Naročnina Dnevna lidajn za državo SHS mesečno 20 Din pollclno 120 Din celoleino 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedel jikaJzdala celoletno vJugo-slavltl SO Din, т.а Inozemslvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. pelU-vrsto moli oglnsl po 130 In 2П,vetji oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din. v uredniškem delu vršilca po IO Din o Pri večlem □ poročilu popust Izide ob 4 zlulraj razen pondellKo ln dne v-. po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici St.BlIIl Rokopisi ie ne vračajo, nefrankirana pismu se ne sprejemajo ^ Uredništva telefon it. 2050, upravnlitva it. 2328 Političen lisi sca slovenstei narod Uprava /e vKopltartevl ul.it.6 л Čekovni račun: rjuhljana *tev. 10M40 In 10.349 xa Inserate. Sarajevoit.7Sti3. Zagreli it. 39.011. Praga In Dunaj it. 24.797 ifsem Slovencem ob lOletnici majniške deklaracije. Kmalu bo minilo deset let, ko so naši narodni predstavniki v težkih, železnih (neh svetovne vojne izklesali idejni temelj, na katerem naj bi se zgradila naša narodna samostojnost v novi, svobodni državi. Dne 30. maja ob pol dveh popoldne leta 1917 je bil tisti za nas zgodovinsko pomenljiv trenotek, ko je naš neustrašeni narodni voditelj dr. A. Korošec v dunajskem larlamentu objavil celemu svetu majsko eklaracijo, to je voljo in hotenje tedaj zasužnjenih avstrijskih Jugoslovanov, da se ločejo oprostiti vsake tuje nadvlade ter se svojimi južnimi brati združiti v novo, močno, zedinjeno državo. Stari, vekoviti slovenski državni vzor je zopet zadobil gvojo živo vsebino in se zasvetil na obzorju svojem polnem sijaju in zanosu k nacionalni kulturni sainostojenosti. Večstoletni narodni sovražnik je vzpričo nastopa našega naroda in njegovih zastopnikov obnemel, slovenski narod pa se je kot strnjena celota z vso ljubeznijo oklenil programnih idej inajniške deklaracije. Od sela do sela, od mesta do mesta je šel po deželi glas, da se bliža slovenskemu narodu odrešilni dan. Z narodno, srčno trvjo je v navdušenju zbral slovenski rod nad 200.000 podpisov v dokaz in živo pričevanje: Slovenskemu narodu pomen ja majniška deklaracija novi, narodni evangelij, ki nosi v sebi novo borbo za staro, >ožjo pravdo — boj za narodno in kulturno enakopravnost. Zmagoviti val novega, svežega navdušenja je zašumel po vseh slovenskih hišah tja do zadnjih gorskih koč, vse je podpisovalo majniško deklaracijo takorekoč s svojo srčno krvjo, zlasti naše judno narodno ženstvo. Tako je tedaj celi narod pokazal enodušno svojo voljo, združiti se v svoji novi, svobodni državi. Zares, epi, s svetlobo narodne zavesti ožarjeni so lili tisti časi, ki so nas vodili v zarje novih, epših dni. Pričakovanja in želje majniske deklaracije so se nepričakovano hitro uresničile. Sedemnajst mesecev po proglasitvi maj-niške deklaracije smo raztrgali težke suženjske okove in Slovenci smo po 1100 etih zopet zadihali svobodno, narodno živ-jenje in 1. decembra 1918 smo se zedinili Srbi in Hrvati v zedinjeno narodno državo: kraljevino SHS. Toda ne vsil Čas popolnega odrešenja še ni bil prišel za nas vse! Mlada Jugoslavija je mogla zbrati pod svoje okrilje e večji del svojih sinov, a veliko število jih je še ostalo v narodni sužnosti pod tujo oblastjo. In ravno teh zapuščenih narodnih sirot se moramo še posebno toplo spominjati ob lOletnici inajniške deklaracije: saj so živi (lel našega narodnega organizma, živa kri naše krvi. Noč in dan moramo misliti nanje: v veselju in žalosti, ker zares mnogo trpijo, živeč v kulturni bedi in narodni sramoti, v popolni brezpravnosti in >rez varstva. In koga naj se še ob lOletnici majniske deklaracije bolj živo in z vročo lju-)eznijo spominjamo ko ravno svojih zasužnjenih bratov, ki so bili ob prevratu 1. 1918 proti naši volji in proti sloveson proglašeni samoodločbi narodov odrezani od našega narodnega telesa? Dolžni smo to svoji celokupni materi — domovini, dolžni svo-ira bratom in sestram, ki so ostali izven neja naše nove domovine, dolžni svoji časti in krščanski ljubezni in blagopokoj-nemu dr. Evangelistu Kreku. Vse naše organizacije (Prosvetni zvezi, Oii. zvezo itd.) zato nujno prosimo in po-zivljemo, naj poskrbe, da se zadnje dni v maju zlasti pa 28., 29. in 30. maja vsepovsod, kjerkoli le mogoče, vrše spominske proslave desetletnice majniške deklaracije v prid in korist našim zasužnjenim iratom in sestram, celemu slovenskemu narodu pa v ponos in sveto zavest, da zašije rmalu še ostalim Slovencem dan osvobo-jenja. Kjer se bo vršila proslava pod okri-jem jugoslovanske Matico, tam naj naša društva po možnosti sodelujejo in ljudstvo uij se udeleži skupne svečanosti. Kjer bi >a to ne bilo mogoče, tam naj naše organizacije same prirede spominske proslave s SpopoSnitev vlade in volitve. PODPREDSEDNIK JUGOSLOV. KLUBA. NA DVORU. - POIZKUSI 0KREPLJENJA RADIKALNE STRANKE. - ŠEF STRANKE ACA STANOJEVIČ? - VPRAŠANJE RADIKALNE KANDIDATURE V BELGRADU. Belgrad, 14. maja (Izv.)Odhod Velje Vukičevič. ki je odpotoval v Vrnice se mnogo kome*. a v vseh političnih krogih. V političnih krogih, ki so blizu vladi, se naglaša, da se bo Vukičevič vrnil iz Vrnic z volivnim mandatom in da se bodo kmalu vršile volitve. Dalje se povdarja, da se je Marinkovič o tem obvestil in da se je ta pred odhodom na konferenco i Jachimov s tem strinjal. Vladni krogi se pa držijo zelo rezervirano v tem vprašanju. Razen te kombinacije se v političnih krogih naglaša, da bo Vukičevič ob vrnitvi iz Vrnic razen ukazov iz notranjega ministrstva prinesel tudi ukaz o spopolnitvi vlade. Tudi v tem pogledu so vladni krogi držijo zelo rezervirano in se ne da od njih ničesar izvedeti. Belgrad, 14. maja (Izv.) Danes dopoldne od 11—12 je bil v dvom podpredsednik Jugoslovanskega kluba Anton Sušnik. Zvečer je odpotoval v Ljubljano. Belgrad, 14. maja (Izv.) V poslednjem času se je zelo opazilo, da se predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič zelo mnogo bavi z urejevanjem razmer v radikalni stranki. V to svrho je Marko Trifkovič obiskal Aco Stanojeviča, da bi ta poskušal ublažiti raz- mere, ld vladajo v radikalni stranki. V tej smeri deluje tudi radikalni poslanec iz Knja-ževea Milan Stepanovič, ki je v ta namen obiskal Veljo Vukičeviča pred odhodom v Vrnice. Naglaša se, da se hoče s to ublažitvijo razmer utrditi kandidatura Ace Stanojeviča za predsednika glavnega odbora radikalne stranke, Dejansko pomenja to, da prevzame Aea Stanojevič vodstvo stranke. Te kombinacije bi bile v korist pašičevcev. Zalo se misli, da se bodo uresničile, zlasti še s posebnim ozirom na današnjo sestavo poslanskega kluba in na vrenje v stranki. Radikalni centrum gleda na to Trifkovičevo akcijo z veliko skepso. Belgrad. 14. maja (Izv.) Pri bližnjih volitvah bi naj v Belgradu kandidiral sedanji finančni minister dr. Bogdan Marković. V političnih krogih ne naglaša, da bi on rnogel s svojo osebnostjo zbrati glasove pašičevcev in centruma, katerega vodja je Boža Maksi novič in ki je zelo močan. V nekaterih radikalnih krogih krožijo tudi verzije, da bi Aca Stanojevič mogel biti nosilec radikalne liste v Belgradu, ako se ne bo posrečilo, da se v Belgradu obe radikalni skupini spravita. Seveda so to le kombinacije. O tem ima končnovelj. besedo glavni odbor radikalne stranke. Konferenca Male antante. PRVA SEJA. Jachymov, 14. maja. Včerajšnje prve seje v dvorani Radium Palace Hotela so se vdele-žili samo ministri Male antante. Vsi trije ministri so podali ekspozeje o dogodkih, ki so se pripetili od konference na Bledu in označili stališče svojih vlad. Pokazalo se je, da vse prizadete vlade v vseh danili vprašanjih soglašajo. Jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič je obširno poročal o »incidentu« med Italijo in Jugoslavijo in izrazil pričakovanje, (ja se stvar v najkrajšem času poravna tako, da bosta zadovoljni obe državi. Nato je pojasnil romunski zunanji min» ster Mitilcneu, kako je prišlo do italijansko-romunskega pakta in kakšen je njegov značaj. Izjavil je, da je ohranila Romunija pri sklepanju tega pakta največjo korektnost nasproti ostalim državam Male antante in pokazala veliko diplomatično previdnost s tem, da ni dovolila, da bi Italija preveč posegla v zadeve Balkana iu Male antante. Da je Romunija opravičeno zavzela nasproti Italiji tako stališče, dokazuje najbolje kmalu nato sklenjen italijansko-madžarski pakt, ki je ustvaril za države Male antante docela nov položaj. Romunija ostane trdno v Mali antanti, ker je to temelj, da se v Srednji Evropi ohrani mir. Tema dvema poročiloma je dal češkoslovaški zunanji minister dr. Bcneš okvir s svojim ekspozejem o položaju v Srednji Evropi. Posebej je poročal dr. Beneš o poljsko-češko-s to vaških odnošajih. Po seji je izjavil dr. Beneš, da je z uspehi prve seje izredno zadovoljen in nič manj njegova tovariša. Splošno se opaža, da vlada na konferenci pristna prisrčnost in ni nikjer opaziti hladne formalnosti. DRUGI DAN KONFERENCE. • v Jachymov, 14. maja. (Izv.) Zunanji ministri Male antante Marinkovič, Mitilcncu in Bcneš so se sestali danes dopoldne ob 9. uri aa drugo posvetovanje, ki je trajalo do 12. ure. Uradno poročilo bo priobčeno zvečer. Optimistično razpoloženje, katerega jc bilo opažati včeraj, se je danes še bolj stopnjevalo. Vesti o napetosti med jugoslovanskim in romunskim zunanjim ministrom, katere je vče- primernim programom (govor, dekiama-cije, igra, petje, godba, obhod itd.) in se v znak zahvale spominjajo tega zgodovinskega dne tudi z molitvijo, ki je najjačja in najodločilnejša velesila. Sveta dolžnost celega slovenskega naroda je, da kar mogoče resno, dostojno, slovesno in učinkovito praznuje velepomemb-ni zgodovinski dan lOletnice majniške deklaracije naše mognae chartae libertatis ! Slovenska Straža raj razširilo gotovo časopisje, so popolnoma brez vsake podlage. Ravno nasprotno, po včerajšnji seji je Mitileneu izjavil romunskim novinarjem, da je dobil pri razgovorih z jugoslovanskim zunanjim ministrom najboljše vtise. Popoldne so se ministri v spremstvu svojih dam podali v Karlove vari, kjer so imeli v hertelu »Impérial* južino, nakar so si ogledali mesto in se nato podali v Marijine Lažni, da tam obiščejo kraljico Marijo. Od tam se povrnejo zopet nazaj v Jachymov. v Jachymov, 14. maja. (Izv.) 0 drugi konferenci zunanjih ministrov Male antante je bilo izdano sledeče uradno obvestilo: »Druga seja zunanjih ministrov držav Male antante se je vršila danes dopoldne ob 9. uri. Po končanem poročilu o splošnem položaju, ki so ga podali zapovrstjo vsi trije ministri, so prešli k jpecialnim vprašanjem, ki interesirajo njihove države. Razgovori o vseh vprašanjih in o vseh problemih, ki so bili na dnevnem redu, so potekli v duhu odkritega prijateljstva in medsebojnega zaupanja, ki odgovarja političnim smernicam vseh treh držav Male antante in ki obstoja že od ustanovitve te zveze skozi sedem let v svrho utrditve miru. Ugotovili so, da je vsaka misel o medsebojnem nesoglasju brezpredmetna in nespametna. Ta zveza, ki je skozi vrsto let z uspehom in na dostojen način izpolnjevala mednarodno politično funkcijo v interesu ohranitve splošnega miru, je doprinesla za to dokaze pod najtežjimi okoliščinami..Nastala je ta zveza, da medsebojno doseže izpolnjevanje pogodb in mednarodnih obveznosti in si zasigura status quo. Vse tri države smatrajo za dolžnost Male antante, da ostane ta močna in stanovitna in streme za tem, da se doseže sporazum in lojalno sodelovanje s sosedi v smislu idej in programa Društva narodov. Prihodnji sestanek se bo vršil v nedeljo in se bo na njem razpravljalo o specialnih vprašanjih, katera se nanašajo na medsebojni odnos držav Male antante.« KONFERENCA ČASNIKARSKE MALE ANTANTE. Jachymov, 14. maja. Včeraj popoldne se je pod predsedstvom predsednika jugoslovanskega centralnega odbora Časnikarske Male antante, Franca Smodeja otvorila konferenca Časnikarske Male antante. Po njegovem pozdravu je povzel besedo ravnatelj poročevalske službe češkoslovaškega zunanjega ministrstva Haick. V svojem programatičnem govoru je naglasil velik politični pomen Č. M. A., ki ima nalogo, da smotrno služi politiki Male antante in jo tolmači javnosti. Treba je uporabiti vsa mogoča sredstva, da se pospešijo in poglobe stiki med državami Male antante. Nato so se vršili pozdravni govori voditeljev posameznih delegacij, nakar je prevzel predsedstvo dr. Sychrava. Delegati so podali poročila o delu v posameznih deželah, nakar se je izvolil devetčlanski odbor za obravnavanje vseh organizatoričnih in tehničnih vprašanj. Za tajnika konference je bil izvoljen dr. Kopecky. Vseh časnikarjev je zbranih te dni v Ja-chymovu 75. KOMENTARJI V ČASOPISJU. Evropsko časopisje se obširno peča t Malo antanto. Italijansko časopisje meni. da se bodo pokazala na konferenci znatna nasprotja; tudi del nemškega časopisja, posebno avstrijskega, je pisal skeptično. Francoski listi skoraj soglasno povdarjajo, da je Mala antanta trdnejša nego kdaj prej in njen politični pomen izredno velik. V tem zmislu pišejo »Petit Parisien«, »Echo de Paris« »Journal des Débats« ù.dr. »Homme Libre« piše, da je Mala antanta dejansko glavna obramba proti osvajalnim načrtom italijanske diplomacije. Na podlagi tiranskega pakta more Mussolini vsak čas izzvati vojno na Balkanu. Mala antanta mora kot pionir miru v Srednji vropi in na Balkanu napraviti lej negotovosti konec. »Paris National.':, ki je včeraj prvi pot izšel, piše, da se je Mussolini vdal iluziji, da bo razbil Malo antanto in izoliral Jugoslavijo. Toda bojazen pred italijansko hegemonijo, neznane težnje tiranskega pakta, vešča taktirka dr. Beneša in spretnost jugoslovanske vlade so jjodrli vse italijanske nade. Mala antanta je Kompaktna, a Budimpešta je prisiljena, da se pogaja z Belgradom. Na podlagi vsega tega se da sklepati, da bo Mussolini opustil dosedanjo pot in skoro začel direktna pogajanja z Jugoslavijo. RUSKI ČASNIKARTL Jachimov. 14. maja Na konferenco so doali med drugim tudi sovjetski časnikarji. Sovjetski časnikarski ataše v Pragi je izjavil, da se Rusija izredno zanima za konferenco. Z Jugoslavijo želi Rusija vzpostaviti odnošaje; s Češkoslovaško dobro zveze že obstojijo. Glede albanskega spora se Rusija drži načela, da so balkanska vprašanja stvar balkanskih narodov. Konferenca ministrov Dem, zajednice. Belgrad, 14. maja. (Izv.) V kabineti! trgovinskega ministrstva se je zvečer vršila konferenca ministrov Demokratske zajednice. Prisostvovali so dr. Mehmed Spaho, dr. Kosta Kumanudi, Aleksander Mijovič in dr. Ilija Šumenkovič. Na konferenci so razpravljali o raznih vprašanjih, ki zanimajo Demokratsko zajednico kot članico vlade. Kazensko sekcije red v Belgrad, 14. maja. (Izv.) Danes se je vršila seja sekcije zakonodajnega odbora o novem kazensko pravdnem redu. Seja se je začela z poldrugourno zamudo, ker ni bilo na seji navzočih dovoljno število poslancev za kvorum. Končno se je predsedniku posrečilo telefonično in po slugah sklicati poslance večinskih strank. Sekcija je načrt kazensko-pravdneg areda sprejela z malenkostnimi po. pravki do vključno 121 poglavja. Ostane še samo 5 kratkih poglavij. V debato je posegel samo dr. Hodžar, kateremu je odgovoril vladni zaupnik vseučiliški profesor Markrrvič. Sicer pa so člani sekcije glasovali zgolj mehanično. Napram dosedanjemu stanju je omeniti, da novi kazensko pravdni red ne pozna institucije funkcionarjev državnega pravdni-štva pri okrajnih sodiščih. Kot vzrok je vlad-ni poverjenik navedel to, da bi to državo preveč stalo. — Zanimivo je vprašanje bodočnosti porote. Načrt novega kazonsko-pravdnega reda porote ne pozna. Vladni poverjenik dr. Markovié je osebno proti poroti. Ravno tako tudi predsednik zakonodajnega odbora Ljuba Zivkovič. Pač pa se zatrjuje, da je izdelan poseben zakonski načrt za poroto in da je stvar vlade, ki se odloči ali ga predloži parla, mentu. Mesto 12 porotnikov bo po tem načrtu sodelovalo samo 7 porotnikov. Zdi se, da sc merodnjni krogi proti poroti radi tega, ker razen v Sloveniji in Dalmaciji prave porote sploh ne poznajo. Belgrad, 14. maja. (Izv.) V torek 17. t m. ob treh popoldne je sklicana seja plenunia zakonodajnega odbora z dnevnim redom: Razprava o predlogu zakona o kazenskopravdnem redu. „Napredni b!ok" napreduje. ORGANIZACIJE SDS PRESTOPAJO K DAVI DOVICEVI DEMOKRATSKI STRANKI. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. - REŠEVALNA AKCIJA. ZagrebSki »Obzor« je pred nekaj dnevi prinesel poročilo, da se je začelo gibanje med krajevnimi organizacijami SDS stranke za prestop v Davidovičevo demokratsko stranko. Prva je prestopila krajevna organizacija SDS v občini Sv. Krištof pri Laškem. Prejela je od Davidoviča pismo, v katerem ji naznanja, da je sprejeta. V krogih samostojnih demokratov, ki so se ravno pripravljali, kako bi prišli v vlado, jo to naravno vzbudilo veliko presenečenje in napravilo veliko zadrego. Po svoji stari navadi so hoteli vse utajiti, da je s tem zadeva spravljena iz sveta Pretekli četrtek so se peljali v tej zadevi v Laško g. profesor Jug, tajnik SDS dr. Rape in še nekateri gospodje. Govorniki na tem sestanku so poudarjali, kako škodujejo novi Davidovi-čevci »napredni fronti» in da bodo oni vzrok, da SDS ne pride v vladno kombinacijo. Informirali smo se o zadevi in izvedeli, da »Obzorova« poročila pravilna. Organizacija Sv. Krištof je res prestopila v Davidovičevo stranko in tudi res prejela od g. Davidoviča sprejemno pismo. Krajevna organizacija v Laškem se je isto tako pripravljala k prestopu. Danes se ponovno vrši v gostilni pri Henkeju v Laškem sestanek, na katerem bodo skušali gospodje iz Ljubljane rešiti situacijo za SDS. Toda tudi davidovičevci se pripravljajo in imajo istotako svoj sestanek pri Sv. Jederti nad Lašlcim. Kako kritična in neprijetna je vsa zadeva za demokratsko gospodo, M je govorila o »Naprednem bloku«, pa se sama potaplja v svoji politični nemoči, kaže buli pismo, ki ga v naslednjem priobčil jemo dobesedno: »Oblastna organizacija samostojne demokratske stranke. Ljubljana, dne 9. 5. 1927. Krajevni organizaciji SDS Sv. Krištof. Na Vaše cenjeno pismo z dne 7. t. m. mi je čast vljudno Vam sporočiti, dn je laž. da hi imel g. dr. lloš polno moč za pristop K. O. Laško v stranko g. Davidoviča. to pa iz edinega razloga, ker g. dr. Roš o tej stvari ni razgovarjal s tamošnjiml svojimi prijatelji, voditelji SDS (dr. Kalan, Zrekoršek itd.) in jim skušal dopovedati, da bi bila združitev z Davidovičevci pametna. Čudovito je, da je g. dr. Roš začel poslu- IC občinskim volitvam. Veliko naših občin z mestno občino Celje na čelu stoji neposredno pred občinskimi volitvami. Stremljenje za oblastjo v občini je stopilo po deželi zopet v ospredje preko vseh drugih političnih dogodkov. Čeprav so te volitve spomladi in poleti, ko ima podeželsko ljudstvo največ nujnega dela, vendar zanimanje za občinske volitve zato ni manjše. Ko so nam nasprotne vlade prvič razpisale volitve v tem, za podeželje najneugodnejšem čaju, je narod spoznal nevarnost in z udeležbo odgovoril, da ga s takimi šikanami ne bodo ugnali. Dobro se zaveda slovenski občinar važnosti občine. Borba za avtonomijo dežele je zmisel za občino še poglobila in jo med masami oživila. K temu je pripomogel slepi centralizem, ki je istočasno segel tudi po teh osnovnih celicah ljudske samouprave, jih hotel podrediti v vsem policiji, mesto neodvisnih ljudskih zastopnikov postaviti izvršilne organe okrajnih glavarstev in iz naših županov napraviti navadne pandurje. Pritisk tega režima se je potenciral, kadar so dobili vpliv na državno vlado tisti laži-Slovenci, ki so menda zato med nami rojeni, da nas z našim Imenom uspešneje uničujejo. To jo treba podčrtati. Slovensko občine so doslej ni šc nikoli dotaknil noben srbijanski minister, seveda tndi noben Hrvat; tisti, ki so jo preganjali, ki eo razpuščali občinsko odbore, spravljali župane v preiskavo in jih odstavljali, so sami slovenski liberalci iz »Jutrovega« tabora. Vpo preganjanje županov in občinskih zastopov od prve samovlade SDS v vladni palači v Ljubljani leta 1920. preko vseh postaj tega križevega pota do zadnjega predlanskega izbruha pod dr. Baltičevim županovanjeni, jo povzročilo izključno slovensko krilo SDS. Rekli smo, da je ta sistem slvari le koristil. Rodil je zdrav odpor. Narod je nainah ?a-čutil, kako globoko v vsakdanje življenje, zlasti v gospodarstvo, posega občinska uprava. Razžaljen je bil ljudski ponos, krivico in škoda je žo čutila cela soseska in vnel se je strah pred izgubo občine in njene samouprave, bojazen, da se tujec neobčinar prikrade zn gospodarja v občinsko hiso. To je povzr i'ćilo, da so nekatere odredbe osrednje vlade, n. pr. kuluk in načrt zakona o občinah naletele že na enodušen odpor vseh slovenskih < bčin. Z vztrajno podporo SDS je naša občina 'doslej zmagala vse težave in lahko trdimo, da so zaenkrat vse večje nevarnosti zanjo odstranjene. Treba je zato začeti z izpopolnjevanjem občinskega gospodarstva 'n politike naznotraj. Kakor od države, tako in «e bolj zahteva nova doba od občine vedno več "n več. Gospodarski, socialni, kulturni, politični tn upravni pomen občine je vedno večji. Na občinska pred*tojništva prihajajo naloge, ki jih zmorejo le ljudje г veliko lzobrazoo in energijo, možje, ki so vsi preželi zmlela 7.a pošteno, nesebično pa velikopotezno in smo-ireno delo za občinsko skupnost. V iem vprašanju je treba pravilno zastaviti že pri volitvah zlasti pri izberi strank in kandidatov. O strankah, ki nastopajo v teh že vati ee takih sredstev in to baš v momentu, ko celo doeedaj zvesti poslanci njegove stranke njega zapuščajo in se vračajo k SDS, ki jo edina načelna in poštena stranka, ki v resnici hoče izboljšati mizerno stanje v našem javnem življenju, istočasno, ko sem prejel to pismo, sem Citai tudi v nedeljskem »Slovencu nekako objavo ?-Obzora>, da je Vaša K. O. zaprosila za vstop v Davidovičevo stranko ter da ste bili v lepem pismu od Davidoviča sprejèti. Četudi vem, da je vse skupaj izmišljotina. vendar smatram, da je z ozirom na moralo, ki je absolutno potrebna v stranki, važno, dn mi z obratno pošlo pošljete po predsedniku ln tajniku podpisano priloženo izjavo, da jo priobčimo v naših dnevnikih. Vašo željo, Iri ste jo izrazili napram sreskemu tajniku glede intervencije pri velikem županu za inozemstvo iz Nemčije, smo ponovno naprosili g. dr. Jožo Bohinjeca, da pritisne. Z demokratskim pozdravom dr. Itape.c Ni treba posebej poudarjali, da oblastna organizacija SDS zaprošeno izjave ni prejela, ker so gornje informacije >0bzora« bile pravilne. O samohvali SDS nasproti svoji podrejeni organizaciji, si pa ludi vsakdo lahko napravi točno sodbo. Saj načelnost in poštenost nekaterih krogov SDS čuti na lastni koži premnog bivši pristaš te stranke, da ne govorimo o škodi, ki jo trpi vsa Slovenija radi nje. Iz vsega se vidi, kako poka v strankarski organizaciji SDS. Jasno je, da so bile razne kombinacije o »Naprednem bloku» v veliki meri vržene v svet za 1o, da reši SDS svojo lastno organizacijo pred popolnim polomom. Kdo bi tudi delal z veseljem v organizaciji stranke, ld nosi moralno odgovornost za »Sla-vensko banko«, za centralizem in vse njegove strašne posledice, za gospodarsko krizo Slovenije, za zastrapljenje, ki ga širi takozvano napredno časopisje SDS! Naj bo kdo še tako »napreden« in naj bi bil tudi ožji »vernik« »Jutra«, mora po vseh žalostnih izkušnjah od prevrata dalje uvideti, da z gotovimi ljudmi, ki so vpeljali v slovensko politično življenje več kot balkanske metodo, ne gre in ne gre. Polomu v SDS so kriva dejanja tistih, ki so se izigravali za rešitelje slovenskega svobodo-miselstva«. voliljvah, danes ne bomo izgubljali besedi, zato bo še priložnosti. Bolj važno se nam zdi, da poudarimo par misli, ki jih morajo imeli zaupniki naše stranke pred očmi, ko izbirajo občinsko može, ki naj v občini predstavljajo volivce SLS. Spričo dejstva, da ima SI-S v rokah dve tretjini vseh občin, je to prav posebno važno za vso javnost Kakšni naj torej bodo naši kandidati? Predvsem celi možje. Ljudi, ki se leve kakor kače, no sme biti na naših listah. Z vso skrbnostjo izločimo take, ki hočejo potom naše stranke prili do častnih mest, dasi po svojem prepričanju in življenju mso popolni naš-i pristaši. Talci šviga-švaga možje navadno s svojim vsiljevanjem v našo stianko nimajo čistih namenov, po svojem značaju in življenju pa niso in ne morejo biti dobri voditelji občinskega gospodarstva in občinsko politike. Naši stranki so taki ljudje še vselej škodovali in se jih je kasneje morala s težavo otresati. Prvo pravilo torej bodi: Kandidirati smejo na naših listah le pošteni, odločni, dosledni somišljeniki SLS. Drugo, pa zato nič manj važno načilo pri izbiri, kandidatov je, da naj bodo to le najboljši, najsposobnejši in najnapro Inejši gospodarji. Kakor v vsaki organizaciji, t-v.o tudi v občini gotova mesta le prerada prira-slejo na kako osebo, lako da je ni mogoče odločiti in odstavili, čeprav se je morda mež že postaral, oslabel, postni nepriljubljen a.i so ga dolelele druge okolnosli, ki ga ovirajo, da svoje dolžnosti v občinskem odboru ne i o-re več v polni meri vršiti. V takih slučajih je treba osebna nagnjenja Jn želje popolnoma zatajili. Če zahteva blagor občine, se moda stari odbornik umakniti novemu, mlajšemu kandidatu. Da, prav posebno priporoča mo, naj bi bilo na kandidatnih listah SLS pr". prihodnjih volitvah čim več mladih, delavnih mož. Občinski odbor, oziroma kandidatna liv.a SLS mora biti tudi pravi izraz stanovske sestave občinskega prebivalstva. Zastopani morajo biti vsi stanovi kar najpravičneje. Naša ljudska politika mora enostavno 'zkireni-niti predsodek, da sme v občini samo Uiti ktj veljati, ki ima premoženje. Somišljeniki vseh stanov morajo imeti v kandidatno listo zaupanje. Morebitni spori se morajo rešili sporazumno. Ko pa je Msta vložena, morajo vsi kot en mož zanjo v agitacijo. Vestno po teh načelih izbrani kandidati bodo najboljše jamstvo za napredek občine. Taki možje bodo kos novim nalogam občine, taki bodo mogli sledeti hitremu razvoju komunalno politike, v lakih rokah bodo občine temelj samouprave, dobrega javnega gospodarstva in temelj, na katerem bo mogoče graditi in izpopolniti dobro ljudsko države Masnawillo! Kdor želi leto* imeti prvovrstno in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki ivan Martine, ljubljan«, Poljanska c. 20 Cano konkurenčne in solidno. Dr. Iv. Stanovnik in SLS. Dr. Ivan Stanovnik je objavil v zagrebških »Novostih« po ljubljanskem poročevalcu tega lista g. Ambrožu sledeče: »Ze dve leti se vodi ogorčen boj proti mojemu očetu g. Ivanu Stanovniku, bivšemu narodnemu poslancu, ki so kot poljedelec ni hotel pokoriti vsem željam ljubljanskih mogočnikov. Kot povod za nastop proti njemu so vzeli spor med njim in domačim župnikom, kateremu se je moj oče zameril. Razumljivo je, da sem kot sin stal na njegovi strani, n to ne samo iz osebnih, marveč tudi iz načelnih razlogov. Boj so je pozneje prenesel na mene in na nase prijatelje, tako da se vrši danes borba med levico ln doenico v Slovenski ljudski stranki. Zapreiili so mi, da me bodo izključili, če ne podam ostavko na vse svoje funkcije v stranki. Jaz sein (o storil v želji, da se ta boj konča v stranki sami. Umaknil som so vse dotlej, doklor b» na površju sedanje vodstvo stranko z dr. Korošcem na čelu. G. dr. Gosar, bivši minister za socialno politiko je naš dober prijatelj, toda ou se ne udeležuje toga boja. Večkrat je zahtevala ljubljanska organizacija SLS, naj bom jaz Itan-didiran kot nosilec liste pri oblastnih volilvah v mestu Ljubljani. Na pritisk vodstva stranke sem se moral umakniti, dočim drugi naš prijatelj g. Fran Terseglav, glavni urednik »Slovenca«, ni bil izvoljen. To je zalivala g. dr. Korošca za to, da sem mu priboril pri skupščinskih volitvah ljubljanski mandati Glavni krivec našega spora je duhovnik g. Fran Gabrovšek, glavni tajnik SLS. Izstopil sem iz gerentskega sosveta, ker je stanje ljubljansko občine obupno in so nove volitve nujno potrebne.