'osmimi pUStM B |ufovU\
L. VM K (nJ«trog
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it S122, 8123, 8124 8126, 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 8492 is 24S2. Podružnica Maribor: Aleksandrova eesta št 13. — Telefon St 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št * — Telefon št 190. Podložni«? Jesenice: pri kolodvoru «. 100.
Podružnica Koto mesto: Ljubljanska
eesta it 42. podružnica Trbovlje: ▼ HM dr. Baum-gartnerja.
141 «T
Ljubljana ±L JmdJa H95i
Cena 2 Dir
Ponedeljska Izdaja
Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča m posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din, po raznašalcih do-i stavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2568). Celje: Kocenova uL 3. Telefon št 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p« tarifu.
Panait IstratI - zavrnjen v Postojni -
biva v Ljubljani
Neprijeten doživlja] slovitega pisatelja na obmejni postaji
Ker ie v seznama protifašističnih pisateljev, ne sme potovati skozi Italijo v Pariz -nrfisL« onst v urednlStvn ..Jutra" - Zanimive izjave mnogo izkušenega književnika
Bdličen gost v uredništvu „Jutra«
nn, slišal, da .je »Jutro« eden glavmih dnevnikov v Jugoslaviji, vodilen pa v Sloveniji... Nu, in sedaj se še kaj po-
Ljubljana, 21. junija. »Jutra« je danes popoldne
"dobila odličnega gosta in to po prav čudnem, a zelo značilnem naključju. Okrog pol 16. je iz hotela »Union« telefoniral redakciji najprej v slabi nem-Scini in nato v lagodni fraucoscmi neki gospod, ki je kratko pojasnil da m želel priti v stik z »Jutrom«, ker se mm ie na poti iz Bukarešte, odkoder je bil namenjen v Pariz, primerilo na lta-■ ji iynski obmejni postaji v Postojni ne-Jiubo presenečenje: zavrnili so ga nazaj v Jugoslavijo, ker mu iz neznanm ■razlogov kratkomalo ne pustijo odpotovati preko Italije.
Dobre četrt ure nato je poseta redak-cijo zanimiv gost srednjih let, vitke postave, z velikimi črno obrobljenimi naočniki. izrazitega ostro nagubanega raza, že lahno meiiranrh gostih las. V Pila prikupnem, naravnost domačnostmi em nastopu, kakor da je enkrat zopet pri svojih, se je predstavil kot:
—	Pisatelj Panait IstratL — Morda me poznate po imenu? je skromno pripomnil.	.«
—	0, posebna čast nam je, gospod Istrati! Izvolite! — im posadili srno ga 7 j mizo v arhivski sobi, kjer se ob nedeljah vrši dežurna telefonska služba.
In kakor da smo zares že sitari znanci. smo z umnim paberkovanjem francoščine, pa tudi drugih pomožnih jezikov razvezali pogovor, ki bi ne samo med uredniki, ali celo književniku temveč tudi med drugimi radovedneži gotovo našel mogo vztrajnih poslusalcev.
Iz Postojne — rettmr
Panait Istrati je pisec evropskega slovesa, avtor mnogih knjig, prevedenih v razne jezike. Tudi Slovenci ga poznamo po izvrstnih prevodih dr. Antona Debeljaka, ki je priobčil nekatere niegove markantne odlomke iz rumunskega življenja v reviji »Življenje in svet«, kjer je bila dvakrat tudi že objavljena njegova slika obenem s podatki iz njegovega, izkušenj polnega
življenja.	.
Sloviti pisatelj živi zdaj deloma v Parizu. deloma v svoji domovini v Rumu-niji. Toda prepustimo že njemu samemu
besedo:
—	Zadnjfh sedem mesecev sem, kakor običajno vsako leto, prebil na svoji farmi v bližini rodnega mesta Braile, kier sem se pridno ukvarjal — poleg neutrudnega pisateljevanja — tudi s poljedelstvom. S svojo zaročenko sem pred nekaj dnevi odpotoval v Bukarešto, kjer sem obiskal številne znance, pred tremi dnevi pa sem se odpravil k povrafcku v Pariz. Do jugoslovenske zapadle meje je šlo vse po sreči. Ko pa se je naš brzovlak davi ob 6. ustavil v Postojni ter se je pričela revizija prtljage in potnih listov, se mi je i®prva videlo, da bo šlo vse v redu. Kar se na lepem vrne v vagon italijanski obmejni komisar in mi dokaj presenečenemu
sporoči:	, , ,
»Gospod Istrati, pogledal sem v seznam oseb, ki jim potovanje preko Italije ni dovoljeno — in sem našel tudi \'as med njimi -. x ( fi ^ _
»Torej?«	± „
»Da, g. Istrajfi, Vi se morate vrniti proti Ljubljani — pač pa Vaša zaročenka lahko nemoteno nadaljuje pot preko Italije.«	^ ,
»Tres bien.. ^
Sicer sem bil kolikor toflko bridko užaljen, nekoliko pa — da odkrito povem — tudi ponosen!
Poslovil sem se od zaročenke, snel prtljago in se s prihodnjim vlakom vrnil v Ljubljano...	—
V LjirMfan!
—	In zdaj — kaj naj ukrenem? Nastanil sem se v hotelu Union in sem po zajtrku nemudoma sestavil brzojavko na naslov g. Mihaela Sadovianu, predsednika rumunskega senata v Bukarešti, ki je moj dobri osebni znanec. Natančno sem mu sporočil svoj doživljaj na italijanski meji m ga poprosil za primerno intervencijo. To pa zato, ker mi je bil italijanski poslanik v Bukarešti izdal vizum za Italijo v popolnem redu in brez vsakih pridržkov. Nikakor ne dvomim, da bo g. Sadovianu ukrenil potrebne korake...
Ob premišljevanju, kam naj se še v Ljubljani obrnem, ko je baš nedelja in je težko nadlegovati z obiski — pa se spomnim na vas, gospodje pri Jutru... Da, da, nič ne laskam, resnica je, da sem že v Bukarešti v novinarskem klubu, čigar člana sta tudi ministrski £oadseda& JfeoEga jn ijnoc J^otakazs-
govorimo!	_.j—~
Pisatelj o svojem deta
Gospod Istrati nam je postregel s finimi rumunskimi cigaretami, mi pa smo mu vračali z daleko skromnejšimi *Ze-tami« in »Moravami«, o katerih pa se je kot mnogo izkušen mož vsekakor izrazil jako pohvalno. In nato so vprašanja in odgovori švigali vse križem.
— Povejte nam, g. Istrati, svojo sodbo o lastnih dejih. Katere lastne knjige so Vam najljubše? ,.._..... ...
Rsatelj je dolgo razmišljal in parkrat segel z vitko roko v svojo gosto frizuro, nato pa pol z nasmehom, pol resno odvrnil:
—	Mojih knjig je že precej, a sem o njih še vedno prepuščal sodbo samo či-tateljem. Vsakekor pa mi je zelo pri srcu knjiga »Kyra Kiralina«. Izšla je v 27 jezikih in je baje tudi damam zelo všeč. V njo sem položil svojo burno mladost. Dalje cenim »Strica Angela«, »Hajduke«, »Meranculo«, »Moja pota«, »Družino Perlmutter«.
—	Kaj pišete sedaj?
—	V dveh tednih izide v Bukarešti moje najnovejše delo »Caca Minka«, roman iz rumunskega vaškega življenja, v francoščini pa je ta knjiga pravkar izšla v luksuzni izdaji v založbi književnega podjetja L' Europe.
■— Kako pišete?
—	Neutrudno, toda počasi. Dnevno napišem po štiri strani, a ničesar ne ponavljam, ker vse fraze in oblike sproti stiliziram v glavi. Tehnično pa: pišem vedno s peresom, ne pa s strojem.
Ali sodelujete pri listah?
—	Ne, gospodje, pri nobenem hi sicer iz razloga, ker sem nekoliko čudaka. Svoje osti lahko naperjam samo v 'knjiga, v listu pa se bi mi lahko primerilo, da bi ošvrknil lastno redakcijo. Tak sem! Striženja m krajšanja ne želim — nasprotnikov pa rma človek včasih, da sam ne ve kje. In pogosto se sam ne zavedaš, kam švrkneš ...
—	Vaša knjiga »Vers r flamme* (IProti drugemu plamenu), M je izšla lani v Parizu po Vašem povratiku iz sovjetske Rusije, je vzbudila mnogo zanimanja. Delo je izšlo v treh knjigah, a kako vi danes kratko sodite o Rusija?
—	Terrible (strašno)! je pronrptno odvrnil g. Istrati.
Tako, zdaj pa raziuiirete! ..*
V nadaljnjem pogovoru smo se lepo sporazumeli, da ostane odlični gost do jutri zvečer v Ljubljani, ki je tuda po njegovih prvih impresijah zares vredna ogleda. Izkazalo se je, da g. Istrati odlično, naravnost temeljito pozna naše kulturne in posebno še narodnositne razmere in mu je točno znano, koliko naših rojakov biva za mejo in kaj se z njimi dogaja. K temu je pripomnil:
—	E, vidite, jaz sem tudi govornik in sem že na več zborovanjih Ijuto nastopil proti fašizmu. Tako, zdaj pa razumete vi in jaz, zakaj sem se davi moral iz Postojne vrniti v Ljubljano...
Ker v nedeljskem popoldnevu, ki je bi soparen in moten tudi z deževjem, zar-res ni biJo na razpolago kakih drugih atrakcij, ki bi zanimale pisatelja Istra-tija, smo ga ob pol 18. povedli k ogledu kopališča IKrije in nato k nogometni tekmi Ilirija-Concordia. M je zanjo kar
sedeli v hladnem vrtu restavracije »Zvezde«.
Še to: Razkazali smo odličnemu gostu seveda tudi Življenje in svet z odlomki iz njegovih deL Izrazil se je pohvalno in z vidnim veseljem je sprejel okusno vezani izvod lanskega letnika naše popularne revije. Takoj je našel najlaskavejši izraz zahvale: poklonil nam je svojo najnovejšo sliko s posvetilom:
*Au journal Jutro de Ljubljana, qui ni a sauve! 21. VI. 31. Panait Istrati«. (Dnevniku »Jutro«, ki me je rešilo).
Balkanski Malkstm Gorki — Iz pisateljevega življenja
Panait Istrati se je rodil 1884. v pristaniškem mestu Braili v Rumuniji kot sin grškega tihotapca, ki se ni nikdar brigal zanj, in rumunske kmetice, ki je skrbela zanj v vsej svoji revščini. V 11. letu se je deček postavil na lastne noge. Sestavljal in pisal je pisma nepismenim zaljubljencem ter pospravljal ob sobotah vernim Židom njih domovanja/ Ko ga je usoda trše zagrabila, je zapustil Brailo.
Z 12. letom ga je demon postopaštva srmamil v beli svet, koder se je »balkanski Maksim Gorki« klatil celih 20 let, opravljajoč vsakovrstne poklice ter čitajoč ruske in zapadne mojstre. Bil je natakar, kovač, pristaniški delavec in često tudi >slepi potnike na ladjah in v vlakih.
V tretjem letu svetovne vojne je pri-bežal v Švico, se učil francoščine ter se preživljal kot pleskar in krošnjar. Ker ni imel v redn potnih dokumentov, mn je bila policija vedno za petami. Leta 1921. je odšel v Nico, kjer je telesno izčrpan obležal v tamošnji bolnici.
Sosed na bolniški postelji nrn je posodil >Jeana Christopha«. In kakor Romain Rolland, ki je pisal Tolstemu pismo in prejel od njega znameniti, trideset strani dolgi odgovor, je pisal tndi on Rollandu. Ker pa je Panait Istrati napačno naslovil pismo, se je seveda neodprto vrnilo v Nico. Ta domnevna odklonitev je tako vplivala nanj, da si je iz obupa zarezal vrat. K sreči so našli v njegovem kovčegu neodprto pismo in ga poslali na pravi naslov. Tako sta rešila njegovo bujno življenje zdravnik in pesnik, ki ga ni le potolažil z lepim odgovorom, temveč ga je tudi bodril k pisanju.
