana poglavja iz svojih del bodo čitali R. Golouh, A. Ingolič, J. Ledina, R. Lucija Petelinova, R. Rehar, Fr. Roš in V. 2itnik._
m Obiščite slikarsko razstavo. Opozarjamo Mariborčane na slikarsko razstavo v veliki dvorani Uniona, ki je vsak dan od 8—18. Razstavljena so res izbrana in izredno močna dela.
m Kongregacija za gospo ima jutri shod ob 4 popoldne. Nato bo odborova seja.
m Židovsko polje so odkrili. V Mariboru je bilo doslej znano samo eno židovsko pokopališče — v bližini sedanje Židovske ulice ob južno-vzhodnem delu Glavnega ti ga. Tukaj so pri kopanju temeljev hiš in lansko leto pri regulaciji trga našli številna okostja. V ponedeljek pa so mestni delavci odkrili novo »židovsko polje«, kakor so v srednjem veku imenovali židovska pokopališča, in sicer v Strmi ulici. Tam kopljejo temelje za nova skladišča mestnih podjetij. Pri kopanju so odkrili okostja. Poklican je bil prof. Baš, ki je dal posebno dobro ohranjeno okostje dvigniti za mariborski muzej. Lobanja je imela obe očesni votlini pokriti s kamenčki — slično. kot je bil do nedavnega običaj v Slovenskih goricah, da mrtvecem ne zatisnejo oči, temveč jim polože na nje dva novca.
m Požiranjc železa — nova moda med kaznjenci. Zadnje čase se širi med kaznjenci tukajšnje kaznilnice in ietnišnice nova moda — pozi-ranje železnih predmetov, kakor zlomljenih žlic, žebljev itd. Večinoma pa se posreči takšne primere ozdraviti brez operacije. Sedaj imajo zaradi tega v bolnišnici tudi proslulega roparskega morilca Korlra, ki je bil nedavno obsojen na dosmrtno ječo. Koder ju odlomil od okovja u* «>kuu
zobna pasta Chlorodont
Celje
c Lepo nagrade v izložbah tvrdke Stermecki.
Lastništvo »Slovenca« je kupilo za veliko nagradno žrebanje, ki bo 29. aprila za vse redne naročnike in nove naročnike, ki bodo plačali naročnino za tri mesece, krasno nagrade. Nekaj nagrad je razstavljenih v izložbi tvrdke Stermecki v Prešernovi ulici, da si jih lahko vsakdo ogleda in takoj pohiti v podružnico »Slovenca« v Celju v Matiji Gubčevi ulici in naroči »Slovenca«, da bo deležen teh lepih nagrad. Tu vidite nevestino balo, 3 moške in dve ženski obleki, 40 ni finega platna za rjuhe. Vse to lahko dobite, če naročite »Slovenca«. Seveda je to le del nagrad, ki jih nudi »Slovenec« svojim starim in novim naročnikom.
c Celjskomu občinstvu! V soboto, 22. t. m. popoldne 6e bo pripeljal v naše meslo Akademski pevski zbor iz Ljubljane, ki nam bo zvečer ob 8 v Unionu nudil edinstven koncert. Sodeč po poročilih iz Ljubljane in po kritikah ob priliki koncerta dne 3. t. m. v Ljubljani, bo tudi za Celje pomemben dogodek, kajti APZ nam bo prikazal glasbeno tvornost v dobi slovenskega narodnega preporoda v njemu lastni interpretaciji, ki je za-divila celo ljubljansko, dovolj razvajeno občinstvo.
c lz Belgrada se je včeraj vrnil predsednik Mestne hranilnice v Celju g. Anton Fazarin, ki je z uspehom interveniral pri finančnem ministru za Mestno hranilnico. Udeležil se je tudi sejo zveze avtobusnih podjetij.
c Sprememba pri orožniški četi v Celju. Dolgoletni vodnik celjske orožniške čete kapetan gospod Palčič se je poslovil od Celja in prevzel mesto profesorja na orožniški šoli v Ljubljani. G. kapetan je bil zaradi svoje objektivnosti v službi, družabnosti in ljubeznivosti v Celju zelo priljubljen. Na njegovo mesto je prišel iz Belgrada major Vindekijevič.
c Naprava obzidnega opaža pri okoliški šoli. Celjska mestna občina bo napravila lesen opaž ob zidu okoliške šole. Ponudbe je vložiti pri mestnem poglavarstvu do 29. apr. do 10. dopoldne
c Dijaki celjske gimnazije bodo priredili dne 9. maja svojo šesto akademijo. Spored akademijo bo letos zelo zanimiv. Na sporedu bodo telovadne, glasbene, recitacijske in dramatične točke.
c Poseben dogodek za Celje bo igra, ki jo priredi v soboto, 29. aprila v celjskem mestnem gledališču igralske družine Vojnik, Dol pri Hrastniku, Koprivnica pri Rajhenburgu, Pevsko društvo Vojnik, Mladinska zveza Vojnik, Zelezničnr-ska godba v Celju, kmečki godbi iz Dola in Voj-nika. Pri igri »Slovenskega kmeta povest«, ki jo je za kmečki tabor napisal Petančič Davorin, sodeluje nad 200 igralcev, pevcev, godcev. Ne odklanjajte vstopnic, če vam jih kdo ponudi. Kupite jih tudi v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi že ta teden.
c »Roksi« v Celju. Dijaki in dijakinjo drž. realne gimnazije v Celju bodo priredili 5. maja v mestnem gledališču Connersovo veseloigro »Roksi«. Cisti dobiček se ho razdelil med dijake in dijakinje, da se jim omogočijo potovanja v počitnicah.
c Propagandni cross-country tek SK Cel^fr bo 23. aprila ob 3. popoldne na Glaziji.
c Dve hudi nesrndi pri dolu. Na Prihovi pri Rečici se je zvrnil voz na 64 letnega posestnika Senica Franca. Kolo je šlo čez desno nogo in mu jo zlomilo v kolku. Na Gomilskem se je zvrnil voz na 47 letnega posestnika in kolarja Viranta Jožeta in mu zlomilo levo nogo pod kolenom.
Trbovlje
Mučenike se delajo. »Kaj vse se dogaja« in »Po volitvah se gode čudne stvari«, pišejo naši socialisti v svojem glasilu, kakor da se jim gode krivice in nasilja, vsi so pristranski, 6aino oni ne. in njih JNS-arski zavezniki, le oni znajo pravično delati. Ce ni dejstev, pa si jih izmislijo Ko so zadnjič dodeljevali rud. stanovanja na način, kakor so soglašali tudi navzoči socialistični zaupniki Filač in drugi, so pa napisali v svojo »Del. politiko«, da se je delalo pristransko in da trpe njih volivci škodo. Ce bi bilo to res, ali bi njih zaupniki molčali in se z vsem strinjali? Več rudniškega sveta v obdelovanje so dobili tisti, ki ga sami obdelujejo, manj pa oni, ki ga naprej oddajajo in prodajajo. In če so to slučajno socialisti, je zopet kriva JRZI — Nasprotno pa gg. sodrugi, po kakšnih vidikih pa vi delite službe in stanovanja na občini in oddajate dela? Pri vsem je za vas me-rodajno le maščevanje nad tistimi, ki vas niso volili, četudi trpi občina veliko škodo. Vsa hinav-ščina, ki jo uganjate v vaših dopisih, pada na vas same nazaj. Nihčo manj ne upošteva, kdo je po-trebneiši, ali zmožnejši ali cenejši, kakor socialisti. Na občini imate brez števila primerov in dokazov zato, če jih le hočete videti. Pri zadnjih volitvah ste od 2700 oddanih glasov dobili 600 z JNS vred, na občini pa brezobzirno pašujete, kakor da je stoodstotno vse za vas. Drugim očitate izmišljena nasilja in krivice, ki jih sami po JNS-arskim metodah delate, kjer pridete do oblasti. Zato kričite in kažele na druge, da bi svoje krivire prikrili, a s tem le opozarjate, da vse več misli in govori o vaših nerednostih.
tri večje kose železa ter jih požrl. V bolnišnici ga sedaj opazujejo, če bo potrebna operacija.
m Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico 25-letnega Ivana Šuinandla, ključavničarja državnih železnic iz Limbuša. Neznanec ga je iz zasede udaril po glavi s kolom ter ga pobil na tla. Šumandl ima počeno lobanjo.
m Velikim tatvinam blaga so prišli na sled v neki tovarni. V zadevo so zapleteni neki na-stavljenci tovarne.