« Na vprašanje, kaj pravzaprav žele krščanski socialisti, je dr. Stanovnik resolutne odgovoril: »Da v SLS zopet zavlada demokracija in dn irgine klerikalizem, ki jo vielošeii т samovladi duhovščine. V naši stranki odločujejo zdaj sami duhovniki. A mi hočemo, da program Slovensko ljudske stranke postane stvarnost.* Včerajšnje »Jutro« trdi, da je dr. Stanovnik nasproti »Jutrovemu« uredniku »potrdil bistveno točnost svoje izjave«. Na razna vprašanja v tej zadevi izjavljamo, da smatramo za samoposebi umevno, da se je dr. Stanovnik sam izločil iz vrst somišljenikov SLS. Z ozirom na to se nam ne zdi potrebno, da bi se pečali z vsebino njegove izjave. V pojasnilo naj služi, da je dr. Stanovnik že prejšnji teden odložil vse pol. funkcije v SLS in da je seja načelstva SLS 8. L m. lo vzela na znanje. Na razne napačne vesti tujih listov ugotavljamo, da dr. Stanovnik ni bil ne aktiven član, ne kak odbornik ene ali druge naših delavskih organizacij, torej tudi v nobenem zmislu kale voditelj kršč. socialistov. Prekmurski problem. Prekmurskih problemov je sicer veliko, govorim pa le o enem, ki bo takrat, ko bo rešen, rešil že tudi druge. To jo problem ljudske izobrazbe. Globljemu opazovalcu prekmurskega ljudstva se odkrije marsikaj, ker mu revščino tega dela našega ljudstva pokaže v pravi luči. Tega površen opazovalec, in teh je mnogo, ne vidi, zato tudi ne svetuje rešitve, ki bi zadovoljila. Naš čas hoče vsaki slvari do dna, torej je to gotovo potrebno tudi v tem slučaju. Premalo se danes poudarja, da zahteva Prekmurje posebne skrbi in da bo pioralo vsaj nekaj časa hodili čisto posebno pot, da doseže z ostalim slovenskim narodom skupno kulturno potezo in kulturni nivo. Vprav slovenski narod, ld je ilak majhen, ima posebno dolžnost, da ohrani svoje sile in jih potencira čim bolj. Zanemarjeno Prekmurje je izguba slovenskih narodnih moči. Mi moramo upoštevati dejstvo, da je živelo prekmursko ljudstvo v preteklosti čisto posebno, od ostalega slovenskega naroda skoroda čisto ločeno življenje, ki mu je vljsnilo poseben kulturen pečat To stanje je baza, na kateri danes gradimo iu ki jo treba upoštevati. Madjarski nacionalni režim je imel v Prekmurju samo en interes, namreč tega, da potisne svoj jezikovni mejni zid čisto do Mure in zabriše vsako sled slovenstva. Da ni prišel prevrat, bi to bilo šča-som gotovo doseženo, kakor nam enako priča prodiranje nemštva na Koroškem. Prekmurci so zato morali ostati kulturno inferioren element, gospodarsko in intelektualno ter politično neizšolana masa. Madjarska aristokracija je bila v tem zelo spretna, da je znala poskrbeti, da oslane posebno prekmurski slovenski del »Herdenvolk«. Maloštevilni ljudski voditelji so imeli zvezane roke in so komaj držali živo narodno slovensko zavest in bili glasilci boljših svobodnih časov. Povsod se uveljavljajoče domoralizacije pa niso mogli preprečiti. Zato leži danes pred nami Prekmurje s svojimi gospodarskimi in socialnimi krizami, ki pa premalo glasno kličejo po ozdravljenju. Družinsko življenje trpi, ker ni kruha in zdravja. Radi lega ima prekmursko ljudslvo nekak ustaljen značaj, ki ga karakte-rizira trpka resnost brez pravega veselja, boj za kruh, ki je pretežek in na škodu družinskemu življenju, na katerega se povsod vse gradi. Preveliko izseljevanje je bilo in je še nujna posledica derutnega gospodarskega in socialnega stanja v Prekmurju. Vkljub temu, da prekmursko ljudstvo ljubi svoj dom in svojo grudo s prav otroško ljubeznijo, in bi zemlja dajala mnogo, mora iskati narod kruha v tujini. Vsak trezen sociolog in trezen mislec, bo priznal, da to ni dobro. Ne morem reči, dn merodajni činitelji niso pn prevratu posvečali Prekmurju posebne skrbi. Vseeno je pa ta bila nezadostna. Marsikaj se je storilo, najhujših ran vendar ni celilo in v širše plasti naroda ni prodrlo. Posebno šolslvo jo storilo veliko, vendar pa mo- ramo trditi, da šola s svojimi metodami dane« premalo posega v dušo naše mladine in osla-ne le n« pol pota veled svoje intelektualno emeri. Vsled te tudi dobri vzgojitelji te2k0 krenejo v pravo smer in morajo več ali manj plavati v skupnem toku. Povrh se danes prei več pralcticira z dajanjem drobtin, ki ne pose-žejo globoko in nič ne spremenijo. Narod m berač, ki danes živi, jutri pa pozabljen umrje, ampak je živ organizem s svojo tradicijo in z globoko ukoreninjeno kulturno potezo. Zato morajo vse reforme računati s preteklostjo in gledati pravtako v bodočnost. Dotaknem se sedaj rešitve problema. Predvsem je treba poudariti, da moramo v Prekmurju pričeti s tako reformo, ki bo zajela vse plasti. Na tem namreč bolehamo da-nes, da ostanemo le v ozkem krogu ln idejo v ozkem krogu umrjejo, se preživijo, v živijo nje pa ne morejo. Človeštvu vobče manjka prepričanja, ali ga pozna le v teoriji, da je kidturen produkt vzajemnega dela vseh ljudi, ne pa samo ozkega kroga ljudi. Zato vidimo splošen pojav, da se kulturno življenje, kakor pravimo, razvija hitro, a vendar opažamo prl tem čudno konservativnost pri veliki večini Vsled tega nastanejo nesoglasja, krize. Tudi v Prekmurju se je tega bati, posebno sedaj, ko se začenja narodu nekaj dajati. Kakšen bo izhod? Mislim, da bodo mora. la začeti delati izobraževalna društva, vseeno kakšno firmo nosijo, samo da bodo katoliška, Mnogi jih smatrajo za preživele, a to ne it premeni ničesar. Ljudstvo je navdušeno za izobraževalno delo, čuti nujno potrebo po njem in vidi v njem svojo rešitev. Izobrazba bo podlaga, na njej se bo dalo graditi gospodar ska osamosvojitev. Izobražen prekmurski rod bo lažje mogel po zgledu Nemčije in drugih držav dvigniti donos zemlje do tiste višine, ki bo zamogla vsaj veliki večini ljudstva zasi. gurati mirno življenje. Mi sicer smemo pri čakovati, da bo tekom časa Prekmurje prišlo na kulturni nivo ostale Slovenije, vendar je treba to pospešiti. Izobraževalno druftvo v Črensovcfh je pričelo. Upa, da bodo ostali kraji sčaeom sle dili; imenovano društvo bo za to skrbelo. Važne bodo predvsem knjižnice. Pred leti so se zbirale Icnjigo za Prekmurje, vendar je imel od tistega korist morda eden kraj. Večina ljudstva je brez knjig, nabaviti jih je tež ko, če ne popolnoma nemogoče. Zato apeli ramo na one tam prek, da pomorejo. V naši! župniščih se najde tu in tam mnogo knjig ki leže tam neizrabljene, za nas tukaj bi p; pomenile pravi zaklad. Mnoga društva imajo knjige in že prebrane revije, nabožno, tu ln tam malo zaželjeno slovstvo, ki bi pa mehko čutečemu in resnemu Prekmurcu bilo zelo ljubo. Zastopniki črensovskega izobraževalne ga društva nameravajo hoditi o počitnicah oc kraja do kraja in pobirati knjige. Upamo, da ne bodo našli takrat zaprtih vrat Nisem imel tukaj ravno tega namena, da za knjige moledujem, hotel sem samo opozo riti na stvari, ki se danes premalo upoštevajo ker se jim ne pripisuje nikaka važnost. Od krivajo se v vsej resničnosti šele človeku, k jih sam več ali manj doživlja. Da doseže me uspeh, je treba delati tukaj v vaseh, ne pa pričakovati samo drobtin raz bogate mize Prepričan sem, da bo prekmurski problem ki je gotovo svojevrsten, našel ugodno rešitev in da bo bodočnost temu ljudstvu vrnila, kai mu je preteklost tako kruto jemala in ne da jala. Radič o naši zunanji politiki. Inozemski listi objavljajo izjave, ki jih j< dal Stjepan Radič za »Europress». Uvodomf pravi Radič, da je bila jugoslovanska zuna nja politika še do nedavna izključno srbska n ozkem in separatističnem zmislu besede. Pa šič, ki je vteleševal vso jugoslovansko notranji in zunanjo politiko, ni razlikoval Slovencev o< Slovakov in se ni niti najmanj brigal za vele važno dejstvo, da Slovenci sicer nimajo lasti» zgodovinske tradicije, pač pa imajo zelo visok« razvito in razširjeno literaturo in tako splošm izobrazbo kakor njihovi srečnejši sosedi v Švici in Avstriji. Dejansko je pomen Sloven cev za jugoslovansko državo vsaj trikrat take velik kakor njihovo število. Nato prehaja Radič na Hrvate, ki imnj1 svojo petnajststolelno zgodovino, svojo narod no kulturo in plemenit zanos evropske solidar nosti, pa so jih Srbi enostavno krstili za Srb< katoliške vere in po tem tudi z njimi ravnali Srbska zunanja politika tako ni vodila računi o Hrvatih in Slovencih in se oprla zgolj nn pri jateljstvo Italije, ki si je vedno lastila in si š< last izključno pravico do Jadranskega morja Ta politika je Jugoslavijo drago stala in se j' zahvaliti le Mali antanti, da ni postala usodni za nns. Potem pravi Radič, kako so Hrvatje skic nili sporazum s Srbi in priznali ustavo in di nastijo in dosegli, da se je zunanja politiki krenila v drugo smer. Kol smernice za jugo slovansko zunanjo politiko navaja Radič: Do bri odnošaji z Italijo, status quo ob Jadranu i' nn Balkanu, prijateljstvo z Bolgarijo, Grčiji in Albanijo, razširjenje Male antante na Polj sko in Ogrsko, prijateljske zveze z Avstrijo brezpogojno zaupanje do evropskega areopag1 I Anglije, Francije in Nemčije, obnova diplo ! matičnih odnošajev z Rusijo z zavarovanjem proli komunistični propagandL Odmevi procesa mariborskih duhovnikov proti uredniku Erženu. Po vseh širnih pokrajinah naše slovenske domovine globoko odmevajo odmevi procesa mariborskih duhovnikov proti uredniku socialističnega lističa »Volksstimme«, Erženu, ki je dne 12. t. m. končal pred mariborskim okrožnim sodiščem z občutno obsodbo Eržena radi klevete in žalitve po tiskovnem zakonu. Saj posegajo razburkani valovi zgodovinsko-političnega obiležja daleč nazaj v osemletno zgodovino našega bisera na severni meji, našega toliko obojevanega jugoslovanskega Maribora nazaj do tistega usodnega 27. januarja 1919. leta, ki kot nekakšen beli mejnik visoko štrli izmed vseh pomembnejših dogodkov prevratne zgodovine jugoslovanskega Maribora. Ko je general Maister z neverjetno smelostjo dne 1. novembra z okoli 50 oficirji in vojaki zasedel Maribor, je pač zabil dolgi trn v peto mariborskega nemštva in nemčur-stva, ki je istemu povzročil globoko, skelečo rano, katere sami vkljub vsem besnim poskusom za energično operacijo niso mogli ozdraviti, ker je Maistrova energija dne 23. novembra 1918 z razorožitvijo nemške belo-zelene garde razbila tiste nemške vojaške klešče, s katerimi so hoteli izvleči trn iz svoje skeleče rane in Maister pa je pravočasno zapazil in spretno v kali udušil vse nemške diplomatične akcije za osvojitev Maribora iz slovenskih rok. Nemci pa vendar še niso izgubili vsega upanja. Zato so nameravali dne 27. jan. 1919 ob priliki prihoda amerikanske misije z številnim mariborskim delavstvom in z nemškim prebivalstvom zopet zavzeti Maribor. Po zavzetju pa naj bi bil vkorakal v Lipnici v to svrho pripravljen bataljon 47. pešpolka in legija graških buršakov. Vse to pa so preprečili krvavi dogodki tega dne na Glavnem trgu. Ko so Ncmci uvideli brezuspešnost poskusov osvojiti si zopet Maribor z lastno močjo, zamislili so si drugi načrt, katerega so hoteli izvršiti s pomočjo Italijanov. V to svrho je odšla iz Gradca večja deputacija uglednih politikov pod vodstvom štajerskega deželnega glavarja Kaana na Dunaj k dunaj:,'ri vladi in k predsedniku italijanske vojaške misije, generalu Segreju z zahtevo, da naj italijanske čete zasedejo Maribor, samo da se odstrani general Maister. General Segre je takoj poslal v Maribor italijansko vojaško komisijo, kateri je načeloval major Carara, ki se je do 14 dni z dvema karabinijerjema kazal po mariborskih ulicah, napeljeval stike z vsemi vodilnimi nemškimi krogi v Mariboru in je pripravljal teren za italijanski puč. Vendar Italijani brez antanthega vrhovnega poveljstva zasedbe Maribora niso mogli izvršiti, ako za to niso imeli kakšnega posebnega povoda, n. pr. po krvavih medsebojnih spopadih med slovenskim in nemškim življem. Podrobnosti o veliki nemški^demonstra-ciji dne 27. januarja 1919 pred amerikansko komisijo in na Glavnem trgu, kakor so slikale priče dogodke pred sodiščem, je prinesel »Slovenec« dne 13. t. m. Brezdvomno, jasno je bilo ugotovljeno, da med usodnimi dogodki ni bil navzoč na Glavnem trgu ne general Maister in ne komandant mesta, podpolkovnik Cvirn, da ni bilo na Glavnem trgu nobenega vojaškega oddelka in da se nobeden vojak ni nahajal v poslopju bogoslovja. Le mala vojaška patrulja, broječa šest mož, je stala v magistratnem poslopju in nasproti 10 do 15 tisoč ljudi bro-ječi množici nemških demonstrantov je stra-žilo, stoječ pred vhodom na Rotovški trg le bornih 10 do 12 policijskih stražnikov, ki so nosili vojaške uniforme. Ko pa je razbesnela nemška množica pobila policijskega komisarja dr. Senekoviča na tla, ko je padel revolver-ski strel iz množice demonstrantov in jc odbil bajonet enemu policijskemu stražniku in ko so demonstranti začeli dejansko napadati in razoroževati policijske stražnike, šele takrat, v najkritičnejšem položaju, ki je ogrožal življenje stražnikov, so isti vzdignili puške in so v skupnem silobranu oddali v množico demonstrantov usodne strele, ki so zahtevali — krvave žrtve. Sclc približno pol ure po tem dogodku jc došcl na Glavni trg podpolkovnik Cvirn in je na licu mesta zaslišal okoli 12 uglednih Nemcev, med njimi dr. Lconharda, dr. Juri-tseha, dr. Lichana, ravn. Scdlatschka, ki so sami zahtevali, da sc jih zasliši kot priče. Vsi so na licu mesa pokazali mesto, kjer so stali stražniki, nadalje kako in v kateri smeri se je streljalo. Nobena izmed teh prič pa takrat ni izjavila, da bi se bilo streljalo na ljudi iz bogoslovja, in šele naknadno, ko sc je po vsem nemškem časopisju uprizorila velikanska gonja proti slovenskim funkcionarjem generalu Maistru in podpolkovniku Cvirnu, so začeli po časopisju razširjati gorostasno laž, da so Razvajeni ženi pripada predpravica, da popustimo njenim malim željam in muham, predvsem tedaj, ko to prispeva k njeni udobnosti in osebni prikupljivosti. Zanjo torej ui neodoljivo samoljubje, če hrepeni po perilu najboljše kakovosti. Nežni dah, ki ga ima Creppe de Chine iu srčno veselje, ki ga ono pripravi ženi, sta zadostna odškodnina za njegovo višjo ceno. Ta pa niti ni. da bi morata odločevati pri nabavi najfinejšega perila, ker zavisi prava vrednost takih nežnih tkanin ie od ujiii obstanka. Prane v Lux-peni ohranijo te njih prvotno gibčnost in njim lasten čar, ker se v njegovi peni, ki prodre med vsa vlakna, ne pokvari niti najbolj nežna tkanina. Zato perite brez skrbi vaše svileno perilo v Lux-u, zakaj to sredstvo, ki je brez primere, vam je porok za naivečji uspeli ob največji udobuosti. Lux je za roke popolnoma neškodljiv. iz bogoslovja vojaki in bogoslovci streljali na nemške demonstrante. Nemcem jc ta žalostni dogodek najboljše dobrodošel in izkoristili so ga za najširše osnovano politično gonjo proti celokupnemu slovenskemu narodu. Slikali so ta dva vojaška funkcionarja kot krvoločna trinoga, ki sta že dolgo popreje sklenila, da pustita streljati na nemške demonstrante in da sta svoj namen brez vsakega povoda tudi izvršila, samo da zadostujeta svoji sadistično - tatarski nasladi. Kot dokaz za višek nekulture in barbarstva celokupnega slovenskega naroda pa so navajali dejstvo, da so celo slovenski bogu-slovci iz revolverjev streljali na nemške demonstrante in so sc rogali in posmehovali, ko so se uboge nemške žrtve v svoji krvi ležeče zvijale v bolečinah. Vsa gonja jc bila uprizorjena z jasnim namenem, da generalu Maistru in celokupnemu slovenskemu narodu vtisnejo na čelo pečat nekulturnega, krvoločnega barbarstva, in da pred mirovno konferenco v Parizu naslikajo slovenski narod kot stoječ na tako nizki stopnji kulture, da ni sposoben na pravičen in kulturen način obvladati kulturno visoko stoječi nemški narod. Radi tega so zahtevali, da se odstranijo iz Maribora general Maister in da zasedejo Maribor »antantne čete«, mislili so pa na Italijane, s katerimi so bili že sklenili tajen dogovor z generalom Se-gretom na Dunaju. Tako je pisala »Ostd. Rundschau« 30. januarja 1919 pod naslovom »Die slovenisclie Greucltat in Marburg: »Wah-rend das crste Glied der siidslavischen Solda-ten zur Tâuschung der Menschcnmengc in die Luft scho(3, feuerte das zweitc Glied durch die erste Reihe hindurch auf die dichtgedrâng-te Menschenmasse. Zu gleicher Zeit wurden von der andercn Seite des Hauptplatzes vom slovenischen Priesterseminar her Salven ab-gefeuert und man sah, wie sich slovcnische Teologen unter furehtbaren Entriistungsrufen der dort stehenden Arbeiter die Hândc rie-ben.« — Nadalje: »Die ganz ungeheuerliche, entsetzlich barbarisehe, Gott und. die Mensch-heit verhohnende, ccht slavisehe Schandtat der slovenischcn Routhorde in Marburg mufl die Empôrung aller zivilisierten Mcnschen er-regen und zu wirksamster Gcgenwchr gegen derartige mitten in Europa moglichen Bestia-litâten aufriitteln.« Paralelno s časnikarsko gonjo prirejali so Ncmci v aemško-avstrijski republiki neštete protestne shode in proteste vlade, univerz, korporacij itd., ki so vsi sklenili resolucijo z refrenom: »Proč z Maistrom iz Maribora — antantne čete naj zasedejo Maribor!« — To nemško šahovsko potezo je Maister jako spretno pariral s tem, da je takoj sestavil avtentično poročilo teh dogodkov, da je isto podprl z vsemi dokazi in protokoli, med njimi po revolverskem strelu odbito konico bodala in vse zapisnike, katere je podpolkovnik Cvirn takoj po dogodku na licu mesta sestavil s policijskimi stražniki in tudi z nemškimi pričami, ki so vsi avtentično dokazali potek obžalovanja vrednih krvavih dogodkov tako, kakor so bili dne 12. t. m. nesporno ugotovljeni tudi pred okrožnim sodiščem v Mariboru. To je zgodovinsko-politično obiležje Erženovega procesa, so pa dejstva, ki so vsakemu Mariborčanu dobro znana — in vendar se je zgodilo po preteku osmih let zgodovine jugoslovanskega Maribora, da se je našel urednik lista, ki se prišteva med slovenske žurnaliste, ki v slepi strankarski strasti zopet pogreva tiste, za celi slovenski narod sramotilne nemške obdolžitve, s katerimi so nam naši narodni nasprotniki hoteli na čelo pritisniti žig kulturnega barbarstva in ki so za vsakega pošteno mislečega Slovenca morale veljati kot žc davno ovržene zgodovinske izmišljotine. Našel se je šc tudi slovenski advokat, dr. Rcisman, ki je ob prevratu sam osebno stal v ospredju naših narodnih bori-tcljev, mož demokrat, nacionalist in Orjunaš, ki jc ob vsaki priliki poudarjal svoje narod-njaštvo, kateremu so morda bile vse te podrobnosti osebno znane in ki je ldjub temu pred sodiščem poskusil doprinesti dokaz za trditve, ki bi morale, če bi fcilc resnične, služiti v kulturno sramoto našega naroda — in to s pričami iz nasprotnega sovražnega tabora za dejstva, ki jih celo resni in pošteni nemški krogi sami niso mogli verjeti. Kako izgledamo spričo tega Slovenca pred inozemskim, da ne rečemo v prvi vrsti nemškim svetom! Kakšne koristi ima naš narod od takega postopanja? Kain plovemo? Kardma? Bourne v Varšavi. Varšava, 14. maja. Na Poljskem se' mudi westminstrski nadškof in angleški primas kardinal Bourne. V Varšavi je gost poljskega vojaškega škofa Galla, obiskal je pa tudi vse državne dostojanstvenike: predsednika republike Moscieckega, ministrskega predsednika Bartla, maršala Pilsudskega in zunanjega ministra Zaleskega. Iz Varšave potuje kardinal v Poznanj, Krakov in Čenstohov. Kardinal Bourne je že iz svetovne vojne znan kot velik prijateljev Poljakov, a ludi kasneje je opeto-vano pokazal svoje posebne simpatije do Poljske. Njegovemu sedanjemu obisku priplujejo poseben politični pomen na korist zbližanju Poljske in Anglije. Kardinala so Poljaki kai najslovesneje sprejeli. Spomini na mater. Vâclav Kosmak — Tugomir Zlatopoljski. Začenjam s spomini na tebe, mati, ki počivaš v grobu, ti zvezda mojega življenjal S svojega neba glej doli name, blagoslovi moje delo, da bi bil tvoj otrok ne le po telesu, temveč tudi po srcu in duhu! Ponosen sem nate. Sin kraljice sem! Častit diadem sveti s čela moji materi. Mati, prosi zame, da boš tudi ti lahko ponosna name, kadar umrjem. • Kadarkoli se spomnim umrlih znancev, se mi strese srce. Na misel mi pridejo vice in pekel. Spomin na mater pa mi pada na dno srca ko majniško solnce. Niti enkrat mi je ni pokazala domišljija v vicah. Verujem, da je en Bog; verujem, da je mati v nebesih. ——■ • Neki dan je umrl v moji rojstni vasi star, tuj berač. Občina mu je dala krsto in župnik je obljubil pogreb. Mislili so ga v njegovih cunjah položiti v krsto. Ko je mati to zvedela, je poiskala v skrinji obleke, jo zašila in nesla mrtvemu beraču. »Mati, zakaj mu pa bogati nc dajo — mi nimamo sami kaj prida obleči!« sem pripomnil jaz. »Veš, dete, bogati dajejo bogatim — revnim pa reveži.« • Študiral sem v Iglavi. Ko sem prišel tja, nisem skoraj besedice razumel nemško. So-učenci so mi nagajali »bomiseher tralala«. Kako sem bil vesel, ko sem sc mogel pomeniti z njimi! PriScdši domov, sem mislil Bog vé, kakšen modrijan je prišel v Martinkovo. Mater sem pozdravljal zjutraj: »Guien Mor-gen, Mutter!« Ce sem hotel kruha: »Brot, Mutter!« itd. Izprva se mi je mati smejala, pozneje me je pa zavrnila: »Ne govori mi več nemški! Saj vendar veš, da to ne umejem. Deček, ki se sramuje materinega jezika, se bo sramoval, kadar doraste, tudi staršev in ljudi, iz katerih je izšel. Z menoj govori, kakor sem te naučila jaz. V nebesa bom prišla tudi z moravskim »očenašem«! Nemščino si prihrani za šolo, ker se drugače učiti ne smeš!« In šla je iz sobe, — Jaz sem ostal kakor poparjen. Ne vem, ali sem videl mater več ko desetkrat pri mizi sedečo in obedujočo; kje in kdaj je jedla, ne vem. Tako neumorno je delala, da ni utegnila ni jesti. Da je bila prva pokonci, zadnja šla k počitku, se mi tisti čas ni zdelo nič posebnega: mislil sem, da drugače biti ne more. Nikdar je nisem videl čez dan brez dela — samo ob nedeljah nekaj časa po južini. Tedaj je brala nabožno knjigo ali — ako je bilo poleti — sedela na vrtu. Neko popoldne se nas je več zbralo, pa smo zapeli. Mati je veselo prisedla k nam. To je bila njena edina zabava. Toliko dela, tako malo zabave, a pri tem tako vesel more biti samo človek, ki je plemenitega srca. Prišel je v našo vas blazen židovski berač. Bil je na poi nag, bos in razogiav. Na rami je imel veliko vrečo cunj. Na vsaka vrata je pisal s kredo imena in številke. Otroci so skakali okoli njega in mu nagajali. Ko je mati to opazila, je velela otrokom, naj mirujejo. Sosedov Tonček je pa kljub temu porinil pest blata v berača. Moja mati je skočila za njim in ga oklofutala. Kmalu nato je prišla k nam soseda, huda kakor gad. »Strina, kdo Vam je dal pravico pretepati mojega Tončka?« Mati jo je pogledala ter rekla: »Res, pre-. naglila sem se —« »To si mislim — in zato —« »Potrpite, da Vam še nekaj povem,« je pristavila mati; »kazni ni zaslužil Vaš Tonček, temveč Vi sami!« Boste videli, da bo kedaj še Vas ometaval z blatom.« »Kdo ve, kakšni bodo pa Vašil« »Nesreča zame, ako jih svet izpridi — ali jaz nc bom kriva.« Sedeli smo krog matere na vrtu. »Ljubi otroci,« nas je nagovorila, »vi šc ne veste, kaj je hudo. Imate očeta in mene, — ali jaz? Matere nisem nikdar poznala. Umrla je, ko sem prišla na svet. Oče se je zopet oženil, a ko mi je bilo pet let, je šel oče za materjo v večnost. Bila sem sirota. Mačeha se je drugič omožila. Odslej sta oba z menoj ravnala grdo.« Ko' jc povedala, kaj vse je v teku let pretrpela, je umolknila. Mi pa smo sedeli okoli nje s solzami v očeh, kakor pred nevihto piščeta krog svoje matere. Oh, nas vse jc zalotila nevihta — ampak nje, ki bi nas vzela pod peroti, kateri bi se lahko brez skrbi zaupali pa potožili svoje bolesti — nje ni več. Petero jih je šlo za njo, samo oče in jaz sva še ostala v dolini solz. Koliko- krat se ozirava in zdihujeva k oslavljenim duhovom in jih prosiva pomoči. Malo dobrega je užila moja mali na tem svetu. — Nje poslednji dnevi so bili mučni. Dolgo je trpela in zelo. Če jo je kdo tolažil na smrtni postelji, je rekla: »Bolje je trpeti tukaj kakor v vicah.« Rasla je kakor poljska cvetica. Nihče to ni gojil, nihče negoval. Ali nebo ti je dalo rose in solnca. Cvetela si na skrivnem, črv te ni razglodal, ni te umorila slana. Doboje-vala si. Na trnju tvojega življenja so razcvetele rože večnosti. Nisi meni ti umrla, — Kakor nekdaj šc živiš, Kar ti smrt telo je stila, Iznad zvezd se mi blestiš. Tam me čakaš zdaj, svetnica. Koliko bom majev zrl, Da bom krila razprostrl, Hitel kakor duh krilati K tebi, tebi, zlata matil Takih spominov na mater odseva mnogo iz daljnih detinskih nebes v moji duši kakor se z daljnega jasnega neba bliska k lupemu vremenu. Samo nekaj spominov sem napisal, da vsaj megleno naslikam obličje svoje in — hkrati mnoge, mnoge matere slovanske. Uver-jen sem, da se bo zamislilo veliko bralcev ob teh vrsticah v oni blaženi čas, ko so šc sni-vali v materinem naročju zlati sen ter našli podobne slike v svoji duši. — Dogodki v poslopju ruskega poslaništva v Londonu. v London, 14. maja. (Izv.) Preiskava v poslopju ruskega poslaništva se nadaljuje. Ker uslužbenci trgovinske nakupne družbe niso iioteli izročiti ključev od treh vzidanih blagajn, je policija poklicala strokovnjake, da bhigajne šiloma odpro. Delo je težavno in se ie nadaljevalo vso noč. V prostorih družbe so našli med drugim večje število pušk mavseric. V spodnji zbornici je včeraj laburist Hen-derson zahteval zaradi dogodkov v poslopju ruskega poslaništva pojasnil. Notranji minister je odgovoril, da je odredil hišno preiskavo na težke informacije, ki jih je prejel od policije o delovanju sovjetske nakupne družbe. Drugih pojasnil zaenkrat še ne more dati, ker policija še ni dovršila svojega dela. Na nadaljna vprašanja je minister odgovoril, da je med prostori trgovinske družbe in prostori sovjetskega poslaništva težko ločiti in da je mogoče, da sc je pri preiskavi nehote kršila diplomatska imuniteta. Ruski opravnik poslov Rosenholz jc včeraj obiskal Chamberlaina in mu izročil začasno protestno noto. Nota ugotavlja med drugim, da je policija zlostavljala uradnike, ki niso hoteli izročiti ključev utrjenih blagajn in da so tudi drugače skrajno brezobzirno postopali nasproti nameščencem. Rosenholz ie končno izjavil, da pričakuje navodil od svoje vlade, v tem pa najodločnejše protestira proti kršitvi pogodbe, ki zagotavlja trgovinski družbi imuniteto. Po splošnem mnenju jc pričakovati, da pride sedaj do prekinjenja diplomatičnih odno-šajev z Moskvo. V nekaterih gospodarskih krogih so zato v skrbeh za svoje interese v Rusiji; mnoga industrijska podjetja so pravkar sklepala večje kupčije z Rusijo, a nekateri finančni krogi so že investirali svoj kapital v Rusiji. Sedaj se boje, da se ne bi ruska vlada poslužila represalij. v Loncjon, 14. maja. (Izv.) Ker so se na-stavljenci »Arkosa« branili predati policiji ključe od saffes-omar, je policija preskrbela vse potrebne priprave in nasiloma odprla pet omar. v London, 14. maja. (Izv.) »Daily Mail« izve iz zanesljivih virov, da so v pondeljek iz nekega angleškega državnega urada izginili dokumenti, o čemer je bilo takoj obveščeno zunanje ministrstvo. Tekom dneva je ministrstvo dobilo informacije, da se dokumenti nahajajo v posesti neke osebe ruske zadružne zveze in na podlagi tega je bila nato odrejena preiskava. v London, 14. maja. (Izv.) Govornik delavske stranke v Mančhestru je rekel, da bo delavska stranka počakala do pondeljka, da poda vlada svoje poročilo o preiskavah v ruskem trgovinskem poslopju in nato podala svoje mnenje. Na vsak način bo to napetost odnošajev med obema državama povečalo in prineslo škodo za mednarodno trgovino, na kateri sta obe državi interesirani. Miru ne bo vse dotlej, dokler ne bodo evropske države vpostavile mirnih odnošajev z Rusijo, London, 14. maja V spodnji zbornici je laburistični poslanec Buxton vložil interpelacijo zaradi nevarnosti novih incidentov v Albaniji in predlagal, da naj se za Albanijo sestavi mednarodna anketa, v kateri bi sodelovale .Anglija, Francija in Nemčija. Ta anketa naj bi bila pod kontrolo Društva narodov. Na interpelacijo je odgovoril podtajnik zunanjega ministrstva in izjavi, da smatra angleška vlada ankeio kot nepotrebno, ker je pričakovati, da ne pride do novih incidentov. Potem je podtajnik naglasil, da se sklep velepo-slaniške konference iz I. 1921., ki daje Italiji možn^t, da posreduje v varstvo alb. neodvisnosti ne more izvršiti brez posebnega dovoljenja vlad, ki so sklep podpisale. Vsakršna izprememba albanskih meja bi povzročila intervencijo za zaščito albanske neodvisnosti ne samo Italije, marveč tudi sosednih držav in velesil. Vsaka separatna italijanska akcija v Albaniji je izključena. Francoski odgovor «a nemško demaršo. Berlin, 14. maja. V poučenih krogih izjavljajo, da je francoski zunanji urad obljubil, da bo do sobote podal odgovor na vsa vprašanja, o katerih je pcslaniški svetnik Rieih mi-nolo sredo razpravljal z Briandom. O vsebini odgovora v nemških krogih niso poučeni. — -•Lokalanzeiger» poroča iz Londona, da je Mussolini na Stressemanovo željo posredoval v Londonu, da bi se sprožilo vprašanje o izpraznitvi Porenia. Angleški zunanji urad je dal razumeti, da sedanji tvenotek ni ugoden za to. AHMED BEG ZOGU — KRALJ? v Bukarešt, 14. maja. (Izv.) Romunski listi prinašajo brzojavke iz italijanskih virov, da so bo Ahmed beg Zogu jutri, 15. maja, dal oklicati za kralja Albanije. мшаовмми ■ .'