Toča in nje škoda. Vsako leto se prikaže v aaših krajih toča, v časih huja, v časih slabša, toda aobeao leto ae prizanese vsem aaaim krajem. Po aekaterib krajih ima pa že celo aavado, da jih redao obišče. Skoda ajeaa je vselej občatljiva aa polji, bolj pa še po viaogradih ia po saduaosaib vrtovih. Ta se pozaa aje udarec še za dve. tri leta pozaeje ia ai pomoči zoper ajo. Kedar pride, potolče brez vaega vismiljeaja vse, kar ji pride pod aoge. Tudi ai moči izračuaiti, kedaj ali odkod da prihruje. Za bjo ai pravila, ai zaameaja. Kedar hoče, pa pride. Setve so vsako uro, po dae ia po aoči v aevaraosti tje do ure, ko se spravijo s polja. Vsled tega je jako pametao, če se gospodar zavaruje zoper ajo pri takih društvib, ki aiso predraga, pa izplačajo, kedar aastane vsled toče škoda, redao in po vesti škodo, ki je aastala po toči. Škoda, da še pri Bas aiso gospodarji vei prepričani, da denar, ki ga staae zavarovanje, ai izgubljea. Iz eae straai ai človek ai v tolikem strahu. če preti aevihta, iz druge pa se mu povrae škoda, če aastane, tedaj pa ae pride tako leako v zadrego ia se ležje giblje, da obdeluje ostalo polje ; ai aiu treba dolgov delati, poplača lehko davek ia si sploh vse oskrbi, kar je treba pri goapodarstvu. To je, mislimo. veadar-le vredao, da pozabimo tiatih par goldiaarjev, kar jib. je treba vsako leto za zavarovaaje. Recimo, da ga celia 10 let ae doseže toča. Ako v ajih plača vsako leto po 7 gld. 50 kr. zavarovalaiae. zaeae to v 10 letih 75 gld. Kedar pride pa ll.leto, zavaraje se še z aova ia aedaj pride toča ter ma vaiči polovico pridelka, oa dobi 150 gld. odškodaiae, ostaae ajemu še veadar-le 67 gld. 50 kr., za škodo ia pa oaih 82 gld. 50 kr., ki jih je 11 let vkup plačal zavarovalaici, povrae mu le-ta tudi, tedaj jih ai izgubil. Škoda, ki jo je po toči trpel, pa ga ae zadeae vsa, zavarovalaica mu jo pomaga aeati. Vsled tega je kaj pametea goapodar, ki rajta že aaprej zavarovalaiao k davku, ter jo z ajim vred plača, da-si mu bodi težko. če ai pomaoži tako še davek, ki je že aam na sebi za-aj težko breme. Bolje par goldiaarjev več davka, kakor pa potlej velika škoda. za katero ae dobi od aikoder pripomoči. Sicer se pravi, da je sedaj težko za kmeta ia da ae spravi avojega pridelka skoraj aič več v deaar, odkod bo torej jemal še deaarja za tak aovdavek? Prvo je gotovo resaica, žalostna resaica ali prav zato treba je človeku varovati se škode. če to le more. Pri toči pa je to mogoče. Tistih par goldiaarjev je treba šteti in potem je prav toča gospodarju kupec, ki mu vsaj kolikor, toliko plača pridelek. Ako se gospodar ae zavai*uje pa mu toča vaiči pridelek, aima oa že celo aičesar postaviti aa trg, njemu je ona torej aajhujši udaree, kar jih prileti aa-aj akozi celo leto. Zavarovaaje zoper škodo, ki je utegae toča prizadjati, je potreba ia ae gre, da se ga človek izogiblje, saj ga doleti sicer še vse huje, če se ae zavaruje. Kdor toi'ej Biore, Baj si prizadeva, da ai zavaraje sam svoje polje ia viaograde zoper točo, pa aaj tudi drugiai prigovarja, da to store. O svojem času bodo mu ijudje za tak Baak gotovo bvaležai. Izlasti mi, ki živiaio v podflebji, kjer se iiitro lehko izpremeai gorkota ter naataae mrzlota, živimo v vednem strahn pred točo. Tega strahu bode veliko maaj, če vemo, da ao Ijudje zavarovaai ter jili toča ae doleti tako grozao. kakor bi jib. če jim vaiči ves pridelek pa tudi z ajim vae upaaje, da bodo kos obilaim stroškom svojim. Hvaležni bomo torej vsakemu, kdor te aaše besede da druofim brati ali jim jih raztolmači, kakor zaa, da jih bodo bolje umeli ali rajši vzprejeli. Na to ga ae veže samo kršč. dolžnost, ljubezea do bližajega, aaipak tudi lastaa korist, kajti uboštvo se pozaa po vseh kotib ia doleti, kakor že koli, večkrat tudi Bas, da sami ae vemo, kako. H koacu rečemo še eakrat: Slov. gospodarji zavarujte si svoje pridelke zoper mogočo uimo, zoper točo, a skrbite tudi, da ae bode v aaši soseski gospodarja, ki bi tega ae storil! Pomagajmo si sami ia — pomore aam Bog!