Gledalce
Sreda. 19 aprila: Zaprto. Četrtek, 20. aprila ob 20: »Upniki na plan«. Red C. (Pozor! Sprememba'^
Ali bo v letošnjem poletju veliko neviht?
KULTURNI OBZORNIK
Po razstavi slovenskih umetnikov v Milanu
Od 25. marca do 10. aprila t. 1. je bila v Milanu razstava slovenskih umetnikov pod pokroviteljstvom g. bana dravske banovine dr. Marka Natlačena ter italijanskega prosvetnega ministra g. Alfierija. Odprl pa jo je bergameki vojvoda. Ob začetku so bili prisotni poleg slovenskih umetnikov Mihe Maleša in Franca Goršeta tudi konzul Stankovič, ki je v 6vojem govoru pozdravil visokega člana kraljevskega doma princa berganiske-ga vojvodo, dalje podprelekt Sechi, poslanec Go-rini, predstavniki fašističnih organizacij ter jugoslovansko kolonije, kakor tudi veliko število italijanskih umetnikov ter občinstva. Kako se je razstava razvijala in kakšen jo bil splošen uspeh v Milanu, o tem poročajo očividci na drugem mestu v našem listu, mi bi danes radi navedli samo nekoliko citatov iz kritik italijanskih listov, ki so ob tej priliki pisali o naših razstavljalcih. Kakor je znano, jo razstava obsegala retrospektiven v delo Mihe Maleša in Franca Goršeta. Drugi slovenski umetniki: Božidar Jakac, Ivan Kos. Tone Kralj in Maksim Sedei so sodelovali samo pri zbirkah moderne slovenske grafike. Kot za nameček in v poživitev razstave je Miha Maleš dodal šo nekaj malenkosti iz slovenske ljudske keramike.
Časopis »Popoln« je ob začetku razstave pisal o razstavljalcih naslednje: »Največji del nam je prikazal Miha Maleš, ki je bil predvsem grafik, sčasoma pa je prešel preko monotipij tudi v slikarstvo, s katerim se še zmerom vneto ukvarja. Kot slikar je dosegel izvirnost in krepak individualen izraz, ki sta nam na prvi pogled očitna tudi na tej razstavi. Naj opozorimo samo na obsežni koncept Marija z Jezuščkoin, na Frančiškansko cerkev v Ljubljani, na Model, na Tivolski motiv in na Spomin na Benetke. Maleš prav v tej zadnji aliki združuje barvno živost, ki je na splošno značilna zanj in za njegove rojake, z neko na moč svojevrstno kompozicijo. V ospredju sliko vidimo obraza ženske in mladeniča. Obraza se stiskata drug k drugemu in zdi se ti, ko da bi nerazdru-žna, kakršna sta, letala okrog značilnega benečan-skega roglja na gondoli. Umetnik,« pravi Ložar, :se še vedno opaja nad lepoto in izrazitostjo, nad potjo, ki jo opravlja čopič, s katerim je zamenjal dleta in rezila. V največje duhovno veselje so mu še vedno gibi in okreti desnice, ki ustvarja črte, poleže in na pogled prijetne like. Ta svet črt pa je še vedno v hudi borbi z barvami, ki čedalje bolj uveljavljajo svoje pravice.« Maleš skuša obe-roS nasititi ie zahtevne barve in tako mimo pogosto nenavadnega, fantastičnega sižeja doseza dojmljive, prikupne učinke. Njegova veiika podoba Madone nas spominja še na neko drugo delovanje tega slovenskega umetnika, 6e pravi na freske, na njegove monumentalne cerkvene slike v Cirkveni in v Vočinu. Na Malesovo delovanje ilustratorja nas opozarja nekaj dekorativnih lesorezov, barvnih osnutkov, risb s tušem, monotopij in končno tudi nekaj številk znane umetnostne revije »Umetnost«, ki jo je sam ustanovil in jo še vedno izdaja.
Krepak klen kipar je France Gorše. ki je delal do]j časa tudi v Julijski Benečiji in je 1. 1928 priredil v Gorici svojo prvo razstavo..Leta., 1930 je bkralu še z nekaterimi primorskimi umetniki razstavljal tudi na beneški Biennali. Izklesal je kipe za neko cerkev v Gorici in za devinsko cerkev. Njegovi sta turli dve veliki aloeorični figuri, ki ju vidiš v belgrajskem parlamentu. Milančanom se je predstavil s petnajst ros pomembnimi doli, vse od mogočne Evo in izrazitega portreta Maleševo gospo, pa do Akordov in Kompozicije v žgani glini, ki je eno izmed njegovih najnovejših del.
Ostali razstavljajo izvečine pohvale vredne lesoreze — lako Kralj, ki je sioer tudi kipar, pa turli Jakac, Kos in Sedej, ki je najmlajši med razstavi jalci.
Razstavo dopolnjuje vrsta slovenskih — ribniških in kamniških keramik. Načrte za te zelo svojske keramike so napravili znani umetniki, ki eo so lahko oprli na bogato ljudsko tradicijo in na sodelovanje ribniških in kamniških obrtnikov. Skratka, po tej razstavi lahko v polni meri pritrdimo Ra.jku Ložarju, ki pravi, da si je »la dežela vkljub raznolikosti duhovnih tokov in vplivov (ta raznolikost pa rase iz njenega zemljepisnega položaja) ustvarila svoj lasten umetniški obraz in izraz.< Po tem takem je prav, če je in če bo še naprej skrbela za čistost in celotnost tega svojega izraza.«
Dino Bonardi piše v »La sera« med drugim tudi to:
»Če presodimo to prireditev še z estetskega vidika, moramo pribiti, da je vredna resničnega zanimanja. V na moč svojskih in skladno grajenih umetniških likih se nam je v bolj ali manj točnih obrisih razodela vsa duša tega naroda. Posebno izgrajena so dela kiparja Franceta Goršeta. Krepak kiparski temperament, ki ustvarja s toplimi, vedrimi, prekipevajočimi oblikovnimi po-
udarki. Njegova človečna skulptura, tako nežna v tenko in fino stlliziranih otroških glavah, po drugi strani pa v skupini plesalcev ponekod spet tolikanj dinamična iti neugnana, postane spet trdna, masivna in mogočna v večjih figurah, ki jim je lastna neka težka, a vselej vedra in skladna gradnja. Gorše je neoporečno polnokrven kipar. Mlad je še, a že zdaj ve, da bo najbolj moderen baš tako, da premaguje in uravnoveša v sebi vsako strujar-sko revolucionarnost in se tako zateka v zdrave, živo razgibane naturalistične forme.
Povsem svojevrsten je slikar in grafik Miha Maleš. Njogovo umetnost pa moramo presojati po tistih slikah, ki ne kažejo več na neko prehodno strujarsko polemičnost, nego že na neko izdelanost. Kot surrealist je dokaj svojski, kadar zasanjanost prevladuje nad stvarnostjo. In res je prav Maleš našel svoji osebnosti ustrezajoč izraz tako, da je krenil na pot konstruktivnosti. Le tako se je mogel v svojih poslednjih delih dokopati do vse otipljivejših učinkov, nego jih kažejo slike iz prejšnjih let. Bogate na takšnih učinkih so njegove Madone, v katerih začutiš sorodnost s stoletja in stoletja staro slovansko tradicijo. V njih jo nek neutajljiv kmečki prizvok, govorijo ti o samostojni umetniški osebnosti in žive kot umetniška resničnost, ki je ujeta v topli zanos oblik in razkošje tonov. Ti toni ti zdaj vzplamtijo, zdaj spet pojemajo v barvni lestvici rdečega ognja, ki ji daje še neko posebno slikovitost. Maleš, ki vodi najboljšo jugoslovansko umetnostno revijo »Umetnost«, katere ustanovitelj je, se uveljavlja mimo drugega tudi z živalskimi študijami in te monotipije očitujejo velik okus in izrazit, rafi-niran slog.