Istrati, ki se je z vnemo lotil francoščine, je postal francoski (in obenem rumunski) pisatelj — »najboljši sodobni pripovednik v Evropi« po sodbi nekega kritika. Z romanom »Zgodbe Adriana Zograffija« je stopil Istrati takoj v krog prvih evropskih romanopiscev. Njegova glavna dela, ki so mu tudi najbolj pri srcu, smo našteli zgoraj.
Leta 1927- je nenadno izginil v Rusijo in se je prav tako nenadno vrnil v Francijo, kjer je lani izdal zgoraj omenjeno obširno delo »Proti drugemu plamenu«, ki vsebuje porazno vtise o sovjetskem režimu.
Pisatelj obvlada poleg grščine, m-munščine in francoščine tudi nekaj nemščine in italijanščine.
Kakor svedoči pričujoči njegov življenjepis, še bolj pa njegova dela sama, je bila mladost pisatelja Panaita Istratija polna burnih in presenetljivih doživljajev. Današnji, ki ga je doživel v Postojni, pa mu bo — kakor sam pravi, tndi ostal v svoje vrste »prijetnem« spominu. Mi pa odkritosrčno želimo, da bi odlični gost te kratke ure, ki jih preživlja med nami, ohranil v prijetnem spominu, in da bi se še povrnil k nam, kjer bo vedno odkritosrčno dobrodošek
Protest Argentine proti preferenčnemu sistemu
ženeva, 21. junija. AA. Na seji gospodarskega odbora Društva narodov je po* dal zastopnik Argentine izjavo o vpraša* »jn nakupov prebitkov žita iz držav osred* nje In vzhodne Evrope. V tej izjavi zasrtop* nilk Argentine protestira zoper preferenčni sistem ki »e namerava dovoliti tem drža« vaim, ker vidi v njem kršitev načela mak« siroabiih ugodnosti, ki služi Argentini za temelj mednarodne trgovine. Izjava napo« sled pravi, da Argentina zahteva, naj se ves kompleflcs -vprašanj reši z lojalnim do« govorom mod vsemi drž »vami, ki izvažajo lito. _
Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige S
Ameriška pomoč Evropi
Zedinjene države nameravajo dovoliti zavezniškim državam moratorij za vojne dolgove, ako pristanejo pod istimi pogoji na moratorij za nemške reparacije
Washlngton, 21. junija, g. Od dobro informirane strani se doznava, da bo predsednik Hoover prihodnji _ teden predložil evropskim državam oficijelni predlog, naj se za dobo dveh let prekine plačevanje nemških reparacij kakor tudi medzavezniških dolgov Ameriki. S tem se hoče Evropi omogočiti, da prebrodi sedanjo gospodarsko krizo. Pogajanja, ki jih je imel Hoover z voditelji strank v kongresu, so že do-vedla do sporazuma. Voditelj strank so izjavili, da so pripravljeni pristati na prekinitev plačil, vendar pa nočejo ničesar čuti o črtanju ali znižanju medzavezniških vojnih dolgov Ameriki ter o reviziji obstoječih dogovorov glede dolgov.
Pariz, 21. junija. AA. Havas poroča iz Washingtona: Predsednik Hoover je izjavil, da bo ameriška vlada, če to odobri kongres, dovolila ukinitev plačevanja dolgov, ki so jih evropske države dolžne Ameriki. Ta ukinitev plačevanja bi se začela 1. julija 1931 in bi trajala eno leto pod pogojem, da se v tem letu ustavijo vsa plačevanja vojnih dolgov upniškim državam v Evropi.
*Matin« dodaja tej vesti komentar, po katerem bi ta ugodnost veljala samo za pogojna plačevanja nemških anuitet, brezpogojna nemška plačevanja po Youngovem načrtu pa bi se še nadalje vršila.
Washington, 21. junija, d. Kakor zagotavljajo v dobro poučenih krogih, namerava Hoover medzaveznišfcim državam dolžnicam predlagati dveletni moratorij pod pogojem, da pristanejo na enak rok in za enake zneske na odgo-ditev reparacijskih plačil Nemčije.
V krogih, ki imajo ožje zveze z Belo hišo, zagotavljajo, da bo Hoover bržkone že v prihodnjih dneh podal izjavo, ki se bo bavila s podrobnostmi načrta o pomoči Nemčiji, kakor tudi z revizijo mednarodnih trgovinskih odnošajev.
Razpravlja se o možnosti, da revidira ameriška vlada svoje carine na uvoz, ker hoče na ta način dvigniti plačilno sposobnost Evrope z olajšanjem izvoza v Zedinjene države.
Razpravljajo tudi o morebitnih kreditih zveznih rezervnih bank Nemčiji
Prav tako se govori o sklicanju konference, ki bi na novo uredila reparacije in mednarodne vojne dolgove. Pri vsem tem je seveda treba upoštevati Hoovro-vo izjavo, da temelje vse vesti o ukrepih, ki se nameravajo podvzeti v Zedinjenih državah, doslej samo še na domnevah.
Berlin, 21. junija, d. V Berlinu še niso poučeni, kakšne ukrepe nameravajo podvzeti Zedinjene države, da bi zbolj-šale gospodarski položaj Nemčije. O načrtih Zedinjenih držav krožijo razne vesti. Govori se tudi o dolgoročnem miljardnem kreditu, ki naj ga bi dobila državna banka v Zedinjenih državah. Po neka drugi vesti namerava Amerika dovoliti svojim dolžnikom moratorij, da bi na ta način dosegla posredno olajšanje nemških reparacijskih bremen.
Zdi se, da so ameriški vodilni krogi že razpravljali o dovolitvi dolgoročnega kredita Nemčiji. Dovolitev dolgoročnih kreditov je že L 1926, pomagala Angliji iz težke krize, ne da bi Anglija sama bila prisiljena rabiti te kredite. Za omejitev gospodarske krize v Nemčiji se omenja v tem primeru znesek 300 milijonov dolarjev. Obstoja mnenje, da nameravajo izvesti federalne rezervne banke to akcijo skupno z ostalimi osrednjimi novčaničmmi bankami. Ali bo kongres pristal na izpremembo zavezniškega plačilnega načrta v korist 'Nemčije, je po washingtonskih vesteh še negotovo. V berlinskih poučenih 'rro-gih smatrajo kot posebno značilno tudi dejstvo, da je predsednik Hoover v svoji zadnji izjavi povdarjal ameriško pripravljenost pomagati Nemčiji, v sporazumu z voditelji obeh velikih ameriških srtak, z republikanci in demokratu
Berlin, 21. Jtmfia. AA". Izjava ameriškega predsednika Hoovra je bila v Nemčiji sprejeta s posebnim zadoščenjem. To izjavo spravljajo listi v zveza z bivanjem ameriškega finančnega ministra Mellona v Londonu. Sodijo, da bodo Zedinjene države v bližnji bodočnosti poslale vsem državam konkretei predlog glede začasne ustavitve plače vanja vojnih dolgov. Ad ?	,
Nov Mussolini jev odgovor Vatikana
Italija pripravlja novo noto kot odgovor Vatikana -Razmerje med Vatikanom in fašistično vlado je se ved«
ho napeto

Rim, 21. junija, d. Kakor se doznava te pristojnega vira, pripravlja italijanska vlada odgovor na zadnjo noto Vatikana. V svoji prvi noti je Italija predvsem protestirala proti kršitvi 61. 43. konkordata v treh točkah: 1. proti političnemu udejstvo-vanju Katoliške akcije, ki ga je obeleževalo eianstvo bivših pristašev stranke popolarov, 2. proti odvisnosti notranje italijanske organizacije od inozemskega suverena, oziroma od inozemskega diplomata, in 3. proti uporabljanju eksteritorijalnih poslopij za zborovanja italijanskih društev.
Precejšnje nerazpoloženje v italijanskih fašističnih krogih je izzvalo neprestano objavljanje brzojavk v listu »Osservatore Ro-
mano«, M odobravajo stališče papeža tn & katerih trdijo fašistični krogi, da so naročene od Vatikana. V krogih, ki imajo dobre zveze z zunanjim ministrstvom, so optimistični ter upajo, da bo spor med Vatikanom in fašistično vlado v kratkem razčiščen. Tega optimizma pa ne dele, kakor se zdi, vatikanski krogi, kar dokazuje tudi vest lista »Osservatore Romano«, ki pravi, da v nasprotju s poro6ili inozemskih listov doslej še ni bil dosežen noben sporazum. Razen tega se ne vrše tudi nobena pogajanja, ker so v Vatikanu doslej zaman čakali na odgovor svoje note, ki je bila izročena italijanski pred tednom dni.
Francoska podpora Avstriji
Pariz, 21. Junija g. Pogajanja med francoskimi bankami in vlado o sanacijski akciji za Avstrijo se nadaljujejo. Gre za dva problema in sicer za podporno akcijo za avstrijsko Narodno banko, ki je deloma že izvedena, ker je banka za mednarodna plačila že dala na razpolago 100 milijonov, in drugič za prevzem avstrijskih državnih zakladnic v višini 150 milijonov šilingov. Tozadevna pogajanja s francoskimi bankami, ki postavljajo tudi politične pogoje, se nadaljujejo. Od avstrijske vlade se predvsem zahteva obljuba, da bo opustila načrt o nemško-avstrij-ski carinski trni ji.
Nov! predsednik Venezuele
New Tork, 21. junija d. Bivši predsednik Venezuele, general Vicente Gomez, ki je že 20 let stal na čelu političnega življenja v Venezueli, je bil vnovič izvoljen za predsednika republike, ker je dosedanji predsednik Perez pred tednom dni na zahtevo kongresa odstopil.
Nova polarna ekspedicija
Tromsoe, 21. jimija AA. Odtod je odšla na Beli otok polarna ekspedicija prof. Ahl-imanna. Ekspedicija bo preiskala ozemlje, kjer so lani našli ostanke polarnega, raziskovalca Andree in njegovih tovarišev.
Piccard ima strah pred letali
Bruselj, 21. junija AA. Prof. Piccard ni hotel leteti v London, kamor so ga povabili, da bi imel predavanje o svojem poletu v stratosfero. Izjavil je. da je potovanje z letalom nevarnejše kakor polet z gafcOptogom -a- atratosfgrjy ---£
Aretacija nevarnega vlomilca *
Zagreb, 21. junija, č. ZagrebSka policiji je včeraj aretirala zloglasnega vlomilca Josipa Grila, starega 28 let, doma iz Slovenije G ril se je specijaliziral za vlome v stanovanja, kjer je kradel predvsem zlatnino, nakit in druge vrednostne predmete. V njegovem stanovanju so našli celo skladišče ukradenih stvari. Pri prodaji se je izdajal za brezposelnega uradnika, ki mora v skrajni bedi prodati svoj zadnji nakit. Doslej je priznal nad 20 vlomov.
Krvava bitka med vascani
Brod na Savi, 21. jimija. č. Med vasema
Kulaši in Kotalovac pri Brodu vlada že več let hudo sovraštvo. — V četrtek so se sovražni seljaki zmašli na občanskem paš« niiku, kjer so se po kratkem prerekanju spopadli. Nastala je pravcata bitika, v ka* teri so se obdelovali s sekirami, motri!ka*n§< ter starimi puškami Orožnikom se je p« dolgem prizadevanju komaj posrečilo, da. so oba sovražna tabora ločili. Ein seljak je bil uibit, več pa hudo ranjenih. 22 naj* hujših rogoviležev so orožniki aretirali » odvedli v zapor.
Mednarodni mlekarski kongres

Beograd, 21. junija AA. Od 14. do 17. julija bo v Kodanju mednarodni mlekarski kongres. Prirediteljski odbor je povabil tudi naše mlekarske organizacije na ude*-ležtoo tega kongresa. Po končanem kongres i uSB bo-jpeč izletov v razna danska mesta^
Veliko zborovanje kmetske mladine
Občni zbor društev kmetskih fantov ln deklet — Pregled prosvetnega dela na vasi —
Zanimiva prireditev v Beričevem
LJubljana, 21. Junija. Danes dopoldne so se zbrali iz vse Slovenije delegati društev kmetskih fantov in deklet in so do zadnjega kotička napolnili dvorano v hotelu Lloydu. Zborovanje je otvoril ob pol 11. Zvezin predsednik Ivan Kronovšek iz Orle vasi v Savinjski dolini in je pozdravil vse navzoče, posebno gg. bivšega ministra Ivana Puclja, dr. Riko Fuxa, inž. Zupančiča, Frana Trčka, Albina Prepeluha, vladnega svetnika dr. Spiller-Muysa, urednika Mravljeta, zastopnika akademskega kluba sGrude« Gregor-ca in vladnega zastopnika dr. Mašero. Iz vse Slovenije smo se zbrali prosvetni delavci, je izvajal g. Kronovšek, ki delamo brez hrupa po vaseh kulturno delo, da pregledamo, kaj smo napravili in kaj še bomo. Predvsem je potreba jasnih načrtov, da bo delo res v korist kmetske mladine. Predvsem rabimo vodstva, ki naj nam kaže pot.