.аигг.л'.. ... Joža Lovrenčič: Spomin iz Kobariškcga Kota. Tiste mesece med korminskim premirjem in dunajskim mirom leta 1866. so bili Kotarji moški in glasni; zadovoljni so bili, da so se odločili Benečani za Italijo in težko so čakali, kdaj pride cesarska komisija in uredi po pravici in resnici mejo, za katero so se bili in pravdali z ben.škimi sosedi sto in sto let in še niso prišli do svojega ražona, čeprav so hodili od Poncija do Pilata s starim pismom in zavlečeno svojo besedo. »Zdaj vam pokažemo, čigava je Mija do Predola, čigav je Metajur tam doli Za skalo do Rompeta, čigava je Ро1јчпа in kdo Ima pravico do gozda in pašenjk so grozili Kotarji in s stisnjenimi pestmi povdarjali, da je minii čas beneške kraje. »Naš kralj je zmagal vašega .. .« so ugovarjali Benečani in hoteli povedati, da se Ko-tarjev ne bojijo. »Saj vemo, kako! Kar lepo tišite o zmagi!« so bili Kotarji hudi. »Pod nosom se obrišite za Mijo! O, Mije vam ne pustimo, ne, in tudi Za skalo bomo še mi gospodarjil Smo že povedali, kcd mora iti meja!- so rasli Benečani, » -'akor so rasli, so ostali le pritlikavi nasproti Kotarjem, ko so jim dokazovali svoje pravice iz roda v rod do desetega kolena nazaj... SARAJEVSKA OBLASTNA SKUPŠČINA, v Sarajevo, 14. maja. (Izv.) Sarajevska oblastna skupščina je včeraj popoldne nadaljevala svoje delo in je sprejela med drugim tudi proračun za tekoče leto, ki predvideva 4,314.300 Din dohodkov in ravnotoliko izdatkov. SNEG V BOSNI, v Sarajevo, 14. maja. (Izv.) Noooj je padal dež s snegom in zjutraj so se vsi višji vrhovi bosenskih plauin prikazali v snežni odeji. Tudi iz Mostarja poročajo, da je zapadel po hercegovskih planinah sneg. BENES O ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKIH ODNOŠAJIH. Trst, 14. maja. (Izv.) Današnji Piccolo« objavlja pogovor italijanskega poročevalca v Jaîhymovu z dr. Benešem. Na vprašanje, če sc bo konferenca bavila tudi z italijansko-:-jugoslovanskim nasprotjem, ki da je sedaj itak na poti direktnih pogajanj, je dr. Beneš odgovoril: Češkoslovaška je v Beigradu vedno opozarjala k zmernosti. Češkoslovaško vežejo z Italijo vezi iskrenega in lojalnega prijateljstva, zato se je vedno trudila, da odstrani vsak vzrok za nesporazum med Rimom in Belgradom. V tej smeri hoče minister tudi v bodoče hoditi; to je tudi v splošnem interesu Male antante. ANGLEŠKI ZAKON O STROKOVNIH ORGANIZACIJAH, v Londoa, 14. maja. (Izv.) »Daily Tele-graph« javlja, da ie vlada včeraj sklenila, da se določi za razprave o predlogu zakona o strokovnih organizacijah v spodnji zbornici še nadaljnjih 14 dni. 12 dni je določenih za posvetovanje odbora, 3 dni za poročila in 2 dni za tretjo rapravo. O FRANCOSKIH LETALCIH NOBENE SLEDI. v Newyork, 14. maja. (Izv.) Zračna ladja I.os Angeles se je vrnila po 14 urnem poletu brez uspeha in ni dobila nikakih sledi za francoskima letalcema. Porumenelo je listje v Miji in Matajurju in ko je padla prva slana in se je drevje obletelo, je završalo od Kobarida do Starega sela in Robiča in Kreda, do Potokov in Bor-jane in Sedla in Breginja in še v skrajni kot do I.ogij in Robedišč. Veselje in moreča bojazen, ki jo je budila negotovost, je objela vse od vasi do vasi, ko se je razneslo: »Komisija je prišla. V Poljane je šla!« In že so vedeli povedati, da so tudi Italijani v Poljani in da so v cesarski komisiji generali in gospodje iz tolminskih kanclij in mecl njimi izženir Goriup, pri katerem so bili že tolikrat, da bi mu razložili kotarsko pravico, ki naj bi jo zagovarjal in po njej meril, ko ga pokličejo. »Slaba bo,« je menil star očanec, ko je slišal, da je v komisiji Goriup. »Zakaj pa, oča?« so ga vprašali, ker ob njegovi besedi jih je zapeklo. »Enkrat sem bil zraven, ko smo bili v Tolminu, in čc sem rekel, da bo slaba, ne rečem druge.« :-Kako je bilo?« so bili radovedni, dasi so že nedeljo za nedeljo pred cerkvijo pre-mlevali vse poti, ki so jih napravili od pom-nenja sem in še zadnje ča^e v Tolmin zaradi pravice in meje. »Kako ie bilo?« ie povzel očanec. »Pri Goriupu smo bili, ki ima te stvari čez. Nič nas ni maral prav poslušati in še ugovarjal nam je. Pa kar po laško in ne po našel Navsezadnje pa nas je nagnal in zabrusil — Bog POPLAVE OB MISSISSIPIJU. v Batonrugge, 14. maja. (Izv.) Po poročilu guvernerja Louisiane je radi razrušenja nasipa Bayon des Aglans 25.000 ljudi brez strehe. Obstoja tudi bojazen, da se bo porušil nasip reke Atchafaiaya, s čemer bo ogroženih 50 naselbin. Vsled razrušenja nasipa pri Leon-ville se ceni nastala škoda na 10 milijonov dolarjev. Bol m iCamnïk. Torej so se oglasili v »Jutru« sam g. župan dr. Karba in povedali stnnečemu svetu, da so ludi v Kamniku vsegu krivi klerikalci. Oj, ti presneti klerikalci! Pa bi jim človek komaj prisodil, da znajo šteti kvečjemu do 5. A vendar znajo šteti še dalje, celo do 3,802.000 in še malo dlje. Skoraj do 4 milijonov! No pa pustimo to ob strani in si malo oglejmo, kaj so zagrešili ti presneti klerikalci, da so tako v živ0 zadeli kamniške demokrate. Boli jih, >da so se zvezali samostojneži, radikali in komunisti«. Za strašilo pravijo »komunistih, čeprav so kamniški delavci ravno tako malo komunisti kot demokrati. In ti trojni so se tedaj zvezali med seboj samo zato, da zmago zasigurajo klerikalcem. Vs>e t kukaj da je samo politika, nič drugega. Gospod doktor, ali so morda Vaši nekdanji pristaši-demokrati, ki zdaj celo kandidirajo na gospodarski listi in še drugi, med njiini Vaši bivši najzvestejši, zapustili dično demokratsko stranko ravno radi politike samo da klerikalcem pomagajo? No, bilo bi to dobro spričevalo za kamniško SDS, če bi svoje pristaše vzgajala iako. da pomagajo klerikalcem samo radi politike! Tega g. doktor nikomur ne boste dopovedali, pa Vam tudi ne bo iz sitnega položaja pomagalo. Biti morajo tedaj globlji vzroki; in se po Vašem mnenju >v občinskem odboru ne rešujejo politična vprašanja, ampak zgolj gospodarske zadeve občine«, tedaj mora ravno v tem grmu tičati zajec. Zato se g. doktor, nikar ne obračajte na »Slovence v ega-f dopisnika za pojasnilo o gospodarstvu, ampak vprašajte tiste svoje, ki so SDS obrnili hrbet in gredo zdai proti demokratom, zakaj so to storili, Vemo, da Vam bodo radevolje povedali; če pa še ne boste razumeli, Vam pa tudi »Slovenčev« dopisnik s celim svojim imenom na more pomagati! Tudi blagoslov g. Škofa tej zvezi samo-stojnežev, radikalov, komunistov in zraven še klerikalcev Vam ni pogodu. Naša čisto skromna misel je, da bi si kamniški demokrati obliznili v tem času vseh pet prstov, ako bl dobili takole malo blagoslova g. Škofa. Saj menda ga bodo dobili, če prej ne, na dan volitev gotovo! Lahko pa dvomimo, če bo ravno prijeten ta blagoslov! Sicer Vam naj pa oni na »gospodarski listi« eami odgovarjajo na to, kar ste nanje naslovih. Mi samo vnovič trdimo, kar smo zapisali že zadnjič, da gre SLS v volivni boj samostojno in da se ni vezala z nikomur, ker ji to potrebno ni. Morda se bo še kdaj vezala. Ali kdaj se bo in s kom se bo, bo pa SLS že sama najbolje vedela in ji niti zdaleka ne bo prišlo na misel, da bi hodila za svet spraševat k a mniške de mokrate ! Še o eni stvari se pomenimo g. doktor. Trdite, da je demokratska večina pçjgj^ šestimi in pred tremi leti na usta župana pw'/vala klerikalno manjšino na sodelovanje v prid občini in jim ponudila proporcijonalno mesto v vseh odsekih in tudi v upravnem odboru Mestne hranilnice. To pa ne drži, ker je nasprotno res, da-je pred šestimi leti naša manjšina ponudila sodelovanje, ako ji odstopijo demokrati enega svetovalca in eno mesto v Mestni hranilnici. To pa so gladko odbili! Pred tremi leti, pa uiti časa ni bilo za kake ponudbe, ker so že prišli z izgotvoljeno listo vseh svetovalskih in drugih mest in so bili na njej sami demokrati, ki so bili tudi potem s svojimi glasovi izvoljeni! mu giche odpusti — za nami šc kletvico, grdo laško kletvino!« »E, potem res ne kaže nič dobrega!« so bili ljudje poparjeni. »Če bo Goriup odločal...« so podvomili nekateri, ker upanja, da zmaga pravica, si niso pustili kar tako vzeti. »Pa saj je župan naš z možmi tudi zraven, da povedo svojo,« so menili drugi in s svojo besedo podprli upanje, ki je prehajalo že v mučno skrb in jezo in ogorčenje. »So zraven, so,« je pritrdil očanec, »pa kaj pomaga, ko se zmenijo gospoda med boj, kakor se bo njim zdelo!« — Tako je šlo po Kotu in nezaupanje je prevladovalo . .. Krejci, Potočani in Borjanci so bili preveč prizadeti, da bi mogli mirno doma čakati, kako se odloči njihova pravica. Zdaj sta se odbili dva od doma zdaj trije in ko je pri Sv. Miklavžu v Kredu zvonilo poldan, je bilo pol Kreda, pol Potokov in pol Borjane na nadižki cesti tam doli Za skalo na robu Benečije in pogumnejši, ki so hoteli sproti slišati, kako se odloča pravda, so jo udarili s ceste kar čez Nadižo v Poljano, kjer je bila zbrana komisija. Gledali so, kako je gospoda opazovala s »kolomito« Mijo, ki je s Kozlo-vih robov strmo padala do Nadiže, »Ali ostanejo kar tu?« se je utrgalo zaskrbljeno vprašanje. »Na Štupico bi morali iti pa pogledat Predol, kaj zijajo Kozlove robe!« so mrmrali. »Poslušaj, kako so Italijani glasni, glej, Tako je bilo in nič drugače. Vseh devet naših odbornikov bo to lahko potrdilo. In zato smo grajali demokratsko občinsko gospodarstvo, ker je bilo tako, kot je, samo vsled tega, ker je v njem odločala ena sama stranka. Tudi glede predlogov v občinskem svetu je stvar malce drugačna. Veste, kako sle vedno dosledno odgovarjali vsem našim predlogom in protipredlogom? »Vse lo smo že mi sami dobro premislili!« se je vedno glasil vaš odgovor. Vidite, ker ste vedno le sami premišljevali in niste pustili drugim premišljevati, so ci pa ti zdaj tudi sami brez Vas dobro premislili — ter ž njimi še mnogi drugi — kako bodo naredili, da ne bo samo demokratom treba vedno premišljati! Tisto pa, g. doktor, kar ste »morali« povedati »Slovcnčevemu« dopisniku, bi bilo res prav vseeno, če ne bi bili povedali: »da slabo služi s takimi dopisi svoji stranki, še slabše pa svojim nekdanjim pristašem in sedanjim pomočnikom v gospodarskem bloku«. Verjamete, da »Slovenčev« dopisnik prav dobro ve, kako ■se taki stvari streže in ne rabi zato prav nič poduka od demokratske strani. Da je tudi s svojim, od vas tako tako grajanim dopisom prav dobro postregel, je najboljši dokaz vaš odgovor! »Slovenčev« dopisnik. Na stotine vrst najrazlič-nejših modernih (kleklane ali fillet) Vam nudi po najugod- Huičib nuTiuli tur.llrn nejših cenah tvrdka т.етдшвшнв.&ШШ® Sv. Petra cesta stev. 2.---------^^ Največja zaloga čipk v Ljubljani. Postavitev spomenika na suhem bajerju. Osnoval se je poeeben odbor 7, nalogo, da postavi spomenik žrtvam, ki so padle kot žrtve vojne soldateske na Suhem bajerju. Na tem mestu žalosti leže mnogi vzorni sinovi našega naroda, idealni narodnjaki, vzorni rodoljubi, ki so popolnoma nedolžni padli pod prekim sodom liašeniu narodu sovražnega avstrijskega režima. Tem žrtvam je dolžan ves narod hvaležnosti iu spoštljivega spomina. Zato je velika dolžnost javnosti, da odbor za postavitev spomenika podpre z darovi in nabiranjem prispevkov za spomenik. Imenovani odbor tvorijo gg. Drago Kalin, Fran Murovec, prof. F. Sič, župnik Janko Barle, Peter Sterk in ga. Maša Gromova. Odbor ima tudi nalogo skrbeti za oltranitev grobov, postavitev spomenika ter ustanovitev fonda za podporo sirotam usmrčenih preganjancev. V kratkem prične društvo z akcijo nabiranja Naj ne bo Šimenca, ki bi odrekel podporo. Dobrodošel bo vsak dinar. Odbor pravi v svojem tozadevnem proglasu med drugim tudi: ■ Hvaležnost, ki smo jo dolžin padlim borcem za osvobojenje, zahteva vidnega znaka, ki bo pričal poznim rodovom, da smo mi, ki smo prvi začeli uživati sadove te borbe, pojmili globočino in veličino doprinešenih žrtev. Posebno hvaležnost pa še dolgujemo onim brezštevilnim iu brezimenim tihim junakom, ki so za ceno svojih življenj dokazali, da so bili v našem narodu tudi v urah obupa in najtežjih preizkušenj možje, ki so slepo verovali v izvršenje velike pravice ponižanih in razžaljenih, Pokažimo svetu, da smo vredni predragoce-nih žrtev, padlih za naše osvobojenje in postavimo ua Kalvariji naših najboljših spomenik, ki bo viden dokument pietete in večnega spomina na one, ki so umirali zato. da bo nam in naši deci dobro v oni Jugoslaviji, katero so le-ti gledali v viziji smrtne ure. Dobrodošel bo vsak dinar! kako se priliznjeno sladko smejejo, kako mahajo in opletajo in naši jim prikimujejo!« »Slabo bo, slabo za nas!« je rastlo spoznanje in najrajši bi šli in vse nagnali kot so včasih Benečane, ko so jih zalotili tostran meje s sekiro v gozdu . .. Še so videli, kako so krejski župan in možje ugovarjali in kazali proti Predolu, kako se je inženir Goriup porogljivo smejal in govoril s cesarskimi in Lahi in zamahoval z roko, češ, saj ni, da bi poslušali ljudske mar-nje neugnanih nczadovoljnežev in večnih prav darjev ... Od onih, ki so v Poljani gledali in poslušali, jc prišlo razburjenje k onim na cesto in niso se mogli več premagovati ne več molčati. »Našo pravico nam dajte! Staro mejo, ki nam pritiče, hečemo! Od Logij skozi Predel mora ili!« so glasno in odločno zahtevali in vmes Se klicali, naj komisija ne zaupa laškim lisicam. Komisija je bila užaljena. Kakor bi pogledal sta se zagnala na povelje dva vojaka v sedlo in na iskrili konjih z golo sabljo nagnal?' za pravico sc postavljajoče može čez Nadižo k onim na cesio in še odtam vse do prvega ovinka pod Srčnikom in nista se vrnila s ceste, da se ne bi ljudje znova okre-nili in spet motili gospode pri njenem delu. Ta čas je krejski župan privlekel iz suknje orumcnel papir, ga razgrnil in moško dejal: „Raduje se življenje nam, saj Radion pere sami" Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Varuje perilo! gođi Na papir iz točke 1 a za tiskanje na rotacijskih strojih se plačuje, če se uvaža iz pogodbenih držav, Din 1.— od 100 kg ob pogojih, ki jih predpiše finančni minister.« Vsled le spremembe in znižanja carioe na rotacijski papir od 12 zl. Din na 1 zl. dinar za 100 kg je izjavila uprava »Združenih papirnic Vev-če, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani«, da je priinoraua ukiniti izdelovanje rotacijskega papirja in z dnem 21. maja t. 1. odpustiti v obratu Vevče 88, v brusibiici v Medvodah pa 54 delavcev. »Jugoslovanska strokovna zvezar v Ljubljani je podvzela že vse korake pri vladi, da se zadeva uredi tako, da bo »Združenim pairnienm« pod primernimi pogoji omogočena še n\ialjnj:> proizvodnja rot. papirja in la bo delavstvo v papirnicah ostalo na svojem meetu. Defiiiitlvnega odgovora vlado do danes še nismo prejeli. Dne 12. t. m. se je vršil razgovor med glavnim tajnikom »Jug. strok, zveze: in generalnim tajnikom »Združenih papirnic« v predmetni zadevi. G. generalni tajnik »Združenih papirnic« je izjavil, dn so redukcijo odložene za '4 oni Ia za« .s i polelje starim naročilom. Dalje je izjavil, d» kljub ionvi, da je rezultat minis'erijalne komisije, ki je nedavno končala v Vevčah svojo preiskavo o nastalem položaju »Združenih papirnic za »Združene papirni- ce« več kot ugoden, ni vlada še ničesar ukrenila za zaščito domače papirno industrije Oba '.goraj omenjena zastopnika sta si bila edina v mnenju, da je mogoča zašči'a naše papirne industrije s tem, da finančni minister na pollagi pooblastila, danega mu v čl 10S. fin zak za leto 1927-28. dovoli uvez samo zn 200 vagonov inozemskega rotacijskega papirja v našo državo, 400 vagonov naj ga pa izdala naša domača industrija lelno, ker letna potr -ha rot papirja znaša v naši državi 600 vagonov. Taka rešitev bi bila v danih razmerah primerna in ugo:na lako za naš irg, indubtrijo in delavstvo Ker je 'ad''1»' nujna tudi v jireresu našega delavstva, ki ça vlada mora ščitili, prosimo p n. naslov da s 370 strani v zgoraj omenjenpm prav-cu ukrene pr! centralni vladi svoje korake Slana - ogromna škoda. Maribor, 14. maja. Letošnji ledeni možje so povzročili z izredno nizkim padcem temperature po celem slov. štajerskem nepregledno škodo. Že v noči od srede na četrtek je padla slana po celem Ptujskem polju ter posmodila fižol in vinograde v nizkih legah. Noč od četrtka na petek ni bila nevarna, ker je bila oblačno in celi petek kljub nizki temperaturi deževno. Jasniti se je začelo v petek proti večeru in ta pojav je že obetal slano. Vinogradniki so po mariborski okolici pripravili cele krese dračja in listja, s katerim so kurili v nevarnih jutranjih urah v soboto. Ako je veter ugoden in vleče dim po vinogradu, se da na ta način oteti trto pred slano. Kak uspeh je imelo za-žiganje omenjenih kresov po vinogradnih nasadih mariborske okolice, se sedaj še ne da dovolj natančno preceniti. Slana, ki je padla pri popolnoma jasnem nebu v najbolj zgodnjih jutranjih urah v soboto, je napravila po vinogradih, sadonosnikih ter njivah cele slov. štajerske nepregledno veliko škodo. Na nekaterih mestih, ki so bila izpostavljena pišu nočnega vetra, je zemlja naravnost zmrznila. Vinogradi, ki so imeli že tako lepe nastavke, so po nižjih legah, kjer se ni kurilo, pozebli. Zgodnje sadje: marelice, vse sorte ranih sliv in tudi breskve — so postale žrtev mraza v soboto zjutraj. Za pozebli fižol je to dobro, da se ga lahko sadi še enkrat in bo ta druga saditev bolje uspela nego prva. Krompir je trpel precej, a si bo še opomogel. Tako hudega mraza v sredini majnika, kakor letošnjo pomlad, ki je bila z malim izjemami za vinogradnika, sadjarja in poljedelca tako ugodna, ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Lani je vzela vinogradniške in poljedelske pridelke mokrota, letos pa že v spomladi mraz in to sta dva prebridka udarca «a sicer potrpežljivega slovenskega poljedelca. Velika tatvina na Stari poti. Na Stari poti v Ljubljani, blizu sanatorija »Leonišča«, stanuje dva in devetdesetletna starka Marija Dolenčeva. Rojena je bila 1. 1885. v Cerkljah pri Kranju ter je vdova po železniškem čuvaju. Ima na Stari poti svojo hišjco, kjer je dosedaj mirno živela in varčevala za slare dni. V petek, dne 13. t. m. pa je prijavila stražniku Francu Cotiču, da ji je bilo v četrtek ukradeno 1250 Din gotovine in dve hranilni knjižici Kranjske hranilnice in Ljudske posojilnice, glaseči se na 27.000 Din. Gotovina in hranilni knjižici, glaseči so na njeno ime, sta se nahajali v železni ročni blagajni v predalu nezaklenjene omare. Tatvina se je morala izvršiti v četrtek v času med 9. in 10. uro zjutraj, ko je šla starka nabirat v Vodmat travo. Stanovanje je zaklenila in skrila ključ pod prazen 7.11'ooj prt-d stanovali jem. Ključ je našla pozneje na istem mestu in tudi stanovanje je bilo zaklenjeno, zato ni v začetku imela nikake sumnje. Tatvino je opazila šele v oetek. Starka ie varce- vala in hranila teh 27.000 Din nad 40 let in je nosila v posojilnico celo zlat in srebrn denar. Tatvine je osumila neko žensko, ki pozna razmere v njenem stanovanju in kl se jo baje žo Šesto sumljivo zanimala za njeno blagajno. Policija ae je takoj vrgla na zasledovanje tega dekleta, dokler se ni prijavila na policiji sama z vprašanjem, čemu jo iščejo detektivi. Dekletu so napovedali radi nujnega suma tatvino aretacijo. Izkazalo pa se je, da je dekle na zadevi nedolžno. Policija jo je pridržala iz preventivnih ozirov v zaporu. 0 tatvini knjižic sta pravočasno obveščeni obe hranilnici. Policija zagonetno zadevo z vso vnemo preiskuje. W8om v Grušovi pri Pfcuju. V noči od 5. na 6. maja jo bilo vlomljeno v ridanico gospe Emilije Rak iz Celovca v Grušovi pri Ptuju. Pokradena je bila posteljnina, zavese, obleka itd. v skupni vrednosti 3000 Din. Vlom so opazili naslednji dan sosedje ter obvestili orožni-tvo, ki pa vlomilcev še ni izsledilo. Sodobna ženska m?adma. (Iz krogov staršev.) Zrli se mi, da je vredno o tem napisati in priobčiti nekaj vrst: v obojestranskem interesu — mladine same in staršev. Naša današnja ženska mladina se zdi, da prehitro dozoreva. Ali je to posledica vojne, aH slabe domače vzgoje, ali nezadostnega nadzorstva, ali krivda površne in pomanjkljive šolske vzgoje tudi v moralnem pogledu (verskega hočejo itak izločiti!), ali vse skuj): kdo ve? Res jo to, da naletiš vsak čas in vsepovsod od Vodmata do Mirja in do tivolskega parka ali na promenadi na desetino parov še šoloobveznih napol-otrok. Komaj Ima dekle, ki gre s torbico v roki, v šolo, za hrbtom vrata domače hiše, žc jo pričakuje pod prvo lipo v bližnjem parku nadebudni mladenič, kajpada večinoma študent. Ko se ■vrača dekle iz šole, čaka na njo zopet, potem pa hajd tja v senco košatih kostanjev, kjer brenče majski hrošči enako kakor mladi parčki pod njimi. O tempora, o moreš! Toda kaj je poglavitni vzrok? Ni samo eden: več jih je. Oglejmo si jih troje. Dom in starši. Ali store starši vse, kar jim nalagajo božje postave in naravna postava lastno vesti in odgovornosti za otroke v dušnem in telesnem oziru? Da, zlasti tudi v telesnem. Hočem pisati o delikat-ni strani tega vprašanja. Toda omeniti in vsaj opozoriti naj mi bo dovoljeno ob tej priliki, da sem Cul iz gotovo najverodostojnejših ust nekega ■dravnika, da je neverjetno, zato pa nič manj res, a kamajbolj žalostno, — koliko je naše moške mladine — bolne. Naj zamolčim, kako. Staršem bodi to resen opomin, da naj pazijo na svoje hčerke, dokler je še čas. Naj ne miže tudi ne s pol očesom. Če ne gre drugače, je treba pač rabiti tudi ono cvetlično bilko, kakor jo tako lepo imenuje v Cicibanu pesnik Župančič, iz katero se prideluje silno zdravilno leskovo olje. Ta prekoristnn rastlina rasto v izobilju vsepovsod, najbližje ob Savi od Tomačevega do Zaloga. — Oče, mati: če hočeta dobro svoji hčeri, pazita vendar, kdaj odhaja, kam zahaja, kdaj po vrača, in s kom liodi ter kdo jo spremlja do doma. Plesna norost. Naravnost čudimo se kratkovidnim staršem, lako brezskrbno puščajo svoje nedorasle hčerke brez vsakega ali bodisi nezadostnega nadzorstva k raznim plesnim prireditvam, plesnim vajam ali plesnim veselicam. Razlike med njimi itak ni. Mar mislita oče ali mali, Bog ve kakšno uslugo storita svojemu doraščajočomu otroku — hčerki, če ugodita trmasti prošnji ali cclo kujaaiju? Že modri Sokrat je dejal, da je tisla ženska najboljša, o kateri se najmanj govori. Mar menita, da bo vajini hčerki do te ocene pripomogel ples? Ali bo ples dal dušni mir vajini hčerki? Kaj še, tam se prav gotovo zasadi v srce seme, ki kaj prepogosto obrodi tako piškav in žalosten sad. da se ga usmili Bog. Kakšno korist pa ima ples za telesno zdravje? Jaz trdim, da prav nobene. Za razgibanje in rast udov bodi in tudi je že poskrbljeno s telovadbo, ki je vse lepša nego ples z raznimi neokusnimi zveranji; je poskrbljeno z raznimi izleti itd. Ce nočeta, oče in mati, da bo vaju glava bolela radi plesov, kamor puščata zahajati svojo hčerko, ln kjer je nevarnost, da pade v mrežo, iz katere ee ne izmota več celo življenje, svetujem tole: Vze-mita v roko cvetlično bilko, ki sem jo omenil preje, pa zaplešita ob njenih zvokih — žvižga namreč! — plee, ki je zdrav za življenje tako, da ne more biti bolj. Seveda, komur ni mogoče svetovati, se ■mu tudi pomagati ne da. Sola. Zn eno izmed velikih hib vzgoje smatram — kakor trdijo tudi odlični pedagogi — skupno šolanje moške in ženske mladine (koedukacijo). Ce se ротлја že pri osnovni šolski mladini človeški čut kot posledica greha prvih staršev, koliko bolj se poraja in razvija vse to pri doraščajoči mladini, ko se ji jame razvijati razum, ko bere, čita in požira vse tiskano, kar .jI prihaja pod roko. Moramo odkrito priznati, da na šolsko vzgojo v moralnem pogledu ne dam veliko, že zato ne, ker tudi dobra šola ne zmore vsega. Kar ustvarja dobrega verska vzgoja, ki jo hočejo bistroumni (?!) državniki sploh izriniti iz šol, to podira sproti »modenm šolska vzgoja. Ne pavšaliram in ne trdim, da vselej in vsepovsod. Stoji pa, da podira le preveč. Saj se pod protektorntom same šole prirejajo plesne vaje in plesni večeri! Bodi dovolj I Za opozoritev staršev zadostuje. To je bil pa tudi moj poglavitni namen. Ce dœe-žem le malenkoeten uspeh, nisem pisal zastonj. Pater familioa. Dnevne novice k Velchradsko romanje. Pripravljalni odbor dobiva poročila, da se deške katoliške organizacije pridno pripravljajo za slovesen sprejem slovenskih romarjev. Zato je naša dolžnost, da bo prvo slovensko romanje na Velelirad kar najbolj sijajno in številno, kakor so priporočili jugosl. škofje v skupnem pastirskem listu. Romanje bo trajalo od 1'2. do 18. avgusta. Romarji bodo potovali skozi Dunaj, Bratislavo in skozi najlepše slovaške kraje na Velelirad, kjer so bodo vršile velike cerkveno slavnosti ob številui udeležbi češkega ljudstva v pestrih narodnih nošah. Nazaj grede si bodo udeleženci ogledali zlato Prago in znamenito češko božjo pot Stairo Boleslavo. Cena je za II. razred 1300 Din, za III. razred 900 Din. Priglasiti so je treba najkasneje do konca tega meseca. — Odbcr za romanje na Velelirad, Ljubljana, Rožna ulica 11 in Maribor, Glavni trg 7. -k Shod SLS ho v nedeljo, dne 15. t. m., v Sevnici po prvem sv. opravilu. Nn shodu poroča narodni poslanec g. Škoberne in drugi. Somišljeniki SLS udeležite se v obilnem številu! k Materinski dan. Včerajšnjo notico pod tem naslovom ?popolnjiijemo v toliko, da je dala pobudo za proslavo prvega materinskega dne, 25. marca lanskega leta Orliška zveza za Slovenijo. Tudi letos so orliški krožki proslavili maternj dan, in sicer dno 25. marca, t. j. na praznik Marijinega oznanjenja, ki je za poča.