Žlahtne umetniške osebnosti se skrivajo tudi za lesorezi Božidarja Jake a, Toneta Kralja, Ivana Kosa in Maksi m a Sedej a. Jakac z jasnim in čistim izrazom upodablja svet človeka. Kralj se izraža v ostro odločenih, vsak sebi stoječih si likih. Kos pa v svojih plemenito ubranih in tehnično dovršenih pokrajinah prepeva neko tiho vedro pesmico o lepoti prirode. Sedej je najmlajši umetnik na tej razstavi. Njegovi lesorezi ponazorujejo globok, nekam bolesten in krčevit, estetsko pa vsekakor ubran in sproščen človeški svet.	»
Celotni vtis te kulturne prireditve je kar se da ugoden. V nekaterih delili na tej razstavi resda še vedno tičijo sledovi raznih modernih vplivov, a kljub temu boš že na prvi pogled razbral tudi individualne note jugoslovanske likovne umetnosti.«	o
Kritik »C o r r i e r a« pa piše:
»Kipar France Gorše je Meštrovičev učenec in gledalec postane pozoren na neko daljno podobnost njunega umetniškega navdiha, ki pa ga oblikuje Gorše kar se da veristično in naturno. Njegova dela, ki jih vidimo na tej razstavi, so domala sami ženski akti, silna, krepka telesa, ki zaživijo najbolj šele v prsih in v nogah. To gledanje na žensko telo kot na nekaj težkega, prvobitnega in brutalnega, kajpada ni nič novega v sodobni umetnosti, vendar je pri Goršetu najzanimivejše to, da kakor rečeno, izpričuje to gledanje z veristično tehniko in do skrajnosti kroti izkuž-njavo po deformaciji^V katero, te' sili že sleherna težnja po simboliziran,ju in premišljenem obliko-1 vanju, in da se pri tem izogiba vsega nezdravega. ' Ta težnja torej utone in malone povsem izginja v vernem prikazovanju teles, ki rabijo Goršetu tako rekoč le še v to, da uravnovesi svoj privid in napravi iz njega nekaj docela naturnega in verjetnega. Krepki, robati liki, ki ne pripuščajo skoraj nobene miline in prikupnosti-. Najpomembnejši kip na razstavi je Eva.
Miha Maleš nam je — podobno kot se često zgodi srednjeevropskim umetnikom, preobremenjenim z nadlogami in izpostavljenim mnogim vplivom, ki jih sami še pritirajo do skrajnosti — podal nekak repertorij tistega, kar še vedno imenujejo »evropsko« umetnost, skratka nekaj, kar te spomni na češko gledališče. Bolj izdelan pa je kot grafik, zlasti še v nekaterih čudovito lepih lesorezih. Kot slikar pa se zdi še vedno neumerjena duša, ki spaja neskladne, nasprotujoče si življe. O tem te preverijo na eni strani nekateri zgnij v obrisih začrtani liki, o katerih zaman ugibaš, ali bi jih poslal med Piccassovce ali ne, po drugi strani pa njegova malone primitivna folklorna deformacija nekaterih upodobljenih likov. Glavno smer mu je dajal nemški ekspresionizem. Zdi se, da so nekatere intenzivno barvite slike, na primer Otroci še najboljše med vsemi razstavljenimi.
Podoba je, da manjka tej tako pestri, notranje razbičani umetnosti element, ki bi jih dal umer-jenost in ravnovesje, sami darovi, ki jih je Maleš že pokazal na svojih grafikah.
Kiparju in slikarju se pridružujejo še štirje grafiki, ki so razstavili same lesoreze. Najzanimivejša se mi zdita Tone Kralj in Maksim Sedej.«
Zelo topla pomlad, ki nekod prehaja že v pravo vročino, je sprožila tudi to vprašanje. Saj je na Ogrskem n. pr. v nekaterih krajih že 25" C ali celo 27u C vročine, v Nemčiji, kjer aprilsko sonce tudi močno pripeka, pa so imeli že nekaj močnih spomladanskih neviht, med katerimi so nekatere spremljali zanimivi naravni pojavi. Nad krajem Kurmark je divjala taka spomladanska nevihta, mod katero so bliski po cele sekunde obstali na nebu in nemirno utripali, pri tem pa čudno razsvetljevali vso pokrajino in končno v hipu ugasnili. V Berlinu je pri neki taki zgodnji nevihti udarila »vodena strela«, ki je prebila streho neke hiše in močno poškodovala tudi drugo nadstropje (dvonad-stropho hiše). Stanovalcem se sicer ni zgodilo nič hudega, razen da so bili močno prestrašeni, pač pa je strela poškodovala stene in razmetala opravo.
OI> teh poročilih se spominjamo zanimivega dogodka, ki se je dogodil pred dvomi leti v Romuniji. V neki vasi je ponoči ob zgodnji spomladanski nevihti strela udarila v župnišče in na svoji poti po hiši šla tudi preko župnikove postelje. Postelja so je vnela in v hiši je nastal požar. Ko so prihiteli ljudje, da bi svojega župnika, ki je med vsem tem spal v postelji, odnesli iz goreče hiše. so vsi mislili, da ga je srela ubila. I'o telesu je imel tudi močne opekline. Zdravnik pa je kmaiu ugotovil, da je samo omamljen in je začel s poskusi oživljanja. Po dveh urah umetnega dihanja je župnik odprl oči in začudeno pogledal okrog sebe. Ni mogel verjeti, da je strela šla preko njegove postelje in kljub opeklinam o vsem dogodku ni vedel nič.
Ali bo torej letošnje leto veliko neviht? Vre-menoslovci na to vprašanje še ne upajo odgovoriti, ker iz spomladi še ni mogoče z nobeno gotovostjo sklepati na poletje. Pomladanske nevihte je prinesla pomladanska vročina in soparica, ko se ozračje po svojih zakonih napolni z elektriko in išče izhoda v električnih iskrah — streli. Gotovo je spet, da bo nevarnost neviht na deželi večja kot v mestu, kjer morje streh, raz katerih štrli toliko slrelovodov v zrak, sproti razbremenjuje zračno elektriko. Zanesljivo pribežališče pred nevihtami in njenimi posledicami je na planem — gozd. Samotna drevesa pa so nevarna, ker s svojim vrhom naravnost vabijo strelo. Glede dreves pa pravi star pregovor: »Pred smreko beži, hrasta se ogni, bukev pa išči!« In po statistikah je ta pregovor precej potrjen- da strela kaj rada udarja v smreke in iglasto drevje sploh. Tudi listnato drevje ni povsem varuo pred njo, »hrasta se
ŠP<
Po športnem svetu
Nogometne tekme med Francijo in Nemčijo ne bo
Prihodno nedeljo bi se morala vršiti v Parizu nogometna tekma med francosko in nemško reprezentanco. Istočasno bi se pa morala vršiti v Bordaju tekma francoske reprezentance z reprezentanco iz bivše Avstrije. Obe tekmi sta bili sedaj odpovedani od francoske strani
10 narodov doslej za St. Nloritz
Za zimske olimpijske igre v St. Moritzu se je
doslej prijavilo 10 narodov' iA sicer	Švica, Finska,
Amerika, Francija, Poljska, Grčija,	Luksecnburška,
Nizozemska, Belgija, Bolgarija. Italija	pa je izjavila,
da zavisi njena udeležba od izvedbe	smučarskih disciplini.
Grški atlet Syllas je vrgel disk 51 m
Pri grškem pomladanske mitingu je zalučal dobro znani grški atlet Syllas v Atenah disk točno 51 m, kar je odličen uspeh. Pred dvema tednoma ga je pa ob neki drugi priliki zalučal nad 50 m.
Nov plavalni svetovni rekord v štafeti
Pri ameriških prvenstvih v odprtem bazenu je postavil nevvjorški atletski klub nov svetovni rekord v štafeti 4 krat 100 jardov v času 3:31. Prejšnji rekord je branila univerza Michigan s časom 3:31.4.
Olimpijske meje za naše atlete
Jugoslovanska lahkoatletska zveza je odredila meje, katere morajo doseči naši atleti, ki se hočejo udeleževati olimpijskih iger v Helsinkih. Te meje so enake rezultatu dvanajstoplasiranca na berlinski olim-pijadi in morajo biti ti rezultati doseženi pod istimi pogoji, ki se zahtevajo za rekord. Mnogo od teh meia je boljših od naših rekordov in atleti se bodo morali zelo potruditi, če bodo hoteli potovati na Finsko.