Za prvo točko dnevnega reda je prečital tovariš Gerželj zapisnik zadnjega rednega občnega zbora. Za njim je govoril posle-vodeči podpredsed. tovariš Adolf Schauer, ki je z zadoščenjem ugotovil, da Zveza zelo živahno dela. Zmisel za kmetski po-kret raste in se ustanavljajo povsod nova društva. Posebno dva prosvetna tečaja v preteklem letu sta vzgojila lepo število mladih prosvetnih pijonirjev. Za tečaj je bilo predvsem potreba denarja, ki ga pa Zveza ni imela. Zato se je obrnila na prijatelje iz ljubljanske okolice, ki so darovali poljske pridelke, katerih izkupiček se je porabil za izdatke pri prireditvi tečaja. Posebno ban dr. Marušič je s svojega visokega mesta zelo podpiral Zvezo. Z drugimi kulturnimi organizacijami, predvsem s Sokolom kraljevine Jugoslavije in Zvezo kulturnih društev je bilo uvedeno prijateljsko sodelovanje. Zveza je storila v preteklem letu krepak korak naprej k cilju: »Zdrav, kulturen kmet bodi podlaga prosvetnega dela!«
Nato je tovariš Gerželj podal tajniško poročilo. Uvodoma je predlagal, naj gre k g. banu deputacija, da se mu zahvali za njegovo naklonjenost in ga prosi, naj tolmači Nj. Vel. kralju v imenu Zveze kmetskih fantov in deklet izraze vdanosti. Tajniške posle je Gerželj prevzel šele v februarju, ko je prišel iz ČSR. Vsi smotri Zveze so šli za tem, da se delo aktivira in da se najde zaposlitev članov, ki nimajo lastnih društvenih zgradb in se zbirajo večinoma po privatnih hišah pri tovariših. Treba je prav podrobnega, naravnost misijonskega dela za prosveto na deželi, a manjka predvsem sodelavcev, ki bi poznali narod in mu tudi znali pomagati v njegovih težnjah. Zveza šteje 1629 članov, najmočnejši društvi sta Središče ob Dravi in Sv. Benedikt v Slovenskih goricah, ki imata vsako preko 100 članov. Društva so prav vneto prirejala razne tečaje in poučna predavanja.
Za obolelega blagajnika tovariša Junca je podal blagajniško poročilo Jože Kramer. Zveza je imela 436.000 Din skupnega prometa in izkazuje 10.000 Din primanjkljaja pri »Grudi«. Celotni primanjkljaj pa znaša 1880 Din. Ker je članarina prav majhna, so edini vir društva podpore. V imenu revizijskega odbora je poročal tovariš Mravlje, da je našel blagajno v redu in predlagal, naj se izreče odboru za res požrtvovalno delo zahvala. Nato so se vršile volitve ter so bili izvoljeni v glavni odbor: Potočnik Franc, Frank olovo; Gomišček Gavro, Celje; Kline Vladislav, Gorenje Polje-Straža; Zorko Cvetko, Družinska vas - Bela Cerkev; Pršina Jože, Toplice pri Novem mestu; Matko Jože, Gotna vas; šober Franc, Toplice pri Novem mestu; Blaž Jože, Tomačevo; Šimenc Alojz, Beri-čevo; Janhar Valentin, žeje-Medvode; Nemec Ivan, Konjice; Lavora Ivana, Središče; Hočevar Alojz ml., Struge; Kramar Alojz, želimlje; Hočevar Alojz ml., Zapo-ge; Alič Rezika, Notranje Gorice; Arhar N., št. Vid; Trček Fran, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani; inž. Ter-žan. Ruše in Ivan Peček, Ribnica. V ekse-kutivo pa so bili izvoljeni: Kronovšek Ivan, predsednik, Orla vas; dr. Maček Viktor, poslevodeči podpredsednik, Ljubljana; dr. Igor Rozina, H. podpredsednik, Maribor; Gerželj Franc, tajnik, Ljubljana; Dev Stanko, blagajnik, Ljubljana; Junc Josip, Ljubljana; Jože Bradač, Ljubljana; Franc Ko vič, Ljubljana; dr. Janže Novak, Ljubljana; čuček Rozalka, Ljubljana; Jenko Marjanca, Ljubljana; Marc Pavel, Ljubljana: Franc škrabar, Ljubljana; Brecelj-nik Ivan Zgornja šiška; Knez Anton, Vič; Albert Slavko, Račje in inž. štrajner, Ljubljana.
Slednjič Je povzel besedo bivši minister g. Ivan Pucelj, ki je izvajal:
>Pozdravljam vas v svojem imenn n v imenu starejše generacije, ki gleda z do-padenjem na vaše plodonoeno delo. Vas sama je bila kriva, če je bila pozabljena. Danes teče življenje povsod tako, da je treba * zastaviti komolce, če ne te odrinejo na zadnje mesto. Vas ima dolžnosti in tudi pravice. Dolžnosti so jim nalagali vsa leta v prav obilni meri, s pravicami je bila pa bolj slaba. Stari niso imeli sieer mnogo uspehov, ker so bile pač razmere take, n jih boste pa imeli, ker greste na delo z mladeniškim ognjem. Res, na misijonarski način morate zgrabiti prosvetno delo v va-?i i vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Težko ie sicer ledino orati, a čim ie zorana, vam bo vas hvaležna za vaše trdo delo.<
Nato je pozdravil občni zbor g. inž. Zupančič. Vesel je, ko vidi, kako se zanima mladi rod za najboli pereča vprašanja našega gospodarstva. Obroč se stvarja okrog Tias, ki ga je treba prebiti in napraviti predor na svetovni trg. Mi ne zmoremo tega silnega dela sami, pač pa bomo z združenimi močmi prodrli ta jekleni obroč!
Pr. Fux je prinesel zborovanju pozdrave Soknlstva, s katerim koraka Zveza roko t roki za prosveto naše vasi.
Nato ie povzel besedo dr. Janže Novak, ki je poudaril potrebo starešinske organizacije Zvez® kmetskih fantov in deklet v novo ustanovljeni Kmetski prosveti.
V imenu Kmetijske tiskovne zadruge je govoril tovariš Tomšič, ki je naglašal, da je nujna potreba, da ohrani ljubezen do svoje rodne grude.
Pri slučajnostih je predlagal tovariS A1 -b e r t, da izda Zveza članom legitimacije in se je ta predlog odstopil odboru. Predsednik Kronovšek je zaključil ob 13. občni zbor, ki je pokazal, koliko mladih moči te vnetih na delu za prosveto in boljšo bodoč-iiost naše vasi-
Tekma koscev za prvenstvo Dravske banovine •
Vse popoldne so se zgrinjale na kolesih in peš ogromne množine kmetskega io tu* di mestnega prebivalstva, da si ogledajo edinstveno kmetsko prireditev v Bcriče« vem. Na strel iz puške je zavihtelo 45 tek» movalcev svoje bridke kose in so se n» glede na levo in desno pognali za ciljem. Prav razveseljivo jc bilo gledati krepke mišičaste roke. ki so valile cele valove trave v redi. Košnja je bila dokaj težavna, ker je pretekli ponedeljek toča hudo ste« pla vse travnike. Za kmeti so tekmovali »kosci*škrici«, deset po številu.
Presojevalni odbor je odločil: prvo na« grado je dobil A v s e c Jožef iz Beričeve« ga, ki je dosegel 26 točk in je postal prvak banovine v čistoči in hitrosti košnie, Za dar je dobil uro z verižico, ki jo je da« rova! g. ban dr. Marušič iti 200 Din. Dru« go nagrado je dobil Ocvirk Ivan \v. St. Jurja ob Taboru in sicer brzokJepalnik in
150 Din ter naslov prvaka v čistoči koš« nje. Zatem so dobili ie nagrade: Mast; n a k Ludvik iz Dramelj uro in 100 Din, G os t in c Jože iz Beričevega pršilnik in 50 Din, Z1 e Franc i« Beričevega uro bu» dilko in 50 Din, Kramar AJojz iz Zeli* melj pnevmatiko in 50 Din, Kron o v. š e k Iva« iz Orle vasi, listnico in 25 Din Lenček Franc vz Kleč. Grad Ivan, Beri« čevo, in Pele Jože. Ribnica, pa vsi trije lepe knjige (dar konzorcija »Jutra«-) io po 25 Din. V celoti je bilo odlikovanih 27 tekmo\'atcev.
Pri tekmi koseev*Skricev je dobri prvo nagrado Iglic Leo, magistrafcni sluga, ki že od leta 1&96 ni več kosil; drugo ured* nik Mravlje Milan, tretjo Toplak .Tosrip in četrto Kocijan Franc, oba iz Ljubljane. Vsi štirje so dobili umetniško izdelane častne diplome. Silen naliv je ho» tel kaziti veličastno prireditev, katere se je udeležilo nad 2000 ljudi, vendar pa se je kljub hudemu dežju razvila pri g. Gradu na veseličnem prostoru prav prijetna do= rrnača zabava.
Dr, Buresch med Scilo in Karibdo
Slaba dedšcina po dr. Ender ju - Davkov ne sme zvišati, plač ne znižati, a kljub temn naj sanira državne finance
Mariborski nedeljski dogodki
številne nesreče, a skromna policijska kronika - Praznovanje svetnika nedolžnosti — Sokolske prireditve
Maribor, 21. itmija-
7 velikimi pripravam? in podoknicarm so proslavili pri nas enega najbolj popularnih svetnikov, sv. Alojzija, ki ie patron mnogoštevilnih Mariborčanov. Alojzijeva-nie. ki ie nri nas že od nekdaj stalen obi-čai. se ie izvršilo brez posebnih neredno-sti. ki se v takih prilikah dogajajo. Največ konjunkture so imele cvetličarne. Vedro jutro ie dvignilo sloves dneva. V prvih opoldanskih urah pa se ie nebo stemnilo in nad mesto se ie vsipala uprav gosta ploha, ki ie padala pol ure.
Dnevna kronika beleži več dogodkov. Okrog 2. ponoči ie Franlo Žmavec. 30letni oskrbnik, na poti proti domu v temnem predelu Koroške cest* doživel nenaden napad. Neznanec se ga ie lotil z nožem in zahteval od 2mavca denarja Žmavc pa je bil toliko prisoten, da ie s spretno obrambo zapodil lopova v beg.
V	Prešernovi ulici 18. ki Je za temne elemente menda nalašč nerazsvetliena, se je priklatil v stanovanje Katine Mesariče-ve skozi odprto okno neki zlikovec in odnesel suknjo, vredno 600 Din. ter nekaj ie-dil. Neznani vlomilec je izginil brez sledu.
Na Glavnem trgu je neki še neizsledeni žepar spretno izmaknil posestnici Marili Zunkovi z Radvanjske ceste hranilno knjižico št. 20-50. v kateri ie imela dva bankovca no 100 Din in dva bankovca pa 10 dinarjev. Ker je bila prijava pravočasno vložena, se neznanec najbrže ne bo mogel okoristiti z ukradeno hranilno knjižico.
Poštni služiteli J. se ie pognal. s svojim motornim kolesom med tržne stojnice ter pri tem podrl 6letnega Franceta Si-kona, ki ie po golem naključju dobil ie lažje poškodbe.
V	stanovanje finančnega inšpektorja Josipa Maihena v Maistrovi ulici se ie snlazil skozi odprto okno tat. ki ie prebrskal vse omare in mizne predale. Njegov
| prihod pa je bil brez uspeha. Ko je odprl stranska vrata, je s tem zbudil hišnega gospodarja nakar je vlomilec moral švigniti skozi odprto okno in je izginil v temno noč
Ena največjih nedeljskih senzacij pa ic bilo 21 voz črešenj. ki so iih prepeljali na Glavni trg ter jih prodajali po 1.50—2 Din liter. Sadež ie bil prav izborna roba.