ščenje naših mater gotovo najpripravnej-ši dan. Pripomnimo še to, da Orliška zveza ni včlanjena v Narodni ženski zvezi. k Župnik Franc Planine f. Včeraj v soboto, dne 14. t. m. je ob en četrt na 11 dopoldne umrl župnik pri Sv. Bolfenku pri Središču ob Dravi g. Frnnc Planine. Pokojni je bil rojen dne 22. febr. 1973 v Podsredi. V maš-nika jo bil posvečen 20. julija 1900. Sedanjo župnijo jo nastopil 2. novembra 1916. Zadnji čas jo moral veliko trpeti zavoljo svoje težke bolezni. Bil je v bolnici v Mariboru in v Ormožu. Sedai je doma podlegel svoji bolezni. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v torek, dne 17. maja ob 10. uri dopoldne pri Sv. Bolfenku. •k Sedmina po t Jakobu Aljažu. V četrtek, 12. t. m., smo imeli na Dovjem ob pol-enajstih dopoldne sedmi dan po pokojnem svetniku Jakobu Aljažu. Velč. g. slolni kanonik Janez Sušnik je opravil vigilije s peto sv. mašo in z >1 i bero« v cerkvi in na grobu. Prisostvovalo je enajst drugih duhovnikov, med njimi radovljiški g. dekan Jakob Fatur. štirje so tudi maše val i (Knific, Zbontar, Lavtižar in*Pečarič). Sklenili smo, da postavimo pogojniku dostojen nagrobni spomenik in da prosimo vse Aljaževe prijatelje za kak dar v ta namen. k Današnja številka ^Slovenca« jc zadnja, ki jo dobe naročniki-zamudniki, ki so prejeli plačilne opomine potom izpolnjenih položnic, a se niso odzvali s plačilom naročnine. Kdor hoče, da se mu »Slovenec« ludi nadalje redno dopošilja, naj še danes plača zastalo naročnino, poleg pa to sporoči po dopisnici. Plačila po poštnih položnicah se nam namreč dostavijo večkrat šele tretji ali četrti dan po plačilu. Prizadeti, ne prezrite tega zadnjega opomina! k Veliki župan g. dr. Franc Vodopivec v torek, dne 17. t. m., vsled službene odsot-nostni ne bo sprejemal strank. k Naznanilo o sprejemu v škofijski zavod sv, Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano za šolsko leto 1927./28. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev, ki so dovršili z odličnim ali vsaj jako dobrim uspehom ljudsko šolo; zlasti taki, o katerih je upali, da se bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovniškemu stanu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljubljani. Prošnji se priloži krstni list in »obiskovalno izpričevalo za sprejem v srednjo šolo«. Starši ali njih namestniki naj prineso prošnje s prilogami osebno v zavod sv. Stanislava v času od 1. do 15. junija t. 1. Z njimi naj pridejo obenem tudi njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Maksimalna plača za dijake iz ljubljanske škofije znaša na leto 6G00 Din, za dijake iz drugih škofij pa 7000 Din Zniža sc po možnosti potrebnim in vrednim. Dan sprejemnega izpita za I. gimn. razred se naznani na rešeni prošnji. Vsa druga pojasnila se dobe v Zavodu. Prošnje za sprejem v nadaljnje razrede: od 2. do 4. razreda sc sprejemajo najkasneje do 31. julija. — Vodstvo zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, dne 12. maja 1927. k Ivana Cankarja Zbrani spisi izhajajo pri Novi založbi v Ljubljani. Izšel je do/daj I.—V. zvezek. Ti spisi še vedno pogrešajo marsikaterega naročnika, dasi je to delo po mnenju strokovno kritike najboljša izdaja slovenskih pisateljev bodisi glede temeljitih uvodov, natančnosti pisateljevega teksta in knji-ževno-zgodovinskih opomb, ki so dodane vsakemu zvezku. Dosedanji zvezki obsegajo žc približno 2000 strani. Delo se naroča broširano ali v dvojnj vezavi, v trpežnem platnu, ali elegantnem salonskem usnju. Kdor naroča vse zvezke, dobi zadnjega brezplačno. Izdaja se redno nadaljuje najmanj dvakrat v letu. k Organisti in pokojninski zavod. Tovariši organisti so opozarjajo, da napovedo Po- kojninskemu zavodu vse svoje prejemke, tako naturalno kakor v denarju, ker je v nasprotnem slučaju v nevarnosti njihovo pokojninsko zavarovanje. — Organizacija organistov za ljubljansko in mariborsko škofijo. k Jubilej zaslužnega gostilničarja. Te dni obhaja 50 letnico, odkar je začel gosti lničarsko obrt, g. Josip Me ž e k v Litiji. Pred 50 leti je otvoril gostilno v Zavrsniku, kjer je bil dve leti, nato je bil dve leti gostilničar v Šmartnem prj Litiji, nakar je kupil hišo v Litiji, kjer ima gostilno še danes. G. Mešek je bil več let župan, član cestnega odbora, •krajnega šolskega sveta itd. Jo ustanovnik požarne hrambe m prvi načelnik gcstilničar-ske zadrugo. Znan jo tudi kot lesni trgovec. G. Mešek, kj je star 78 let, je splošno priljubljen in mu k jubileju vsi njegovi prijatelji iskreno častitajo. k Nov telefonski imenik. Ministrstvo za pošto in brzojav bo v najkrajšem času izdalo /.a celo državo nov telefonski imenik. Za delno kritje stroškov se sprejemajo inserati, in sicer za celo strau po 600 Din, za pol strani 350 Din in za četrt strani pa 200 Din. Vsak oglas naj bo napisan razločno. Za oglase s slikami je treba priložiti klišeje, ki se bodo potem, ko bo imenik natisnjen, takoj vrnili. Denar, besedilo in kliše.ji se lahko izroče pristojni pošti ali pa pošljejo na telefonski računski cddelek direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Imenik bo natisnjen v dveh delih, in sicer za poštni direkciji Ljubljana in Zagreb skupaj in za ostale direkcije skupaj. In-serira lahko vsakdo, če je naročnik ali pa ne, v enem ali drugem delu ali pa v obeh. ■k Poročila sta se 14. t. m. g. Blažej Tone, predsednik koroškega orlovskega okrožja, ti-pograf v Mohorjevi tiskarni' in gdč. Kordež Ančka, otroška vrtnarica v Prevaljah. Želimo jima mnogo sreče! k Na Jožici igrajo danes Ljubljančani dramo »Sine Začetek ob sedmih zvečer. Predprodaja vstopnic po maši in po večemicak v domu. Ježenci, pridite pogledat! k Važno za vse, Radi nepredvidenih zaprek se mora na žalost žrebanje lotprije za postavitev novega društvenega doma na Jesenicah preložiti. Mislili smo, da bo 17. maj v re niči veseli dan, ko bo ta ali oni zadel glavni ali pa enega izmed tisoč dobitkov. Pa je prišlo drugače. Nastale so take ovire tehničnega značaja, da smo primeram žrebanje za nekaj časa preložiti. Vendar pa upamo, da se bo isto vršilo v najkrajšem č#su. — Lot. cdbor Kat. del. prosv. društva na Jesenicah. k Koliko stano Društvo narodov? Društvo narodov stane na leto okoli 21 milijonov zlatih frankov. Ta vsota je navidez ogromna, toda v resnici relativno zelo majhna. To se najbolje vidi, če se primerja z eno samo vojno lndjo-oklopnico, ki stane danes 60 milijonov zlaith frankov, in če se pomisli, da so stroški za Društvo narodov porazdeljeni na C0 držav članic. Iz teh številk jo vsakemu razvidno, da so stroški za to velevažno mednarodno institucijo naravnost smešno majhni v primeri г ogromnimi koristmi, ki jih ima vesoljni svet od nje. Zelja vsakega civiliziranega človeka je, da bi se Društvo narodov čimprej pospe-lo do tako moči, da bi bilo v stanu preprečiti vsako vojsko. Zato jo tudi dolžnost vsakega, da njegova miroljubna stremljenja podpira. Po vsem svetu imamo v to svrho združenja za Društvo narodov, to so društva, ki propagirajo idejo in cilje Društva narodov. V Ljubljani obstoja tako akademsko združenje, splošno za vse sloje se bo pa ustanovilo šo la mesec in v našem narodnem interesu je, da mu čim največ članov pristopi. Pripominjamo, da v Zagrebu in Belgradu taka združenja že obstojajo. ■k II kislemu vinu pomešaj Radenski kra-Ijevi vrelec. Ta ga napravi prijetno pitkiml •k Vsem neobhodno potreben Sanoform se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. k Opozarjamo cenj. čitatelje na prospekt za naročbo srečk Drž. razr. loterije, ki ga prilaga najsrečnejša tvrdka M. S. Serdaru-šič, Belgrad, Jevremova ul. 32. •k Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, za*lezenju v nosu in grlu, obolenju ušes in cči skrbite za to, da se želodec in črevo večkrat etmeljito izčisti z naravno Franz-Josef-grenčlco. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »F r a n z - J o s e f « voda trpečemu človeštvu ob mrzličnih nalezljivih boleznih. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. •k V Selcab, Hrvaško Primorje. priporočamo pension hotel i-Jadran«, čigar lastnik je g. Ivan Pečnik, p. n. občinstvu znan že iz Maribora in Ljubljane. Več v današnjem in-seiatu. ■k Radion, prašek za pranje, ki pere po. polnoma sam, je davna želja vseh gospodinj, Dobiva se v vseh trgovinah mila in kolonialnega blaga. k Ne zabito dodati svojim juham, omakam, sočivju itd. nekaj kapljic Maggijeve za. bele. Zadošča prav neznaten dodatek, da da v trenutku v^ein jedilom močan dober okus. Zahtevajte povsod izrecno Maggija in pazite na ime »Maggi« na rumeno-rdeči etiketi. k ITO — zobna pasta najboljša. k Čudežne zdravilno uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje telo okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in telefon. k »Y« kretalni kondenzator. Pri dosedanjih kretalnih kondenzatorjih se natiskajo vse postaje na dolnjem kraju skale, vsled česar se med seboj motijo pri sprejemu — taki spre-jcmalci niso »selektivni«. Ta kondenzatorski problem je popolnoma rešil »Y« kondenzator tt. »TUNGSRAM«. S specijalno obliko plošč se doseza enakomerna razdelitev emisijskih postaj preko vse skale i karakteristika kondenzatorja je pravec; s premišljeno konstrukcijo so znižane električne izgube na minimum, a početna kapaciteta je samo 3 odst. popolne, torej velik valovni obseg. Kontakt z okretal-nim slogom daje napajana spirala tako, da nima nikakih »kontaktnih« motitev. Pri specijalnih spojih se lahko »Y« kondenzatorji opremijo z mikroskalo. Kondenzatorji s takimi kvalitetami dajo seveda z ostalimi priznanimi radio-sestav-nimi deli tt. »Tungsram« najboljše rezultate pri sprejemanju. k Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge. k Ameriške posle, pooblastila in sploh vse inozemske zadeve, tudi v Južni Ameriki, oskrbi hitro in ceno dr. Ivan Čeme, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 6, poslopje Ljudske posojilnice. •k Chinoferrin kina vino z železom za slabokrvne in rekonvalescente. Krepi kri, daje slast do jedi. Dobiva se v vseh lekarnah, k Rogaška Slatina je najceneje in naj-udohneje zdravilišče za ozdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni posebno v času pred glavno sezono. Zahtevajte prospekte! ZA ROMANJE Y LOURDES tja čez Avstrijo in Švico, nazaj preko Italije —• se sprejemajo prijave le šc do 25. mala 1927 v potovalni pisarni JOS. ZIDAR — LJUBLJANA, Dunajska cesta 31. — HI. razred 2800 Din, II. razred 3800 Din. — Telefon interurban štev. 27—59. Brzojavi: ZIDAR, Ljubljana. MALA KA- fkX'K f/л ZINSKA DVOlxANA O Slov. katoliško akademsko starešinstvo priredi danes teden izlet k sveti Trojici p. Preserju čez Bistro na Vrhniko. Pri sv. Trojici bo opravil sveto mašo naš starešina Maks Miklavčič. Odhod z glavnega kolodvora zjutraj ob 6. uri 13 min. Vse naše člane prosimo, da se tega izleta v čim največjem številu udeleže. 0 Kultnrno-politični klub S. K. A. S. ima v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 6. uri popoldan svoj redni setanek. Prosimo vse one gospode, ki so prejeli vabilo, da se tega sestanka gotovo udeleže. — Odbor. O Poselska zveza priredi danes 15. maja ob pol petih predavanje v Alojzijevišču. Predaval bo g. dr. Ehrlich. Vabljene ste vse služkinje, da se pogovorimo tudi o romanju na Brezje, katero se vrši 22. maja. — Tajnica. O Ljubljanska Krekova mladina uprizori danes v Ljudske mdomu v Mostah narodno igro v 3 dejanjih (7 slikah) »Krivoprisežnikc. Vstopnice se dobe od 10. ure dopoldne dalje v Ljudskem domu v Mostah. Začetek predstave ob 8. uri zvečer, konec po pol 11. uri. O Slovo učitelja jahanja Kola jahačev in vozačev. Odbor, jaliačice in jahači Kola jahačev in vozačev v Ljubljani prirede svojemu učitelju jahanja, podpolkovniku g. Zajcu, ki je prememeščen iz Ljubljane, poslovilni večer in sicer v torek, dne 24. maja ob pol 9. uri zvečer. Prosijo se člani, dame in gospodje, ki se žele udeležiti, da pošljejo svoje prijave najdalje do 21. t. m. profesorju g. Deteli na I. državni gimnaziji v Ljubljani. — Tajnik. 0 Šentjakobska prosveta ima v torek, t. j. 17. t. m. redno odborovo sejo. Udeležba obvezna za odbornike in odbornice. Za proslavo 251etnico Križanske moške Marijine družbe se koncem tekočega tedna prično razpošiljati posebna vabila, na katera se že sedaj opozarjajo družbeni člani. Kdor bi do 25. maja iz kateroga-koli vzroka ne prejel tega vabila, naj se zglnsi zanj pri družbenem vodstvu v Križankah ali pa pri enem izmed članov družbenega predstojništva. Geslo vsakega družbenika bodi: rti proslavi 251et-nice ne sme nikdo izostati! O Izredna glavna skupščina Sveta slust-teljcv ljubljanske univerze se vrši v soboto, dne 21. t. m, s sledečim dnevnim redom: 1. Bolniška blagnjna, 2. Nacijonalna tinlja, 3. Akademski dan, 4. Slučajnosti. — SSLU © Na I. deški meščanski šoli na Prulah. je 14. maja šolska mladina priredila lepo uspelo glasbeno akademijo. G. strokovni učitelj Iv. Repovš je v teku slabega leta izvežbal lep šolski orkester, kateri je precizno odigral nekaj precej težkih skladb. Ljubko je prepeval deški zbor, katerega je na klavirju spremljal učenec IV. razreda Borštnik Boris. Med glasbenim točkami so so vrstile domoljubne deklamacije, ki so bilo res iz srca govorjene. Lep popoldan smo preživeli v družbi te dobre mladine. Vidi se, koliko se lahko doseže pri učencih z vstrajnim trudom. Akademija se bo ponovila danes ob pol 11. v telovadnici na Prulah. O G. Anton Sircelj, dolgoletni zaslužni predsednik podpornega društva železniških uslužbencev v Ljubljani, je včeraj preminul. Pogreb se vrši izpred hiše žalosti, Prisojna ul. št. 1, jutri v ponedeljek ob 16. uri pop. G Nov zdravnik za otroške bolezni. Na Gosposvetski cesti 2 je pričel ordinirati za otroške bolezni specialist dr. V. Stacul. O Zrakoplov nad Ljubljano. Včeraj ob tričetrt na 13. uro je plulo nad Ljubljano proti vzhodu veliko modro letalo z znaki »AZ1— IB«. To letalo se je že večkrat pojavilo nad Ljubljano ter vzdržuje najbrže zvezo med Benetkami in Dunajem, do katerega mu služi za kažipot proga južno železnice. 0 Vsem prijateljem iu znancem umrlega br. Janeza Pečka naznanjamo, da bo v ponedeljek, 16. t. m. ob pol 7. uri zjutraj v cerkvi Sv. Jakoba darovana sv. maša zadušnica za pokojnika, h kateri vse najvljudneje vabimo. — Orlovski odsek Ljubljana—Sv. Jakob. O Kolo pokvarilo avto. Ključavničarski pomočnik Jože Janežič se je vozil s kolesom po Pražakovi ulici ter se zadel pri tem v avtomobil, ki ga je vozil šofer Alojzij Tratar. Kolo se je zadelo v zadnji del avtomobila. Radi ka-rambola trpi šofer na pokvarjenem avtu približno 10.000 Din škode, Janežič, ki se mu J t kolo skoro popolnoma razbilo, pa 1000 Din. 0 Tatvine koles naraščajo. Včeraj smo poročali o več slučajih kolesarskih tatvin, danes pa beleži policija zopet novo tatvino. Poštnemu uslužbencu Jerneju Štirnu je bilo iz veže okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti ukradeno približno 600 Din vredno kolo znamke »Waffenrad«. © Propadla senzacija. V Ljubljani je sprožil neki hudomušnež vest o bogati stomi-lijonski dedščini, ki čaka baje ruskega emigranta Vladimirja Mustafina. Čeprav je bila vest brez vsake podlage in popolnoma nepotrjena, vendar sta dva ljubljanska časopisa, ki se odlikujeta baje po točnih informacijah, izrabila to priliko in priobčila cele kolone dolgo noveleto, kaka sreča je doletela Mustafina. Vsa zadeva pa se je izkazala ko bluf, za katerega pa sedaj ljudje še nimajo smisla, kakor ga bodo imeli v vročih pasjih dneh, ko se bo dala vsak morska kača izrabiti za senzacijo. © Motorno kolo aretirano. Ljubljanski bonvivan si je dovolil v petek zvečer malo nedolžno šalo, ki pa ga bo veljala prav čedno vsotico denarja. V hladnem majskem vremenu se je spomnil, da bi bilo dobro, če ga malo polomi. Vsedel se je na motorno kolo in po raznih peripetijali po javnih lokalih dospel na Šelenburgovo ul. kjer je povabil v priklopni sedež še dva svoja znanca. Skupno so nameravali oditi v Sp. šiško, niso pa prišli dalje kot do Narodnega doma, kjer se je zadel z motorjem v železni kandelaber. Trpeli so vsi trije: kandelaber, motorno kolo, najbolj pa gospod sam, ki sta ga njegova tovariša morala odnesti domov. Ko je prispel na lice mesta stražnik, ni našel nikogar, razen motornega kolesa. — Aretiral je torej tega in ga odpeljal na stražnico. Zjutraj je bilo vrnjeno lastniku. 0 Lastno ključavničarsko delavnico je pred kratkim otvoril Pred Prulami 5 g. Andrej Uranič, bivši delovodja tvrdke Avg; Mar-tinčič, in se priporoča za cenj. naročila. O Najsolidnojše in najceneje z raznim manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom postrežejo pri Fr. Pavlinu, Gradišče 3. © Opozarjamo! Samo še nekaj časa se prodaja radi preselitve vse preostalo oblačilno blago po izredno globoko znižanih cenah. Veliko ostankov volnenega blaga za ženske in sukna ter kamgarna za moške obleke po skoraj polovični ceni. Manufakturna trgovina pri Zmajskem mostu nasproti Jugoslovanske tiskarne. МагЉог □ I. koncert mar. pevskega olirožja naj zbere danes vse prijatelje lepe slovenske pesmi, da damo s tem našim požrtvovalnim pevskim društvom priznanje za njihovo veliko kulturno delo! Cenimo delo svojih organizacij in razvijale se bodo v naš ponos in veselje! □ Danes ne gremo na izlet, ampak h koncertu mariborskega pevskega okrožja ob štirih popoldne v GOtzevo dvorano. □ »Moralno zmago« je odnesel v zadnjem procesu socijalist Eržen, tega naziranja je bivši mariborski socijalistični župan g. Grčar. Tako moralno znmgo je dosegel namreč tudi on sam, ko je pri zadnjih obč. volitvah —■ propadel. □ »Na ramah ga bomo nesli«, tako so se pripravljali socijalisti, ki so si celo dopust vzeli, da bi Eržena nesli iz sodne dvorane. Pa tega jim ni bilo treba, ker je Eržen sam prav hitro š«l iz dvorane, ker ie slutil, kaj ga čaka. □ »Dokaz resnice se je posrečil« — to je kratka vsebina obeh demokratskih listov »Večernika« in »Marburgerzeitung«, v kolikor poročata o znani itskovni pravdi. O zadevi se bomo še podrobneje bavili. □ Veferni tečaj za šivanje oblek, ki ga priredi Mar. slov. žensko društvo, se začne v ponedeljek, 16. t. m., ob polšestih zvečer v drž. ženskem učiteljišču. □ Prostor z n spomenik kralja Petra. V Ljubljani imajo že spor, kje naj se postavi spomenik kralju Petru in kmalu bomo imeli kaj takega menda tudi v Mariboru. Odbor je mestni občini predlagal, uaj se spomenik postavi na Jugoslovanskem trgu, tam, kjer je stal nekoč spomenik Tegetthofa, sedaj pa sameva prazen steber. Občinski svet še ni ničesar sklepal, gotovo pa je, da se to vprašanje ne bo dalo tako lahko rešili. □ Spremembe voznega reda autobus-pro-in c ta Maribor—Ruše. Od dne 15. maja 1927 velja na progi Maribor—Ruše sledeči vozni red: Ob delavnikih: Odhod i/, Maribora, Glavni kolodvor, ob 8.10 uri, 15. uri; odhod iz Maribora, Glavni trg, ob 8.20 iu 15.10; prihod Ruše (gostilna Schmiedhofer) oh 9.10; prihod Ruše (gostilna Schmiedhofer) ob 16. uri. — Ob nedeljah: odhod iz Maribora, Glavni kolodvor, ob 9. in 15. uri; odhod iz Maribora, Glavni trg, ob 9.10 in 15.10 uri. Prihod Ruše (gost. Schmiedhofer) ob 10. in prihod Ruše (gost. Schmiedhofer) ob 16. uri. Na progi Maribor—Selnica vozi v nedeljo, 15. t. m., avtobus samo zjutraj zopet do Fale (gostilna Sturm) prihod ob 7.47. Popoldan odhod od Fale (Šturm) ob 20.17. □ Podporno društva za revno učence ima svoj občni zbor v sredo, dne 18. t. m., zvečer ob šestih v prvem nadstropju dekl. mešč. šole v Cankarjevi ulici. Poročila predsednika, tajnika in blagajnika bodo občinstvu priobčila delovanje društva v preteklem letu. Vse prijatelje in člane društva pros^ udeležbe odbor. □ Padanje cen. Felberjev otok na sredini Drave nad Mariborom je bil pred dobrim letom ira prodaj za dva milijona dinarjev. Otok ima za mariborsko občino radi tega veljavo ter pomen, ker se bo na tem mestu prej ali slej zidala velika električna centrala in so načrti že pripravljeni. Te dni se je ponudil mestni občini Felberjev otok v nakup za 900.000 Din, a tudi te ponudbe občina ni sprejela v prepričanju, da bo otok dobila še cenejše v času, ko ga bo res rabila glede zgradbe električne centrale. □ Aeoroplan nad Mariborom. V petek okrog 1. ure popoldne se je pojavil nad Mariborom nizko pod oblaki in v dežju leteč zelo velik aeroplan-dvokrovnik, ki je izginil v smeri proti jugu. Najbrže je bilo to veliko potniško letalo »Junkers«, ki oskrbuje pro. met med Dunajem in Benetkami. Pilot je radi oblakov izgubil smer, pa se je moral radi orientacije spustiti uižje. □ Kap ga je zadela. Včeraj zjutraj je zadela kap postreščka Ivana Majheniča na hodniku pred njegovim stanovanjem v Lekarniški ulici. Zgrudil se je takoj mrtev. □ Obsojen mariborski »politik«. V četrtek je bil pred mariborskim sodiščem obsojen radi javnega nasilstva na šest tednov ječe znani mariborski »politik« ustanovitelj in vodja »neodvisne slovenske gospodarske stranke« vitez Franjo Zagorski. □ Za predstoječo birmo priporočam svoje vsestransko priznane prvovrstne slike po jako znižanih cenah. Oglejte si izložbo v Gosposki ulici 27, nasproti hotela »Z a m o r c«. — M a k a r t, f o t o a t e 1 j e, Maribor. □ Prebrisana sleparka. Včeraj je bila aretirana neka Pavla Leks iz Gradca, ki je nakupovala lausko loto po Dravski dolini kože divjačine ter ogoljufala posestnika Gašperja Uriha v Črešnjevcih pri Selnici ob Dravi. Kupila je od omenjenega posestnika 35 kož od razne divjačine, predno pa je plačala, je poslala prodajalca v gostilno po vino, da bo-deta pila za »likof«. Ko se je Urili vrnil z vinom, pa je ženska s kožami vred izginila. Moral je sam plačati vino ter piti »likok brez denarja. Sleparko so oddali sodišču. □ Vprašanje tarifa za avto-izvoščeke. Na zadnji seji občinskega sveta se je obravnavalo med drugim tudi vprašanje novega tarifa za avto-izvoščeke. Lastniki avtotaks so naposled sami spoznali, da se mora to vprašanje urediti ter so predlagali nov tarif, katerega pa občinski svet ni odobril. Dosedaj mariborski avtoizveščeki niso imeli stalnega od oblasti določenega tarifa. Za vožnjo po mestu so navadno računali malo več, nego fijakerji, dočim so se za daljše vožnje pogodili sproti. Da so pa bili precei dragi, je razumljivo in korist od tega so imeli njihovi kolegi fijakerji. Odsek občinskega sveta je odklonil od izvošče-kov predloženi tarif ter stavil svoj predlog, po katerem bi bil tarif sledeči: temeljna taksa bi znašala 10 Din in sicer do 1 km, za vsak nadaljni kilometer pa 6 Din. Čakanje bi bilo en četrt ure zastonj, za vsake nadaljne četrt ure 5 Din. Po noči bi se temeljna taksa, kakor tudi kilometersko zvišala za 50 par. Za prtljago ne bi smel izvošček računati ničesar. Navedena taksa bi se plačaal samo za vožnjo do cilja, no pa tudi nazaj, kamor se avto' vrača prazen, kakor so to zahtevali v svojem predlogu izvoščeki. — Za občinstvo bi bil tarif, kot ga je predlagal odsek, sprejemljiv, ker bi se avto vožnja silno pocenila. Do Limbuša bi na primer stala vožnja z avtomobilom samo 84 Din. Tako vožnjo bi si privoščil lahko vsakdo. Težko pa da bi lastnik avtomobila prišel na svoj račun. V Mariboru so v prometu najrazličnejša vozila, večinoma starejšega tipa, ki rabijo mnogo več bencina, kakor moderni, mali avtotaksametri, ki so v prometu v večjih mestih ter je obrat z njimi zelo poceni. To je uvidel občinski svet ter odložil sklepanje o novem tarifu, da se proučijo cene za avtovožnje v drugih mestih. Najprimernejše bi bilo, ako bi občina zahtevala od izvoščekov, da na svojih vozilih namestijo taksametre. □ Park v magdalenskem predmestju. Leta 1925. meseca marca je prevzel sedanji odbor Olepševalnega društva za magdalensko predmestje v upravo močno zanemarjeni park (prejšnje pokopališče) v magdalenskem predmestju, začel je takoj z delom pri hiši, odstranil je tam obstoječe razpadajoče barake in vse, kar je kvarilo lepo lice kraja ter zgradil betonski zid okrog hiše. 2e prejšni odbor je zaprosil v svrho povečanja parka za parcelo, ležečo med parkom in podaljšano jezdarsko ulico, kon'no je občina na ponovno prošnjo novega odbora leta 1926. z zamenjavo z gosp. inž. Reiserjem pridobila to parcelo in jo določila za povečanje parka. Načrt za preuredbo in povečanje parka je izgotovila tvrdka »Vrt« Džamonja in drug v Mariboru. Z delom se je začelo meseca oktobra 1926 in se je vršilo neprenehoma z 12 kaznenci do konca meseca aprila 1927, tako da je bilo možno 8. maja t. 1. prenovljeni iu povečani park otvoriti. Odstranilo se je vse staro in neporabno drevje in grmičevje, obstoječe dolinice so se zasule in cel park planiral ter pota na novo uredila. Za posipanje pota je bilo potrebno 26 vagonov ugaskov in 120 kubičnih metrov vrtnega gramoza. Klopi vse popravljene in prepleskane so postavljene na betonsko podlago. Zasadile so se nova drevesa in grmičevje, okoli parka pa smreke kot živa meja, cel park je posejan s fino angleško travo. Okoli parka pride za živo mejo še lična ograja. Park dobi tudi primerno razsvetljavo. Poleg vsega tega dela je izvršilo društvo še nebroj drugih manjših del kakor gojenje cestnih nasadov itd. Vsa tehnična dela preure jevanja parka je vodil mestni gradbeni urad potoni gosp. geometra Vončine pod čigar vodstvom in nadzorstvom so se vsa dela izvršila. Odbor je zastavil vse svoje moči, da izvrši to ogromno delo, kar se mu je radi munificence mestne občine in drugih mero-dajnih faktorjev ter radi prirejenih veselic tudi posreč'lo, kajti prispevki na članarini so zelo, zelo pičli. — Odbor. Proti pritisku na |€{ГО in đeftsio Crewo kakor tudi pri tiacmerolûili in sirostoinilt boleznih zanesljivo in uspešno deluje „!<>HNINHA" zdravilni čaj. Cena Din 20'—. Izdeluje lekarna Mr. Ph. L. Ba-hovec, Ljubljana. — Dobi se v vseh lekarnah in drog. € & Materinski dnn. Današnja nedelja je v celi državi posvečena počaščenju materinstva. Slovenske katoliške organizacije so združile proslavo mater s praznikom Nje, ki je vzor matera, ter se poklonile materinstvu s številnimi intimnimi prireditvami že 25. marca. Danes priredi v Celju Kolo jugoslovanskih sester skupno z naraščajem Rdečega križa od 11. do 12. ure v mestnem parku koncert, po mestu pa se bedo prodajale cvetlice v korist ubožnih mater in njihove dece. Ob štirih popoldne pa bo v mestnem gledališču materam posvečena akademija. Iskreno želimo, da bi lepi namen prireditve našel v javnosti obilo odziva in pripomogel k vzbujenju zavesti, da smo materam dolžni več, kot pa jim nudimo danes. •0" Danes popoldne no pozabimo, da nas vabijo Krekovci na svojo zaključno predstavo v Narodni dom. Ob štirih nam bodo zaigrali smeha in š aie bogato burko »Veleturist«. Vstopnice se dobe danes celi dan pri blagajni v Narodnem domu. Pokažimo s številnim obiskom te predstave, da nam je naša delavska mladina ljuba in njeno delo vpoštevanja in ljubezni vredno. -®r Šmannični govor v opatijski cerkvi ima jutri, v ponedeljek 16. maja, g. Pavel Vese-njak, kaplan na Teharjih. 