Plavalne tekme med Jugoslavijo in Madžarsko
Jugoslovanska plavalna zveza se je dogovorila za to leto za meddržavne plavalne tekme med Jugoslavijo in Madžarsko. Bosta to dve posebni prireditvi, in sicer obe 10. septembra. Tekmovanje plavalcev bo v Szegedu, tekmovanje plavačic pa bo verjetno na Sušaku. Leta 1940 bodo potem povratne tekme, in sicer pojdejo plavačice na Madžarsko, piavači pa bodo tekmovali v Jugoslaviji.
Joe Louis je premagal s tehn. k. o. J. Roperja v prvi rundi
V Los Angelesu sta se spoprijela 17. aprila zvečer svetovni prvak vseh kategorij Joe Louis ter Jack Roper za naslov svetovnega prvaka. Toda Louis je pred 25.000 gledalci dokazal, da mu zaenkrat visokega naslova ne bo mogel še nihče odvzeti. Oba sta se nekaj časa precej oprezno borila, potem pa je poslal Louis Roperja na tla. Komaj je vstal, a že mu je zadal zopet več hudih obojeročnih udarcev v obraz, da je začel močno krvaveti in je bil za na-
pridružila tudi mlada pevka Ksenija Kušejeva, ki je v študiju že toliko dozorela, da se je smete spustiti v javen nastop. Njeno podajanje je zapustilo svojstven vtis. Glas sam, ki po moči ni ravno velik, je mikaven po svojem pisanem značaju. Sorazmerno velik obseg ima in je v nižinah temno barvan, dočim se v višine jasni in se v skrajnosti razsvetli in stanjša do prave, čeprav nekoliko težke koloraturne barvitosti. Šola glasu je zelo umna in zato je glas že skoraj do kraja sproščen ter ugodno v prostor uprt. V podajanju živi nek zadržan izraz, ki mika na svojstven način; prednašanje pa moti neko zategnjeno zastavljanje tonov in pa preobčutno dinartiično spreminjanje, kar kali čistost melodije ter samostojen izraz posameznih fraz. — Vsekakor bomo z zanimanjem spremljali nadaljnji pevkin razvoj in njene uspehe.
Koncert je bil srednje obiskan; občinstvo pa je igri in petju ubrano sledilo in iskreno izražalo svoje zadovoljstvo,	V. H.
ogni«, razen — bukve, ki strelo najmanj vabi. Ako udarce strele izrazimo s številkami, bi po opazovanjih mogli reči, da udari v bukev 1 krat, v iglavce 1") krat, v hraste 54 in v ostala listnata drevesa 40 krat. Bukev je torej v resnici najbolj varna pred strelo. V nevihti pa niso nevarna samo samota« drevesa, ampak tudi — velike skupine ljudi.. Kronika neviht beleži veliko takih nesreč, ko je strela udarila v večje družbe ljudi in povzročila veliko smrti. Spomniti se moralo le na nesreče, če se kdo dotakne elektrovoda, pa vsi, ki stoje toliko tesno ob njem, da je vsaj rahla zveza med njimi, začutijo električni sunek.
Irska časti žrtve velikonočnega upora 1. 1916. Po vsej Irski so bile v čast žrtvam, ki so padle v velikonočnem upore 1. 1916, prirejene spominske slavnosti. Na sliki ministrski predsednik de Va-lera, ko polaga venec na grob ustreljenih.
daljnjo borbo nesposoben, zaradi česar je sodnik proglasil za zmagovalca Louisa s teh. k. o. v borbi, ki je trajala dve minuti, 20 sekund, namesto zgovorje-nih desetih rund.
Italijani premagali naše sabljače
V mednarodnem sabljaškem dvoboju med našimi in italijanskimi sabljači, ki seje vršil v Zagrebu, so odnesli Italijani vse zmage. V vseh šestih borbah so namreč Italijani zmagali in je bil končni rezultat 6:0 za Italijane. Italijani so pokazali 6voje velike sposobnosti v tej športi, panogi,, ki so .že od.nekdaj veliki mojstri v sabljanju.
Zagrebški atletski klubi zahtevajo tri zveze: slovensko, hrvatsko in srbsko
Zagrebška atletska podzveza je pokrenila akcijo, da se osnujejo tri samostojne zveze, medtem, ko naj bi bila jugoslovanska lahkoatletska zveza le vrhovni reprezentativni forum napram inozemstvu. Zagrebška lahkoatletska podzveza je na svoji seji sklenila tole:
1.	Povodom reorganizacije atletskega športa v državi stoji lahkoatletska podzveza v Zagrebu na stališču, da je taka reorganizacija mogoča samo z osnovanjem treh samostojnih narodnih zvez Hrvatov, Srbov in Slovencev.
2.	Pristojnost vrhovne državne zveze se odreja sporazumno med omenjenimi tremi narodnimi zvezami.
3.	Pristojnost vrhovne državne zvez» je v načelu: zastopanje napram inozemstvu, t. j. v mednarodnih srečanjih.
4.	Vrhovno državno zvezo sestavljajo samo predstavniki narodnih zvez.
To stališče smatra lahkoatletska podzveza v Zagrebu kot edino mogočo in pravilno v atletskem športu, ki bo vsakemu narodu dopustilo njegov maksimalni razvoj. Na tem stališču bodo vztrajali predstavniki zagrebške podzveze, ki so določeni v odbor za spremembo pravil.
Lahkoatletski dvoboj: Zagreb : Budimpešta
18. junija, na olimpijski dan, se vrši v Zagrebu lahkoatletski dvoboj med lahkoatletskima reprezentancama Zagreba in one iz okrožja Budimpešte.
Naše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK JADRAN. V soboto, 22. t. m. ob 19 bo v prostorih M, Soklič — Trnovo, jubilejni 20. redni letni občni zbor. Ako ob določeni uri ne bo zadostnega števila članstva, bo pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Dnevni red je običajen. Ker je to jubilejni občni zbor, prosimo polnoštevilne udeležbe.	Odbor.
Atletska podzveza v Ljubljani. Na meetingu Planine, ki bo v soboto, dne 22. t. m., ob 15., morajo nastopiti izbirno za sestavo reprezentance v skoku v višino gg. Marek in Žgur, v metu kladiva g. Žagar. Tudi drugi, ki bi utegnili priti v poštev, naj se javijo omenjenega dne pri tekmovanju. Gg. Rač. Polak in Skušek morajo istega dne izvršili par treningov v štafetnih predajah pod nadzorstvom g. trenerja.
SK Celje mora prirediti v nedeljo, 23. t. m., dopoldne na svojem igrišču v okviru svojega tekmovanja met diska in kladiva. V teh disciplinah nastop izbirno Slamič Herman.
Meeting SK Železničarja, Maribor. Pozivajo se Orosi, Smerdel in Radič, da nastopijo v nedeljo, dne 23. t. m., ob pol 10. na meetingu Železničarja v skoku ob palici.
Ravno tako se pozivata, da nastopita v metu kopja atleta Zorko in Gregorovič. — Gosp. Adolf Urbančič naj nastopi v Mariboru na omenjenem tekmovanju v teku 400 ni.
¥ešer komorne glasbe
Da se nam polagoma razvija tudi mlada komorna glasbena umetnost, je dokazalo te dni nekaj naših umetnikov, ki so priredili v veliki Filhar-monični dvorani vočor komorne glasbe. V klavirskem triu so se sošli violinist Albert Dermelj, violončelist Leskovic in pianist Marijan Lipovšek; k tej skupini pa se je pridružila še mlada pevka Ksenija Kušejeva in tako se je izoblikovala pisana koncertna prireditev, na kateri se je oživila komorna glasbena umetnost prav različnega značaja.