Policijska kronika ie prav čudna Prvič se 'etos ni zabeležila v noči od sobote na nedeljo niti ena aretacija. Vseh prijav je bilo 21.
Najbolj obremenjeni pa so, bili od zore do mraka mestni avtobusi. Na Pohorje, oziroma pod Pohorje, na Otok in v razne drug* smeri so odhajali polni vozovi Mariborčanov. Kljub opoldanskemu dežju so imeli tudi neizogibni vinotoči lepo kupčijo.
Mnogo narodno zavednega in Sokolstvu naklonjenega občinstva pa ie posetilo sokolske nastope v Rušah. Pobrežju in pri kadetnici v Mariboru. V Rušah je nastopilo nad 200 telovadcev. Kakor ie prireditev lepo uspela, tako je gotovo tudi gmotni uspeh zadovoljiv, ki bo prav dobro prišel dmštveni blagajni, zelo obremenjeni zaradi zidave novega Sokolskega doma. Slikovit je bil tudi'nastop pobrežkega sokolskega društva, združen z otvorivijo letnega telovadišča na Teznu. Zlasti so uga-lali nastopi dece in naraščaja. V kadetnici pa se ie vršil drugi javni nastop Sokola Maribor I. matice, pri katerem so nastopili člani, članice, moški in ženski naraščaj ter deca. Posebno lep ie bil nastop vojakov - dijakov in voiakov 45. pp.. ki je prikorakal korporativno z godbo na telova-dišče.
V sredo 24 t. m. in v četetek 25. t. m. bo gostovala v mariborskem Narodnem gledališču zagrebška drama s Klabundovim »X. Y. Z.«.
Dunaj. 21. Junija, d. Rešitev vladne krize
s sestavo vlade pod predsedstvom spodnie-avstrijskega deželnega glavarja dr. Burescha, ki se naslanja tia dosedanjo vladno koalicijo krščanskih socialcev, Kmečke zveze in Velenpmcev, je bila v avstrijskih političnih krogih sprejeta z dokai deljenimi cbčutki. V torek se sestane parlament Pri tej priliki bo vlada dr. Burescha razvila svoj program in šele nato se bo videlo, ali je rešitev krize, ki je skoro že latentna. smatrati za definitivno, ali pa pomeni tudi Burescheva vlada samo začasni izhod iz težavnega položaja. Dcdščina, ki jo je zapustil dr. Ender svojemu nasledniku, je vae prej ko razveseljiva. Dr. Burescha čaka najtežavnejša naloga, finančna sanacija države.
Dosedanje avstrijske vlade so se vse pro-več zanašale na tuio pomoč, vrhu tega pa se je razpasla od Seiplovega režima sem huda strankarska korupcija, ki je stala državo težke milijone. Splošna gospodarska kriza je spravila avstrijsko gospodarstvo v še bolj težaven položaj, kakor marsikatero drugo državo. Posledice se občutijo vedno bolj. Zlom Kreditanstalta je bil zadnji resni opomin, da mora Avstrija v svojem državnem gospodarstvu kreniti na drugo pot. Baš v tem pa so največje težkoče. Državni proračun izkazuje ogromen deficit, ki ga nt mogoče kriti brez zvišanja državnih dohodkov in znižanja izdatkov. Dr. Ender je hotel to doseči z znižanjem uradniških plač in socialnih dajatev in je moral zaradi tega oditi- Še manj sreče so imeli v razpletu krize oni, ki so hoteli povišati davke. Sanacija Kreditanstalta zahteva vrhu tega nove težke milijone in tako čaka dr. Burescha nevarna pot med Scilo in Karibdo.
Bližnja bodočnost bo pokazala, kako wi
zamišlja nova vlada rešitev tega problemu. Nobenega dvoma ni, da bo morala Avstrili občutno znižati državne izdatke. Saj jp znano, da ima Avstrija najdražjo upravo v Evropi. Dr. Buresch je na glasu kot zelo trezen, previden in obziren državnik in avstrijski gospodarski krogi se nadajo, da bo njemu uspplo. kar se drugim ni posrečilo.
Usoda dr. Burescbeve vlade je v glasnem odvisna tudi od naklonjenosti opozicije, to je socialnih demokratov. Za enkrat je ta največja parlamentarna stranka obljubila dr. Bureschu svojo podporo pri snnaciji države, vendar pa je naglasila, da bo niena podpora odvisna pred vsem od tega, kako stališče bo zavzpl dr. Buresch glede redukcije socialnih dajatev, čemur se socialni de-mokratje najodločneiše upirajo. Velsnemri so pristali na sodelovanje v vladi samo pod pogojem, da vlada ne bo znižala uradniških plač. Sehobrov gospodarski blok je s svoje strani stavil za pogoj znižanje javnih bremen za gospodarske kroge- Tako ima dr. Buresch na vse strani vezane roke in zdi se, da ne bo mogel napraviti mnogo več, kakor označuje dobri nemški izraz: »Fort-•vvursteln«.
V ostalem pa razvoj avstrijske vladne krize ni rodil nobenih posebnih presenečenj. Edino, kar vzbuja pozornost, je dejstvo, da je vpliv bivšega zveznega kancelarja in častnega predsednika krščanske socialne stranke prelata dr. Seipla. ki je 5© do nedavna veljal za najbolj vplivnega avstrijskega državnika, silno padeL Njegovo ko. ketiranje z babsburgovci mu je v republikanski Avstriji izpodkopalo tla. Klnoeo mlajši in manj popularni spodnjeavstriiskt deželni glavar dr. Buresch je pokazal v<n5 zmožnosti in uspeha.
Počastitev velikega rumunskega državnika
Včeraj so v Bukarešti slovesno odkril spomenik pofftifcn Takejn Jonescu, ustanovitelju Vefike Rumunije Jn Male antante
Bukarešta, 21. Junija. AA. Ob 10. dopoldne so po svečani službi božji odkrili spomenik pokojnemu politiku Takeju Jonescu. Razen kralja Karola n. in predsednika vlade Jorge so se slovesnosti udeležili tudi pa-trijarh Miron, vsi člani vlade, člani diplomatskega zbora, senatorji in drugi odlični-ki ter delegacije raznih držav in mnogoštevilno občinstvo, predvsem častilci velikega rumunskega državnika.
Inicijator proslave je bivši minister De-lian Popescu, ki je imel prvi govor. Za njim so govorili predsednik vlade Jorga in politiki Mironescu, Duca in Goga, vsak v imenu svoje stranke, v imenu odvetniške zbornice pa Alexandrescu. V svojih govorih so se vsi spominjali neumornega dela pokojnikovega in njegovih zaslug ter mu izrazili zahvalo kot enemu izmed tvorcev Velike Rumunije in ustanovitelju Male antante, ki je njegovo delo.
Francoski poslanik Piot, češkoslovaški poslanik Kiencl Izerski, v imenu obolelega
!n zato odsotnega Jugoslovenskega poslan!-« ka Colaka Antiča pa tajnik Jugoslovenskega poslaništva Rybar so v svojih govori/t naglas ali politično pomembno vlogo Jone-sca v svetovni vojni In njegove zasluge za ustanovitev Male antante.
Tajnik Jugoslovenskega poslaništva Rv-bar je položil na spomenik dva prekrasni venca, ki sta se odlikovala izmed vseh položenih vencev: enega v imenu Nj. Vel. kralja, drugega pa v imenu jugoslovenske vlade.
Bukarešta, 21. junija. AA. Vsi snočnji tat Jutranji listi pišejo obširno o odkritju spomenika Takeju Jonescu in naglašajo njegove zasluge, ki si jih je pridobil kot oče Velike Rumunije ter ustanovitelj in politični tvorec Male antante. Listi imenujejo pokojnega Jonesca največjega rumunskega državnika. Obenem se s polnim priznanjem izražajo o inicijatorju tega spomenika direktorja »Universula« in bivšem ministru Popescu.
Zahvala Brianda
Beograd. 21. Junija. AA. Zunanji mtnteter dr. Marinkovič Je prejel iz Pariza brzojavko:
Prosim Vašo ekscelenco. nai sprejme najtoplejšo zahvalo za izraze simpatije, ki ste jih poslali v imenu svoje vlade ob katastrofi ori St Nazairu. — Briand.
Prihod pevskega društva »Echo«
Ljubljana, 21. junija. Zvečer ob 20. je prispel poljski pevski moški zbor »Echo« iz Zagreba v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru se je zbralo precej občinstva, zlasti pa pevcev in pevk raznih ljubljanskih pevskih društev, nadsvetnik Govekar za mestno občino, prof. Mole kot zastopnik Društva prijateljev poljskega naroda, predsednik Zveze slovenskih pevskih zborov dr. švigelj, zastopnika Glasbene Matice tajnik Mahkota in predsednik pevskega zbora Pečenko in razni drugi predstavniki naše javnosti.
Ko se je vlak ob 20.10 ustavil, so pohiteli k vagonu naši pevci in pozdravili goste z živahnim vzklikanjem, pevke so pa izročile šopke cvetlic. Ker je mfčno deževalo, so odšli pevci in občinstvo na peron, kjer jih je najprej toplo pozdravil dr. švigelj, nato v imenu Glasbene Matice Pečenko in v imenu mestne občine nadsvetnik Govekar.
Za pozdrave se je zahvalil podpredsednik društva Kazimir Borowiejski, pevski zbor pa je zapel poljsko pozdravno pesem »Ha-slo«. Občinstvo je pevce nagradilo s spontanim aplavzom. Matičarji so nato goste povedli v skupinah v Akademski kolegij, na Ledino in v hotel Union, kjer so nastanjeni.
Nova strumna sokolska četa „ S!avke v*f°?baixu
Strela
Ljubljana, 21. junija.
Dane« popoldne je med neurjem udarila v Dragomeru, občina Log, »trela v gospodarsko poslopje posestnika volgo čudna. Nastal je v hipu požar, v katerem sta poginili tudi dve govedi. Na mesto požara je takoj prihitela tudi brezovška požarna hramba, ki je s svojo energično akcijo preprečila, da se ogenj nI razširil, ter je rešila, kar je bilo mogoče.
Nadalje je strela udarila tudi v radijsko oddajno postajo v Domžalah ter je na njenih napravah povzročija preeejinjo škodo.
Treznostni kongres v Beogradu
Beograd, 21. iuniia n. Včeraj so se pričele velike manifestacije abstinentov. Iz vseh krajev države ie prispelo mnogo delegatov Vršila se ie že prva predkonfe-renca ter je bila otvorjena protialkoholna razstava v higijenskem zavodu. Danes se je pričel kongres ki ga je otvoril in vodil vodja treznostnega gibania G.iurič. Sledila so predavanja o treznostnem delovanju po Jasroslaviii.
Ljubljana, 21. junija.
Pod okriljem matičnega društva Sokol Ljubljana IV. se je danes vršila na Lavrič ci zanimiva in izredno lepo uspela usta« novna skupščina tamošnje sokolske čete. V gostilniških prostorih pri Ogrinu je sta* rofcta bodoče čete Ivan Ogrin ob 15. v iz= branih besedah pozdravil številno zbrane navzoče, posebej še zastopnika -bana dr. Andrejko, župnega podstarosto Krapša, starosto Sokola Ljubljana IV. Zebala in zastopnika sokolskega društva Štepanja vas br. Ropiča.
Takoj nato je starosta Zebal imenoval upravo nove sokolske čete, ki je naslednja: starosta Ivan Ogrin, namestnik Ivan Če» pon, načelnik jurist Marjan Simčič, načel« niča Zalka Črnologarjeva. namestnik na» čeLnika Jože Antonič, namestnica načelni« ce Mici Možinova, tajnik Ivan Peric, blagajnik France Dremelj. Člani oprave so: Josip Vodenik, Franc Legat in Ivan Zaje ter namestnika Jože Boh in Fran Martinec, revizorji pa Fran Zupan, Anton Glavič in Alojz Simčič.