0 Občni zbor Savinjske podružnico SPD. v Celju se je ob lepi udeležbi vršil v četrtek 12. maja v prostorih Celjskega doma. Soglasno so bila sprejeta nova pravila ter so se na podlagi spremenjenih pravil izvršile dopolnilne volitve v podružnično vodstvo. Sedež podružnice je odslej v Celju in morajo biti vsi glavni odborniki podružnice v Celju. Radi tega je sedanji predsednik g. Franc Kocbek, upokojeni nadučitelj v Gornjem gradu, ki je podružnico ustanovil in jo skozi 30 let odlično vodil, odstopil. Podružnični podpredsednik je to priliko porabil, da je v kratkem nagovoru orisal plemenito delo g. Kocbeka. Občni zbor jo odstopivšemu predsedniku izrekel priznanje in zahvalo. Za načelnika Savinjske podružnice je bil izvoljen dosedanji I. podpredsednik sodnik svetnik g. Franc TiUer. Občni zbor je potekel zelo lepo in vzbuja upanje, da bo mogla podružnica uspešno zasledovati ple-meniet cilje zdrave turistike. £r l)ru no noroinn »nspilnnje y Celju т leta 1027 se prične dne 30. maja t. I. Za to zasedanje so izžrebani sledeči glavni porotniki: Vrečko Jurij, IK)?ctnik, Lipovec; dr. Riebl Walter, odvetnik, Ce-1 i«; Juvančič Franc, hotelir, Zidani most; Steblov- ! nik Franc, posestnik, Rečica ob Paki; Hovnik .Josip. posetnik, Sele: PoiSivavš«U Q vid on. ooseutmk in gostilničar, Loke—Trbovlje; Božič Joeip, pose«*, nik, Podgorje; Zaban Ulroniin, posetnik, Male Rodne; ŠpOrer Martin, ]>osestnik in krojač ,Sv. Jurij ob južni žel.; Pukl Martin, posestnik. Zreče) Juvan Martin, posetnik. Ljubno; Kosi Anton, trgovec, Soitanj 202; Gajšek Ivan, trgovec, àmarje pri Jelšah; Malus Ivan, trgovec in pek, Zabukovca; Golež Frane, »posetnik, Pletovarje; Jurliar Alojz, posetnik, Megojnice; Janežič Avgust, posestnik in mlinar, Prekopa; Mermal Franc, posestnik, Gornji-grad; Grabnar Vinko, trgovec in gostilničar, St. Le-nartZakot; Marčič Franc, posestnik in lissni trgovec, Slovenjgradec; Slemnik Urban, posotnik. Vrhe; Orož Jurij, posestnik, Gornje Zreče; Babič Blaž posestnik, Brnca: âkruba Mihael, posotnik, Topol-sčica; Dokler Jurij, posestnik, Višnjavas; škoberne Franc, posestnik, Brezje pri Sevnici; Prekoršek Ivan, posetnik, Višnjavps 22; Gajšek Josip, posestnik, Prožin 4; Deržič Franc, posestnik, Rigonco; Vidgaj Ivan, posestnik in krojač, Rogaška Slatina; Kotnik Ignac, posetnik in lesni trgovec, Vitanjo; dr. Božič Anton, odvetnik, Celje; Gominšek Martin, posestnik in gostilničar, Grižo; Kol ene Franc, posestnik in tovarnar, Spodnja Rečica; Teržan Anton, trgovec in gostilničar, Dobje; Gregi Vuiko, trgovec, Brežica. — Za nadomestne porotnike so bil izžrebani: Črepinšek Josip, posestnik, Zgornja Hudinja; Hladin Valentin, trgovec, Celje; Samec Franc, posestnik in gostilničar, Ložnlca; Dolžan Franjo, kleparski mojster, Celje; èerbec Miha, krojaški mojster, Celje; Hohnjec Miha, kipar, Celje; Kajtna Anton, posestnik,, Lisce; Vrtovec Filip, drogerist, Celje; Brglez Slavko, ravnatelj hotela, Celje. 0 Krst i> celjskem mestnem ql^dntiiSčti. Takole smo mislili: Domačin je napisal dramo, domačin jo je izrežiral, domačin jo igra z domačini, pa bo majhno celjsko gledališče vse premajhno za Sterilne častilce Talije. Varali smo se. Komaj do slabe polovice je bilo gledališče zasedeno in nismo jih videli, ki mnogo govore o kulturi in nosijo zvonec med reprezentancami celjskega življenja. Mladina jo prišla in še nekaj onih, ki gtadujejo v Celju ob lepem in obilno, opremljenem gledališkem poslopju gledališke umetnosti. Ne rečemo, da nas je vprizoritev Gradišnikovega >Noreac bogvekaj obogatila, a zanimiv večer je to bil, vreden večje pozornosti s strani občinstva. — Gospod autor naj nam ne šteje v 7.1 o, če z njegovo gotovo idealno zamislijo nisiiu povsem zadovoljni. Sodobna miselnost je takim eksperimentom tuja, v kolikor pa so ji hoče neutemeljene teže na odru, seže raje po dramsko neoporečnem Strindbergu ali Ibsenu ali pa SchBnherrju in Wildgansu. Pa pustimo to. Avtorju je izbira sujota svobodna stvar. A treba je verjetnosti in mogočnosti primerne obdelave.' V >Norcu< pa se vrste psihološko neumljivi in nemogoči dogodki na način, ki ni pohvale vreden. Dejanje ne raste z nujnostjo zakonov psihologijo in logike, temveč je diktirano po želji za oderskim efektom. I.o tako jo mogoče, da je konec prvega dejanja edini moment v drami, ki nas je zagrabil, dočim je vse, kar jo temu sledilo, šlo brez iskreno pričakovanega in željenega efekta mimo nas. — Tudi jezikovno pogrešamo v drami onega preciznega sloga, kjer ni niti beseda odveč, temveč je vsak zlog življenje in odrešen jo. Ponavljanja (morda so jih zakrivili igralci!) vplivajo dolgočasno in ubijajo že doseženi uspeh. — V dobri igri bi bilo brez dvoma pokrito marsikaj, kar jo vplivalo kot nedo-statek. — Da ie g. Gradišnik poleg autorstva združil v sebi tudi režiserja in nosilca natovne vloge, mu ne moremo šteti v dobro. Preobremenjen je izgubil smisel za celoto in stvar je vsled tega z režijskega vidika vplivala raztrgano. Zmožnejšemu režiserju bi se bilo bre/. dvoma posrečilo obleči dramo v učinkovitejšo obleko. — Gradišnikov Leo je bil vse preveč narejen, premalo igran. Ob ekonomski izrabi svoje gotovo bogate igralsko tehnike bi bil g. Gradišnik lahko dosegel več. — Veluščkov Dobravec je pogrešal vsega, kar mora dober igralec imeti. Dober igralec si zna tudi ob neznanju vloge pomagati iz zadrege. — Pfeiferjev dr. Kozina je bil med moškimi najboljši, čeprav naravnost površno podan. No, pa mu jo odpustili. S tako vlogo je težko imeti veselje. — Moške so daleko nad-kriljevale ženske, čeprav mislimo, da sta ga. Gradišnikova in gdč. Jurmanova sami čutili, da bi bilo treba njiju vlogi zamenjati. Globoko doživljena igro nam je podala gdč. Sadar-Vorbachova. Njena Jela je bila topla in polna življenja, pa nas jo ogrela, da smo ji resnično hvaležni. Romikova daje slutiti dober igralski talent. — Izgovorjava je bila pravilna, neodpustljivo pa je, čo igralec noče vedeti, da hoče publika tudi poslušati in ne samo gledati. Tisto šepetanje v zadnjem dejanju, ki ga je zakrivil Dobrave in deloma Ana, je vplivalo uspavajoče. — V celoti nam je večer nudil mnogo in pokazal, da bi Celje moglo imeti dobro diletantsko gledališče, ako bi se našel dober režiser in — ako bi Celjani vendar že enkrat pojmili, da gledališčo raste iz ljubezni in naklonjenosti, ne pa iz zabavljanja in neudeležbe. (B Mraz. Letošnji riedeni možje.- se javljajo prav občutno. Mraz je v četrtek zjutraj naredil velikansko škodo po njivah in vinogradih. Posebno so prizadeti vinogradi na južni tor nizki legi. Ko je solnce posijalo na trtne mladike, preko noči DrOETKER- JEVIM backinom Najbolje preizkušene recepte pošlje na željo br№ plačnoin prosto poštnine Dr. Oetker, d. io. ». Marib., '.mrzle, so bile Kot požgane. Za Haložane, ki žo itak nimajo zaslužka in kruha, je sedanja >ti'«alev« ueodepolna. ф Veliko razburjenje je zavladalo med obrtniki in Irgovci radi neke naredbe, po kateri smo imeli vsak obrtnik in trgovec samo napis nad vrati, 'a druge napise mora plačati takso ^50 Din letno. Nekateri obrtniki in trgovci so baje sklenili, nositi napise na klobukih, teh menda no bodo obdavčili. © Birma. V minoritski cerkvi se prične slovesna služba božja ob priliki birme v ponedeljek ob S. uri. Med službo božjo izvaja cerkveni zbor p. H. Sattnerjevo 8. mašo v C duru in pa Vodopivčeve Tebi o Marija«, »Moja hostijac in >Pod oljkami«. V nedeljo zvečer ob 8. uri priredi Cecilijino društvo ra dvorišču mi nori takega samostana prevzvi-šenemu g. knezoškofu serenado. Ježka pri Ljubljani. Glasbeno-prosvetno delo. Cerkveni pevski zbor Ee dalj časa marljivo pripravlja koncert cerkvenega petja v domači ianii cerkvi. Na sporedu bo več lepih skladb domačih skladateljev, po možnosti tudi orgelskih. — Pevski odsek pa vestno študira »Mlado Bredo«, ki bo pač za Jezico dogodek zase. Tako se nam obeta v prihodnjih tednih na pevskem polju marsikaj, kar bo dvignilo zanimanje javnosti za oba naša zbora, ki se jima ne more odrekali resnih prizadevanj za povzdigo pevske misli in kulture sploh. Predavanja. Radi tehničnih neprilik je izostalo predzadnjo soboto že pripravljeno predavanje. — Upamo, da se osiali načrt predavanj izvede v maju, nakar opozarjamo občinstvo. — Predavanja bodo pravočasno javljena v naših listih. Gradbena dela. Posestniki iz Male vasi urejujejo pod vodstvom gosp. Skerlepa pot, vodečo s slavne ceste v Malo vas. Klanec pod Snojevo hišo dobi na obeli straneh cementni zid ter ml vod ni kanal. K stroškom je prispevala občina iz kreditov za občinska pota. — Gosp. Štem pa gradi ob i<:ti poti na Ježici obcestni zid. Tako bo ta pot, ki je glavna prometna vez za spodnje vasi, znatno pridobila na tem mostu na širini in lepoti. Želeti je še, da se uredi ob tej priliki iudi vprašanje odvodnih kanalov. Ob vsakem večjem nalivu namreč pridrvi vsa množina vode z državne ceste na to pot, kar ji je znatno v kvar. S primerno akcijo občinskih faktorjev bi se to dalo preprečiti — in ravno zdaj je prilika zato. Uvažajte 1 Umno. Slana je pretekli teden napravila na polju precejšno škodo, zlasti fižol je domala ves uničen. Ob sedanjem hladnem vremenu so je bali, da se slana ne ponovi. Ljudje so v skrbeh. Nekateri so se zavarovali na ta način, da so na fižol, ki ravno kali, nasuli plast prsti. — Lepe majeve ne-deleje bodo porabila društva za razne izlete. »Orel« pojde baje v Kamniško Bistrico, Orlice k Sv. Katarini, drutri se še niso odločili. — Danes igrajo Ljubljančani v domu lranio :Sin«. Podprimo mlado društvo, ki nima svojih prostorov, v njihovem stremljenju s tem, da napolnimo dvorano! — Opozarjamo naše prijatelj1, da bomo na splošno željo vsako nedeljo poročali o vsem, kar zanima vse domačine. Nedeljski »Slovenec« se dobi pri g. župniku, priporočali pa je, da se naročite na nedeljsko izdajo, ki stane samo 80 Din. Ze sam >11. Slovenec« je tobko vreden in tisti, ki ga stalno kupujejo, prihranijo najmanj 60 Din letno. Naroči se laliko pri •». Delničarju. Jesenice Za napravo predora, potov itd., ki vodijo od glavne carinarnice, so razpisana dela na dan 9. junija. Po tem roku se bo z delom takoj pričelo. ■Strela je udarila nad Zlavškim Rovtom v drevo pod katerim sla vedrila dva domača fanta. Enemu se ni pripetilo nič posebnega, drugega pa ie procej opasno ranila. Vse pošteno krščansko delavstvo in njega prijatelji iz Jesenic in okolice se že vnaprej veseli nedelje 22. maja ko bo poletelo na delavsko-mla-dinski tabor na Sv. Jošt. Cerkveno opravlio na gori Ik> imel naš velik delavski prijatelj g. kaplan Krasna. Po maši pa bo za cerkvijo pod košaiim drevjem na kraju dr. Krekove univerze tabor. Celotna godba kat. del. društva iz Jesenic bo sodelovala tako v cerkvi kakor tudi zunaj na prostem. Zato, udeležite se vsi tega najlepšega majniške.ga izleta ter pokažite, da znate ceniti najtežji stan, t. j. delavski stan. Pazite v teku tedna na obvestilo v »Slovencu«, alto bo polovična vožnja dovoljena. Vsakdo naj vzame na domači postaji celo karto ter jo da opremiti z mokrim žipom. Ako preje ne, na gori bo vsakdo zvedel podrobneje. Na veselo svidenje v nedeljo na božjepotni gori Sv. Jošta. Danes v nedeljo ob 8 zvečer bo v Kat. deL domu na Savi dramska predstava RokovnjačL Vstopnina običajna. Pri predstavi sodeluje društveni orkester. Novo mesto Popravljena krivica. Pred 2 letoma je. ravnateljstvo tukajšnje gimnazije odpovedalo tukajšniemu orlovskemu odseku in orliškemu krožku rabo gimnazijske telovadnice, dočim je Sokol še naprej v telovadnici telovadil. Letos se je to popravilo. Ministrstvo za prosveto je dovolilo rabo telovadnice tudi Orlom in Orlicam in jim s tem priznalo državljanstvo enake vrste, kakor drugim. Veliko kmetsko zborovanje, >Kmetski dan« imenovano, za binkoštni ponedeljek na Trški gori. Tozadevni sklep okrožja kmetskih zvez v Novem mestu toplo pozdravljamo. — Natančneje bomo še poročali. Občinske volitve. Rok za vlaganje kandidatnih list je potekel. Vložene so: 1. lista SDS, 2. lista SLS, 3 lista NRS (radikali) in 4. lista stranke reda in dela (socialisti vseh vrst). Naša slranka je, zvesta svojemu načelnemu stališču — krščanskemu seli-darizmu, postavila zlasti na prva mesta zastopnike vseh stanov. Imena kandidatov nam jamčijo, da bo delegacija SLS v bodočem občinskem zastopu sposobna braniti koristi prebivalstva in uravnali sedaj zavoženo in zanemarjeno občinsko gospodarstvo, ki že desetletja kriči po izboljšanju. Občinske volitve so razpisane tudi v nekaterih občinah našega glavarstva. Pretečeni torek so bilo vložene liste SLS kot prve iz. obCin: Toplice, Dobrnič, Velika Loka, Št. Peler, Bela cerkev in Brusnice. Iz nekaterih občin so vložile svoje liste ludi nasprotne stranke. svoj redni občni zbor. Vrši se v gostilni gospoda Ferdinanda Tschinkla v Kočevju in sicer ob 2. uri ])opoldne s sledečim sporedom: 1. poročilo odbora, 2. proračun in določitev zadružnega prispevka za 1927. leto, 8. določitev sprejenmine za člane in vajence, 4. volitve in 5. slučajnosti. Nova elektrarna pri rudniku. Novo velikanske stroje montirajo sedaj ua rudniku za novo močno elektrarno, ki bo v stanu zalagati ves rudnik in tudi bodočo tekstilno tovarno z električno močjo. Tako so že postavili ogromen generator, ki je res občudovanja vreden. V akcijo bo stopila nova elektrarna približno čez dva meseca. Razglas o oddaji poštne voinje. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja ua podlagi 51. 86—98 zakona o državnem računovodstru v zakup za dobo enega lela prevoz pošte na progi Kočevje pošta — Kočevje postaja. Javna ustna pogajanja se bodo vršila komisijonelno ob 11. uri 21) maja 1927 pri županstvu mestne občine Kočevje. Začasna kavcija v znesku 300 Din se mora položiti na dan pogajanj pri komisiji, ki je odrejena za pogajanje. Natančnejši pogoji so na vpogled pri okrajnem glavarstvu, pri mestni občini in pri pošti v Kočevju. Dalje istotako razpisuje direkcija oddajo poštne vožnje na progi Kočevje — Brod na Kupi. Kavcija je 2000 Din in se jo mora ravnotako vložiti na dan pogajanj komisiji. Natančnejši pogoji se izvedo v že omenjenih uradih, poleg tega pa še v vseh občinah in poslali, ki leže ob tej progi. SavinfsMa dolina Polzela. Letošnje leto dobimo tudi pri nas spomenik vojnim žrtvam. Na približno štiri metre visokem podstavku bo ranjeni lev nema priča približno 70 padlih vojakov. Podstavek bo izdelala tvrdka Vodnik iz Ljubljane, leva pa akademični kipar g. Lojze Dolinar. Spomenik mora biti gotov do 15. avgusta. Odkritje bo približno koncem meseca avgusta. — V nedeljo, dne 22. maja se,vrši na Polzeli ustanovitev podružnice Zveze bivših slovenskih vojakov. Ustanovitve se udeležita bivši vojni kurat g. Bonač in major g. ColariČ. Zjutraj se vrši tudi maša za padle in darovanje za spomenik, po opravilu pa bo ustanovitev v dvorani pri Cizeju. tžoaašRa Slatina Proslava Florjanovega. Preteklo nedeljo so naši ognjegasci lepo proslavili god svojega patrona Z novo krasno zaslavo na čelu so prikorakali v cerkev, kjer je bila sv. maša in pridiga. Po službi božji pa se je na Slatini vršil občni zbor, na katerem se je soglasno sklenilo, da tudi naša požarna bramba pristopi h gasilski samopomoči, »Sloga«, krepko se razvijajoče, slatinsko pevsko društvo, koncertira dane« popoldne v Šmarju pri Jelšah. Prepričani smo, da tomo Smarčani v obilnem številu prihiteli poslušat lepo slovensko j)esem. Saj pa je »Slogam tudi ua Slatini ob priliki svojega koncerta žela vse priznanje. Občni zbor podružnice SPD, ki bi se imel vršiti dar.es, 15. V., se radi dannšnje slavnosti preloži na sredo, 18. t. m. Začetek ob pol 6 popoldne v restavracijski sobi hotela »Pri pošti«. Slana je v noči od srede na četrtek napravila občutno škodo. Do višine kakih 600 m so vrtni pridelki skoro vsi uničeni, ravnotako orehi. Po trgovinah bo zmanjkalo fižola, tako ga hitijo kupovat za nove nasade. "Vinogradniki so bili le v najnižjih legali prizadeti od slane, tako da na dobro lelino Cerovčana še vedno smemo upati I Slov. Konjice Cerkvena slavnost V nedeljo, dne 22. maja bo infuliran za arhidiakona in nadžupnika konjiške nadžupnije dosedanji vikar oziroma provizor č. g. Franc Tovornik. Novoimenovani arhidiakon in nad-župnik si je z dosedanjim dušnopastirskim in mladinsko vzgojnim delom nabral med nami liebroj zaslug. Zato mu vsi k visokemu povišanju iskreno častitamo ter želimo, da ga tudi v bodoče spremlja božji blagoslov. Slavnostno akademijo priredi tukajšnji orlovski odsek v soboto, dne 21. maja, ob pol 9. uri zvečer v prof'orih Kal. društven epa doma. Po obsežnih predpripravah sodimo, da bo ta prireditev izredno lepa in zanimiva. Telovadne točke spremlja mladinska godba iz Maribora. Da dostojno počastimo visoke goste, ki bodo med nami, vabimo cenjeno občinstvo k številni udeležbi. Ker vlada za prireditev splošno zanimanje, svetujemo, da si že med tednom oskrbite vstopnice, katerih predprodajo ima trgovina A. Valenčak. Slovenska Icrafina DrSavna podpora »MartiniŠčuZe lansko leto je nakazal kalol. oddelek ministrstva za vere dijaškemu domu »Martinišče« 10.000 Din državne podpore in dal finančnemu delegatu v Ljubljani nalog, da ta znesek izplača. V zadevo pa se je vriniia pomota, tako da še vedno ni končana. Ker je bilo v naslovu izpuščeno ime »Marlinišče« in se je ta glasil: »Odboru za zgradbo dijaškega doma v Murski Soboti«, je prišlo nakazilo v roke vodstvu evangeličanskega »Diačkega doma«. Pomota je jasna ko beli dan, zato je gotovo, da dobi nakazanih 10.000 dinarjev »Martiniščec. .Jutro« še vedno molči. Pred enim tednom so naslovili na »Jutro« poziv, da pride na dan z imeni onih »madžaronskiii kač«, ki jih je navajalo v dopisu iz G. Petrovec. »Jutro-r molči, kakor je molčalo že prej par tednov na poziv »Novim. Ker ne moremo prenašati, da bi radi »Juirovih« nami-gavanj o »madžaronskiii kačah« trpelo pred slovensko javnostjo vse Prekmurje, češ. da je zalega protidržavnih in protinarodnih elementov, svoj poziv ponavljamo. »Jutro« naj odgovori! Ako pa bo še nadalje molčalo, protestiramo, da bi o nas še kdaj pisalo, ker pač ne moremo o njem drugega mislili, ko da obrekuje in s tem ruši, kjer bi se moralo zidati. Smrtna nesreča. Štefan K. iz Lipovec je kupil kravo. Ko je sosed to izvedel, jo je prišel gledat. Da bi jo lažje precenil, jo gospodar kravo odvezal in jo gnal ven iz hleva. Komaj je prišel z njo ven, ga je krava napadla. Nataknila ga je na rogle in ga vrgla v zrak. Padec je bil tako siien, da se mož vcè ni mogel ganiti. N. p. v m.! nedobave stanovanja odseliti. Dokaz stanovanjsko sodišče tu. 2. Ni res, da bi stranke, ki so proti glasovalo, bile načelno za zgradbo stanovanjske hiše, res pa je, da so to osebe glasovale proti najetju posojila za kakoršnokoli zgradbo in odprodajo vrta 1er nakupu stavbišča. Doka;, zapisnik protiglasc-vanja. Kot župan sem opozoril volivce o pomenu glasovanja, ter vprašal, če imajo kake orot (predloge, toda g. Greiu mi je odgovoril, da se volivci v polni meri zavedajo protiglasovanja. 3. Ni res, da bo mestna občina imela namen graditi luksuzna stanovanja, ampak jo res, da načrti iu proračuni kažejo, oziroma predvidevajo sianovanja ■/. 1 do 2 sobi in kuhinjami. Tudi ni res, da bi bila kaka parketna lia in moderui angleški kloseti v proračunu predvideni. 4. Ni res, da bi proti nameravani zgradbi glasovale stranke vse, brez razlike, ampak res je, da so se protestnega zborovanja udeležili le Nemci, nemčurji in nekateri nezadovoljneži od SLS. Res je tudi, da so se i>oštenomisleči volivci od SLS vzdržali glasovanja in so popolnoma solidarni z zgradbo te stanovanjske hiše. 5. Ni res, da bi bilo proti-glasovanje razglašeno samo 24 ur na nevidnem prosloru, ampak res je, da je predmetni razglas bil zakonito razglašen na običajnem prostoru občinskih razglasov. 0. Ni res, da bi nameravana stavba imela staii 060.000 Din, utnpak res je, da je mestna občina imela v proračunu stanovanjsko hišo za približno 400.000 Din. Dokaz feini zapisniki in korespondenca. 7. Ni res. da jaz, kot župan, nisem obvestil odbornikov o kaki spremembi načrtov, ampak res je, da sem vse načrte dal finančnemu in stavbuemu odseku mestno občine v pretres, ter je isti predložil plenarni seji dne 22. marca 1927 v odobrenje. Vso nadaljnje podrobno delo pri zgradbi stanovanjske hiše je prevzel finančni stavbeni odsek, kateri je bil pri odborovi seji z dne 15. dec. 1920 za lo pooblnščen. — Županu samemu ni treba plačati nobenih načrtov, ker on sam nobenih ni naročil. Vsi načrti skupaj stanejo 12.000 Din, kateri znesek nosi glasom dražbenih pogojev izdražitelj dela. Dokaz dražbeni pogoji. — Fr. Canjko, župan mesine občine Slovenjgradec. Litija. Redni letni občni zbor S. P. D. sa litijski okrai se vrši na praznik Vnebohoda, dne 26. maja, ob 16. pop. v Zagorju. V slučaju lepega Rimska pioslava sv. Cirila so je vršila v cerkvi sv. Hieronima od 6. do 8. maja na najslovesnejši način. Vsak dan je bila zjutraj sv. maša s skupnim sv. obhajilom, predpoldne slovesno pontifikalno opravilo, pri katerem so asistiralj gojenci slovanskih zavodov v Rimu, popoldne slovesne večemice, zvečer slavnostni govor in blagoslov z Najsvetejšim. Cerkvene obrede so vršili kardinali Lucidi, Scapinelil, Merry del Val, V. Vanu-telli, nadskotje oziroma škofje Marmaggi, Pa-padopulos, Njaradi, Cherubini in rektor zavoda sv. Hieronima, nisgr. Nardone, kot govorniki so nastopili nisgr. Salotti, Trocchi, Palica 1er hrvatski frančiškan P. dr. Teolil Harapin, ki je govoril v hrvatskem jeziku. Najbolj ei-jajno je bilo v soboto 7. maja, ko je maševal po vzhodnem obredu križe veki škof dr. Dio-nizij Njaradi, ki je prišel nalašč v ta namen v Rim. Med njegovo sv. mašo se je delilo sv. obhajilo po vzhodnem obredu. Verniki, ki so bili navzoči, so dobili v spomin podobice sv. Cirila in Metoda. Podobice je v ta namen dalo natisniti slovensko Apostolstvo sv. Cirila in Metoda pri Jugoslovanski tiskarni, ki je natisk izvršila lako dovršeno, da je umetniška lepota podobic zbujala splošno pozornost. Rimski odbor je na podobicah pojasnil pomen sv. Cirila in Metoda za Slovane in za katoliško cerkev. Rimsko ljudstvo se je v velikem številu udeleževalo pomenljivih slovesnosti, ki so napravile nanj mogočen vtis. Tudi italijanski govorniki so poveličevali zasluge svetih bratov za krščansko prosveto in za katoliško cerkev. Proslava sv. Cirila iu Metoda je s tem že stopila preko slovanskih mej in bo veliko pripomogla, da bodo vsi resni krogi boli uvaže-vali velik pomen Slovanov za krščansko prosveto in za katoliško cerkev. Proslava 1100 letnice rojstva sv. Cirila v Belgradu. Belgrajska akademija sv. Cirila in Metoda je v nedeljo 8. maja proslavila 1100 letnico rojstva sv. Cirila. Prireditev je izborno uspela. V Belgradu smo razvajeni in nam ni kmalu kak program všeč, a prireditelji so se potrudili in ugodili tudi razvajenemu okusu. Prireditev je počastil s svojim obiskom poslanik sv. stolice ekscelenca mons. Pelegri-netti, g. mons. Pacini, gen. vikar Gecan in drugi. Program je obsegal petje moškega in mešanega zbora, telovadne točke, deklamacijc in violinske točke s spremljevaiijem klavirja. Pevske točke so bile dobro izbrane in pod vodstvom g. prof. Medveda vestno naštudiia-ne. Telovadba je obsegala boks, rokoborbo, skupine in simbolične vaje dijakinj. Gimnastika je bila najbolj zanimiva novost za Bel-gra.jčane. Z napeto pozornostjo in začudeno radovednostjo so sledili lepo sestavljenim, harmonično in z eleganco izvajanim gibom mladih, še v Sloveniji treniranih telovadcev. Simbolično-ritmične vaje dijakinj po Mokranj-čevem rukovetu pa so kakor osvežujoč veter izvaiovele duše gledalcev in jih '.anesle, da jim je bilo, kakor da, zdai v globoki neizrazni žalosti plaakjo s v široki melanholiji potopljeni srbski dekliški duši, zdaj zon et kakor da se radujejo v neukročenem veselju mladosti in življenja, Zlvoriia deklamacija »Makabej-ski bratje' od dr. Preglja je s svojo neizrazno težino misli in čustev iu z zlitvijo močnih, krepkih, polno donečih glasov v mogočno celoto globoko vplivala tudi na vse one, ki niso razumeli slovenskega beeedila in uaoravila vremena pa je preje Izlet na Sveto Planino. Skupen odhod iz Litije s prvim jutranjim vlakom do Trbovelj. — Odbor. CerUveni vestnili Duhovno vaje za mladeniče v Domu bodo od 26. do 30. maja. Ker je še prostora, prosimo pravočasno prijave. Naznanilo nočnim častilcem! V ponedeljek pred praznikom sv. Paškala, zaščitnika častilcev presvetega Zakramentu, imajo nočni častilci skupno molitveno uro v stolnici od 9. do 10. ure zvečer. Prosi se obilne udeležbe. Orel Vsem odsekom in ereujuin Ljubljanskega orlovskega okrožja naznanjamo, da se vrši v nedeljo, dne 22. maja 1927 ob devetih dopoldne v Ljudskem domu izredni občn izbor. Udeležba dveh članov vsakega odseka obvezna. Ker je dnevni red zelo važen, prosimo polnoštevilne udeležbe. — Bog živi! — Odbor. Жл/вде in revije Danilo Gorinšek: Maj. Samozaložba. Tiskarna Brata Rode in Martinčič, Celje. — Mlad, skoraj neznan pesnik je s samozavestno gesto založil knjigo pesmi za otroke. In moramo reči, da se je dobro predstavil. Izmed 28 drobnih pesmi, ki jih vsebuje zbirka -•Maj«, bi še lahko izostala ena ali druga, ta ali oni ver/, je še površen ali nepotreben, v splošnem pa je delce naši deci prav lep dar, ki ga bo gotovo z veseljem sprejela. — »Putka noče v vodo«; »Jutro«, »Žabe reglajo«, »Kukavica vabi« so topie, vedre stvarce, ki bi se dale postaviti ob Zupančičeve. Knjiga diha pristno, svetlo in toplo doživetje in ko se Gorinškova poetična perspektiva še razširi in poglobi, nam bo mogel lezen odpravila, oziroma omilila, toda peki še dandanes bolehajo ua takozvani dermatitis, to jo nekaki kožni bolezni, povzročeni po umetnem kvasu in moki. Tisoče rudarjev ima bolezen, nazvano nystagmus, to je, da venomer pomežikavajo z očmi. Duhovniki so prejšnje čase bolehali na vnetju jabolka, pocestni krošnjarji po velikih mestih pa imajo še dandanes to bolezen. Delavci po garažah vsled iz-puhtevanja bencina, slikarji vsled mešanja barv s svinčenim belilom itd. itd., vsak poklic ima svojo posebno bolezen, kakor tudi vsak šport. Za zdravnika torej povsod dovolj posla. * Razni dogodki poročnega dne. Nikjer na svetu se ne pripeti toliko smešnih dogodkov pri porokah, kakor med augle-ško govorečim ljudstvom, pa naj si bo že v Ameriki ali pa v Angliji. Navadno se vrši poroka na Angleškem najpreje civilno, to je pred občinskim uradnikom, potem pa še v cerkvi. Vendar pa ni povsod tako. Tndi v cerkev ne gredo tam skupno, pač pa se šele v cerkvi dobita, kjer nevesto oče, ali če tega nima, kak drug sorodnik »odda«. Še ni tako dolgo, ko je bilo v angleškem časopisju brati o čudežnem zmanjkanju nekega ženina. Peljal se je v cerkev, a na potu ga je neka njegova prejšnja znanka s pomočjo prijateljic ustavila, potegnila iz avta ter odpeljala v oddaljeno hišo na neki farmi. Tu so mu poročno obleko slekle in ga zaprle v sobo. Noč in dan so se menjale na straži in sicer celih deset dni. Nobenega sledu ni bilo za njim in šele ko se je užaljeni rivalinji zdelo, da je dosti ponižan, ga jo izpustila. Seveda mu je bilo silno težko pripovedovati, kaj je bil vzrok, da se je tako dolgo zakasnil. Ko se je splošno zaznalo za vzrok, je nastal vsepovsod smeh in krohot, tako da je nevesta odklonila takega ženina in rekla,, da ne riskira več poti v cerkev. Ona druga pa je imela popolno zadoščenje. Pred par leti so je imel lx>gai farmar v zahodni Angliji poročiti s hčerko občinskega uradnika domačega kraja. Cerkev je bila polna sorodnikov in povabljencev, nevesta pa je pri vhodu čakala, kakor je tam običaj. Ženina pa od nikoder, deset minut, pol ure je minulo, pa še vedno nič. Vso zasolzeno nevesto so odnesli v voz in vsa svatovščina se je razšla. Kmalu se je zvedelo za vzrok. Ženin se je odpeljal v cerkev ter — izginil, izginil brez sledu kot da bi ga kemija požrla, čez dalj časa so dobili njegov voz daleč od onega kraja. Toda ženina nikjer. Vse iskanje je bilo zaman. Slučajno pa ga je njegov prijatelj zdravnik po dolgem času srečal v Parizu, kjer je vozil avto-taksi. Nagovoril ga je, a ta ga ni spoznal, tudi n ničesar vedel o svojem domačem kraju na Angleškem. Doktor ga je pregovoril, da je napravil z njim kratek izlet, pa ga je zvijačno spravil preko kanala na Angleško. Kakor hitro pa je zagledal domačo okolico, se mu je zgubljeni spomin zopet vrnil. V onem mesecu pn so zopet poročni zvonovi zapeli. Bolj dramatičen pa je bil nek drug slučaj v grofiji Sussex na Angleškem. Tudi tu je bila cerkev polna sorodnikov iu povabljencev ' in oči vseh so bilo obrnjene proti vhodu, težko pričakujoč trenutka, ko se pripelje ženin. Pod koroni so stale družice, zunaj vrat pa neka tuja dama in gospod. Začuje se ropot avta in koj nato se ustavi pred cerkvenimi vrati. Iz avta je stopil ženin in njegov drag. Ko je stopil na stopnjice, se je tuja dama okrenila ter napram gospodu zaklicala in pokazala s prstom na ženina. »To je moj mož « Tuji gospod, ld je bil detektiv, je položil roko nanj ter izvršil aretacijo z besedami: »Aretiram vas radi bigamije.