Spored je bil dokaj pisan — nedvomno tudi zato, da se je mogla uveljaviti raznovrstna izvajalska sposobnost vseh, ki so nastopili. V precej raztegnjen sestav umetnin je bil povezan Schuber-tov Klavirski trio v B-duru s svojo raztegnjeno in melično toplo nasičeno arhitektoniko, Beethovnove škotske pesmi za glas s spremljavo tria, v katere je zlil mojster odkritosrčna osebna čustva s posebno pozornostjo do jasne tonsko podobe, ter Dvorakova Sonatina v G-duru, kjer je utelešena močna, a slovansko mehka duševnosi v posebno sočno tonsko zvenenje. In še se je raztezal spored, kjer je stala nasproti italijanski baročno nasičeni Torellijevi ariji za glas, violino in klavir »Nade moje« Handlova arija iz opere »Arminio« za glas in klavirski trio, ki se po značaju visokega nemškega baroka umirja po neki jasni umski logiki; Mozartova arija iz opere »II re pastore« pa se je od prvih dveh odražala s svojo uravnovešeno simetrično zgradbo, ki je vendar v izrazu močno napota. Končaval se je spored v Dvofakovi »Dumky< — klavirskem triu, ki je ves prepleten s pisanimi čustvenimi kontrasti, od katerih je vsak lopo in pristno po načelih romantičnega ustvarjanja utelešen v sočnih tonskih podobah.
...»fiu: -r,i».«,5;li !zvaia'ei od ka-
uuiu»,.i ■ ...----1 - —--
terih je vsak sam posvečen v svoje umetniško delo, je dobila tudi celota dostojno lice. Pianist Marijan Lipovšek je že priznana izvajalska pojava, ki zna vliti svoji igri pravo umetniško resnobo, le da se njegove sposobnosti v splošnem preveč razdajajo na vse strani namesto da bi se zgostile v jedro in se razrasle še bolj v globino, kar bi se moralo omogočiti tudi v zunanjih razmerah samih. Violinist Albert Dermelj je zrasel z našega konservatorija, pa svojo izredno sposobnost plodno razvija v zagrebškem glasbenem ozračju, kjer si je pridobil gotov nastop in jasno interpretacijo, ki bi hotela samo še več intimnosti in izrazne moči, da se razvije do polnega umetuištva. Violončelist Bogomir Leskovic pa je prav tako že ponovno uveljavil svojo veliko muzikalnost; smisel za čisto glasbeno lepoto se uveljavlja pred izrazno voljo, zaradi česar zaostaja polna širina tonov in tonskih zvez za njih estetsko izoblikovanostjo. — V skupni igri zato vos osnovni muzikalni smisel ni izostal. Vsaka umetnina je dobila svojo podobo, ki jo bila tonsko dovolj zlita in po snovi z raznih strani uravnovešena. Razumljivo pa je, da niso mogle priti do uresničenja one zadnje vrednote, ki so rodno plod dolgoletne skupne igre in dozorevanja, vrednote, ki odstirajo vsebino najglobljih predelov umetnin. Do njih ne da priti neka nestrpnost, ki se je še javljala kot posledica hitrega študija in tudi no še zunanja estetska izdelanost, ki je tukaj prednjačila in ki je pogrešala še napete volje in moči izraznega zanosa. Toda kljub temu so segli izvajalci do umetniške gladino, ki zahteva priznanje in ki je bila sposobna vzbuditi prave umetniške užitke; umetniška prireditev jo plodno posegla v naše koncertno življenje.
Instrument,ilistnm se je v poživitev spnrorja
M 1

H
l



: *?>- ^f^Tp^r"' T^ •- -
v.,

* B - J"*;
Angleška vojna ladja »Warspite«,

, ki je bila vsidrana v San Remu, je bila poklicana v Sredozemsko morje,
Požar v marenberšhi graščini
Marenberg je dobil nov vodovod
Marenberg, 17. aprila.
Poročali ste že o zadnjem velikem požaru v Mareribergu, ki je napravil veliko škodo graščini ge. Terezije Suppanz. Dodatno k temu še poročamo, da je nastal ogenj malo pred polnočjo in na takem mestu, kjer nihče ni imel opravka, namreč v stranskem poslopju, kjer so bili shranjeni stari vozovi, tovorni avto in kjer je tudi ledenica. Velika je bila nevarnost za sosedne hiše, ki so s škodi,jami krite in ljudje so že začeli svoje hiše izpraz-njevati. K sreči si je tukajšnja prostovoljna gasilska četa pred kratkim nabavila motorko, ki bo na binkoštni ponedeljek blagoslovljena in ki je ob tem požaru doživela svoj ognjeni krst ter rešila Marenberg še večje nesreče. Ž njo je bilo namreč mogoče črpati vodo iz bližnjega radelskega potoka, medtem ko bi bilo gašenje z ročno brizgalno sploh nemogoče. Pohvaliti moramo tudi moštvo gasilskih čet, ki so prišli na pomoč tako iz Marenberga s svojo motorko, kakor tudi iz Mute in Vuhreda in so z vso požrtvovalnostjo pomagali do ranega jutra, ko je bil ogenj že pogašen in soseščina iz nevar-
nosti. Tako strašnega ognja ljudje že dolgo ne
pomnijo, saj je bila nevarnost za ves zunanji trg.
Ob priliki tega požara se je videlo, kako nujna potreba za Marenberg je večji vodovod, čigar napeljava bo v kratkem gotova. Ne moremo biti sedanjemu g. županu zadosti hvaležni, da je nam preskrbel nov vodovod in z njim trgu zadosti pitne vode, katere je ravno ob zadnjem požaru tako primanjkovalo, saj so bili takrat zaradi suše vsi vodovodi po hišah zaprti. Tem večje veselje je zavladalo po trgu včeraj v nedeljo i6. aprila, ko je bil novi vodovod provizorično že priključen in smo bili postreženi z vodo od Sv. Treh Kraljev, odkoder je novi vodovod izpeljan. Sicer bi bil vodovod lahko že prej gotov, toda delo se je zavleklo zaradi pogajanj. Upamo pa, da bo rezervoar gotov do binkoštih in da bo tako kmalu slovesna otvoritev vodovoda. S tem bo končano tudi veliko delo za občino, katero bo veljal vodovod po preračunu 330.000 din, državna in banovinska podpora pa znaša 140.000 din. Načrte zanj je napravil higijen-ski zavod v Ljubljani.
Zboljšanja na gorenjski železnici
Da odpravijo zamude vlakov, so naredili več izoglballšč — Nujno potrebna preureditev postaje v Kranju
Kranj, 17. aprila.
Ko bodo letos prihajali letaviščarji na Gorenjsko, bodo opazili na gorenjski železniški progi nekaj lepih novih pridobitev. V zadnjih tujsko-prometnih sezonah sci se letoviščarji hudo pritoževali zaradi velikih zamud gorenjskih vlakov, sedaj bodo odpravljene vsaj večje zamude vlakov, ker je železniška uprava dala napraviti več izo-gibališč.
Znano je, da so zamude vlakov povzročali predvsem brzovlaki iz inozemstva. Jutranji brzovlak, ki privozi z Jesenic v Kranj ob 8.16, je imel v tujsko-prometni sezoni vsak dan zamudo. Ta brzovlak je potem povzročil zamudo potniškega vlaka iz Ljubljane, s katerim 6e je srečaval v Kranju. Ker doslej ni bilo med Podnartom in Kranjem nobenega izogibališča, je često čakal potniški vlak pol ure in še več na brzovlak. Nič boljše ni bilo ob srečanju brzovlaka iz Belgrada in potniškega vlaka z Jesenic med 10 in 11 dopoldne, ko je imel potniški vlak skoraj vsak dan zamudo zaradi brzovlaka. Največ zamude pa je doslej povzročal večerni brzovlak z Jesenic, ki bi se moral okrog pol 8 srečati v Škofji Loki s potniškim vlakom iz Ljubljane. Ker je ta brzovlak redno imel zamude, je povzročil zamudo potniškemu vlaku iz Ljubljane, dalje potniškemu vlaku z Jesenic in eeveda tudi »tržičanu«. Z novim letom je stopilo v promet novo izogibališče vlakov v 2ab-nici, tako da je že s tem zamuda lahko zelo prikrajšana. Tudi med postajama Kranj in Podnart bo morda že s tujsko prometno sezono prišlo v
promet novo izogibališče v Besnici. 2e lani r poletju je bilo dograjeno na Otočah novo izogibališče, ki bo tudi mnogo pripomoglo k zmanjšanju zamud gorenjskih vlakov.