Z odobravanjem je bHa sprejeta vda« nostna brzojavka kraljevemu domu in »ta« rešini Nj. Vis. kraljeviču Petru. Takisto so bili poslani pozdravi prvemu podstaro* sti SKJ Ganglu in župnemu starosti dr. Pipenbaoherju.
V daljšem, zelo lepem govoru je dr. An« drejka vzneseno pozdravil skupščino in obeležil pomen snovanja sokolskih čet za moralni in fjzični prerod jugoslovenskega naroda. Br. Krapeš jc izrazil tople pozdra« ve ljubljanske župe, br. Ropič pa v imenu stepanjskih Sokolov. K besedi se je oglasil še prosvetar nove čete. šolski upravitelj br. Kozina, ki je zagotovil, da bo četa vne« to gojila prosveto, prosil pa je za vse« stransko podporo. Nato se je starosta Ogrin zahvalil vsem udeležnikom in je bi« la skltpščina zaključena. Razvila se je pri* jetna sokolska zabava.
Nova čet« na Lavrici šteje že okrog 130 članov, v glavnem samih čvmtih kmečkih fantov, med katerimi je mnogo dobrih pevcev ter imajo tudi že svoj tambunaslci zbor. Ni dvoma, da bo nova četa kmalu v ponos ljubljanski sokolski župi.
Odhod »pfanink« r Beograd hi Prago
LJubljana, 21. Junija.
Ob 20. se Je z beograjskim brzovlakom odpeljalo šest >planink< skavtskega »Zmajevega siega« iz Ljubljane v Beograd, odtod pa odpotujejo na zlet slovanskih skavtov ln planink v Prago. Na kolodvor je »planinke« spremila večja družba skavtov in drugega občinstva.
Pariz, 21. junija. AA Poročajo iz Rou» baixa, da je konzorcij lastnikov tvornic objavil, da začno tovarne z normalnim delom jutri v ponedeljek. Zveza delavskih sindikatov je na to odgovorila s progla« som, v katerem poziva delavce, naj vztra« jajo pri ustavitvi dela. Glede na to je oblast poslala v mesto stražnike in orož» nike, da vzdrže red in da zagotove delav* cem svobodo in varneft, če se odločijo iti na delo. V teku dneva je policija prijela 8 komunistov, med njimi 2 ženski.
Spomin ia i te se slepih!
Milijonska goljufija z dijamanti
Antwerpen, 21. junija, d. Neki neznane« je pod napačnim imenom kupil od nekega trgovca z dragocenostmi dijamantov in bi» serov za 4,555.000 frankov, za kar je dal dva čeka, glaseča se na neko madridsko banko, za znesek nad 1 milijona francoskih frankov. Po odhodu kupca jc postala tr« govcu z dijamanti zadeva sumljiva ter je telefonično vprašal madridsko banko za pojasnila, dobil pa je odgovor, da oseba, katere ime si je omenjeni kupec prilastil, sploh ni zapustila Madrida.
Pravilnik o zaposlitvi invalidov
Beograd, 21. junija. AA. Na podlagi čh 24 do 28 invalidskega zakona je minister za socialno politiko in narodno zdravje predpisal pravilnik o zaposlitvi ljudi, zaščitenih po invalidskem zakonu.
Francoski torpedovki v poljski Mi Varšava, 21. junija- AA. Francoski tor-pedovki »Bizon« in »Lion« sta danes pripluli pod poveljstvom admirala Laponta * Gdynijo.
IVAN LAPAJNE naznanja v svojem in ▼ imenu svojh otrok, da je legla k večnemu počitku njegova ljubljena žena, nad vse skrbna mati, stara in prastara mati ter najboljša sorodni ca, gospa
JULIJA LAPAJNE roj. ŽUŽEK
soproga ravnatelja v pok.
Umrla je, previdena, včeraj zjutraj po kratki, mučni bolezni v 78. letu svoje starosti in bo pokopana jutri ▼ torek ob 10. dopoldne na pokopališču pri Sv. križu ▼ Krškem.
Prosimo tihega sočustvovanja. V Krškem, 22. junija 193L
Žalujoči zapuščeni.
Namesto posebnih naznanil.
Witajcie, -
Polacy!
Danes bo v našem mesta koncert krakovskega pevskega društva »Echo«. V Ljubljano je prišel zbor pevcev, ki spada med najboljše, kar jih premore Poljska. Prihaja nam v goste delegacU ja onega dela poljske kulture, ki ga vsakdo najhitreje in najlažje razume: muzikalne umetnosti. Pesem nam ho* če jo pokazati, pesem, ki je zrasla iz poljskih tal, iz stoletnih tradicij, iz duše poljskega naroda, iz inspiracije in vidovitosti velikih skladateljev.
V nastopu »Echa« ne vidimo samo navadnega koncerta. Vidimo znak iskrene poljske volje, da navežejo z nami ožje stike, da nas bolj spoznajo in se intimnejše zainteresirajo za naše radosti in bolesti, za naša stremljenja in naš napredek. Vidimo, kako so se začele smotrno plesti trajne vezi med Poljsko in Jugoslavijo. Za novinarji prihajajo pevci, za informatorji umeU niki. Tako se zbližujejo srca narodov, in zbliževanje te vrste, to medsebojno duhovno pronicanje v kulturne zakla* de, je najboljše in trajnejše od prera* čunljivih zvez, ki jih terja razum.
Pozdravljeni vrli Krakovčani, sinovi mesta, ki je zaslužilo sloves poljskih Aten, kulturnega središča, ki Poljski še danes daje obilne sadove plemeni* tega duhovnega prizadevanja. Vas, ki nam od kraljevskega Wawela, kjer
počivata Mickiervicz in Slovacki, prina* sate poljsko pesem, sprejemamo z vedrim upanjem, da bo kulturno so* delovanje poljskega in jugoslovenske> ga naroda, ki se vedno bolj širi in utrjuje, prineslo tudi na vseh ostalih po* dročjih mnogo dobrega v korist in pro-speh naše skupne, velike slovanske misije v Evropi.
Bratje Poljaki, pozdravljeni/ ★
Na nocojšnjem koncertu
zapoje »Echo« naslednje zbore: Moniuzsko: Prolog iz opere »Strašni dvor«. Novoviev-ski: Kociuszko pod Raclavicami, Gall: Krč-marica. To je prvi nastop zbora. Drugi nastop tvorijo štirje zbori, in sicer: Lachman: Dve usodi. Lipski: Pesem o materi. Marek: Koračnica tatranskih hajdukov. Soltis: Novo poletje (Zeleni Jurij). Tretji nastop zbora: Raczka: Poletna noč. Rizzi: Pokoj vam. Kopicinski: Spi temni bor. Walewski: Bin-košti (Narodno veselje v okolici Krakova). V poslednjem nastopu zapoje zbor naslednje pesmi: Gall: Narodna pesem iz Staropolj-ske. Kamienski: Narodna pesem z Velko-poljske. Viehovič: Melodija iz šlezije. Gar-businski: Mazurka. Walewski: Krakovjalt. Dirigent skladatelj Boleslav Vallek Walew-ski. Opozarjamo na ta koncert, ki bo velik umetniški dogodek, saj je zbor eden najboljših moških zborov republike Poljske. Sedežev vseh vrst in cen je še dovolj na razpolago. Obisk toplo priporočamo. Predprodaja v Matični knjigarni.
LfuMjana ob nevihti
Po mučni soparici Je sinoči gost naliv osvežil ozračje — Drobiž iz ljubljanske kronike
Ljubljana, 21. junija.
Ce ne bi bili k ljubljanskim nedeljam prišteti tudi že sobotni večeri, bi bilo v Ljubljani poletni čas jako dolgočasno. Ni posebnih atrakcij, odkar se je »kralj zra» ka* po francosko poslovil in odjadral na 7-eleno Štajersko. Teater počiva, v kinu je vroče. Če pa se Ljubljančan mora ob tru« dapolnem delu ves teden kuhati v taki omotični soparici. kakor je vladala od preteklega ponedeljka, si v soboto zvečer vem! ari e zadovoljen obriše čelo: »Hvala Bogu, jutri bo nedelja!«
Vesel pa je prav za prav le sobotnega •rečera... Iz območja ljubljanskih hiš, ki še vse razgrete od dnevne prigrevice, zavije morda v objem tivolskega parka, kjer sicer ni več širokoplečih kostanjev, r>-ač pa se še pno proti nebu vitke silhuete agnjedi in prihaja z rožniškega gozda pri. je-tem, mamljiv hlad. pomešan z zvoki ples« nega. orkestra v tivolskem dancingu. O, ob sobotah večerih je Tivoli ves poln. Vse se hladi, — slednjič pa posamezniki ali parčki krenejo počasi nazaj v mesto in — mimogrede — prav gotovo še zavijejo na vrt. kake restavracije ali celo kavarne, v kolikor jim to še dopušča bližajoča ee tretja deseSka tekočega meseca.
Nedelja nam ni vstala posebno prijaz« na. Oblačje se je kopičilo na nebeškem svodu, da so Ljubljančani pol zadovoljni, pol nezadovoljni majali z glavo: »To nI ne za žep ne za nahrbtnik. Ali bo dež ali ja ne bo?« — Sredi poldne je parkrat za« grmelo, a dežja ni bilo.
Promenada na ulicah je bik še kolikor toliko živahna. Tam doli v prijazni kape« lici v kasarni vojvode Mišica pa so se ob 10. zbrali pravoslavni občani, da se pri poslednji liturgiji protojereja g. Dimitrija .'ankoviča poslovijo od priljubljenega sve« cenika. G. pro-tojerej je v prelepem nago« vonj obujal spomine na prve pričefcke pra« voslavne občine in na njen razAroj. Slovo je bilo pobožno in zares prisrčno.
Popoldne je bilo na ulici precej mrtrvo. Se največ zanimanja je vzbujal neki pro* Aijalec čudovitih piščalk, ki se je postiral ob Zmajskem mostu in z virtuoznim žviž« Jan jem »Done Klare« privabljal gruče ra* dovednih poslušalcev, ki so tudi vneto se« Ca!i po njegovem drobnem instrumentu za ceno nizkih 3 Din in so se vztrajno vadili po v/orcu svojega famoznega učenika.
SopaTica je vse popoldne na javljala dež, ozračje je bilo zdaj zasenčeno z oblaki, r.daj zopet razgreto do tal ljubljanskih [tlic. Kopališča so bila sicer dobro obiska« n*. največ zanimanja pa je bilo za tekmo med Ilirijo in Concordio.
Okrog pol 17. je začelo rositi, toda kma« Vj so zopet posijali solnem i žarki. Soparica se je kuhala, dokler ob 18.15 ni prihrumel
nad Lji&ljamo silovit naliv. Nekajkrat se je močno zabliskalo in zatreskalo. Kakor čujemo, je treščilo tudi v tramvajsko remi« zo in pa na več krajih v ljubljanski oko« lici. Močan naliv je neutrudno čistil oz rac« je ter izpiral strehe in ulice. Ko je po« jenjalo grmenje, ki se je votlo umikalo nekam na Dolenjsko, je bil gosti dež na« ravnost dobrodošlo osvežujoč. Prav goto« vo so ga še v posebni meri veseli kmeto« valci, saj je polagoma že pretila suša, bolj žalostni pa so morda aranžerji in udeleženci raznih prireditev v mestu in okolici.
Žal je toča že dopoldne močno Hestlli okrog Mengša in v nekaterih drugih prede« lih na Gorenjskem, neznatno škodo pa je povzročila v zasavskem delu ljubljanske okolice.
1	a
Huda nesreča sprevodnika
Dopoldne med 10. in 11. se ie pred slavnim kolodvorom pripetila težka tramvajska nesreča, katere žrtev ie postal 56!etni sprevodnik električne železnice Ivan Skočir. Po končani vožnji je po prihodu na kolodvor odklopil vazon. nesreča je pa hotela, da je voznik, kj tega ni opazil, istočasno tramvaj poznal. Skočir ie prišel med odbijača voza in vazončka, ki sta za stisnila čez koleno leve nože rn za močno poškodovala. Na pomoč je bila pozvana reševalna postaja, nakar je reševalni avto
ponesrečenca prepeljal v bolnico. *
Burna sobotna noč
Dočim je zadnje čase v Ljubljani ob sobotah in nedeljah vladal popoln mir. ie bila minila sobotna noč zelo burna. Na raznih krajih in koncih so se vršile rabuke in pretepi, v akcijo sta stopila tudi nož in kol. končni rezultat ie bil pa ta. da so moraii več žrtev nasilnih ponočnjakarjev prepeljati v bolnico. Večji pretep je brl v Trnovem. kjer so se v nekem vinotoču sprli, po prepiru ie pa nekdo zunaj pred zostilno udaril delavca Karaiča s kolom po ziavi in za precej poškodoval.