« Vsedli so se v avto ter odpe- ; ljali na policijo. Te strašne besede je tudi nevesta v cerkvi slišala, pogledala na prepadeni obraz svojega ženina ter padla v nezavest. Prezaposlenost tatov. Ako bi bili tatovi in vlomilci strokovno organiziram, bi bil oni, ki so ga pred kratkim aretirali v Londonu, gotovo izključen iz organizacijo. Ta je namreč v letu 1927. izvršil nič manj kot 50 vlomov. Policijski izvedenci trdijo, da povprečni profesijonalni vlomilec in tat ne poskuša svoje sreče več kot enkrat v mesecu. Prav »veliki« pa se zadovoljijo s štirimi vlomi ua leto. Seveda pa se za lake vlome skrbno pripravljajo in navadno je tudi uspeh zadovoljiv. Enkrat v tednu gredo na »delo« le manjši tatovi, katerih povprečni rop je okoli 5 funtov (1300 Din). Največjo škodo napravijo pa brez dvoma žepni tatovi. Slavni žepni tat, takozvani Char-lie je sam povedal bivšemu angleškemu kralju Edvardu, da je bil njegov najboljši dan kronanja. V Westminstra se je plazil sem in tja, ko je bila pozornost vseh obrnjena na kro, nanje ter »nabral« 32 žepnih ur irv približno toliko denarnic ter odšel neopažen s plenom. Neko žepno tatico so po dolgem času prijeli in na njenem domu pri materi našli 80 praznih denarnic ter še več •ožganih med ostanki pepela. Vse to je zvita tatica pokradla v manj kot šestih mesecih. Samo v Londonu pokradejo na leto predmetov v vrednosti 3,500.000 funtov to je malo manj kot eno milijardo dinarjev, kar ie toliko kot 10.000 f ur tov dnevno. Zavarovalnice plačajo le šc 75% za ukradeno blago in ne več polno vrednost kot prejšnje čase. Tatovi po prodajalnah so navadno hitri delavci. Neka tatica je tekom en ure pokradla tucat raznih predmetov v eni izmed velikih londonskih trgovin. Neka druga taka zvitorepka, katera ima časten naslov »kraljica prodajalniških tatov«, je imela navadno pred prodajalno avto, ki je nanjo čakal. Ko je dosti Mnga nabrala, se je vsedla v avto. odpeljala na dom ter se vrnila še po druge stvari. V enetn samem dnevu je na ta način pokradla blaga v vrednoti 85.000 dinarjev. Ker ni bil noben predmet dražji od 1300 Din, je morala dobro in pridno delati. Velika ovira za tatove te vrste pa je sedanja ženska moda kratkih kril. Ko so bila kri1" dolga in široka, se je dalo vse več odnesti kot pa dandanes. Tatovi prtljage so med vsemi najbolj drzni. Takorekoč pred nosom policije kradejo. Ko se je kak imeniten potnik udobno vsedel v prvi razred ter prižgal smotko, se je spomnil, da nima nič čtivn. Ker vlak še ne bo odpeljal par minut, ima Časa dovolj, zalo skoči na peron po časopis. Ko se vrne, njegove prtljage ni nikjer. Battersea se imenuje v Londonu oni kraj kamor se oddajajo zgubljeni psi. Tu je vedno dosti povpraševanja po izgubljenk psih, ki pa se navadno ne izgube, pač pa jih svoje vrste tatovi pokradejo 1er prodajajo Tudi po 500 takih iskalcev =e oglasi v enem dnevu in brezštevilni so tozadevni oglasi v časopisju in po vogalih. Eden takih tatov je priznal, da je povprečno tri pse ukradel vsak teden. "Nobel« tatovi so pa oni. ki kradejo kar cele avtomobile. Pred kratkim so prijeli v Londonu šestnajstorico takih ptičev, ki so v dveh letih pokradli avtomobilov v vrednosti 200.000 funtov (55 milijonov Din). Vsi ti so udobno živeli ter se izdajali za bogate avtomo-biliste. Eden takih tatov, ki je bil ravnokar izpuščen na svobodo, je v enem tednu ukradel tri avtomobile, pri četrtem so ga p? zasačili. Kolikrat na leto bije stolpna ura. Ura v stolpu bije enkrat, ko kaže četrt, dvakrat ob pol uri, trikrat ob tričetrt in štiri krat ob celi uri, t. j. skupaj desetkrat, ali 24dkrat v 24 urah. K temu prištejemo še 156 udarcev polnih ur, torej vsak dan 396 udar-ccv ali na leto 144.540. Vsak udarcc pa traja nekako dve sekundi. Potemtakem bije stolpna ura na leto 289.080 sekund ali 80 ur in 18 minut. V cerkvah, kjer bije ura polne ure dvakrat, t. j. na manjši in večji zvo-rt, kakor n. pr. v stolnici v Ljubljani, še 365 X 156 večkrat na leto. Strele varen človek. V Lyonu je umrl neki Cesar Beltram, 80 let star, ki jc bil daleč naokoli znan kot »mož, ki je močnejši nego strela«. Ko je bil star 25 let, je strela prvikrat udarila vanj-Pri tem mu je popolnoma strgala obleko, njega samega pa pustila nepoškodovanega. Štiri tedne pozneje je zopet udarila vanj. Pri tem pa je oslepel na desno oko. V poznejših letih je bil Beltram zvonar neke cerkve ln tu je zopet treščilo vanj, a mu povzročilo le neznatno prasko, medtem ko jc tovariša poleg njega ubilo. Več let polem, ko se je Beltram s svojim sinom zatekel pod drevo ob hudem nalivu, jc strela udarila v drevo, sina na mestu usmrtila, njemu pa se ni ničesar pripetilo. Šele nekaj let pred njegovo smrtjo je strela udarila v njegovo hišo, mu jo vpepe- • lila, a tudi to pot se mu ni nič žalega zgodilo. Kako je Eskitno videl Newyork. Polarni raziskovalec Mac Millan je pred kratkim pripeljal s seboj v Newyork pasjega vodnika Abia Bromfielda, doma iz Labradorja 56. stopinje severne širine. Ta se je izra'îil o svojih vtisih takole: »Tukajšnje ženske imajo siccr gole vratove, toda tudi temu bi se sčasoma privadil. Mislim, da morajo biti dobre zakonske žene, ker rade kadijo tobak. So lepe, da lepših šc nikdar videl nisem, vendar pa strašansko suhe kakor kak sestradan Eski-mo. Zakaj jim ne daste dosti jesti, saj vam ničesar cie manjka?« Tako jc govoril Eskimo o newyorškem ženskem svetu. Kar jc tu videl, pravi, da zadostuje za pripovedovanje rojakom vso polarno noč, katera traja šest mesccev. Ko so ga vprašali, bi sc li hotel poročiti s tako newyorčanko, jc bil na to takoj pripravljen, toda le pod pogojem, da mu jo dajo preje eno leto, da jo bo zredil. »Dajal ji bom veliko suhega mesa, nakar bo postala debela in najboljša žena najboljšega pasjega vodnika na tej strani severnega tečaja,« jc še pristavil. — Zanimivo je bilo opazovati tega 45 let starega rdcčeličnega Eskima, ki ni nikdar v življenju videl več kot kvečjemu 50 ljudi skupaj, kako je gledal na to milijonsko mesto ob Hudsonu. Ko jc gledal s stolpa na World-nebotičniku, je rekel: To izgleda kakor moskiti na Labradorju ali kakor severni jeleni spomladi, ko dirjajo v vse smeri.« Ko pa so ga postavili vrh najvišje stavbe v New-youku, Woolworth-building, je pa vzkliknil: »Iglu šok! Iglu šok!«, to se pravi, zelo, zelo velika hiša in pristavil je še: »To jc večje kot rtič Nugford.« V zoologičnem zverinjaku je videl živali, o kakršnih ce mu ni nikoli niti sanjalo. Peljal se jc z podzcmcljrko žclcznico, videl je največji parnik na svetu »Majcstic« zunaj in znotraj. Tudi zračno letalo je videl seveda prvikrat. Zvečer so ga peljali v vari-jete in bil jc gost slavnostnega banketa v Astor-hotclu? Strmel je dobesedno z odprtimi ustmi in končno — nič več govoril. Riba svecariea. V Tihem Oceanu v bližini Britske Kolumbije, se n ihaja riba, kateri bi po naše rekli svcčarica. Dolga je okoli 40 cm. Smatrajo jo za najdebelejšo izmed rib. Domačini jo radi love, ker jc za ondetne kraje velikega pomena, Ribo namreč posuše, nato pa uporabljajo za svečo. Ako ribo na repu prižgo, sveti toliko časa. da popolnoma zgori. Mnogi pa potegnejo skozi ribo nekak stenj iz lesa, nakar sveti bolj enakomerno. Tudi kot hrano jo imajo Indijanci v čislih ravno radi maščobe, ki jo vsebuje. Sodnik: »Vso strogost zakona sem že uporabil napram vam, a vendar vedno in vedno zopet padate v stare grehe.« »Vidite torej, gospod sodnik, da so vsi zakoni za nič.« Govornik: »Vojska, grozna beseda, morija, nič kot morija. Ljudstvo, dokler nc bodo vsi topovi zabiti, toliko časa smo mi.« Šef: »Jutri hočete že zopet na dopust? Čemu pa?« Nastavljenec: »Moja poroka bo jutri.« Šef: »Vi morate pa tudi povsod zraven biti.« Ravnatelj kaznilnice: »Tako, zdaj ste kazen prestali. Upam, da vas tu nikdar več nc vidim. Tako, zdaj pa pojdite. Na svidenje.« . Neki učitelj je tekom časa toliko prihranil, da si je kupil avtomobil. (Pa ne morda pri nas.) Ko je privozil v mesto in prišel do križišča cest, kjer je policaj delal red za pravilno vožnjo, ni ustavil, ko je policaj dvignil roko. Ko se je končno le ustavil, je stopil policaj k njemu ter mu rekel: »Mar niste videli, da sem držal roko na stoj?« — Učitelj: »Sem.« — »In a!i nc veste, da to pomeni stoj in se morate takoj usiaviti?« — »Nc, nisem vedel; jaz sem namreč učitelj in ko ste roko dvignili, sem mislil, da hočete.......« • Prva soseda: »Novi najemnik, ki sc je vselil v sosedno hišo, je, kakor sc meni zdi, spiritist, ali nc?« — Druga soseda: »Nc vem, jaz ga nikoli nc vidim, da bi steklenico domov nosil.« Čemerna stara dama je v umetniški galeriji stresala svojo sitnost, »bi tukaj je žc zopet tako skrpucalo, kakršni pravite umetnost. Mar je to podobno sliki?« — »Dovolite, gospa,« sc jc oglasil gosped, »to ni slika, ampak ogledalo.« Itofete štediti pa tudi okusno jesti. Porabljajte torej sam« Treba Vam ie man] mesa in kosti, a Vaše juhe, sočivja in omake so vendar krepke in okusne. Zahtevajte izrecno „MAG G I" in pazite, prosim, na ime ..MAGGI" na RUMEMO-RDEČI etiketi. Neki kinopodjotnik jc angažiral orkester. Ko se jc predstava pričela prvi večer, godba ni pričela takoj igrati. Ncvoljen se je obrnil do kapelnika z vprašanjem, zakaj nc igrajo, nakar jc dobil odgovor, da godala uglašajo.« »Kaj,« sc je zadri ravnatelj, »sedaj uglašajo, saj sem vas že pred štirinajstimi dnevi naročil.« Dvojčka sta si bila popolnoma enaka, težko ju jc bilo poznati, kdo je ta ali om. Oče je bil uglašcvalcc glasovirjev in pravil je prijatelju, ki je prišel otroka pogledal, da ju vščipne, kadar hoče vedeti, kdo jc kateri. — »Pojdi no, če jih boš ščipal, bosta vendar jokala,« jc pripomnil prijatelj. — »Saj to jc ravno. Poslušaj. Tale (ga vščipne) vpije na C. je Janez, la pa na A je pa Jakcc.« On: »Ti Mina, danes sem pa štiriperesno deteljico našel.« Ona: »In seveda si sc kot peti takoj poleg vsedel in pil, kaj ne da?« Najemnik: »Kako morete vendar svinjak imeti prav tik spalnice. To gotovo nc moro ili zdravo za vas.« Kmet: »Toda pri nas šc nobena svinja ni zboicla.« ^ri doktorjevih so dobili novo deklo. Prvi večer jc izginila k počitku, nc da bi bila komu kaj omenila. Gospa jo je drugo jutro radi tega posvarila ter ji naročila, da mora vsak večer lahko noč voščiti, predno gre spat. In res, zvečer jc dekla odprla vrata salona, v katerem jc bilo tudi par gostov, ter na ves glis. zavpila »lahko noč!«. Seveda sc jc doktorica vsled tega malo sramovala; drugo jutro je zopet pričela z vzgojo: »To morate lepo tiho in mirno povedati.« No in tretji večer pa gospe ni bilo doma, pač pa jc doktor imel več gospodov na obisku, ko naenkrat dekla vstopi, se približa doktorju ter mu na uho pove, vendar pa tako, da so lahko vsi slišali: »Zdaj grem spat«. m Oče: »Predno sc zaročiš, bi moral vedeti kakšne knjige ima tvoja bodoča žena rada. To dostikrat pokaže vrednost dotične osebe.« Sin: »Sem že storil tako, oče. Vrgel sem pogled v njeno hranilno knjižico ter sc prepričal, da jc zelo dragocena oseba.« * Kuharica: »Gospa, ali naj sedaj karpa zabodem? Gospa: »Da! Toda Mina, počakajte toliko časa, da grem ven, jaz vpitja ne prenesem.« Ako raztopimo malo množino soli sv. Kokn za noge v topli vod', dobimo vodo, ki je nasičena z oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo nogo in ustavi boMine, ki so se pojavile vsled tiščanja čevliev. Ozdravi najbolj zastarelo ozebline, neznosno srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano na nogi. Pri daljšem namakanju postanejo kur.in očesn in trda koža tako mehka, da so morejo odstraniti brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv. Roka za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki, celo novi čevlji postanejo udobni, kakor bi jih nosili že več let. Lahko poljubno hodite in več ur stojite na enem mestu, no da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost Velik zavoj sv. Roka soli za поте stane dinarjev Kr— Dohivn че \ vsaki lekarni Ako pa je ne dobite, obrnite se takoj na glavno itnlopslTO t.* S. H. S. NAOA DHOGERiA Kolar I Gabrić Subotico, Strossmayerova ul. 2. Telefon 637. ali ne DftOGERlJO SAMIT AS Liubtirna, depot z.a Slovenijo, liviren samo v zelenem глг <Л1. Industrija kos. Z ozirom na notico, objavljeno pod zgorn.išnjhn naslovom v nedeljskem Slovencu« (8. maja i027), nanašajočo sa zlasti na Iržiški dve tvornici kos, popravljamo v smislu, da so je ta notica objavila po nespornzumljenju, zlasti v toni oziru, češ da jo najbolje zaposlena neka v članku imenovana tvornica, dočim tvornica K. Globočnik stoji. Zadnje imenovana tvornica K. Globočnik pa v resnic ne stoji in ni stala niti za hip, 1er jo dottčna vest v celoti neutemeljena. Tvornica K, Globočnik je ves čas polno zaposlena z največjim številom delavcev in je z naročili obložena. Ur. Občni zbori. Tovarna ogledal in brušenega stekla Kristal , d. d. v Mariboru, 81. maja ob 11. uri v Zadružni gospodarski banki v Mariboru; Kloktra, d. d. v Ljubljani 2. junija ob 11. v sobi gen. dir. Ljubljanske kreditno banke; Stavbna družba, d. d. v Belgradu, 11. junija ob pol 16. v prostorih Agrarne in ind. banke v Belgradu. Konkurz je razglašen o imovini tvrdke: A. Ko-čevar, prva jugoslovanska nabavijalnica oprem in nabavi jalnica' oblek na obroke. Roki: 14. maja, 23. junija, 7. julija. Izkaz o stanju Narodne banke t. dno 8. maja 1927. (Vse v miljonih Din; v oklepaju razlika napram izkazu z dne 30. aprila 1927). Aktiva: kovinska podlag 395.7 (— 0.2), posojila: na menice 1107.4, nn vrednostne papirje 194, skupaj 1301.5 (— 1.8), saldo raznih računov 430.6 (—22.44; pasiva: bankovci v obtoku 5 4-19.5 (- 15.11. drž. terjatve 68.2 (+1.3), obveznosli: po žiru 100. po raznih računih 118.7, skupaj 573.8 (—41.1); bilančna svota 8674.2 (—24.6); ostale postavke nespremenjene. Naše gorice. Glasilo Vinarskega društva v Mariboru, ki ga urejuje g. ravnatelj Andrej Žmavc v Mariboru. Prva številka lega ilustriranega mesečnika vsebuje več izredno zanimivih člankov za vinogradnika, pa tudi za hmeljarja, kokoš.iorejca in sploh poljedelca. Poleg toga so važno društvene vesti, tržna poročila, drobiž, kmetijsko šo'stvo, književnost in meteorološka opazovanja. Polog tega je zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva. Naročnina za društvenike 20, za ostale 40 KartsIK F.na najvažnejših razpravnih točk na mednarodni konferenci so vsekakor karteli v prvi vrsti mednarodni. Naš list je že v preteklem mesecu pred konferenco objavil izvlečke iz zanimivih študij o tem vprašanju. K temu vprašanju objavlja »B. Z. am Miltag izredno zanimive pod 'tka o mednarodnih sporazumnih industrij v zadnjih dveh letih, katere v naslednjem prinašamo. V letu 1926-27 so bili dogovorjeni sledeči mednarodni sporazumi: 1. Sporazum producentov surovega jekla (Nemčija, Francija. Belgija, Luksenburg, Češkoslovaška, Avstrija in Madjarska). 2. Sporazum o litem železu (Nemčija, Francija in T.uksemburg). 3. Kartel za cevi (Nemčija, Francija, Belgija, Luksemburg,, Anglija, Avstrija, Češkoslovaška in Poljska). 4. Dogovor o uvozu jekla (Nemčija, Francija in Luksemburg). 5. Evropski aluminijev kartel (Nemčija, Francija, Anglija, Švica, Norveška in Avstrija). * 6. Mednarodna zveza producentov aporfos-fata (Nemčija. Belgija, Češkoslovaška, Francija, Finska. Holandija, Norveška, Švedska, Poljska, francoska sev. Afrika, br. južna Afrika in Anglija). 7. Mednarodni dogovor industrije zračne pnevmatike (Nemčija, Francija, severno-ameriške Združene države, Anglija in Belgija. Italija pristopi v kratkem). 8. Evropski emajlni kartel (Nemčija, Poljska, Češkoslovaška, Avstrija in Madjarska). 9. Kartel producentov steklenic (Nemčija, Anglija, češkoslovaška, Holandija, Avstrija, Madjarska in skandinavske države). 10. Evropski sindikat za klej (Nemčija, Anglija, Francija. Belgija, Holandija, Švica. Italija, Avstrija, Madjarska, Češkoslovaška, Poljska, Romunija in Jugoslavija). 11. Mednarodna špediterska federacija (Nemčija, Anglija, Holandija, skandinavske države. Finska, Italija, Avstrija in Jugoslavija). 12. Kartel za umetno svilo (Nemčija, Italija in Anglija). 13. Kartel za baker (U.S. A., Belgija, Anglija — razen British Metal Corp. — in Jugoslavija). 14. Kartel za Kalij (Nemčija in Francija). 15. Mednarodni sindikat za žarnice (Nemčija, U. S. A., Kanada, Holandija, Francija, skandinavske države, Anglija, Holandija, Avstrija in Madjarska). 16. Evropski kartel za lesene vijake (vsi pro-dticenti v Evropi, pogajanja se vrše z Ameriko in Japonsko in je pričakovati v kratkem zaključka in pristopa). V tako kratki dobi (ne celih dveh let) je nastalo teh Ki kartelov. Toda Ze stojimo pred zaključkom 4 novih kartelov. V Ženevi so pogajajo za ustanovitev kemičnega kartela med Nemčijo in Francijo, potem cinkovega mod Nemčijo, Francijo, Anglijo in Poljsko, za tomaževo žlindro med Nemčijo, Francijo, Belgijo in Luksemburgom. Najvažnejša pa so pogajanja z.u evropski elektrotrust V treh mednarodnih sporazumih, ki so našteti zgoraj, je Jugoslavija po svoji industriji včlanjena. Za kartel producentov lesenih vijakov pa tudi mi nismo mogli ugotoviti, če je jugoslovanska industrija v njeni zastopana. Zanimivo je poleg loga dejstvo, da jo Unija zastopana le v malokaterih karto lih ter da ie predvsem organizirana kontinentalna Evropa (Nemčija in Francija v prvi vrsti). Iz tega se vidi jasno, kdo I ima največji interes za ustanavljanje kartelov To j je kontinentalno evropska industrija, ki se bori ali | proti Angliji, v večini slučajev pa proti Ameriki. Namen ima omogočili si borbo na tržiščih, ki so jih eksploatirale dosedaj posamezne države, proti zunanjim konkurentom. Kmsts-ske заг?г*«е m Češko-s\ovp>šfrem. Od 14.788.zadrug, ki so obstojale koncem lela j 1925 v Češkoslovaški, je bilo 8260 kmetijskih, t. j. celih 60 odstotkov. Leta 1926 so našteli že 9.178 kmetijskih zadrug, med njim 51S4 kreditnih zadrug. Sredstva vseh zadrug znašajo okoli 2 milijardi Kč. Zadruge so organizirane v 12 zvezah, le pa zopel v »Centrokooperativ«. Koncem letn 1920 je bilo torej skupaj 9.178 kmetijskih zadrug organiziranih v 57 zvezah (12 gori omenjenih zvez je drugačnih). Bilo je 5184 kreditnih (od teh 4.309 z neomejeno zavezo), 433 skladiščnih, 57 mlinarskih, 344 mlekarskih, 213 šplritovih tovarn, 34 za sušenje, 48 za konopljo, 180 živnorejskih, 1.082 električnih in strojnih zadrug, 1.067 nabavnih in prodajnih zadruf. Ostale ao produkcijsko in specielne zadruge. Celokupne vloge kreditnih zadrug znašajo 4,947 milijonov Kč. od katerih se nahaja 1.698 milijonov pri 12 centralnih zvezah. Ta kapital označuje ogromno gospodarsko moč, ki jo predstavljajo zadruge. CjuMjainslco gledišče DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Nedelja, 15. maja ob 20: LUMPACIJ VAGABUND. Ljudska predstava pri znižanih conah. Gostovanje berlinskih igralcev (bivših članov Reinhardtovih gledališč) so beJvršilo od četrtka, dno 19- t. m. naprej. Spored predstav objavimo pravočasno. MRAK. Drama v 3. dejanjih. Spisal P. Petrovič. Prevedel M. Š. Režiser M. Skrbinšek. Promiera te igre je bila namenjena v prid fonda za zgradbo : Doma slepih«, zato je privabila v gledališče precej dobro mislečih obiskovalcev, vendar ne toliko, kakor lo zahteva namen take prireditve. O vsebini igre je poročal žo reklami namenjen članek 12. t. m. Njena priložnostna snov nikakor ne odtehta umetniških zahtev, ki se jih mora gledališče zavedati, zato uprizoritve te igre no moremo odobravati. »Mrak« jo površno delo, ki je nastalo ob povojnem ali medvojnem občutju, ko je vse, kar je očrtavalo vojno gorje, zlasti z njim združeno trpljenje v družinah, našlo odprta ušesa in rahla srca. Danes ta družinska drama, zgrajena lia zakonolomstvu, razpleta joča so v hišnih prepirih in ljubosumnosti, ne more zadovoljevati' samo radi nekaterih genljivih in tudi nekaterih brutalnih prizorov, pač pa nas odbija njena izrazna nebogljenost. Ko ne bi poznali pisatelja, ki je napisal vrsto boljših del, bi menili, da je to začetniško delo, brez pravega odrskega jezika in izraza Ravnanje s saovjo je v ekskoziciji in epilogu naivno; jezik je že v vsem začetku lirično nedramatičen in zadnje dejanje loži po stilu in odrski ekonomiji zunaj igre. Vendar bi bila lirika toga dejanja tisto, kar je hotel pisatelj in uprizoritelj. Tudi o uprizoritvi ne moremo trdili, da bi bila posebno dobra. Je bila najprej napak v tem, da smo v domači obleld gledal delo, ki ne nosi domačega izraza. O igravcih sicer ne moremo trditi, da bi so ue bili potrudili, ustvariti realistično osebo, pa jih niso mogli radi svojega nerealističnega leksta. To se je poznalo najbolj g. Skrbinšku v I. dej. in ge. Rakarjevi. Ga Juvanova je igrala Rado naravno in prepričala; v II. dejanju se jo pa odlikoval. Pri g. Grcgorinu smo videli, da igra s srcem in premislekom. Svojo igro je odel v toplo čuvstvo in zlasti v prvem nastopu učinkoval; izven okvira dobre igre pa so bili vsi poizkusi patetične stilizacije, lako n. pr. stegovanje rok v 11. in III. dejanju. Tudi poudarek o zvonovih je bil odveč. Za svojo igro je dobil mnogo cvetja, ki smo nui ga bolj privoščili, kakor medklice in odobravanje med igro s parternega stojišča. F. K. ad Sport. МагЉ®г&1со gledišče Nedelja, 15. maja ob 20: RIGOLETTO. Pondeljek, 16. maja: Zaprlo. Torek, 17. maja ob 20: LOGARJEVA KRISTA. Abonma C. Kuponi. Gostovanje Reinbarfdovo trupe se vrši okoli 20. maja, prva predstava morda žo 19. maja. Zasi-guran jo on večer, če pa so prijavi in to čimpreje, dovoljno število refleklantov, se vrši se druga predstava. Menda se vprizori »Bobrov kožuh« in »Ingeborg«. iS S« Obleke z.a birmance v vseli velikostih, prav lep in fin izdelek, kupite najbolje pri tvrdki Beiihčir SJetepič, Uubi sna, Mastni irg 13 ïf a DENAR Dne 14 maja. Zac veh. V dan.:'njem prostem promo'u so no-tirali- Berlin 18.51 (18.1336 13.5186), ltai:ia 808 (305.80—807.80). London 276.70 (270.30 -277.10): Newyork 50.85 (56.7^--56.P5), Pariz 223.59 ( 222.25 do 222.25), P it ga 108.70 (168 30—109 10). Dunaj 8.02 (8.005—8.035) Curih 10.955 (10.91—10.97). Curih. Belgrad 9.12 (9.13 den.), Pešta 90.02 (C 02 den.), Berlin 123.06 (1^3.28 bi.). Kalij* 28.075 (28.10 1)!.), London 25.25 (25.26 bi.). Newvork 519.15 (520 bi.), Pariz 20.30 (20.375 bi.), Psaga 15.40 (15.40 den.). Dunaj 73.175 (73.20 bi.), Bu-karcM 3.30 (3.28 den.), Sofija 3.75 (3.70 den.). Madrid 91 (01.475 bi.), Varšava 58.10 (58.10 den.). Airslerdam 208.075 (204.05). Kopenhag°n 138.75, Stockholm 139.07 Oslo 134, Buenos Aires 220. Dunai. Devize: Bok/rao 12.4G, Kodanj 189.45, London 8145, Milan 38.32, Newyork 709.40. Pariz 27.7750. Varšava 79.13. — Valute: francoski frank 27.28. lira 38.20. dinar 12445. Pra-rn. Lira 182.30. Zagreb 59.22, Pariz 131.90, London 163.425, Newyork 33.01. VREDNOSTNI PAPIRJI Dunaj. Don.-savska-jadr. SI .45. Alpin? 43 20, Greinilz 7. Kranjska industrijska 44.50, Trbovlje 60.50, Hi v. esk. 13.40, Lovkam 11.75. Hip. banka 8.10 Avstrijske Ivornice za dušik 36.50. Mijndus 104.75. PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 322.6. Praga 348.9, Frankfurt a. M. 428.6, Brno 441.?. Rim 419. Langenberg 468A Berlin 483.9. Dunaj 517.2, Varšava 980. Nedelja, 15. meja. Zagreb: 20.30 slavnost ob priliki obletnice zagrebške radiopostaje. — Breslau: 20.30 vesel večer. — Praga: 20 simfoničen koncert, 22 porodila, 22.20 prenos iz kavarne Zavrel. — Frankfurt: 20.30 koncert komorne glasbe, 21.30 koncert harmoničnega orkestra frankfurtskega orkestralnega društva, nato do 24.30 plesna godba. — Brno: 20—22.15 prenos iz Prage. — Rim: 20.45 serata di Opora llalia-na Antica e Moderna. — Langenberg: 20 vesela ura, 21 simfoničen koncert, nato do 24 plesna godba. — Berlin: 20.30 sererada, 22 30 plesna^godba. Dunaj: 19.45 Grillparzerjev ciklus: >Ein Bruder-zwist im Hause Habsburg«. žaloigra v petih dejanjih. — Varšava: 20.30 koncert, Pondeljek, 16. maja. Zagreb: 18.30 esperanto, 20.45 prof. Warnier »Choses de France«. — Breslau: 20 E. Lučka čita iz lastnih del, 21 koncert šlezkega deželnega orkestra. — Praga: 20 prenos iz Brna, 21 literaričen del, 21.30 Beethovnove kompozicije za glasovir, 22 poročila, 22.20 prenos iz Narodnega doma v Vinohra-dyh. — Franklurt: 20.15 predavateljski večer J. Se-lima in dr. R. Benatzkya. — Brno: 20 vesel večer, 22—22.15 prenos iz Prage. — Rim: 21.10 Concerto Strumentalc direlto dal Mo. R. Santarelli — Langenberg: 20.15 B. v. Mtinchhausen čita lastne pesnitve. 21.15 operetni večer, 22.45 prenos koncerta iz hotela »Stephanie« v Kolnu. — Berlin: 19.30 M. Mussorgsky-eva komična opera »Sejem v Soročin-c.ih . _ Dunaj: 20.05 operni fragmenti. — Varšava: 20.30 koncert. UiplfB do nlnče* ročno d'el o lll'. \ШП\ ВВћВПВБ najcenejše pri УзР^јП i Cis'Uarski zadrui Ljubljana. Kongresni Irg Torek, 17. maja. Zagreb: 20.30 lahka večerna glasba. — Breslau: 20.15 F Hebbelova tragedija »llerodes und Marianne-'. — Praga: 20 finski glasbeni večer, 21 literarični del, 21.20 zabavna glasba, 20 poročila, časovni signal praške zvezderne — Frankfurt: 20.15 orkestralni koncert (prenos iz Kassela), nato: nove gramofonske plošče. — Bruc 20 koncert moravskih skladateljev, 21 prenos večernega koncerta iz kavarne Rosenbrc-ier. — Rim: 21.40 Serata di Musica Kaliana. — Langenberg: 20.25 Olly Wirtz-Koort igra na lauto, 21 stari mojs'ri celin in petja. — Berlin: 21 koračnice, izvaja ili bataljon 9 inf. reg. Spandau — Dunaj: 19.30 II Regelov balet »Aschenbrodek, glasba J. Strauasa. 2i.20 danski večer. — Varšava: 20.30 koncert. Sreda, 18. maja. Zagreb: 20.30 violinski koncert, izvaja Ljerko Spiller in Nada Auer (glasovir). — Breslau: 20 predavateljski večer Irene Trieschovo, 21 poljuden koncert. — Praga: 20.10 koncert, 21.10 literarični del, 21 30 Benešova godba na pihala, 22 jiornčila, časovni signal praške zvezdarne. — Franklurt: 20.15 glasov irski skladateljski večer 'Г. IIarsanyi-a (izvaja skladatelj sam), 21.15 novoiomantična komorna glasba (prenos iz Mannheima). — Brno: 20 koncert. 21 starobrnska godba na pihala. 22—22.25 pirenos iz Prage. — Riin: 21.10 Trnnsmissione da un Teatro — Le.ngenberg: 20 30 vesela ura, 21 lahka glasba. 23.15 —24 plesna godba. — Berlin: 20.30 iz življenja P. Altenberga, 21.15 komorna glasha, 22.30 iz burk. — Dunaj: 20.15 od ljudskih goslačev do šramel-kvarleta; nato lahka večerna glasba. — Varšava: 20 30 koncert. R Л-DId potrebščine Жшг X^fci JBm. ^^ v največf I izbiri stalno v хл!од> p>; FRANC BAR, Ljubljana, Cankarlevo nabr.5 Telel. 407 FINALE NOGOMETNEGA PRVENSTVA SLOVENIJE za lefo 1926/27. Tlirija.-Rapid (Maribor). Danes ob 16. uri se vrši na igrišču Ilirije finalna tekma za letošnje prvenstvo Ljubljanske nogometne podzveze med dosedanjim prvakom Ilirijo in opetovanim prvakom Maribora in podzvez-iljudi ie vrste v športu ne moremo rabiti«. Drug Avstrijec, Jandl, je z 10.8 na 1(10 m izenačil avstrijski rekord. Petersen jo pa z 2:33.5 na 1000 m postavil nov danski rekord. 