V zadnjem času je bila prenovljena tudi železniška postaja Medvode in Škofja Loka, pravkar preurejajo tudi železniško postaj« Št. Vid-Vižmarje, na postaji Zabnici pa grade novo postajno poslopje. Na kranjski postaji so nedavno začeli razkopavati delavci hrib ob postaji, da bodo zgradili nov železniški tir.
Sedaj ko smo dobili na gorenjski železniški progi nekaj res potrebnih pridobitev se posebno Kranjčani vprašujejo ali ba skoraj prišlo tudi do adaptacije kranjskega postajnega poslopja. Posebno nujno potrebna je zgraditev kolodvorske pošte, ki je bila obljubljena že pred 5 leti. Na kranjsko postaja pride vedno izredno veliko paketov, predvsem za tovarne. S postaje prevažajo pakete na pošto, potem pa odvažajo pakete s pošte spet nazaj v bližino postaje ,kjer so skoraj vse tovarne. Prav tako morajo tovarne spravljati po strmem Jelenovem klancu pakete na pošto, od koder zopet pošta spravlja nazaj po Jelenovem klancu številno in težko paketno pošto na postajo. Z novo kolodvorsko pošto bi bilo zelo ustreženo vsej kranjski industriji. Ob priliki gradnje kolodvorske pošte v Kranju se bo moralo preurediti tudi ostalo postajno poslopje. Posebno jc pereče vprašanje perona in čakalnic. Peron in čakalnice že davno več ne ustrezajo velikemu potniškemu prometu. Čakalnica II. razreda, ki je od-
ločena za dijake, je komaj tako velika, da kvečjemu sprejme 20 do 30 ljudi, dočim se vsak dan vozi v Kranj in nazaj nad 150 dijakov. Čakalnica III. razreda je tako majhna, da 'lahko sprejme kvečjemu 20 do 30 ljudi; če pa pomislimo, da se dnevno redno vozi nad 300 delavcev in delavk v Kranj in iz Kranja in da je mnogo tudi ostalega občinstva, vidimo, da bo železniška uprava morala čimprej preurediti kranjsko postajno poslopje. Tudi peron kranjske postaje je premajhen.
Slovenska Bistrica
Karamboli so tudi pri nas zadnje čase stalno na dnevnem redu. Pred kratkim sta se ponesrečila na Jožetovem hribu dva motociklista iz Ko-mjic tako, da si je eden zlomil nogo, drugi pa dobil nevarno luknjo v glavo. V četrtek ob šestih zjutraj pa se je na drugi strani istega hriba neki celjski taksi tako temeljito zaletel v drevo, da ga je podrl. Avto je bil pri tem v prednjem delu ves zrušen, šoferja in njegovega potnika, pa je g. dr. Čeme zapeljal v mariborsko bolnišnico. Isti dan popoldne se je neki motociklist s sopotnico zaletel v svinjo tukajšnjega meščana. Sreča v nesreči ije bila, da ni bil mrtev motociklist ampak svinja.
Smrt uglednega meščana. Pokopali emo ob številni udeležbi uglednega dimnikarskega mojstra Ignaca čečonika. Pogreba se je udeležila tudi gasilska četa, katere član je bil pokojni 40 let. Naj mu bo lahka zemlja, domačim pa naše iskreno sožalje.
Iz Julijske krajine
t Zlatomašnik Leopold Stubelj. Na velikonočni ponedeljek je v Idriji ob Bači izročil svojo dušo svojemu Stvarniku zlatomašnik g. Leopold Stubelj. Rc«dil se je 14. septembra 1862 v Rihen-bergu. V mašnika je bil posvečen 31. julija 1887. Svojo zlato mašo je praznoval v vsej skromnosti v veličastni novi cerkvi v Drežnici. Pokojni gospod, ki je skoro vsa svcuja duhovniška službena leta žrtvoval dušnopastirski brigi v Velikem dolu na Krasu, je pred svojim odhodom v pokoj začel trpeti na zgubljenju spomina. Par let je kot vpo-kojenec preživel v Gorici. Zadnje čase se je bil preselil v Idrijo ob Bači, kjer so ga v sredo, 12. aprila tudi slovesno zagrebli. Pogreb je vodil in mu tudi govoril poslovilno besedo goriški stalni kanonik msgr. Ign. Valentinčič. Naj mu nebeški Plačnik obilno nagradi trud in napore, ki jih je z veliko ljubeznijo in z blagim srcem opravljal na kršnem Krasu I
Odlični gostje v Jul. Krajini. V zadnjih dneh so bili v naših krajih v gosteh naš prof. Kotar in pisatelj dr. Joža Lavrenčič, goriški tenorist Marij Šimenc ter slikar in kipar Tone Kralj, ki ostane dlje pri nas, ker mora izdelati par naročil.
Slovenci in Hrvatje v Italiji. V koledarju celjske Družbe sv. Mohorja smo z začudenjem brali, da biva v Italiji 600.000 Slovencev. To je huda pomota, ki se večkrat ponavlja. V Julijski Krajini je okoli 370.000 Slovencev in 180.000 Hrvatov. Hrvati bivajo v Istri, na Reki, na Kvarnerskih otokih in v Zadru. Vsakemu svoiel
Za velesejm v Ljubljano. Goriški potovalni in turistični urad R. Appiani priredi na letošnji ljubljanski velesejem v začetku junija posebne izletniške vožnje. Da Postojne se bodo izletniki peljali iz Gorice po Vipavski dolini in iz Idrije z avtobusi, naprej pa z vlakom. Odhod bo 5. junija, povratek pa 11. junija. Kdor se hoče izleta udeležiti, naj se javi do 30. aprila pri zgoraj imenovani tvrdki. Podrobnosti bomo še javili.
Podmelec. V goriški bolnišnici pri Rdeči hiši [e umrl naš vaščan Mihael Golja, star nad 70 let. Bil je skromen in delaven mož, ki je s težkim delom kot drvar pošteno vzgojil svojo družino. Zelo je ljubil petje in je čez 40 let kot dober basist sodeloval pri cerkvenem zboru. Naj mu sveti večna luč!
Drugi »don Bosco«
Italijanski listi poročajo, da bodo v Valsalisu v kratkem odkopali telesne ostanke prvega don Boscovega naslednika in za njim vrhovnega predstojnika salezijancev don Michaele Rua in jih pokopali v kripti Marijine bazilike v Turinu. Pri kongregaciji obredov pa se je že začel postopek, da bi bil don Rua prištet blaženim. Njegovi častilci pričakujejo, da bo kmalu dosegel čast oltarja. Še za njegovih živih dni se ga je prijel časten priimek »drugi don Boscoc.
Nesreča — zaradi nečimurnosti
Včasih ee pa že zgodi kaka taka nesreča, da bi se je človek ne mogel izmisliti. Tako se je pred kratkim zgodilo v Koblencu, da si je neka dama najbolj civiliziranega stila, z bencinom umivala lase. Pri tem si je iz dolgega časa prižgala cigareto. V trenutku se je bencin vnel in dama je bila na enkrat v plamenih. Na njene klice je pri-hitel mož, da bi ji pomagal. Da bi plamen, ki je ovijal glavo njegove žene zadušil, je pograbil bri-
sačo, ki pa je bila prepojena z bencinom, ker si je 7. njo brisala lase. Tudi brisača se je v trenutku vnela in mož je dobil močne opekline po rokah. Oba so morali prepeljati v bolnišnico, žena jo po obrazu vsa opečena in ji bodo na to pranje las ostale trajne posledice.
OtroSki kotilek.
22
Konči Ahažič:
Nosan in
>Oh! Ljubi Zigžag, pametnjakl« reče Moj-moja, »od vseh palčkov si mi najbolj drag! Stori, da bo Nosan tako krasan, da mu bo vsakdo vdan, in da ga bo Zalika, ki mu je nadvse mila, od celega srca ljubila! Zigžag! Ce to narediš, bogato plačilo dobiš.<
Predno Zigžag odgovori, si z vseh strani ogleda spečega Nosana. Dolgo premišljuje Zigžag, nato pa reče: »Mojmoja! Naj bo! A za plačilo hočem zlato. Toliko, da ga boš komaj nosila. Ga li imaš, Mojmoja vila?« »Še mnogo več ga imam, in če dobro opraviš, ti vsega dam,« reče Mojmoja vila.