Druži ranjenec je bil zidar Albert Kovač. Okroz pol 1. zjutraj se je ^račal domov, pa za je v Tovarniški ulici v Mostah napadla večja družba fantov in za je eden izmed niih z nožem sunil- v zlavo. K sreči Kovačeva poškodba ni težka.
V Mostah jo ie dalje skupil čevljarski pomočnik Miloš Belina, katereza je nekdo med prepirom pred zostilno sunil z nožem v hrbet. Policija je uvedla stražo preiskavo v vseh treh primerih.
Češkoslovaški Sokoli na poti skozi Maribor
Maribor. 21. junija.
Jutrišnji ponedeljek ob 14. uri se zopet pripeljejo s praškim brzovlakom v Maribor češkoslovaški Sokoli in Sokolice. ki se udeleže sokolske slavnosti v Splitu.
Češkoslovaško Sokolstvo ki ie že tolikokrat izkazalo Juzoslovenom svoie iskrene simpatije, se zopet ni strašilo ne truda in ne zmotnih žrtev, da manifestira češko-slovaško-juzoslovensko vzajemnost in neomajno prijateljstvo na Jadranu. Okroz 1000 Sokolic in Sokolov bo pripeljal v ponedeljek praški brzovlak skozi Maribor.
Ob prihodu brzovlaka bo zasvirala vojaška zodba. Potrebno pa je da pride na kolodvor tudi ves slovansko čuteči Maribor ter ponovno manifestira svoje priznanie in enako oriiateljstvo Maribora nasproti Češkoslovaški.
Pokažimo Cehoslovakom. da znamo biti tudi mi vsaj nekoliko tako zostoljubni, kakor to vedno delajo Cehoslovaki. ko jih dan za dnem obiskujejo številne juzoslo-venske ekskurzije in so vedno z največjo zostoliubnostjo sprejete po češkoslovaških mestih, nričenši od Bratislave preko zlate Praze. Plzna. Olomouca. Brna itd.
Prinesite s seboj na kolodvor naših lepih rdečih črešenj. jazod in cvetja. Vsaka malenkost bo ostala zostom neizbrisnem sojminu. Baš v takšni ljubki pozornosti se lahko najlepše izkaže iskrenost bratstva in prijateljstva.	.
Pridite pozdravit svoie najboljše, resnične prijatelje!	_ „ „ __
JC Bza Maribor.
8 križev Ivana Pocivavnika
Ljubljana, 21. junija.
Kdo bi možičku, ki ga strumno vidite korakati po ljubljanskih ulican dan za dnem in ki jo nedeljo za nedeljo, pa tudi ob delavnikih maha marsikaterikrat celo v Beri-čevo ali pa na Skaručno, prisodil osem križev! Nihče! In danes jih ima 80. —
Rojen Ljubljančan, se je v mladih letih posvetil obrtništvu kot mesar (je zatorej eden najstarejših ljubljanskih mesarjev) in bil je kot vnet jahač izvrsten športnik. Imel je mesarijo v Prešernovi ulici, nato v bivši Mahrovi hiši, zatem si je pa kupil hišico na Sv. Petra cesti, kjer je svojo obrt z gostilno vred vodil naprej. Oženil se je z Berto iz z ciane ljubljanske hiše Perlesove, ki mu Je v srečnem zakonu rodila 13 otrok, od katerih jih je pomrlo 7, med njimi Pepi, bančni uradnik, glasbenik in pevec ter ustanovitelj Sokola #I, živijo pa še Rozi poročena s trgovcem Pavlom Fabianijem, Mila poročena Wohinz, dolgoletna pevka in solistinja pevskega zbora Glasbene Matice, Lojze, uradnik v Mestni plinarni, Danica in Anica, dolgoletni zvesti članici pevskega zbora Glasbene Matice in Pavla, poročena s trgovcem Mirkom Fabianijem
Res, Počivavnik je vzgojil svojo rodbino v sokolskem in narodnem duhu. Izgubil je pred tremi leti svojo zvesto družico, ostal pa je korenjak do svojega 80. leta, vedno veder, čil po duhu, dobre volje, poln humorja, skrben družinski oče, zato pa so tudi nasproti skrbni in hvaležni njegovi otroci. Naj bo dobre volje še na mnoga leta! Naj poje n. tenor do skrajnih mej človeškega življenja!	,
Najden utopljenec
Gornja Radgona, 21. junija.
Utopljenec Alojzij Fras, ki je postal žrtev reke Mure pri kopanju 17. t. m. v vasi Lutverci pri Gornji Radgoni, je bil ▼ petek najden ne daleč stran od kraja nesreča Bil je prinešen v mrtvašnico farne cerkve v Apačah ter na tamkajšnjem pokopališču pokopan včerajšnjo soboto.
Pri obiranju črešenj je v petek spodrsnilo 71etnemu Antonu Kerndlu v Lomanošlh ter je tako nesrečno padel z drevesa, da si je pri padcu zlomil desno nogo in dobil lažje notranje poškodbe. Bil je z reševalnim avtom prepeljan na zdravljenje v bolnišnico v avstrijsko Radgono. Starši, ne pušiajte malih otrok brez posebnega nadzorstva!
Pri prehlajenju, hripi, vnetja v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popi-jete pol čaše naravne »Franc Jožefove« grenčica Po sodhah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franc Jožefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vsth lekarnah, droge rijah in špecerijskih trgovinah.
¥ 4® urah iz Skadra v Prago
—	Veste, kaj takega pa še ne, kakor J« ona z g. Rosom in oslom! Lansko leto ga je privedla pot tod mimo. Videč naše osle se je spomnil, da si njegova hčerkica silno želi takole žival. Nebodiga len, se takoj pobota z mojim sosedom in kupi za 130 Din mladega osla.
—	Kako ga boste spravili v Ljubljano, — vprašam; — prevoz po železnici bo dolgotrajen in tudi drag.
—	Nič bati, — mi odvrne in pošlje našega fanta v trgovino, naj mu prinese vrv. Kar za 20 Din je je bilo. Osla so med tem še malo nakrmili in napojili, nato pa ga je kakor mesar tele povezal za noge, hop na avto in šla sta. še nikdar nisem videl pravega osla v osebnem avtomobilu. Vse je zijalo, si lahko mislite!
Gospod Rosa je smuknil med tem v kuhinjo h gospodinji in naročil čeber črne kave.
—	To bo dobro, pravi, — malo se bova pogrela, pa zaspanec naju bo minil.
Res sva dobila vsak pošteno skodelico prijetno puhteče pijače, napolnili pa so tudi dve termoski. Za jedačo je bilo premalo časa Glad sva tolažila kar mimogrede s keksi in čokolado. Med tem so »napojili« tudi škodovko. Dobila je novo zalogo bencina in olja in v dobrih dvajsetih minutah naju je že zopet vzela megla in noč.
V trdni temi sva se začela s<penjati po serpentinah iznad Knina na Padene in Zr-manja Vrelo. Srečavala sva Ie še redke se-Ijake, ki so se z natovorjenimi oslički vračali proti Kninu, ki je kmalu izginil za ostrim ovinkom. Bojazen g. Rose se je žal prekmalu uresničila. Sredi serpentin je pritisnila megla, da ni bilo videti niti dobre M metre pred avtomobil. Nič niso poma-
gali žarometi, dasi je bila mala škodovka opremljena z najboljšim, kar je -na tem polju iznašla sodobna, tehnika.
—	Vrag vzemi to meglo! je robantal g. Rosa in se sklanjal izza zaščitnega stekla, da bi bolje videl. Ročni žaromet je naravnal tik pred prednja kolesa na rob ceste in tako vozil skrajno previdno. Zdaj na levi, zdaj na desni strani je zijal globok prepad. Le par centimetrov preveč na levo ali na desno in — z Bogom domovina!
—	Počasi gre, je tarnal g. Rosa in se nejevoljno oziral na brzirasko kazalo, kjer je kazalec plesal med 25 in 30 km. Samo da pridemo iz te megle in teh brezkončnih serpentin, pa bomo že spet vozili!
—	Le prenrid.no g. Rosa, sem strahom a prosil, da ne zaidemo v prepad.
—	Nič bati! če smo se reših" Albanije, nas r Jugoslaviji ne bo vrag vzel!
—	Saj vam popolnoma zaupam, pa vendar ...
Monotone Je brnel stroj. Postajalo Je hladneje in potegnil sera kožuh preko glave, da še niti nosu ni bilo videti. Dež je malo pojenjal, a pršilo je še neprestano. Avtomatični čistilec stekla je vso pot bil v funkciji, tako da je bil že tako razgret, da sem se bal, da bo odpovedal. Toda škodo v i izdelki so iaborni. Kakor ves avto, je tudi vsak posamezni mehanizem funkcijonlral, da je bilo veselje. S takim vozilom se človek res lahko varno vozi. To sem si mislil tudi jaz, se zleknil v sedež in — zaspal...
Krepek sunek pod rebra me Je zbudiL
•— Zdaj pa imamo nesrečo! je bila prva miseL Ko sem odprl oči, nisem sploh nič videl. Megla kakršne še ne pomnim, je obdajala avto.
—	Gospod Rosa! Gospod Rosa! sem začel ves preplašen klicati, ko vidim sedež poleg sebe prazen.
Iz megle sem slišal v naslednjem tre-notku robantanje v vseh jezikih. »Zatra-cena mlha! Ne možem najti studenec!« Tu musi nekde bvti!
—	Kje pa smo? Kaj se Je zgodilo?
—	Nič! Saj pravim, da mora tn nekje biti oni studenec, pri katerem moramo zaviti na levo. Pa je taka megla da se nič ne vidi in ga ne morem najti.
Nenadoma se pojavi v bližini Joč hi kmalu se sliši tudi govorenje.
—	Halo! Halo! je začel klicat! g. Rosa Iz megle se odzove par ljudi hkratu ln kmalu pristopi k avtomobila par fantoT, ki so očividno vasovali.
—	Kje je cesta na Dolnji Lapac?
—	E. tu je Dobro selo. Kakih 500 m dalje je studenec. Pri tem studencu morate zaviti na levo!
—	Sva že dobra! Tizklikne %. Rosa se zahvali za pojasnilo in že voziva dalje. Res kmalu najdeva ta »zatraceai« studenec in zopet sva bila na pravi poti. Polagoma je pojenjavala tndi megla in g. Rosa je stopnjeval brzino, kolikor se je dalo. Jaz sem sicer trdno sklenil, da ne bom več spal, toda spanec je bil močnejši od mene. Zdaj pa zdaj me je g. Rosa dregnil pod rebra, pa nI mnogo zaleglo.
—	Nikar ne spite! me Je karal. — Tadi mene potem muči spanec. Raje kaj xa-pojva da nama hitreje mine čas!
_ Pa dajva, sem odvrnil, toda oči so ml
kar lezle skupaj. Gospod Rosa je intonlral .poskočno češko, Jaz pa sem samo malo renčal ko medved, dokler nisem zopet zaspal.
Baš se m! je sanjalo, da se vozim z letalom preko Oceana ko me zbudi gromka komanda;
Huda požarna nesreča
Kmetskemu posestniku je ogenj uničil hišo in gospodarsko poslopje z živežem in novo krmo
Gornia Radgona 21. jtmija.
V teku zadnjih treh let smo v tukajšnjem okolišu beležili ceste požarne nesreče. deloma povzročene zaradi neprevidnosti, večinoma pa jih je povzročila zlobna roka. Slednje se je primerjalo posebno leta 1929. onstran reke Mure na avstrijskem ozemlju okroz Radzone. Obrajne, Purkle do Murecka. kjer ie skoro vsak teden izbruhnil kak nočni požar, tako da ni-kdo od tamkajšnjeza prebivalstva ni mo-zel leči po večerih mirno k nočnemu pokoju.