72 kg težki Dunajčan Treffny je ob aaproetem dvigu do prsi sunil obojeročno 150 kg; italijanski peresni k Gabelli je sunil prosto 115 kg Ri goulot je pa pros'o na prsi dejal in kvišku sunil 175 kg, nov svetovni rekord; doslej 171 kg, tudi Ri-goulot. V »Slov.« od 11. t. m. smo pisal' o dveh novih Woissmuellerjevih rekordih: 200 m je plaval v 2:08, 220 yardov Pa v 2:09. Elita evropskih p 1 a v a č e v je plavala včeraj in plava danes v Berlinu, kjer so olvorili v Lunaparku novo plaval-nico. Smo jo že opisali. Beremo imena Arne Borg, Rademacher, Parys, Dericbs, Ileinrich, Frôlich, Neitzel. Par sto tisoč dolarjev bo dobil D e ni p s e y za svoj boj proti Paolinu; Tex Rickard mu jih l>o dal. Ameriška se pa res po pravici imenuje Do-larija. Nemec Casmir si je v sabljanju priboril doslej 20 krat naslov prvaka. Sedaj ima kar tri nemška prvens'va: meč, sablja, floret. Priznali .so S u t c r j e v o vožnjo Paris-Tours in go zanikali vest o poskusu, da bi Sloem-brucka podkupil. V Atlantic City v Ameriki je vozil Dave Lewis z avtomobilom 200 milj s hitrostjo 208.9 km na uro. Sondermaver in Badjak sta se povrnila nazaj v Jugoslavijo. O St. Romanu in Nung^sserju ni nobenih poročil. ŠPORTNE DROBtflNE. španski nogometni klub Barcelona misli, bog-vekaj da je. Za eno samo igro v Budimpešti je zahteval 3800 dolarjev I Je torej dražji kol najdražji Angleži. Seveda so Ogri ponudbo odklonili. — Pred odhodom Angležev v Belgijo je pisal vodilni angleški športni list Athlctic News« takole: »Pričakujemo veliko zmago nekako 10:0, ne kot kazen za Belgijo, ki nas jo v zadnjem mcddeželnem boju premagal, temveč, da kontinentu pokažemo, kako močni smo.? In nato so premagali Angleži Belgijce 9:1! Pcliser in Curls boeta sin najbrž spol na Angleško. — Boj za Davisov pokal med Belgijo ln Poljsko se bo vršil od 20. do 22. t. m. v Bruslju, boj med Indijo in Jugoslavijo pa od 18. do 20. t. m. v Zagrebu. Moda P0LETNÏÏ Ze dolgo ni bila ženska moda taiko razno-lična ko letos. Nikakih posebnih predpisov ni in sleherna ženska si uredi obleke po svojem okusu. To je prav in bi moralo to veljati za mode vseh časov. Sicer utegnemo priti do uniforme. Letos imajo poedine osebe vso prostost glede krojev in različnih vrst blaga; najmodernejše so lahke in tenke svile. Poletne obleke imajo prav preproste okraske, hajveč jih je samo plisiranih, ali imajo volano in posebne ovratnike. Poglavitna točka okraskov je pa pas, dalje čipke in pa vezenine, (ki so posebno letos zelo priljubljene!). Dasi niso letošnji kroji preveč enostavni, pa so obleke vendar na videz zelo preproste. Le poglejmo na pričujoči sliki vse obleke po vrsti: Prva obleka je iz pisane svile, ima širok svilen pas (široki pasovi so zdaj najmodernejši!) in je obrobljena za vratom, krog rokavov in po krilu z isto svilo, kakršen je tudi pas. — Zraven le obleke je druga iz >Georgetta« (džordžet) svile, katere zgornji del je preprosta bluza, krilo pa ima četvero pol z vezeninami. Te vezenine so ornamenti iz svile ali volne. Prav svojski so okraski na rokavih, ki so videti ko zapestnice. — Tretja obleka je okrašena s čipkami, ki so tako vložene v krilo, da ima krilo nekam zvončasto obliko. Tudi v rokavih so čipkasti vložki, pas se zapenja s široko zaponko. Četrta obleka ima vse pli si rano krilo, zgoraj so počez robčki, katere vidimo tudi na prsih in rokavih bluze. — K takim oblekam nosimo nekoliko večje slamnike, ki so tudi okrašeni, kakršni lani niso smeli biti. Pošiti klobuki so zato moderni, ker so moderne tudi take obleke, ki imajo razne šive, zgibke in robčke. Take klobuke napravimo doma in so vse lepši ko šablonski tvor-niški izdelki iz klobučevine. Delamo jih iz Georgette- ali taft-svile in se njUi barva ujema z barvo obleke. Najmodernejše barve takih Da Vam de/ ne zmoči Vaše nove obleke si kupite takoj DEŽNI PLAŠČ iz nepremočljivega angl. blaga, ki ga dobite po izredno nizki ceni pri tvrdki Drago Schwab, LJubljana, Dvorni trg. OBLEKE. klobučkov so: rdečkastorjava, peščeno- ali srednje siva. -URO/ner Otroške oblekee morajo bili zlasti poleti zelo preproste in pripravne za pranje. Sirer ni takozvane otroške mode, vendar se tudi otroške oblekee prilagodijo splošnim načelom ženske mode. Predvsem so zdaj talce oblekee v robčkih in so tudi p 1 i s i r a n e. Gledati je pa treba na to, da oblekee ne ovirajo otroka in da niso obložene z okraski in našitki. Bzkop&nïne v Vačah. (Glej slike v današnjem »Ilustr. Slovencu«. Na vse strani se ob lepih nedeljah razlije iz Ljubljano množica izletnikov. Največ jih seveda odpelje gorenjski vlak na hribe in gore, rlrugi jo mahnejo proti Vrhniki, drugi zopet na Dolenjsko. Razmeroma prav malo izletnikov se pa obrne proti kraju, ki je znan po svojem imenu že skoro pol stoletja daleč preko mej naše države: proti Vačam nad Litijo. Vače poznajo po imenu znanstveniki po vsej Evropi in tudi izven Evrope. Tam so se našle namreč tako bogate najdbe Iz takozvane halštatske dobe, da jih prekaša v srednji Evropi samo še Hall-statt v Avstriji. In če bi bije predzgodovinske naselbine na Vačah in v okolici postale poprej znane nego naselbine v Hallstattu, bi se ta doba zgodo; vino morebiti imenovala po naših Vačah. (Iloer-nes.) Kaj pa je to: halštatska doha? O tem nas pouči Grudnova Zgodovina slov. naroda takoj na prvih straneh. Tam beremo, da so bile že kakih 2000 let pred Kristusom dežele, kjer prebivajo sedaj Slovenci, gosto obljudene; Gruden pravi, da tako gosto kakor dandanes. Tega seveda ne smemo tako razumeti, kakor da bi bila pri nas že takrat tako velika mesta in induslrijska središča kakor dandanes; pač pa so ljudje že davno pred Kristusom prebivali pri nas po istih krajih kakor sedaj. Seveda so pa živeli ljudje takrat mnogo skrom-nejo nego mi Spočelka niso pozntfli niti kovin in so si morali delati vse orodje iz kamna in kosti. (Kamena doba.) Nato so spoznali bron (bronasta ali halštatska doba) in Se pozneje železo (železna ali laienska doba). Seveda so ljudje proti koncu halštatske dobe rabili istočasno bronasto in železno orodje. Nega zob na znanstveni podlagi. Ctm tivahnejll to tok «lino, tembolj potrebno Jl> snnlenjo ust. Si dovolj на in o №elita za zobe iu vodu. Prboco zobna pnsta preprečuj« tvorbo slin tako da se odstranjujejo tudi zadnji ostanki Jedi med zobmi, Pebeco p»**" ** 'o**- Kako je živelo prebivalstvo po naših krajih pred prihodom Rimljanov, o tem nimamo pisanih virov; kar vemo o tem, smo izvedeli iz izkopanin iz teh časov. Nikjer v naši državi pa niso našli iz dobe, ko je bronasta doba prehajala v železno, toliko dragocenih najdb kakor v okolici Vač Peljimo se po železnici tri postaje od Ljubljano v smeri proti Zidanemu mostu I V Kresnicah izstopimo in se podamo nato po cesti dalje ob Savi navzdol, dokler cesta ne zavije v grič. (Šli bi siccr iz Kresnic lahko tudi po bližnjici skozi gozd na Vače, a človeka, ki krajev ne pozna, bližnjica rada goljufa.) Ne hodimo niti dve uri, ko zagledamo pred seboj na gorski ravninici lepo vas, ki leži 523 m nad morjem in ima kakih 200 prebivalcev. To so Vače. Če gremo še malo ialje, pridemo na širok gorski hrbet z lepimi njivami in travniki. Tu je vas MaČk(5vec, iz nje imaš lep razgled ua vse strani, posebno pa no moravško dolino in na gorenjske gorske velikane. Oglasimo se pri kmetu Titu Strmljanu, ki ga nam opetovano kaže slika v današnjem >Ilustr. Slovencu«! Prijazni Tit nam ne bo samo povedal, kje in kdaj so kopali gomile in kdo je kopal, ampak nas bo povedel tudi k posameznim gomilam, bodisi da so že prekopano ali pa ne, in nam bo povedal, kaj se je našlo na tem kraju, kdo je prekopal ono gomilo itd. Čeprav Šteje mož že 65 let —rojen je leto 1861. — ga boste vendar komaj dohajali, tako urno jo bo mahal pred vami skozi gozd in gosto grmovje. Kako pa so prišli ljudje nn to. da se nahajajo na Vačah (oziroma v bližnji okolici) najdišča Iz predzgodovinske dobe? Kmetie so ob raznih prilikah, kadar so kaj kopali, našli v zemlji velike vrče iz sline, ki so iih potem rabili za shranjevanje žita; izkopali so tudi razne bronaste in železne izdelke, ki so jih potem prodajali za majhen denar kovaču. Pred kakimi KO leti je pa prišel na Vače za učitelja Franc Peruzzi, ki je poprej služboval v Smarjeti na Dolenjskem, kjer so izkopali tudi več predmetov iz predzgodovinske dobe. Nekoč so mu — tako pripoveduje Tit Strmljan — prinesli otroci v šolo neko zapestnico, ki so jo našli pastirji na paši; koze, ki so se paslo po gorskem pobočju, so jo izkopale i/, zemlje. Peruzzi je v zapestnici takoj spoznal predmet iz predzgodovinske dobe in je obvestil o 'eni če ne vodstvu ljubljanskega muzeja, pa gotovo vsaj okrajno glavarstvo v Litiji. Za najdbe na Vačah se je zanimal namreč tudi litijski okrejni glavar Julij p'. Vesteneck. Ta je poslal — kakor poroča knjiga Deschmann-Hoclistetler, Pr&historische Ansiedlungen und Be-griibnissta'ten in Krain, izšla na Dunaju 1879 — leta 1877. deželnemu muzeju v Ljubljani bronaste zapestnice in uhane, ki iih je našel Peruzzi na ženskem kostenjaku v bližini vasi Klenka pri Vačah. Mu/ejski ravnatelj Deschmann ie poslal na'o v maju 1878 preparatoma Schulza kopat v Vače, oziroma v okolico. Schulz ie izkopal več žar (r= vr-čev), v katerih so našli poleg pepela sežganih mr-ličev tudi razne deloma prav dragocene predmete; takratni prebivalci so pač dajali nirivecem v grob razne stvari, ki so bile rajnikom v življenju posebno drage ali o katerih so mislili, da jih mrtveci rabijo tudi v posmrtnem življeniu Ker so bili uspehi lakoj lako lepi, je prišel še isto leio kopat ravnatelj Deschmann sam Kopali so najprej tri dni v juliju 1878, nalo pa od 28. avgusta do 5. oktobra is'ega lela. Bogastvo izkopanin je presegalo vse pričakovanje. Ko je izšla leta 1879 zgoraj omenjena Dcschinanu-Hochstetlerjeva knjiga, so izkopali že 109 predmetov iz brona, 73 iz železa, 6 iz jantara, 4 iz stekla, 26 iz glino, 11 i/ kamna, enega iz slonove kosli in 3 iz jelenovega roga. Najslavnejši predmel, ki se je naše! na Vačah, je pa takozvana »Vaška silula« (= vrč), ki spada danes med največje znamenitosti ljubljanskega muzeja in ki bi je muzej ne prodal zn mnogo desettisoč dinarjev. Tit Strmljan se še dobro spominja dne, ko jo je našel še sedaj živeči posestnik Janez Grilc Bilo je dne 17 januarja 1879, na praznik sv Aniona. Ljudje ta dan praznujejo. Grilc je porabil prosti čas. da je šel malo grebst za izkopavinami, in jo prav kmalu našel plitvo v zemlji dragoceno posodo. Prodal jo je Peruzziju za — 18 goldinarjev. Seveda nista vedela ne Grilc in brezdvomno tudi Pe-rtiz/.i ne, da je bila silula vredna tisočake. O njej se je že mnogo pisalo. Zadnjo razpravo je napisal o njenem mes'u v Zgodovini stare umetnosti prof. dr. Mole v belgrajskem Slarinarju Mole ie prišel v svoji razpravi do zaključka, da je nastala Ia si-tula bržkone proti koncu 5. stoletja ali najpozneje v začetku 4. stoletja pred Kristusom, torej okoli leta 400 pred Kristusom. Ko so po teh najdbah postale Vače znane po vsej Evropi, so prišli tudi tujci kopat v nuše kraje. Poleg ljubljanskega muzeja hrani zelo mnogo Vaških izkopanin dunajski dvorni muzej in knez Ernst Windischgratz. Kakor rečeno, so kopali po gomilah tudi domačini. Vsega skupaj je bilo doslej izkopanih nad 1000 grobov. Mrliče so starodavniki navadno seži-gali, lo redki so grobovi s kos'enjaki. Tit Strmljan vam bo pokazal, kje je izkopal v svojem gozdu velik vtč iz glir.e, v katerem so bile sežgane kosti ih lepa zaponka (fibula), ki jo je prodal Peruzziju za 3 goldinarje. Na drugemkrnju jo izkopal moški ko-stenjak z lepim obročem nad kolenom, kj ga je prodal Schuizu za en goldinar. Strmljan je izkopal med drugim tudi vrč z 12 znpes'nicami oz. obroči za na noge, sulico s hrastovim ročajem, dva bronasta kotla, konja in poleg njega jez-.leca z razbito lobanjo in še dobro ohranjenimi zobmi ild. Naj zadoščal V ljubljanskem muzeju dobiš begalo zbirko predmetov, izkopanih na Vačah. Lepa slika ritmojstra Laesla Benescha; ki jo vidiš tudi v Grudnu na str. 37, ti kaže lego teh predmetov v zemlji ob izkopavanju. Obšla te ho želja, da bi si tudi sam ogleda! kraj, ki je tako znan med znansivenim svetom. Ne bo ti žal izleta. Vače leže tako le]>o proti solncu, da je moral kraj mikati že slarodavnike, da bi se naselili na prostoru, odkoder so videli sovražnika že od daleč, pa naj je prihajal od katerekoli slrani, dočim so ostali sami neopaženi, če je prihajal sovražnik po savski dolini Muzej in Vače skupaj ti bos a dala tudi neprimerno lepSo sliko o dobi, za katero'so najdbe na Vačah važne, nego ti jo more nuditi kralek spis v dnevnem časopisju. In če boš želel, ti bodo v muzeju postregli še z debelimi knjigami, ki so bavijo z raziskovanjem predzgodovinske dobe. V vsaki taki knjigi boš pa našel na odličnem meslu omenjene tudi važne izkopanine na Vačah. «prC^fl Sivi ševro "^J Din 189 - JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča za mcscc junij ccrkvcnim zborom: Foerster A.: Litanije presv. Srca Jezusovega za ljudsko petje. Din G Grum A.: Litanije in odpevi v čast presv. Srcu Jezusovemu za mešani zbor. Din 14. IUadnik Ig.: Op. 63 himne za procesijo na praznik presv. R. T. za mešani ali moški zbor. Din 13 (latinski tekst). — Op. 24. Pauge lingua in 4 himne za procesijo na praznik presv. K. T. za mešani zbor. Dm 10 (latinski tekst). — Op. 57. Antiphonae za procesijo na praznik presv. R. T. za mešani zbor. Din 12 (latinski tekst). Kimovoc dr. Fr.: Oče naš. 12 obhajilnih pesmi za mešani zbor. Part Din 20; gl. po Din G. — Ribar renatus. 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Part. Din 24; gl. po Din 8. (Obsega tudi več himen zn praznik presv. R. T.) Pogačnik I. Slava prosv. Srcu 10. pesmi za mešani zbor. Part. Din 20; gl. po DiD C. Premrl St.: Slava prosv. Evharistiji. 76 evhari-stičnih pesmi za mešani zbor. Pari. Diu 60; gl. po Din 12. — 12 Tantum ergo za mešani zbor. Din 12. Sattner-Horliroitnr: Osem himen za procrsijo sv. R. T. za mešani zbor. Din 20. — la zbirka je prva in edina, ki ima predpisano liturgično slovensko besedilo, ki se poje pri 4 postajali procesije na praznik presv. H. T. NasnanUa Odbor odseka nadzornikov progovn« fdulbe drl železnir UJNZ in B vabi vse zaupnike in člane na širšo sejo ki se vrM v torek dne 17. t, m. ob 11.30 v Prešernovi sobi restavracijo »Novi svet«. Ker jo seja zelo važna je udeležba obvezna. Odbor, :Poslano Na notico v »Slovencu, dne 13. t. m, v Stev. 107 »Tovarna ccmcnta v Zidanem mostu odpovedala delo vsemu uradništvu in delavstvu« daje podpisano ravnateljstvo izjavo, da se je Inšpekcija dela v Ljubljani glasom dopisa z dnem 10. t. m. o sklepu in vzroku odpovedi vstavitve celokupnega obrata obvestila. Tovarna cementa ima veliko množino cementa v svojih skladiščih, m sc bodo naročila tudi nadalje sprejemala in točno izvrševala. Glede odpovedi ravnatelja nam nt nič znano, in tudi ne gre kur enostavno tovarno pustiti na milost in nemilost Prosijo sc vsi naši p. n. poslovni prijatelji, da tudi zanaprej izkažejo svojo naklonjenost domačemu podjetju, posebno, ker smo to leto s cementom preskrbljeni. Ravnateljstvo »ZAGORKA*, d. d. tovarna cementa v Zidanem mostu — ravnatelj M. ROZMAN, Državna razredna loterija. Izžrobani dobitki 12. maja 1927. Efektna banka M. Jaukolc, Ljubljana 12. maja 1927. 0767 410 121 090 543 070 013 174 501 235 107 I 227 111 4б0 375 646 -t.r. 1 885 940 964 207 188 597 415 1959 991 710 (2000) 605 686 211 635 192 887 t 075 528 043 001 600 455 319 313 904 568 067 (2000) 205 787 784 135 j 2292 418 577 552 505 617 700 562 613 200 125 I (2000) 111 808 (2000) 758 (2000) 651 783 472 346 i 447 590 159 (2000) S02 3059 (2000) <162 503 973 316 491 019 730 730 953 581 114 (2000) 037 213 405 718 824 258 988 •159 878 385 4138 874 660 817 444) 173 053 989 683 288 520 314 638 353 658 924 102 295 837 047 406 216 476 433 601 891 116 237 5191 809 710 518 908 362 183 353 081 160 480 217 961 013 538 999 170 552 259 657 022 991 505 807 669 531 6231 840 782 286 700 771 408 944 500 054 925 391 281 250 502 456 518 083 936 473 422 726 "79 7536 470 627 316 905 S17 200 083 883 145 790 497 8514 212 035 156 084 575 613 873 (2000) 858 830 371 902 694 325 407 377 131 010 412 017 688 9652 236 211 255 081 918 055 196 882 779 744 552 517 222 502 198 203 104 387 510 735 364 036 10810 399 650 162 370 (10000) 575 933 959 733 472 348 271 787 403 11085 (2000) 920 100 330 597 578 112 019 319 154 088 00(j 245 343 789 714 778 095 763 144 342 770 873 321 240 806 650 507 167 12888 968 804 890 031 810 261 085 (2000) 113 573 766 625 931 912 599171 893 513 354 13-07 474 763 608 025 809 842 430 305 747 716 443 958 1i9 260 551 883 785 232 853 290 504 706 316 297 945 510 14720 473 792 501 (2000) 736 149 549 596 141 422 015 616 (2000) 296 S04 692 036 095 423 22S 775 131 024 831 335 497 15384 (2000) 406 910 045 463 585 375 014 934 810 742 154 972 019 557 (2000) 590 742 504 404 080 •401 551 058 559 080 330 183 162259 851 818 439 255 168 455 660 551 464 (2010) 521 S53 968 65S 323 134 528 351 262 (2000) 295 733 783 797 708 231 541 035 299 17179 313 021 350 (2000) 917 591 330 758 136 864 (2000) 162 993 822 869 230 (2000) 950 771 090 937 18771 (2000) 750 772 329 18S 719 217 529 986 502 833 620 008 727 19243 805 822 4S7 64S S9S 791 045 989 276 078 751 937 859 301 220 900 351 20501 253 412 490 584 940 256 533 780 734 924 801 947 063 621 772 610 818 103 852 531 683 21002 279 491 790 048 679 292 828 062 207 052 009 570 010 218 912 117 53 513 324 752 22412 317 097 155 670 .150 476 515 496 680 356 744 897 532 589 171 740 094 594 987 597 169 383 561 392 890 958 23035 020 313 231 140 436 080 274 474 531 463 673 018 517 664 982 458 24119 745 95 364 974 701 507 (2000) 143 (2000) 971 137 1 21 (20.000) 630 916 754 220 200 448 276 660 000 429 569 068 062 914 S79 25093 530 051 643 551 186 003 037 153 073 016 384 845 049 360 098 947 653 622 240 26188 334 978 603 980 401 778 066 155 794 926 550 191 197 930 671 932 703 852 755 968 497 914 702 617 001 656 (2000) 226 802 099 055 27370 7G5 070 152 302 148 490 781 173 161 198 412 (2000) 117 132 (2000) 256 389 144 42!) 771 876 2S831 089 452 188 239 853 562 568 221 179 101 681 619 576 737 389 690 839 793 298П4 (20.000) 744 400 049 082 454 709 780 435 354 015 336 463 066 270 291 750 260 694 112 672 096 »>563 770 992 453 917 844 261 987 118 744 952 997 309 411 264 983 331 800 405 31656 024 047 (2000) 005 809 6-13 776 012 736 919 560 936 274 678 387 690 (2000) 961 422 472 '242 519 883 370 920 32072 808 039 682 140 499 651 134 587 737 105 886 148 029 222 978 633 276 891 907 33S24 007 130 28S 028 880 224 399 203 970 005 008 227 304 803 100 001 282 916 82S 964 181 267 379 709 230 462 (2000) 34073 683 322 932 519 881 185 120 863 304 056 8I0 296 004 653 256 788 086 998 404 309 225 687 739 104 630 435 959 985 960 255 793 547 35162 565 698 236 351 929 184 99 1 78 1 875 532 792 733 (2000) 910 459 1 12 139 193 375 821 857 8S5 598 9969 850 067 433 513 872 119 008 (10.000) 971 36076 023 737 314 060 392 945 266 152 (4000) 531 576 012 570 056 378 622 582 722 252 581 37275 243 807 136 616 730 101 389 547 356 454 653 391 asi 750 414 455 4S2 486 617 38660 293 513 402 603 002 172 9"0 815 440 993 212 241 630 531 132 476 S00 492 169 967 380 806 626 415 39947 079 423 830 028 831 717 065 247 552 328 591 393 931 722 315 910 837 144 545 977 740 40283 792 482 816 543 111 231 401 092 (2000) 433 323 389 673 906 872 854 657 622 371 932 090 950 (2000) 030 863 120 005 41255 811 278 4K3 114 153 188 275 918 225 763 589 852 667 234 128 178 (2000) 105 42675 760 507 653 926 073 172 027 177 574 076 779 219 011 (2n0O) 145 915 274 893 818 538 43267 182 199 282 254 292 3-18 945 887 365 468 30« 089 809 580 013 424 202 875 733 690 na 870 777 12000) 309 400 787 111 560 344 498 44469 257 047 369 920 (2000) 160 787 288 641 335 450 351 018 45235 889 646 666 349 703 005 872 863 034 076867 613 572 782 719 796 832 623 260 580 955 058 740 443 46819 735 711 863 095 638 887 602 889 855 653 300 695 077 018 545 (2000)599 313 093 (2000) •17140 (2000) 648 504 618 (2000) 221 697 828 285 472 977 462 353 119 (2000) 453 659 662 580 431 603 016 541 529 988 633 517 130 732 48451 225 428 889 406 823 685 187 183 890 614 766 082 668 851 834 281 423 091 875 895 535 154 704 872 928 930 490 711 452 49019 063 603 071 (2000) 233 448 774 570 487 931 192 304 550 321 284 708 458 195 306 200 906 516 50402 490 013 155 074 074 381 603 829 851 438 212 631 379 284 510 247 671 090 (2000) 388 376 73^ 51143 928 863 646 421 806 086 403 (2000) 379 689 975 389 346 120 021 (2000) 097 355 775 544 073 734 166 842 691 (2000) 794 683 (30.000) 837 996 (2000) 959 401 __ 52485 602 175 763 (2000) 547 711 736 143 270 348 (2000) 379 616 (2000) 754 852 040 162 727 641 674 667 627 591 778 287 53221 269 323 267 213 (2000) 791 924 070 154 912 817 126 597 316 370 301 764 793 925 412 977 54680 391 491 488 724 441 230 611 263 007 586 421 673 826 22-1 699 (2000) 649 810 (2000) 323 512 (2000) 526 368 55340 440 414 315 266 547 206 282 224 351 035 (2000) 774 545 200 929 106 750 321 619 155 978 749 846 046 717 278 291 210 809 56568 809 100 844 093 098 710 (2000) 138 883 565 432 674 263 658 560 238 923 269 321 757 021 762 101 054 242 637 864 648 348 854 524 265 57656 651 911 255 443 (2000) 179 812 432 96o 385 912 283 372 483 907 102 772 951 60 943 58099 335 586 888 757 121 428 013 (2000) 587 (2000) 141 674 (2000) 476 943 846 351 603 357 483 114 564 445 554 451 783 323 036 963 59747 843 507 192 072 512 049 563 481 948 702 335 921 274 „ „„ „ 60531 996 574 671 089 012 556 803 628 168 113 618 824 833 898 614 479 225 587 870 100 494 183 61208 856 626 173 518 743 909 ?55 656 953 754 930 071 079 396 952 970 116 573 692 445 381 62641 430 693 357 743 339 050 611 513 680 783 320 537 716 970 327 987 001 360 384 795 (2000) 333 254 030 63881 424 009 626 024 073 793 510 985 367 816 928 593 879 300 685 549 586 697 688 813 466 514 848 200 530 000 _ 64950 175 401 676 102 715 851 783 113 517 452 (2000) 283 204 805 177 747 471 275 130 217 053 63222 032 311 (2000) 835 (000) 432 709 611 (2000) 008 691 989 248 235 206 852 078 925 877 221 448 195 332 590 ^06 517 66302 980 767 006 713 281 802 133 251 099 936 943 752 250 958 915 67036 937 629 133 644 935 (2000) 281 741 07o 668 472 639 282 675 881 256 564 254 233 128 531 68546 323 517 139 067 120 485 119 339 (2000) 549 590 958 020 367 692 080 363 013 604 312 623 774 221 631 969 588 09686 034 790 7.S5 306 025 397 908 491 143 842 176 376 378 623 440 223 347 510 621 827 295 762 130 806 708 775 746 009 656 940 70876 711 884 268 548 412 610 141 604 608 223 121 424 868 325 058 542 090 71930 492 071 107 178 358 494 253 044 370 796 S52 097 704 987 989 976 257 02-3 484 782 427 968 656 79907 658 108 534 740 400 630 807 137 03o 386 328 552 291 828 178 310 029 276 487 061 502 294 351 871 73469 193 491 034 765 983 869 239 130 683 614 231 026 132 214 820 728 790 413 832 74284 265 700 241 287 107 992 390 718 951 542 068 473 614 106 565 75446 999 554 219 755 S55 063 461 121 325 536 141 831 941 004 192 436 125 876 886 842 526 641 637 638 553 659 354 642 109 76750 888 600 446 296 163 065 735 022 056 784 486 797 896 400 501 455 408 089 130 313 781 700 002 267 440 209 274 77649 123 821 742 032 808 002 046 095 812 886 161 021 463 906 (2000) 815 31Î 879 999 78667 552 948 106 997 922 616 842 160 963 819 (2000) 792 622 331 492 500 563 665 79370 565 588 128 612 372 178 503 394 777 367 764 487 904 791 438 606 435 008 773 800 527 80329 981 906 063 777 096 252 346 220 900 497 614 461 340 482 822 633 271 047 265 219 (2000) 496 585 451 386 541 868 940 81633 516 818 945 250 127 189 378 649 156 (2000) 437 991 202 767 490 476 141 845 992 82505 078 446 820 771 207 628 960 007 054 788 807 660 091 124 (2000) 703 160 178 429 855 499 243 039 420 533 004 868 519 (2000) 83951 065 970 453 776 245 257 843 940 286 028 862 701 560 535 836 633 276 84474 337 011 153 492 336 (2000) 785 772 999 733 034 354 533 288 257 670 992 098 710 271 508 (2000) 86883 248 712 550 472 792 064 488 546 950 212 252 268 176 86921 966 797 380 930 756 480 473 900 188 160 274 808 231 918 937 772 679 055 711 499 155 87469 983 (2000) 322 139 734 (2000) 030 770 104 354 428 129 973 179 495 (2000) 158 714 005 (2000) 561 729 88824 504 573 185 603 708 993 389 432 (2000) 845 300 314 927 294 730 103 322 508 753 299 89830 796 961 603 550 164 855 676 118 865 148 150 987 915 633 408 901 051 361 811 351 838 222 611 965 601 230 484 800 393 (2000) 901 198 950 196 567 90913 738 070 934 622 810 64« 874 628 262 968 494 557 631 702 036 590 351 551 173 158 666 197 563 083 (2000) 782 897 670 • 91842 896 589 (2000) 772 881 372 (2000) 078 559 427 765 060 861 160 176 380 949 869 099 (2000) 332 407 597 326 640 .,* 92215 765 (2000) 126 368 615 664 952 (2000) 225 012 510 542 421 844 726 053 507 290 556 978 670 518 446 283 451 827 922 262 93175 247 952 832 (2000) 027 334 251 360 639 718 (4000) 120 035 925 385 877 617 431 013 94275 400 930 591 329 141 130 268 756 105 166 403 202 199 713 528 771 212 213 273 197 248 064 95430 111 615 988 444 001 033 242 192 670 584 520 888 344 821 373 063 570 697 620 142 96188 620 840 893 497 672 335 208 393 520 496 733 226 837 529 (2000) 679 886 470 488 97442 737 696 283 051 947 281 160 207 246 973 513 970 986 440 722 329 686 98883 353 669 351 512 500 094 835 024 465 056 751 471 ООЗ 881 485 323 234 520 599 152 495 457 596 559 923 99294 369 003 S31 517 950 309 280 946 234 648 716 412 531 799 377 001 685 854 202 680 113 892 100828 048 571 (2000) 334 314 664 171 110 234 076 038 966 353 (2000) 697 230 281 551 913 (2000) 781 425 845 569 101177 777 556 (2000) 557 812 420 157 249 (2000) 951 415 537 101 438 187 155 625 090 153 860 292 728 102490 875 725 555 550 683 593 828 185 539 348 764 003 328 315 873 908 181 671 747 900 103264 463 098 487 147 386 027 249 204 526 137 422 325 038 716 735 (2000) 727 104276 534 589 987 497 102 490 399 974 313 406 932 348 608 964 266 394 950 068 223 035 599 865 190 597 105074 (2000) 494 174 249 850 616 133 015 880 359 198 424 331 476 011 725 090 786 789 114 299 106726 799 (2000) 881 221 956 147 416 608 123 440 016 309 561 173 124 658 791 407 938 845 947 396 105 107864 157 345 287 866 395 652 498 403 149 732 290 976 300 967 760 881 (2000) 329 849 772 108294 604 (200) 216 331 690 272 280 086 873 431 705 552 220 980 888 109 981 034 966 001 648 05S 135 996 969 109324 300 050 535 010 241 166 480 997 112 303 591 624 893 177 164 425 631 039 276 (2000) 504 358 769 381 192 755 388 110091 992 969 515 940 469 063 659 294 630 870 333 489 877 320 428 882 145 026 196 351 (2000) 592 111035 714 968 (2000) 477 124 (4000) 526 012 338 389 (2000) 764 043 604 019 291 818 941 402 010 474 436 272 560 260 112804 279 963 235 650 964 650 964 380 870 606 766 488 412 468 886 480 649 051 920 292 062 778 734 605 113844 650 908 823 293 826 672 084 (2000) 071 806 192 407 (2000) 136 474 161 499 (2000) 263 872 114777 810 707 387 374 362 904 985 182 569 884 010 543 448 763 915 (2000) 251 302 755 800 858 797 977 641 633 115455 098 171 402 478 062 747 983 810 001 592 601 340 216 116522 749 710 035 569 831 263 562 102 553 (2000) 264 723 069 987 773 896 533 595 998 125 740 (2000) 519 117 616 117139 688 (2000) 029 199 556 010 111 567 626 395 342 166 542 105 506 128 168 454 146 172 981 996 603 462 905 607 118405 119 464 839 461 239 631 582 346 829 504 687 584 438 768 722 478 371 118 011 714 935 269 085 564 587 954 889 859 554 119308 087 955 074 959 975 033 162 426 433 719 209 122 378 398 581 972 380 628 877 399 838 574 126 281 891 919 279 104 120733 794 293 975 075 859 719 370 062 811 706 871 808 875 176 077 741 494 (2000) 199 596 121551 (2000) 663 515 134 171 609 492 018 (2000) 110 694 780 619 562 062 695 (2000) 722 661 549 396 122212 146 027 788 312 094 307 222 167 752 185 913 004 578 343 719 209 078 056 523 193 318 870 544 960 747 592 195 803 676 345 123946 758 273 203 580 973 (2000) 046 476 990 000 569 760 351 930 122 757 558 865 827 266 914 804 142 066 719 214 495 427 663 790 286 838 984 294 308 748 451 949 (2000) 124863 839 568 606 670 777 893 467 537 635 815 054 215 771 991 838 200 235 081 055 837 750 597 038 301 SAMOPRODAJA najboljšega pisalnega stroja IVAN LEGAT, mehanik Maribor, Vetrinjska ulica it. 30 Telet. 