ZAHVALA. Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob izgubi našega blagega očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka, gospoda
Ivana Fabiana
zvaničnika drž. železnico v pok.
počastili nepozabnega pokojnika s spremstvom na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo. — Zlasti se zahvaljujemo g. dr. Jamšku za nujno zdravniško jionioč in čč. duhovščini župnije sv. Cirila in Metoda.
V Ljubljani, 19. aprila 1039.
Žalujoči ostali.
Aleksij Pelipenko:
I
In res, niso bili še prav doma, jim je začelo že nad gla-1 »Nikak greh ni,< je dejal po zrelem prevdarku, »delati za
...... - ' -----'kruh in krmo za človeka in žival, tudi ce je nedelja. Božje
Ukrajina joka . •.
Župnik Nikander je bil star. Preko trideset let je bil že na fari. V teh dolgih letih ni imel nikoli prepirov z verniki. Smatral jih je kot svoje otroke in živel z njimi v popolni edinosti.
Najbolj so volovodivški kmetje svojega župnika ljubili in spoštovali zato, ker je z njimi govoril vedno ukrajinsko in spoštoval njihove ukrajinske šege in navade. Vsi so govorili ta jezik in ga ljubili, saj je bil njihov materin jezik. Tudi s svojimi duhovskimi tovariši v okolici je govoril le ukrajinsko. Samo cerkvene knjige je vodil rusko in v bogoslužju je ura-doval v ruščini, ker je bil tak predpis. Njegovi duhovski tovariši so ga zaradi tega zasmehovali in ga imenovali kmečkega popa«. To mu pa ni nič delo. Klicali so ga tudi za »beraškega popa«, ker je bilo pri njegovi veliki mizi v kuhinji vedno videti kot goste, ki mu jih je sem Bog poslal, berače in ubožce.
Zato so pa imeli prebivalci Volovodivke župnika Nikandra radi in vedno, kadar jih je rabil za poljsko delo, je le rekel besedico in že so hiteli. Delo pri župniku Nikandru jim je bil praznik.
Ko so bili kosci že na pol poti do Volovodivke, so naenkrat zaslišali iz Dubine pretresujoč krik vran. Vedno hujše je bilo, hipoma pa je kot odsekano utihnilo.
»Ob slabem času smo svojemu očku kosili,« — je rekel eden izmed mož. »Ste slišali, da so vrane kričale in nato nenadoma utihnile? To pomeni nevihto. Ce jo vrane začutijo, nehajo kričati, vsedejo se v svoja gnezda in pokrijejo s svojim telesom mladiče.«
»Je že mogoče,« je-odgovoril drugi. »Veter se je obrnil in sedaj piha od deževne strani.«
vami grmeti in veliki, črni oblaki so se kupičili. Začela se je huda ura, kot že dolgo ne, in deževalo je štirinajst dni in štirinajst noči.
»
Tudi seno župnika Nikandra je bilo štirinajst dni na dežju. Župnik že ni mogel več jesti in spati, divjal je obupan po sobi in vedno gledal skozi okno, če se bo vreme obrnilo.
Šele v petek okoli poldneva se je zopet prikazalo sonce, krasno in brez madeža, prijazno in veselo, kot da bi se sramovalo dolge odsotnosti in bi hotelo to zopet popraviti. Muhe in metulji so zleteli iz skrivališč in plesali. Voda v cestnih mlakužah je že iskala najmanjše zemeljske luknjice, da bi se hitro skrila.
Še nikoli v življenju ni bilo sonce župniku Nikandra tako prijetno, kot ta dan. Nadvse vesel je tekal po dvorišču sem in tja in si ogledoval nebo od vseh strani. Nobenega oblaka ni bilo več videti. Zvečer je poslal k cerkvenemu starešini v vas prošnjo, da bi si ogledal njegovo seno.
»Duhovni oče,« — je dejal cerkveni starešina, ko je prišel v soboto v župnišče, »seno je suho kot smodnik. Dobro bi ga bilo domov spraviti.«
Župnik si je mel roke. »Dobro si povedal in se ti zahvalim za to pot. Prosim, sedi za mizo in se pokrepčaj. Pot je dolga.«
Cerkveni starešina je sedel in odrezal velik kos slanine. »Očka,« je govoril prigrizujoč slanino, »povedati vam pa vendar moram, da so vrane v Voroni — dubini zelo nemirne in lepo vreme tedaj ne traja dolgo. Dobro bi bilo, če bi seno že jutri spravili domov!«	. .
»Tako meniš, da bi ga že jutri spravili domov? Jutri je vendar nedelja!«
Župnik Nikander je poskočil, bodil po sobi sem in tja in mislil, kaj bi se lahko vse do ponedeljka zgodilo. To, da so vrane v Voroni dubini nemirne, pomeni gotov dež. Kako bi rešil seno?.
darove obvarovati pred uničenjem je vedno prav in v najslabšem slučaju bo ljubi Bog ta greh odpustil.«
»Potem pustite jutri zjutraj vse na delo, očka, da bodo spravljali seno, potem boste pa imeli mir,« je rekel cerkveni starešina.
»Prav imaš, dragi prijatelj, in sedaj prav mislim, kako bi to najbolje izpeljal. Mislim, da je najboljše, da greš ti po vasi in jim naročiš, da pojdejo jutri zjutraj k senu. Zato pa naj pridejo vsi starejši ljudje in otroci v cerkev. Jutri bom imel svečano bogoslužje in tudi pridigo boni imel.
»Pridigo,« je vprašal cerkveni starešina začudeno in skoro se mu je v grlu zataknil kos slanine. »Očka, vi boste pridigali?«
»Da, to bom storil k večji slavi božji. Ce gredo drugi že v nedeljo na delo, da bi bilo izravnano, če je to greh.«
Še dolgo je cerkveni starešina majal z glavo, kajti, da bo župnik Nikander pridigoval, mu ni šlo v glavo. Kar je v Volovodivki, ni imel župnik še pridige. Imel je pa zato ni, ker ni hotel pridigovati svojim ljubim ukrajinskim rojakom v ruskem jeziku, ki ga je sovražil. Bil je namreč uradni predpis, da je treba v cerkvi rusko pridigovati. O božiču je pozdravil svoje vernike kratko po ukrajinsko: »Pozdravljeni, ob priliki božičnega praznika! Bog nam daj doživeti tudi novo leto!« — Ob začetku leta je rekel: »Pozdravljeni ob priliki Novega leta! Bog nam daj še doživeti Veliko noč!« — In o Veliki noči je pozdravil svoje vernike še krajše, ponovil je trikrat: »Kristus je vstal!« — Razen teh pozdravov ni župnik Nikander še nikoli govoril v cerkvi.
Zato pa je bil cerkveni starešina tako začuden. Povedal je torej to po celi vasi in vse je postalo nestrpno. Očetje in matere so naročali svojim otrokom in starčkom: »Pazite dobro, kaj bo župnik Nikander pridigoval!« — Saj bi same najraje slišali,
MALI OGLASI
V malih oglasih volja vsalca beseda t din; lenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjši znesek 2a mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
I
f i v | • v v •
Muzbeiscejo
Kuharica
petdesetletna, Išče službo najraje k orožnikom. — Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Petdesetletna« štev. 5895.	(o)
Vdova
K dvema deklicam! v starosti 12 ln 7 let, močna ln zmožna vsakega dela, Išče službo oskrbnice na posestvu ali v kuhinji. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6042.	(a)
jtlužbodobe
Krojaškega pomočnika
sprejme Koder, Prcdovl-čeva 12, Moste.	(b)
I
Automofor
i
Kovaškega pomočnika
začetnika, sprejmoin. — Anton Zabret, 5Se. Hudl-nja 112, Celje.	(b)
I
Vajenci
I!
Skladiščnika
vojaščine prostega, takoj sprejmemo. Naslov pove uprava »Slov.« pod 6110.