Ker letos v naši okolici ni bilo večjeza nočneza požara, je bilo prebivalstvo tem bolj prestrašeno pretekli petek 19. t- m. po polnoči (v času kakor prejšnja leta), ko je bilo slišati turobni zlas lokomotive na avstrijski postaji Radkersburz ter plat zvona pri cerkvi sv. Petra v Gornii Radzoni. Prccej časa trajajoči žvižz sirene ter udarjanje zvona ie naznanjalo, da nesreča ni majhna. V zapadni smeri proti Lomanošem so žareli oznjeni zublji visoko proti nebu.
da le bilo že od daleč zroza opazovatL
Iz neznaneza vzroka je izbruhnil požar in uoepelil stanovanjsko hišo in vsa zospo-darska poslopja posestnika Ivana Špind-lerja. vulzo Markuša na Gornji ŠčavnicL Razven ostanka živeža iz lanskeza leta je bilo v zospodarskem poslopju spravljeno že vse seno letošnje košnje: vse je pozo-relo. Na kraj nesreče so prihiteli bližnji in daljni sosedje ter pomazali reševati živino in druzo. kar se je rešiti dalo. Le s težavo so oteli živino iz plamenov, v dimu in plamenih pa je ostal najbrž tudi lep konj, katereza še včeraj ni bilo mozoče najti. Na pomoč so.,orihiteli tudi zasilci iz avstrijske Radzone, pa zaradi neuzodne hribovite ceste niso mozli na kraj nesreče.
Ponesrečeni Špindler. ki zospodari na tem posestvu komaj šele 3 do 4 leta, ie silno prizadet, ker ie imel vsa svoja, po požaru uničena poslopja zavarovana le za malenkostno vsoto. Ta nesrečni dozodek bodi zopet resno svarilo vsem. ki imajo svoja poslopja prenizko zavarovana.
Izdelki viških
mladih učenjakov
Lepi razstavi pismenih, risarskih in ročnih izdelkov viške osnovne in meščanske šole ~ . »
LJubljana, 21. junija
7a Yi? z Rožno dolino in z Glineami že vemo, da je to najlepše ljubljansko predmestje z mirnim in solidnim prebivalstvom. Sedaj pa moramo pohvaliti še nekaj, kar je manj znano ljubljanski javnosti, to sta viška osnovna in meščanska šola. Prvo vodi upravitelj Ivan Štrukelj, drugo pa ravnatelj g. Anton Fakin. Da so na obeh šolah izvrstne učne moči, sta v polni meri pokazali današnji razstavi risarskih, ročnih in pismenih izdelkov učencev in učenk. Osnovna šola ima 5 razredov, a pride spričo ogromnega števila dece s paralelkami vred na 17 razredov. Meščanska šola je tri-razredna in se bo letos otvoril se 4. razred.
Zavoljo tolikega števila mladih učenjakov in učenjakinj sta bili seveda obe razstavi pestri, živahni in natrpani z izdelki mladih rok in mladesra uma, ki se pod vodstvom svoiih vzgojiteljev razvija smotreno, da bodo "enkrat zrasli iz dece polnovredni ljudje.
Mnogo se je moralo potruditi urateljstvo, da je priredilo ti lepi razstavi obeh šol. Z razstavljenimi izdelki so bili zasedeni menda vsi razredi osnovne šole. Ze prvoletni abecedarji, ki so se letos, še vojskovali z malimi in velikimi črkami, so pokazali, da imajo voljo za napredek- Res že oedne ročne izdelke smo videli na razstavi najmlajšega naraščaja. Celo v risanju so se že poizkusili in iz ilovice so oblikovali razne like. Prav lepo se je lahko opazoval po razstavljenih predmetih napredek do petega razreda, s katerim se zaključuje likanje mladine v osnovni šoli. Pismeni izdelki so povedali, da se je uSiteljstvo zelo prizadevalo, navaditi mladino na dober koncept. Številni ročni izdelki dečkov in deklic so pričali, da se praktična stran šole ni zanemarjala. Deklice so razstavile po raznih razredih lepo izdelane blazine, perilo, obleke, nogavice, torbice, podstavke in podobno. Ročni izdelki dečkov so bili med drugim leseni aeroplančki, samokolnice, cerkvice »n drugo.
Ni lahko v kratkem naSteti vsega, kar je bilo videti v tej pestri zbirki, ki je kazala, da je agilno učitelistvo našlo mnogo originalnih vzgojnih načinov, da bi čim bolj uspHo pri likanju mladih duš. Posamezne slike v olju in reliefi iz žgane ilovice m barvani po kazali na pravcate talenta Tako smo videli tudi izredno posrečene slike, oziroma reliefe Njunih Veličanstev kralja in kraljice in Nj. Via prestolonaslednika Petra.
Gotovo je bil po razstavljenih izdelkih posebno zanimiv 5 a razred, ki ga vodi d.> brovoljec solunske fronte učitelj g. Edvard Prinčič, ki je prišel na originalno zamisel izdajanja šapirografiranega razrednega šol-fckega lista. List pišejo in ilustrirajo pod vodstvom g. Prinčiča učenci sami. Zadnia številka lista prinaša na prvi strani sliko Nj. Vel. kralja, nakar sledijo v latinici ln cirilici kratki patriotični spisi o kraljevskem domu in zgodovini naše kraljevine obenem z zemljepisno karto Jugoslavije- Med bese-
dilom se nahajajo slike lfj. Vel. kraljic«,
Nj. Vis. prestolonaslednika in več zaslužnih mož iz naše preteklosti. V listu tudi ns manjka ugank in šaljivih zgodbic v slikah. Nedvomno je izdajanje takega lista posrečena ideja, ki dviga talente in tudi manj talentirane učence usposablja za samostojnejša razglabljanje o vseh tistih vprašanjih,, o katerih mora mlada glavica dobiti potrebne pojme za pot v življenje po končani šoli.
Naj še naposled omenimo, da Je bfla ras-stava meščanske šole prav iepa. Videli sme isie šolarska izdelka kakor po razredih »••snovne šole. a že v popolnejši obliki. Viška meščan ska* šola glede na svoi okoliš posebno poudarja praktično stran. Njen šol-, ski vrt je razdeljen na gredice tako, da imata po dva učenca po eno, na kateri morata gojiti obligatno dve določeni rastlini, druge rastline pa poljubno. Ves vrt ima šola tako urejen, da rasejo na njem vse pri nas uspevajoče poljske in vrtne kulturne rastline, ki jih potrebuje človek za življenje. Pogled na gredice kaže, da so učenci vestno stregli svojim rastlinam. Razstava meščanske šole je imela posebno lepe reliefe in oljnate slike, ki so vzbujali splošno pozornost gledalcev.	•
Učiteljstvu obeh Sol čestitamo na uspehu, posebno pa čestitamo g. Prinčiča in njegovemu razrednemu šolskemu lista, ki bo počasi gotovo našel posnemalee tudi po drugih šolah. Starši viške občine so lahko zadovoljni, da jim deco vzgaja take učitelj-stvo. Mislimo, da so tudi bili v resnici zadovoljni, ko so danes pregledovali od razreda do razreda vsa ta pestra duševna in ročna dela razvijajoče se mladine in se Jim dečki in deklice, ki so imeli dežurne službo pri razstavi, med veselim in ponosnim besedovanjem tolmačili razstavljene predmete, pri čemer so seveda predvsem po-kazovali na svoje blaga
T
»Vila Velebitacc v Graji
Sohm, 21. junija. AA. Po dvodnevnem
bivanju v Solunu je jugoslovenska šolska ladja »Vila Velebita« zapustila včeraj teko. Včeraj dopoldne so gojenci pod vodstvom svojih častnikov, jugoslovenekega generaln3ga konzula Protiča ln članov na-šega konzulata odšli na srbsko vojaško po-kopališče na Zeikinluku in tam položfli3^ n* krasen lovorjev venec. Pri tem sta imela lepe govore direktor pomorske akademije' Nem-Kobasica in naš vicekomzul v Solunu. trinl na
Opoldne sta jugoslovensko-grška trgw-Johod-ska zbornica v Soluna in jugoslovensko-; nem-grško društvo priredili svečano kosilo natdi no-čast gojencem in profesorjem. Na kosiln}reme. sta bila tudi predsednik zbornice Mlhajlo-ojrireč vič in ravnatelj Kobasica	v-
Čitajte Oustrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
—	Dolnji Lapac! Alles aussteigen!
—	Gromska strela! kje pa sem prav za prav?
—	Po konci, po kowd! Kdo bo snrlraj spal! Ta napraviva odmor, poipijeva malo kare in pregledava karte za nadaljoo pot, me še vedno drami g. Rosa. Ko le nisem mogel priti <k sebi, me še dregne pod rebra ln mi pomoli prijetno duhtečo čašo vroče črne kave pod nos. To je pomagalo.
—	No, le še nagnite. Eno steklenico bova izpraznila, morda vas potem ne bo tako mučil spanec! mi prigovarja g. Rosa.
Do dobra sem se načrpal te prijetno delajoče črnine in se polagoma izmotal iz kožuhov in odej. G. Rosa je med tem že plesal okrog avtomobila in veselo prepeval.
—	Le dol, le dol, pa malo hodit, da se preteguete in ne boste več tako zaspan! Glejte, kako sem jaz še čil, čeprav 6©m ves dan in vso noč vozil. Le megla je vrag. Oči me bole, ker moram neprestano zreti v to mlečno belino.
—	škoda, da jaz ne znam voziti, da bi lahko menjala sem se opravičeval in lezel z avtomobila.
—	A, to ni nič. Jaz bi klflub tema ne mogel spati, ker bi neprestano pazil in dajal plin ali pritiskal zavoro, seveda samo slepo, od nervoznosti.
Turška kava in sprehod okrog avtomobila sta naposled tudi meni pregnala spanec. Povrh naju je še dež malo oplahnil, kajti pršelo je neprestano po malem.
—	Zdaj pa Je počitka dovolj! odloči g. Rosa. Posvetite še malo sem na tale kažipot, da vidim, ali je točen.
—	Do Petrovega sela 44 km. No, le kar pojdiva!
Zopet Je esbrnel motor in rezala sva meglo dalje.
Topla kava mi je dela izredno dobro. Nekaj časa sem še kukal iz kožuhov in opa-
zoval meglo in hitrost, ki ee je ravnala 81-sto po megli. Ta pa tam smo prišli v megle prost predel, takrat je šlo, da Je kar burja pihala pa zopet o as je zajela megla in kazalec na brzinskem kazala je šel nazaj. Nič ne vem kdaj, a biti Je moralo kmalu za odcepom ceste aa Bihač, ko sem že zopet trdno spaL
_ Dan bo skoraj, a vi 8« vedno spite?
me v Slunju na mostu zopet prebudi gosp. Rosa in mi znova nudi črne kave.
—	Nič ne vem, kdaj 6em zaspal! sem ee opravičeval ln srkal vročo kavo. Zdaj pa ne bom več!
še 60 km, pa sva v Karlovea. Potem pa bo kmalu dan in upam, tadi megle konec. Morda dobiva tudi lepše vreme, čas bi ie bil.
—	To pač, sem pritrjeval ia lezel b avtomobila, da bi se po vzgleda g. Rose malo sprehodil. Po kratkem postanka sva oddrvela dalje.
Pasiramo Veljnn in Krnjak. Ta me Je ie vedno mučil spanec, toda ko vozimo skozi Tušilovič proti Karlovcu, me je spanec as mah minil. Cesta je bila namreč taka, da se bog usmili. Nič ko sama kotanja in mlaka Naša lepa škodovka je kar odska-kovala kakor bosopetnik na trnja. Bal sem se, da vsak bip poči kako pero.
—	Toliko kamenja, pa tako slabe ceste! sem se hudoval.
—	Tako-le do avstrijske meje sva dobra s cestami. Ne bodo mnogo boljše, mi pojasnjuje g. Rosa. V Jastrebarskem prideva na nekoliko boljšo cesto, kjer ni tako velikega prometa. V okolici mest so ceste zaradi avtobusov tako izjedene.
Proti Karlovcu je postajala megla zopet hujša. Ker pa vodi cesta po ravnini, se g. Rosa nI dal »okol prinesti« in je vozil z brzino 40 do 50 km. Pa kmala bi bil to drago plačal.