434 Telef. 434 RESTAVRACIJA IV. SITAR, DOL. TOPLICE. Celodnevna oskrba: Stanovanje in dobra hrana (zajtrk, kosilo in večerja) od 40.— do 45.— Din. V zabavo je na razpolago gostom, ki posedujejo potrebna dovolila, gozdni in ribji lov. - Omnibus pri dopoldanskem in popoldanskem vlaku. — Vsa pojasnila daje: IV. SITAR, DOL, TOPLICE. OGLEJTE SI NANOVO DOŠLE ELEKTRIČNE SVETILKE — LESTENCE — PO IZVANREDNO NIZKIH CENAH SLAVO KOLAR - LJUBLJANA Kraplnske toplice blizu Zagreba, Hrvatska, 42" C termalna voda ln blato, zdravi roumo, protln, lêlas, ženske bolezni Itd. V pred-ln posezonl znatni popusti od rednib sezonskih cen, osobito Bpecilalnl aranžmanl za 20 dnevuo bivanje za pavšalno ceno Din 1280- , (stan, kopelj, oskrba, vse pristojbine ln zdravnik). Začetek sezone 16. aprila. Podrobna pojasnila ln prospekte daje kopallš. uprava. IS letno jisli Svetovno znani na] boljši šivalni stroj j edino le Stoewe za rodbinsko In obrtn rabo. ZALOGA ŠEIENBURGOVA ULICA 6/1 Telefo n štev 980. Kadar milno rabite lepo pregledno, po lastni želji črtano POSfOVNO KNJIGO Vam najbolje postreže: A. iMilït цађцапа *rior;ansho ul. 14. knjigoveznica In Crenfnlca poslovnih kniiâ Nsroiaite «Slovenca* I Častit, župnim uradom se priporoča za izdelovanje cerkvenega orodja in posode, kakor tudi za splošna cerkvena popravda, Zlatenje v ognju, galvanično srebrenje, ponik'anje, bakrenje. Cene nizke in solidnel AUG. MEGUŠAR Karlovska cesta 2 (delavnica na dvorišču). Med. imiv. dr. V. Stacul špecijalist za otroške bolezni ordirtira od 11 — 12 in od 2 — i v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2 Hiša „Evropa" 4IZVRSUJE TOČNO ENOBARVNE/ \lN VEČBARVNE FOTOT1PIJE/ vAUTOTl PIJE»KOMBiN RANE/ JTLIlEJE ZA N.AVADEN/ \IN NAJFINEJŠI PAPIR vKLIfEJE PO RISBAH 4PERORIS!H IN Ш-4KAH*RO&OPISIH JF0T06RAFIJAH ZA RAZGLEDNICE* DALJE vREKLAM« iVINJETE/ vf LI KE/ vITD»/ M 3 j NOVO ! PREPRIČAJTE SE ! NOVO ! I Znižane cene! Kdor hoče kupiti moderno in so-. lidno izdelano РПМ|^Т\/П na' s' no" 'raznovrstno Г UÏ1I3 I «U Vo zalogo pri jEgidiju in Karlu Erjavec, Brod j (poleg tacenskega mostu, Št. Vid nad Ljubljano.) ■ Ogled tudi ob nedeljah. — Za delo se jamčil (Daje se tudi na obroke.) POZOR! POZOR! OKAZiJSKE CENE! ELEKTR. KUHALNI APARATI, LONČKI, SAMOVARJI IN ČAJNE ROČKE SLAVO KOLAR - LJUBLJANA r Človek i Woirt. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo. ZANESLJIVO vratarico ali vratarja, ki se dobro spozna v vrtnih delih — sprejme Kolinska tovarna v Ljubljani. - Naturalno stanovanje v tovarni. Deklica НвкЉ veselje Ho otrok, dobi mesto pri g. Veri Aliačič v Tržiču. " 3758 Sprejmem pekovskega vajenca. Prednost imajo dečki siromašnih staršev. Oskrba v hiši. - Koprivec, Vel. Lašče, Dolenjsko. 3786 2 kovaška učenca poštena in zdrava, s stanovanjem in hrano v hiši, takoj sprejmem. - Anton Čelik, kovaški mojster — Radohova vas 27, p. Št. Vid pri Stični. 3760 Posestvo :er%°0t ljali ob okrajni cesti. Poslopje jc krito z opeko iu je v prav dobrem stanju, njive jako pripravne tudi za hmelj. - Naslov pove uprava lista pod št. 3762. naprodaj njiva v šentpeterskem predmestju. Naslov v upravi ' »Slovenca« pod št. 3809. Naprodaj je skoraj nova zidana hiša ob cesti. Okrog nekaj obdelan, sveta. Priprav-( na jc za vpokojcnca ali risar, mojster itd., s po- 1 rokodelca. — Poizve se: močjo tehn. študij na âo- j Brezje 30, pošta Dob pri mu (Fernstudien! — vse ! Domžalah. 3804 smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycée Industriel, Rue Enseignement, 37. Liège, Belgi i/.vriit ic.io Pletilni stroji patent »Ideal« do sedaj neprekosljivi. šival, stroji za pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši. FRAN KOS, L'ab-Ijana, Židovska ulica 5 modroce, posteljne mreže, želez. posMie (zložljive), otomanc, divanc in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU PADOVANU, tapetniku, Krekov trg St. 7 (poleg Mestnega dccna). V Mariboru je najugodnejši nakupi galanterije, drobnarij« ln parfumerije, vrvarskih in plctarskih izdelkov — n» drobno in ua debelo pri drago rosina Vetrinjska ulica itev. 26 Damski slamniki sc sprejemajo v preobll« kovanje po najnovejši fa-zoni. Prodajajo se novi od 50 Din naprej — To-■ -i 4;ko*- Alojzij ÈKRABAR — DomlaU. ANTON FUCHS, ktcparslvo, Križevnišk« ulica St. 6 — Ljubljana. Izvrševanje lcsnocement« nih streh, kritje z lepljenim papirjem, napeljava strelovodov тмтШк trgovina]! dežnikov ljubiILjana flv ~ # - 4ĆS ^ o* - K r 'J!_ Jedilnica, elegantna, masivna, črno poliiirana — 7eJo ceno naprodaj. — Andlovic, Domobranska :esta 23 (na Poljanah). Prodam raznovrstne ledne omare izvršim jih tudi po posebnem naročilu kupca. S. Praprotr.ik, Jenkova 7 Motorno kolo BSA, malo rabljeno, se pïoda. ŠoSterič, Petan in Erker, Ljubljana, Reslje-va ccsta št. 20. 3802 bonboni - ~~ trgovina prvovrstna, vpeljana, v večjem mestu, naprodaj tudi z hišo. Naslov na: »MARSTAN«, Maribor. -Mamice! m 30 otroSI;ih vozičkov raz-nil1 vzorc0v "se prav poce-ni razproda v tovarni „TRIBUNA", Ljubljana, Karlovska c. 4. šivalni stroj dobro ohranjen - proda Gustav Pečnik, Stožice St. 47 p. Ljubljani. Nr. ogled pri Adolf Hostnik, Jcrnejeva ulica, Šiška. ŠTEDILNIK za vzidanje, dobro ohranjen, kupim. - Ponudbe s ccno upravi pod št. 3659. okrogel, od 35 cm sred. premera in od 2 m dolžine navzgor, Ia,, kupi več Vagonov tvrdka al. neudaue^. izvoz lesa, Gor. Radg.ua. HLODE hrastove in smrekove kupuje parna žaija V.SCAGNETTI, Ljubljana Vsal lotuo po najvišjih cenah Cerne, luvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 odda. se pri g. FR. ЈЛГ- s e — Poizve KOMANU, Mirje Stev. 6. Dve dobro ohranjeni neîlîiPÏ sta naprodaj, -Uničil J Maribor, Bet- navska ccsta 18, vrata 4. Ječmen za krmo dobite po 200 D za 100 kg, dokler zaloga traja, pri FRAN POGAČ. NEKU - Ljubljana, Dunajska cesta 36. 3792 Kočija, dira, slamoreznica in PLINSKI MOTOR - 6 KS, se ugodno proda. - Pojasnila: Ivan N. Adamič, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 31. 3791 registrirna, dobro ohranjena, sc kupi. Tastatura 9999.90. - Cenj. ponudbe na Poštni predal 85. g. Fr. Gorjanca v Kranju, upravi lista pod St. 3784. 8 fWÂS 9 M lekarno, ki sc na novo ustanovi, LUÎl\ML,I in še dva trgovska lokala, se oddajo v najem v novi občinski hiši v Gornji Radgoni predvidoma s I. oktobrom 1927. — Lokali odgovarjajo najmodernejšim zahtevam in leže na najbolj prometnem mostu trga. Stanovanja so na raz-poiago. Interesenti naj si ogledaio lokale osebno. Pojasnila daje: Ž«t>*nstvo trga Gornja Radgona. SENO- prvovrstno, sladko, vsako množino, proda graSčina Žerjavgrad - p. Dol pri Ljubljani. 3611 Dva čevljarska stro^ malo rabljena, prodam. IVAN TAJČ, čevljar — Kamnik 81._3686 Puii in poiice dobro ohranjene, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 374V CJin j za dolenje testa W II iïj ugodno prodam. - Jezcršek, parna pekarna, Moste. 3746 po en •a g o n orehovih, in ielScvih, in vagon smre. ltovih DESK Ugodno naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3750 JTRMPILJE Elektrotehnično podjetje Jože P/iai kež JESENICE 54, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela, dobile po najnižjih cenah pri PRELOGU; LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4. parska dela itd. Kle-pri novih zgradbah kakor tudi vsa popravila solidno in najceneje. Proračunil е&зшшшЕ ш иккишше uftla.šu'iem. popravljam strokovno In ceno! Tudi potujem: Naročajte po dopisnici r.a G. Juràsek, Ljubljano Woliova nllen 12 Prciuoš. drva, fcofos, oglie Ilirija, trg 8. Kraljn Petra Tel. 2820. prlroroćo naiboi)£e i fiouricp, pat-liturr, strun«, iole In vs« pclrcijiflre mt^as^TiJb, ^iasbii] Odlikovan nn par.àk tailla. Cen4i< IrnrsUo. Sudnićta ulica 5/10 dobavlja dvokolesa, dele za dvokolesa, pnnumati-ke, Šivalno stroje, pra mof one, gramofonske plo-к£ч 1er noKomclnu Joge po najnižji ceni. Mehaniki itobe popust. Zahtevajte veliki ilustrovûiii brezple^nl kct-.log ter pošljite marko za 3'— Din za poštnino. "»« Dvokolesa i v ceni zelo padla. Pneumatika Michelin, Dunlop. Ceniki franko — prodaja nn obroke. F. BATJEL, Ljubljana, Karlovska cestn 4. Mostne tehtnice in druge popravlja strokovno, precizno in najceneje Lovro ROZMAN, spac. delavnica tehtnic, Ljubljaja, Križevniška ul. Vsak »Kolesar« dobi lahko 80 Din nagrade dnevno. Pišite inf priložite znamko 2 Din. Poštui predal 29, Orraoi. UGODNE novogradnje tudi nazidavo in druge adaptacije, v heraklitu ali običajnem gradbenem materialu — prevzame novoorganlzir. gradbeni oddelek »MARSTAN. — Maribor, Koroška c. 10-L ПТТГ za Din 50.— v Maribora dobite pri loteriji »Dom ubogih«. Srečke v trafikah in zadružni pisarni, Koroška cesla 10, I. nad. Sprejemajo se popravila škafov čekrov Ln vsa v to stroko spadajoča dela. Pridem tudi na dom iskat. — Vodnikova ccsta 25; Ljubljana 7. Po dinarju DO HIŠE Kred. in stavbne zadruge »Mojmir", Maribor, Koroška cesta 10-L, organizira poseb. sistem šted-ljivosti za splošno gradb. akcijo. — (Vprašanja z znamko!) Inserirajte v , Slovencu'! Olhinij' Zdravniški zali EJULcJi vod (Anstalt) dr. Pcčiiik-a za pljučne bolezni, na gori Janina, občina Sečovo, p. Rogaška Slatina Prospekt 3 dinarje. 3314 ............... _ îllJCWOjjènJû I TURŠKE IM VUEKAN Prodaja voza. Podpisana komanda bo 30. maja t. 1. predpoldnc na svojem dvorišču prodala licitiicijskim potom 1 rabljen osebni voz. — Pogoje in zaradi ogleda voza se lahko poizve t"-kai v pisarni. Bleiweisova cestn št. 3, i. nadstropje, dnevno med urad. urami-— E. Г.г. 5143 - Komanda 8. žandartneriinlKcgn puha v Lhbljani, 13. maja 192V. i! so prvovrstne, vsak komad garantiran, dobijo se v trgovini železnine Ivan Koražija, Maribor ЦЧ Aleksandrova cesta 42 in Meijska cesta 1 aa *************************'*• **** Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prežalostno vest, da nas je naš iskreno ljubljeni, predragi soprog, najboljši oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod železn. revident v pok. in načelnik skladišča danes v rani uri zjutraj nenadoma zapustil. Pogreb neprežaljenega se vrši v ponedeljek 16. t. m. ob 4. uri popoldne od doma žalosti Prisojna ulica 1, na pokopališče k Sv, Križu. V Ljubljani 14. maja 1927. Globoko žalujoči ostali. S. K. ILIRIJA naznanja žalostno vest, da je njen večletni podpredsednik in ustanovni član, gospod revident državne žcleznice v pokoju nenadoma preminul. — Pokojnika spremimo v ponedeljek, dne 16. maja ob Štirih popoldne iz Prisojne ulice štev. 1 na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. maja 1927. en ••r-vfčN Vsem, ki so nam ob smrti nagega dobrega očeta, gospoda izrazili sožalje, pokojnika spremili na njegovi zadnii poti, mu poklonili cvetja ali drugače z nami sočustvovali v teh težkih dnevih, izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 14. maja 1927. ži*B«j©o ©sîais. Ш ШШШШ Potrti vsled prebridko izgube nadvse preljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica in svaka, gospoda sc najsrčneje zahvaljucmo vsem, ki so nam ob času bolezni in smrti na kakršenkoli način pomagali. Nepozabno pa nam ostane v spominu nepričakovana opora, ki nam jo je nudilo ravnateljstvo tvornice »Jugctanino s svojim uradništvom in delavstvom. Iskrena hvala prečastiti duhovščini in požarni brambi za polno-Stevdno spremstvo, darovalcem krasnih vencev in cvetja, in vsem, ki so preljubljenega spremljali na zadnji poti. Sevnica, drfe 12. maja 1927. Žalujoče obitelji: Tomac, Hoppe, Cotič. 1ИЖ1Ш CeneiSe kot pri RA Z P ROD A J AH se dobi vsakovrstno manu/ahturno blago samo pri /. TRPIN, MARIBOR, Ohomtrg шо. n. Za potovalno sezono priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi, vseh vrst in tudi v vseh cenah IVAN KRAVOS - MARIBOR. Specialni kovčki in torbice za potnike in vzorce se izgotove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu Stev, 6. t Ivan Zakotmk LJubljana, Dunajska cesta 46. mestni tesarski mojster Tel. 379. Vsakovrstna tesarska dela kakor moderne ioseno stavbe, ostrešja hiš, vile, tovarue, cerkve in zvoniki, stropi, razna tla, stopnjice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov, mlinov PARNA ZAGA TOVARNA FURNIR J/ Znižane ceuo in največje skladišče dvokoles motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo emajli-ranje iu poniklanje dvokoles. otroških vozičkov šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Ceniki franko. TI?JB?!1V/Ï" ï. lî. t. tovarna dvokoles in otroš. vozičkov. LJubljana. Karloveka 4. јГ^^^-ТЛЧ&Т!*!! ^^Р^Ж^ 'v Tvrdka Osvcïu«! Ljubljana. * Љ v V » Pred Skotijo 15 naznanja spoštovanemu ob- činstvu, da C-lvort fîp.ft J4. maja S. Î. svojo na novo urejeno trgovino z galanterijskim ira kratkim blagom, šolskimi potrebščinami, papirjem, krtačami i. t. d.. \ï. • čižt"iB ДаЗ ter se za cenjeni obisk najtopieje priporoča. — Istotaui je ua prodaj 20 praz dh Postrežba ločna! zabojev. Cene soMdnel i—■ pnii 1шинмии ii in i миамджтагагииии—шн i lil' «шммив ГЧ'. ммпхжши ■T! î?t! ■■ ..... 2 «r| SR a d I Občina Ruše razpisuje ofertno licitacijo za zgradbo enonadstropne шгпт in stanovanjske hiše v Rušah, — Pismene, pravilno kolkovane in zapečatene ponudbe je oddati v občinski pisarni do 10, ure dne 22. maja 1927, Proračuni, načrti ter stavbni pogoji so proti plačilu 100 Din na razpolago v obč. pisarni od 17. maja t. 1. naprej. Županstvo v Rušah, 10. maja 1927. Župan: Ivan Ravnjak, d. «1. Inž. Kopista, Dubsky m ICrsiić iuornica cgledo; in brušenega slekla tiubiiana Vil Medvedova ulica 38, telefon ;43 Zagreb. Ucograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno stoklo, maštnsko steklo S—0 mm. ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne š:pe. izbočene, plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala. ♦♦»♦«♦«♦♦♦♦♦J i«•♦ Kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški огетоа vseli vrst. Koks livarniški, plavžarski in plinski. BrlkeSe. Prometni zauDd za premog û. d. y Ljubljani, Miklošičeva 15/1. »♦»»♦♦ »♦♦>♦♦♦»»« »»>»»♦»»« »»o »♦«■♦-»♦♦»♦^■♦♦^^♦♦»»»»♦♦t »»o »«»»»t»»♦»♦<■»«< ШШШ тФ. Gospodarska poslovalnica direkcije drž. želez, v Ljubljani naznanja, da je preminul načelnik njenega živil, skladišča v Ljubljani, gospod Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani naznanja tužno vest, da je njega dolgoletni in zaslužni predsednik, gospod Pogreb vestnega uradnika bo v pondeljek, dne 16. maja 1927 ob 4 uri popoldne od hiše, Prisojna ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Križu. Zaslužnemu pokojniku ohranimo trajen spomin! v soboto zjutraj nenadoma za večno zaspal. K večnemu počitku ga bomo spremljali v pondeljek, dne 16. maja 1927, ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Prisojna ulica stev. 1. Ljubljana, dne 14. maja 1927. Odbor. MWW.IJMW.WÎMÏ* i >♦ ♦♦♦♦♦o Mestni pogrebni lavcxl v Ljubljani шрпа Ob prerani smrti našega brata, ozir. strica, prečastitega gospoda stolnega kanonika, škof. konzist. svetnika, arhidiakona itd. izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nas v času njegove bolezni in smrli tolažili in z nami sočustvovali ter pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Predvsem iskrena zahvala g. stolnemu dekanu Ign. Nadrabu za vodstvo pogreba, dalje stolnemu kapitelju ljubljanskemu, zastopnikom mariborskega in novomeškega kapitelja, zastopniku vel. župana, oblast, predsedniku, zastopniku ljubljanskega mesta, velečasliti duhovščini, predstavnikom uradov, krščanskemu in narodnemu ženstvu, predvsem društvu Jozefišče in njegovi predsednici dvorni dami ge. Franji dr. Tavčarjevi, gg. bogoslovccm in glasb, društvu »Ljubljana« za ganljive žalostinke, zastopnikom dobrodelnih, gospodarskih in prosvetnih društev, vsem darovalcem vencev in vsem prijateljem in znancem pokojnega. V imenu sorodnikov: FRANC ČEKAL. Ш1Ш TOPLICE Piti BREŽICAH železniška postaja Brežice ali Dobova. Ra-dioterma do +52° C. proti revmi, iechiae, ženskim boleznim itd. — l/.borni uspehi I — Sezona od l'5. maja do 30. septembra. — V predsezonl do 30. junija popust. - Oskrba prvovrstna, zdravnik stalno v kopališču. Dr. Schaelerja Epllepsan proti ,1 2e 15 let najbolje uveden. Dnevno prihajajo priznanja. Pobližja pojasnila daje in pošilja lekarna sv. Štefana, Mr. M. Fišter, Osijek III. ШШ ^ тл vtfi ' A ■■■'• HH мт Velečastiti duhovščini, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je gospod Franc Planine župnik pri Sv. Bolfcnku na Kogu po daljši, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 54. letu starosti danes mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v torek 11. t. m. ob 10 dopoldne. Sv. Bolienk na Kogu, dne 14. maja 1927. Za dekanijsko duhovščino: Horvat, dekan. Sven Elvestad: 34 Mož, ki je oropal mesto, Dočim je govoril Asbjorn Krag s stražnikom, se je bavil zdravnik s spečimi. Po nasvetu policijskega načelnika se je odločil, da bo zbudil najprej enega izmed uradnikov. Nekaj minut je uradnik glasno ječal, nato je odprl očL Zmedeno je pogledoval okoli sebe. Končno se je skušal zbrati. Dvignil se je, zakrilil z rokami predse, nato pa spet omahnil nazaj. Zdravnik ga je začel znova obujati in po dveh minutah je prišel uradnik toliko k zavesti, da je mogel spregovoriti: »Izpregledal sem ga ...« Krag je razumel, kaj je uradnik hotel povedati. VI. Četudi nerad, si je moral Asbjorn Krag vendar priznati, da ga jo nesramno ukan il najbol j drzen slepar, kar jih je le kdaj poznal. Brez vsake vrednosti se pa stvar vendarle ni iztekla: saj je prijel glavnega glavarjevega pomočnika, malega živahnega Laha, in njegovega tovariša, rdečelasega nalakarja. Načelnik je vprašal Kraga, ali ne želi morda zaslišatl ujetega sleparja, kar je bilo detektivu prav po volji. Rad bi zvedel nekatere podrobnosti. Čim se je slepar umil, tako da je njegovo lice zadobilo spet pravi izraz, so ga odvedli pred Kraga. Bil je srednjevelik mož pri tridesetih letih. Takoj se je videlo, da je doma na jugu. Črne, spreminjajoče se oči v nemirnem obrazu. Nasproti načelniku in drugim uradnikom se je obnašal z izbrano vljudnostjo. Čudno samozavesten, skoro zmagoslaven smehljaj se mu jo odražal z lica, ko je dolgo motril Asbjorn Kraga. Detektiva je obšla misel: Zakaj je tnko razigran! Saj čepi vendar v pasti in pričakovati more vsak hip, da bodo prijeli tudi glavarja tolpe. Ta emehliaj jo na nekaj ineril... Krag je neugodno čutil, da bi mogla slediti zanj še nova razočaranja. Kakor sploh ta za- deva ni sličila nobeni drugi, s katero je le kdaj imel opraviti. Nekaj tujega je tičalo v njej, nekaj čudnega, divjega. Zdelo se mu je, kakor bi se meril z rokoborci in ne z zločinci. Slepar je povedal svoje ime: Giovanni Ferro, rojen 1884 v Milanu. Po poklicu kovač za umetnine. Asbjorn Krag ga je prijel za besedo. »Kovač za umetnine?« je vprašal. »To je zelo obsežen pojem. Za kateri del obrti ste se posebno zanimali?« »Za vse, kar se imenuje umetnina,« je odvrnil Lah. Železne ograje, okraski, umetna vrata.. л »ln ključavnice?« je vprašal Krag. Mož je dvignil obrvi: »Samo ob sebi jo umevno, da mi v moji obrti ni ničesar neznano.« »Od kdaj se ne bavite več s svojo lepo obrtjo?« »Nikoli je nisem popolnoma opustil.« »Toda v zadnjem času ste se poprijeli drugega, bolj plodonosnega dela.« »Ne izražate se povsem pravilno,« je odgovoril Lah in so nenadoma zresnil, kakor bi mu bilo mnogo na tem, da bi bile njegove izjave popolnoma točne. »Kako bi se želeli izrazili vi sami?« je vprašal Krag. »Dejal bi rajši, da som se poprijel bolj zanimivega pola.« »To se pravi: šil ste med zločince.« Slepar je pomilovalno zmignil z ratneni. »Vidim,« je rekel, »da sem prišel daleč na sever.« »Kako to?« »Priimki niso tu več tako gibki kakor v velikih omikanih deželah. Nisem zločinec, in vendar sem.« »To se glasi zagonetno. Ali ae ne bi hoteli izraziti bolj jasno?« Lah je malo pomislil. Naposled je našel, kakor se je zdelo, pravi izraz za svoje misli. »Za primer bom navedel tatvino pri gospodu policijskem načelniku,« je dejal. »Tedaj priznavate to latvino?« je vprašal Krog. »Das« je odvrnil Ferro. »Priznavam tatvino izključno samo zato, ker bi vam rad na tem primeru pokazal, kaj menim.« »Zelo dobrohoten gospod ste.« »Že mogoče. Uvideli boste, da je bila prav ta tatvina izredno drzna. Reklo se je, iti naravnost levu v žrelo. Na kaj bolj nevarnega in drznega se sploh nismo mogli spomniti. Zares, lažje bi oropali Narodno banko, kakor pa odpeljali vse načelnikovo pohištvo. In dalje morate priznati, da so bile ugodnosti, ki bi ijh utegnili s to tatvino doseči, zelo skromne v primeri z nevarnostjo, ki smo ji šli nasproti. Dalje smo vedeli, da nam tatvina no bo nič koristila, kajti pohištva niti prodati nismo mogli niti ga spraviti iz mesta. Pazite na vse to. Kradli smo na najbolj brezupen in nevaren način, kakršnega se le more domisliti človeški um in vendar brez upa na kakšno gospodarsko ugodnost. Okradli smo policijskega načelnika samega. Res je to zločin, vendar pa morate priznati, da zločin neke posebne vrste. Drugačno, južno in bolj gibko pojmovanje bi našlo za ta čin lepši in primernejši izraz.« Krag se je nasmehnil. »Dopovedati nam torej hočete, da je bila tatvina neke vrste zabava. Izvršili ste jo zaradi draži in nasprotja, morda tudi zaradi spremembe.« Lah se je zamislil: »Težko je, kar tako na hitro opredeliti razloge, ki so nas vodili. Reči smem samo toliko, da zločinski nameni v navadnem pomenu besede, za nas niso bilj merodajni. Dober pesnik bi zainoge! morda vzroke tako podati, da bi bila zadeva razumljiva. Odličen dušeslovec in umetnik.« Policijski načelnik, ki je poslušal razgovor, je zamišljeno zmajal z glavo. »Pretvarja se,« je dejal potiho. »Dosegel bi rad, da bi ga poslali v umobolnico, odkoder bi mogel lažje uiti. To je jasno.« Lah je liilro posegel vmes: »Prestregel sem samo eno besedo: pritvarjati. Dragi gospodje, o tem no more biti niti govora. Ne pritvarjam se, žali me žc, kdor jemlje kaj takega samo v misel. Zdrav sem tako ko vi, gospodje. Trditi bi celo smel, da sem v nekom oziru bolj pameten ko vi. Ako me bo kdo v bodoče še na tak način žalil, bi se utegnilo zgoditi, da na vprašanja niti ne bom več odgovarjal.< 111=111: o — P" S > ° P s. S • * P 8 EL P- I P s M » « - 3 il y p Cl a t/i w o * 'Z ?°p I 3 « § 111=111= se dobé vedno po konkurenčnih cenah pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA *ELENBUS?« SVETUJEMO VAM naročite PUCH-KOLO ki le najboljše! Dobi se po sotšdni ceni in tudé na obroke ie pri tvrdki IGN. V O K, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica štev. 7 Na podlagi sklepa okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 3. maja 1927, opr. št. S 1/26/286, se izvrSi prodaja iz proste roke vsega v konkurzno maso »Elektrarne Zagradec, družbe z omejeno zavezo v Višnji gori«, spadajočega premoženja. Proda se električna centrala v Zagradcu z vodno silo na Krki, j vsemi stroji in daljnovodi. Izvedeniško sodno ugotovljena vrednost 2,083.000 dinarjev. Kupci se poživljajo, da vlože pismene ponudbe v pisarni konkurznega upravitelja DR. JOSIPA REŽEKA, odvetnika v Novem mestu, najkasneje do 10. junija 1927, kjer so natančni pogoji in vsi ostali podatki na razpolago. Kupci so vezani na stavljene ponudbe do 1. julija 1927. Novo mesto, dne 12. maja 1927. Konkurzni upravitelj: Dr. Josip Režek 1. r. bode izgledala zopet kakor IlOVd, ako jo pustite hemlCno Čistili v tovarni LJUBLJANA Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Šelenburgova ul. 3. Plislranle V najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Barvonte Obleft. V različnih barvah. Cenovnik brezplačno! Cenovnik brezplačno! (Parizer) za izvoz lesa s Fordson-traktor-jem, kupimo. Dobro ohranjene vozove г najmanjšo tovorno težo od 6000 kg in vsaj 10 cm širokimi platišči blagovolite ponu- EFEKTNA LOTERIJA INVALIDSKEGA DOMA TRBOVLJE, nudi mnogo krasnih dobitkov, glavni enonadstropna hiša, ki se lahko zadene z malenkostjo enega kovača ali 10 Din. 10 cm širokimi platišči blagovolite ponuditi na UPRAVO GRAŠČINE SNEŽNIK, p. Staritrg — Rakek. KUPUJTE POVSOD LE DOMAČO KOSO je vendarle svetovnoslavna izredno zdravilna voda proti reamatizmu in tšlasu, Želodčnim in Črevesnim boleznim 1er m nego ran dobiva se zopet v vsaki lekarni in drogerijL Skladišče za grosiste: Isis d. d. Ljubljana. ЈВшШтШшШшш? Najnovejša klaviatura Najboljše glasovne plošče Najboljši okovi Ponikljano in na roke slikano Najmočnejši glas Nemški modeli Kranjski modeli Kromatični modeli od 12 do 120 basov Vseh vrst klavirne harmonike strriahau , МЛ2 . Strokovnjaki so si edini v tem, da so WECH" Ш1 M in aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva in trgovec prodaja samo U/nck-a. Tovarniška zaloga: Ljubljana, Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fructus. — — Znatno znižane cene.-- Na tisoče zahvalnih pisem Vaših rojakov iz vseh dežel sveta. KBssenfurt №fiovec), Austria ^g^^^isissa^F obvezo in spregle-sššjfgjgl t» Ш dajte vendar enkrat, јГ da je samo Vaš do-t&Sj&ŠŠP^ d biček, ako še danes Чр^г^*"^ j kupite dopisnico za 50 Para in pišete takoj po vzorce od eukna in kamgarna za moške obleke, razne volne za damske obleke, belega in pisanega platna, cefira, kretona in sploh vse mauufak-ture na veletrgovino П. Stermecki, Celje št. IS kjer je izbira velikanska, kvaliteta izborna in cene čudovito nizke. Naročila čez Din 500 poštnine prosto. Glavni katalog Din 15 Glavni katalog Din 15 turiste priporoča tvrdka Najboljši in najekonomičnejši jz znanih čeških tvornic Skodovih Zavodom v Pizrsju se nahajajo v velikosti lUKS do 30KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Civ. inž. M. A. Štefei, Ljubljana Šelenburgova 7 Telefon 2966 OD SENATA SLOB, I KRALJ. GRADA S O M B O R A. Gradski senat Slob. i kr. grada Som-bora pod br. 10.361—adm. 1927 razpisao je javnu ofertalnu licitaciju na dan 31. maja 1927. god. u 11. časova pre podne u malo) dvorani gradske kuće za nabavku jednog Diesel-motora od 26—27 KS za gradsku elektr. centrala u Somobru. Opšti i specijalni uslovi licitacije mogu se videti svakog radnog dana za vreme zvaničnih časova u kancelariji Grad. Gradj. Odelka u Somboru. Ponudaci ostaju u obavezi do konač-nog orlobrenja ponudbe od viših vlasti. Gradski senat pridržava sebi pravo, da od prispelih ponuda onu ponudu primi, koju nade da je po grad najpovoljnija. S o m b o r , 5. maja 1927. god. Dr. D jura Nikolić s. r., gradonačelnik. Kralj. anfilešha parobroflna Sinila ROYAL ПМ1 LIME za JUŽNO AMERIKO »razllllo - Uruâuau - ДгбеиПшЈо ln ШШО en k LE-PERU. nformacljc sp dobe brezplačno pri zastopniku LJUBLJANA. Holodvorsha ulica 26. ružna gospoclarslco. ijanlco, d. d. Brzo av. naslov: Gospobanka Ljubljana, MilkloŠIcevcl cesto lO Telefon st.2057,2470 n 2979 Račun poštno ček. urada št. 11.943 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, âibenik. Ekspozitura: Bled Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000 - Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja valut in deviz, v'oge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami. Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Prodaja srečk Državne razredne loterije. Za Jugoslovansko tiskamo v Liublj∋ Karol Cet Izdajatelj: dr, Fr, Kulovec. Urednik: Franc TerietflaT.