Čevljarski pomočnik
išče stalno službo. Zmožen vsakega dela. Kobe Alojzij, Dovž 26, p. Sto-plče.	(b)
Samostojno kuharico
od 40—50 letno, sprejmem k trem osebam. - Plača 350 din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6107. (b)
Delavec
mlad, pošten, priden, vajen nekoliko mizarskih del - se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6103.	(b)
Tkalskega mojstra
Išče Jax;ciuard - tkalnica večjega stila. Podrobne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober strokovnjak«.	(b)
Pekovskega učenca
zvestega, poštenega, marljivega - sprejme Kirbiš. Celje.	(v)
Vnajevn
Parno pekarno
v Ljubljani — oddamo v I najem. 1'erson, Ljubljana, I poštni predal 317. (n)
»Tatra«
poltovornl, dvaclllndorskl, so ugodno proda ali zamenja za tovorni. Kirbiš, Celje.	(f)
»Tatra« šport cabriolet
eleganten, malo rabljen, so ugodno proda ali namenja za nov avto z malim doplačilom. - Kirbiš. Celje.	(f)
I
Glasba
Tega ne more nlkdo
Poljubne najnovejfie plošče samo po Din 30'—. Kazen tega vzamemo tudi staro v raf-un.
Zahtevajte seznam.
Za deževne dni
veliko izbiro dežnih plaščev najnovejših fnzon, in sicer za gospode ala balonska
svila od.......198 din naprej
damske v vseh modnih « M barvah od . , , , , , 190 din naprej nudi tvrdka
F. I. Goricar
Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 29
GANA
Gnojnične črpalke brzoparilniki
štedilniki	mmnmam
novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje
Podriaj Ciril, Ig 147 pri Ljubljani
Redko prilika I
Radi preselitve se takoj proda spec, trgovina z mineralnim oljem ter bencinsko in nafto postajo na najprometnejši točki Slovenije. Milijonski promet. Vprašati pri Upravi lista pod »Bodočnost« št. 200.
PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI
Stritarjeva 2	Ugodni trgovski kredi«	Telefon 21-49
Eskompt menic • Nakazila v Inozemstvo • Obrestovanje vlog od 4% do 3%
Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve.
r7BT<ffl?ff|j
Salon Louis XVI.
pozlačen, In originalne oljnate slike, prodam zaradi selitvo. Naslov pove uprava »Slov.« pod 0141.
^aM! Hotel BALKAN "gg®

TELEFON 2 6 3 7 5
Polnomasten
mlad ovčji sir, v posodi lahko dobite po ceni od 11 din kg franko Carl-brod od Tih. Milisavlje viča. Pri večjih In manjših naročilih poslati na račun četrtino vrednosti
Foto - aparat
optika Kltschel Prollnear 1:1,9; kamera Mentor Splegelreflex 6'/i X 9 ; s dvojnim iztegom, za plošče in filmpak - prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6141.	<1)
Continental
mesečno po Din 200*—; za državne uslužbence po Din 100-—;
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
^ Prvovrstni A trboveljski
premog
brea praha
koks, suha drva
nudi
I. Pogačnik
Saborlčtii g Tele ion zo-se


+
•Umrl je naš ljubljeni soprog, dobri očka, gospod
Franc Rupert
poštni po d uradnik v pokoju
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 20. t. m. ob 4 popoldne izpred mrliške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. aprila 1039.
Marija, soproga. Marija, abs. medic., hčerka.
+
Javljamo prežalostno vest, da je naš dolgoletni, vestni sotrudnik, gospod
Josip Hnyk
vodja belilnicc in apreture
danes po kratki bolezni za vedno mirno zaspal.
Blagega pokojnika bomo ohranili v trajnem, častnem in hvaležnem spominu.
Tržič, dne 18. aprila 1939.
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, E d. Glanzmann & And. G a s s n c r.
VINA
iz
Centralne vinarne v Ljubljani
bodo zadovoljila Vaše pivce naj bolj 1
TELEFON ŠTEV. 25-73
104 din
1 m' žaganih, zdravih ln suhih bukovih drv, fran-ko hiša; trboveljski premog najceneje. RUDOLF" VELEPIO, Ljubljana VII, Jernejeva cesta. Telefon 27-08.	(1)
KOLESA
kupite dobro in poceni tudi na obroke pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Aleksandrova & Brezobvezen ogledi
Vrtnice
novejših in raznih barv, nizke lOgrmičev 50 din, visoke 1 komad 15 din, cepljene zgod. breskve ? din, ampelopsis, magnolije, klematis, razne zanesljive zelenjadne in cvetlične sadike itd. -nudi vrtnarstvo IVAN JEMEC, Maribor - Prešernova ulica.	(j)
»Presto« kolesa
večletna tovarniška ga rancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(Nasproti Gospodarske zveze).
Novo sezidani hotel v centru prestolnice — na Terezijah :: 100 «ob :: Najmodernejši komfort :: Luksuzno urejeni apartmani :: V vseh sobah tekoča topla, hladna voda in telefon :: Centralna kurjava :: Kopalnice Lift :: Saloni :: Dvorana za seje :: Odlična restavracija :: Cene zmerne j: Postrežba prvovrstna)
Direktna avtobusna in tramvajska zveza z Velesejmom in celim Belgradom, tako da je hotel pristopen vsakomur, pred vsem pa
trgovskemu svetu ★
HOTELIR MILENKO MESAROVIČ, 20 letni zakupnik hotela »London« v Belgradu
Predno kupite kolo
oglejte si zalogo prvovrstnih tovarniških znamk Viktor Bohlnec, LJubljana, Tyrševa c. 124 dvorišče.	(l)
Hmelove droge
eventuelno tudi rabljene, kupim. - Kirbiš, Celje.
Proti kožnim boleznim DERMOVAL
Novi izum je izredne aktualnosti! Mnoge težke in neozdravljive kožne bolezni so postale lahko ozdravljive. Prišče, kraste, lišaje, čire in podobne kožne bolezni lokalnega znača'ja hitro ozdravi »DERMOVAL«, 1 lonček Din 20—. Pišite še danes.
GRADSKA LJEKARNA
Ogi. s.br. 1910/1935 ZAGREB, Kamenita 11
Zračni kompresor
kupimo. Ponudbe v upr. Slov.« pod »4—6 atmosfer« št. 6075.
II
Pohištvo
i
Stanovanjske opreme
kupite zares ugodno pri Malenšek, Celovška cesta Št. 258.	(š)
Pohištvo
vse lastnega Izdelka, kupite najceneje pri Andrej Kregar, St. Vid n. Ljubljano, poleg kolodvora,
I ffBSBMEfflHH 1
iLSmSjl
Lepe stavbne parcele
v neposredni bližini mesta Celja naprodaj. Vprašati pri Fanlnnger, Celje Glavni trg 8.	(p)
Opremljena lesena vila
na periferiji Maribora —-naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod št. 6129.	(p)
V Brežicah in okolici
so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Pojasnila daje inž. Miklau Otmar, Brežice.	(p)
Stavbna parcela
v Izmeri 5000 m', ob drž. in banovinski cesti, v bližini kolodvora Vižmarje, pod ugodnimi pogoji naprodaj. - Pojasnila: Vižmarje 59.	(p)
»SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta št 5
Vzajemno posojilnico
r. z. z o. z.
t Ljubljani, HihlošiCeva cesta f
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in oErestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt!
Posojilnica daje kratkoročna posojila.
Z žalostnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga, mati, stara mati in tašča, gospa
Frančiška Lapajne
soproga zasebnika
dne 18. aprila, po kratki, mučni bolezni, previdena s sveto-tajstvi za umirajoče.
Na zadnji poti jo bomo spremili v četrtek, 20. aprila, bo 5 popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta št. 105, na pokopališče v Dravljah.
Ljubljana, Obilic Kosovo, Idrija, dne 18. aprila 1939.
Žalujoči soprog Ivan, sin ing. Janko s soprogo, hči Marica, vnuk Janko in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Vsem, ki so ob smrti naše preljube mame, gospe
Marije Ušeničnik
sočustvovali z nami, iskrena hvala. Predvsem se zahvaljujemo gospodu župniku Fr. Bcrniku za duhovno tolažbo in gospodu dr. M. Kremžarju za požrtvovalno skrb v dneh njene bolezni. Iskrena hvala pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Domžale, dne 18. aprila 1939.	2alUj0Či OStall
ia Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! Čsž
izdajatelj; inž. Jože Sodja
urednik: Viktor Cenčie