Gfovanni Patini:
453 ljubavnih pisem
V zadnjem predalu. prav na dnu svojega predalnika, imam zaklenjenih štiristotriin-oetdeset pisem neke žene. Liubavna pisma so. naslovljena name; vse je pisala ista žena. ki ie že dolgo ne ljubim več, ki je n,sem več videl in o kateri ne vem. kje zdaj živi. Vseh ljubavnih pisem jp štiristo-triinpetdeset; to je vse. kar ostane od velike ljubezni.
Ta predal, poln pisem, me vznemirja. Jaz nisem čuvstven človek. Nad vse hladen sem: boli opazovalec kot strasten človek. Ta pisma — pepel nekega ognja — pa so mi predmet znanstvenega opazovanja. Vsaka stvar nam utegne služiti kot znanstvena snov. Tako sem se jih hotel osvoboditi. — Ce hi iih uničil, bi po njih ostala puhla tožba moiega praznega srca.
Najprej sem jih drugo za drugim označil s številkami. Žtiristotriinpetdeset jih ie, ne eno več ne manj — to vem zatrdno. Uredil sem jih po časovnem redu: Obsegajo eoho od 1. 1903 do 1906. Povezal sem jih v zavitke, mesec za mesecem: januar 1903: štiri: februar 1903: osemnajst: ma-«tc t$9& fcoiii&acA&t Ša aaDrej. Na-
raščajo. naraščajo: kakor teko meseci, so zavitki vse debelejši. Največji je iz junija 1904: sedeminpetdeset pisem. Toda z L ] 905 so zavitki vse tanjši in tako pride oktober 1906: eno samo, zadnje. Ce ie tako božja volja!
Tudi stehtal sem jih: (kajti tudi najdu-hovitejša in najbolj lirična pisma imajo, kakor trdijo poštni uslužbenci, neko težo); stehtal sem jih natančno, vseh jih je 6740 gramov; več od šest kil in pol- Skoro sedem kil To je že primerna teža za ljubezen in če bi jih moral vse skupaj nositi v vreči, ne bi prišel daleč.
Štel sem tudi strani drugo za drugo. Število strani je strahotno: žene pišejo tako lahko, da mi niti pojma nimamo o tem. Zanje besede, pa najsi bodo govorjene ali pisane, niso suho zlato, temveč manj vreden drobiž, ki ga zapravljaš ob vsakem času s hyronsko razsipnostjo. Res je. da je imela ta žena zelo veliko pisavo in da je puščala mnogo prostora med vrsticami, kljub temu pa samega sebe ne morem prepričati. da je mogla v samo štiristotriinpet-set pismih napisati tritisočdvestodvajset strani. Nobeno pismo nima manj od štirih strani; nekaj jih je. ki jih imajo po osem, deset, dvanajst in celo sedemnast. Račun ie yrayilen, kljub temu pa st močno začu-
diš. Zdi se mL, če bi bila morala napisati vseh teh tritisočdvestodvajset stran; zapored (tudi če bi jih napisala deset na uro), bi potrebovala tristodvaindvajset ur, kar je enako trinajstim dnem in trinajstim nočem brez presledka. Mislim, da bi njena ljubezen, če tudi je bila velika, ne prenesla take preizkušnje.
Nisem imel niti dovolj časa niti potrplje-nja. da bi bil štel besede in zloge. Ali raz-iskaval sem še dalje. Tako sem opazil s precejšnjim zanimanjem, na primer, da ie uporabljala štiri vrste pisemskega papirja in ovojev. Nekatera pisma so na debelem in težkem papirju slonokoščene barve; druga so na pergamentnem papirju, v dolgih in ozkih ovojih; spet druga na zelo grdem belem poslovnem papirju, bornem in hrapavem; večina pa iih je na lahkem angleškem papirju, v tistih temnomodrih ovojih, potiskanih znotrai s sivimi in črnimi vzorci, da bi se od zunai ne mogle razbrati besede. Ves ta papir ie bil izdelan v tvornici. prodan na debelo in znova prodan na drobno. Po mojih računih, ki so, mislim, precej natančni, ker sem tudi jaz preikusil različne vrste pisemskega papirja. znaša celotni račun teh listov približno devetnaist lir in nekaj soldov Ta vsota ni karsibodi za tistega, ki nima mnogo denar- '
ja. Z devetnajstimi lirami lahko napraviš marsikaj, ne da bi kupoval pisemski papir. Za isti denar dobiš najmani pet francoskih romanov no tri petdeset.
Toda stroški za pisemski pat*r so $e najmanjši. Na vsakem teh pisem je znamka. Od teh štiristotriinpetdest pisem iih je 112 iz daljnih mest in tristoenainšti-rideset iz mesta, kier bivam tudi iaz. To da stodvajset znamk po petnaist centesi-mov. kar znese šestnajst lir in osemdeset centesimov in tristoenaištirideset znamk po soidu. kar znese sedemnajst lir in pet centesimov. Ce vse skupaj seštejemo, vidimo, da ie imela ta uboga zaljubljena žena za približno dvainpetdeset lir stroškov. Toda kaj pa črnilo? Da je napisala tritisočdve-stodva.iset strani, je uporabila najmanj štiri steklenice črnila. Vzemimo, da vsaka steklenica ne velja več od šestdeset centesimov in celotni stroški se zvišajo za pet-inpetdeset lir. Zares mislim, da so bili za mojo dopisovalko stroški te ljubezni, v gotovini. večji od petinpetdeset lir in prisegel bi. da niso presegli šestdeset Nedvomno ie ta ljubezen sedaj mnogo mani vredna, takorekoč nič. Po popisanem papirju ne povprašujejo mnogo, nekateri plačujejo zanj le dva solda za kilo. Za vso pisemsko zbirko bom dobil kvečjemu petinšestdeset
centesimov. Jasno je. da tako poetičnih pisem ne kaže vreči proč za tako mal denar.
In vendar te v teh pismih še nekaj več. tako za zgodovrnaria. kakor za pesnika — nekaj več. kakor ie bilo v njih takrat, ko so bila v škatlah v papirnici. Vse besede so v njih. vsa strast treh let — ogromna množina slik, pridevnikov in poljubov; da povem kratko: nekoliko globokega življenja nekega moža in neke žene. In vse to nima nobene vrednosti več!
Cutim^ da sem neizmerno bedast z vsemi temi računi in razmišljanji. Jaz sem pač tak. Nisem čustven človek. Samo opazujem stvari. Kadar vidim mrtveca, mislim na to. koliko so pač izdali njegovi sorodniki za vsa tista zdravila, ki ga niso mogla rešiti in kadar vidim iokaiočo mater, skušam uganiti, koliko decilitrov solza bo po-točtla v enem dnevu, vštevši noč. Kaj hočete? Tak sem pač. Nisem čustven človek.
Teh štiristotriinpetdeset liubavnih pisem, zaklenjenih v zadnjem predalu mojega predalnika. me nekoliko vznemirja. Ne bi jih rad obdržal in ne bi jih hotel sežgati. In vse sem storil, da bi si iih iztrgal iz duše. Računal m preračunal sem vse in vendar ie še nekai na dnu srca. kar ječi in "i*", in ni zadovoljno. Toda ne menim se za t»i. Nisem čustven, človdb
DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU
5 Angleži hočejo prekositi Nemce
Zadnji divji konji ▼ Nemčiji
Na posestvu croyskega vojvode pri Dubnenn na Westfalskem (blizu nizozemske meje) žrvi še nekaj divjih konj v popolni svobodi.
Kako je zgrajen zračni orjak DO X
Zanimive podrobnosti o ustroju letate
Te <hri smo v našem ftstn prinesti vest o
•spelem noletu zračnega velikana DO X. Sedaj prinašamo še nekatere podrobnosti o tei 'adii.
Do X žene 12 motorjev Curtiss Condor tpa GV 1570. od katerih razvija vsak največji učinek 600 konjskih sil, skupaj torej 7200. Polna ladia tehta 55 in pol tone, od Čegar odpade na sam tovor 28 ton. Prostora ima za 100 potnikov. Dolga ie 39.3 m. Irrila obsegaio 47.1 m. Vozi s hitrostjo 184 km ter lahko doseže največjo hitrost 240 .kilometrov na uro. prevozi lahko 4160 km
Letalo je izumil dr. Claude Dornier v skladu s svojim principom, da ima letalo toliko večii efekt kolikor je večia nietrova velikost- Zgradila ga je tovarna Dornier v J?orschachu v Švici. 12. julija letošnjega leta so napravili ž njim prvo poskusno vož-»'9 po Bodenskem jezeru v Švici. Letalo se je zelo dobro izkazalo v zraku in na Jezeru.
Ladja ima prostora za 16.000 litrov zoriva. ki je primerno razdeljen na centralni tank in na manjše rezervoarje za posamezne motorie Tanki so na dnu zrakoplovi. Dovod goriva se da na več strani kontr<>-
flrati in regrrTirati. Tank! za otfe vsebujejo 1660 litrov. Skozi tunel v notraniosti kril se lahko pride do motorjev ter kontrolira njihova funkcija, poraba olja m goriva: motorji se dajo celo tekom leta preizkušati in popraviti.
Posadka, kontrola in vodrtev Iad*e i< skorai ista kakor na prekooceanskih parai-kih. Na palubi se nahajajo zemljevidi, kro-nometri, kompasi, merila za višino. Hre. razni drugi instrumenti ter telefon k vsakemu oddelku na ladji. Posadka ima komandanta. dva oficirja enega pomorskega oficirja. 1 radio telegrafista, enega inže-njerja. 3 mehanike in enega natakarja. Mcv-štvo biva na krovu ter ie tam tudi na hrani
Zračna ladja ima dva pomožna dvotaktna DKW motorja po 12 ks. ki se rabita za zračni kompresor v svrho ventilacije pro štorov, za dinamo pri radiju, za dinanK pri razsvetljavi ter za dinamo pri kurjav1 Med letom izkoriščajo tudi moč vetra potom vetrenjače.
Na ladiji se nahaiaio seveda tudi reševalne naprave. Radijska postaja obvešča postaje na kopnem o letu in spuščanju, o atmosferskih razmerah in vsem drugem.
Mnogostranost duševnih delavcev
Znameniti violinski virtuoz Frftz Kreto-
ler je imel pred nedavnim pogovor z nekim novinarjem. Med drugim je dejal:
»Duševna zanimanja po mojem mnenja ne smejo biti enostranska. Ljubim svojo violino, vendar sem se vselej zanimal de za mnoge druge stvari, zlasti za knjige, še pred kratkim me je neki urednik označil v strokovnem listu za »Fritza Kreis-lerja, učenega poznavalca inkrmabul,« in na to pohvalo sem bil razumljivo ponosen.
Reporter je virtuoza vprašal, da-B držijo njegove izjave tudi za druge duševne delavce. »Seveda,« je dejal Kreisler, »in v prvi vrsti velja to za mojega prijatelja Einsteina (očeta relativnostne teorije), ki igra res izvrstno na violino. Narava zahteva pač vedno neko izenačenje.«
Zanimivo je, kar je povedal slavni goslač v tej zvezi o Mussoliniju. »Ko sva bila z mojo ženo lansko leto v Rimo,« je pripovedoval, »sva bila tudi njegova gosta. Po pozdravu si moja žena ni mogla kaj, da ne bi rekla: »Vidim, da ste dober goslač.« Nato je odvrnil državnik s smehom: »Ne, violine ne igram.« Pogledal sera ga začudeno in dejal: »Odkod pa izvirajo te lise na vašem vratu?« Tedaj je dejal Mussolini dobre volje: »Mislil sem, da sem povabil umetnike, pa vidim, da *nrn«rq opravka z detektivi... Seveda izvirajo te lise od violine in dokazujejo, da <gr*m. ne dokazujejo pa, da bi dobro lgraLc
Mednarodna zmaga nemSke športnice
Ta mode! novega orjaSkega Mdroovijona, ki bo ves iz kovine, je zamišljen kot tekmec nemškega veleletala »Do X«. Angleži ga bodo opremili s stroji tipa Rolla Royce. V njem bo prostora za 40 potnikov in 7 ton blaga.
Avstralija hvaležno vrača podmornice
Cffljr Anssen, ki al je pridobila francosko prvenstva *
tenisu
Trčenje dveh francoskih torpedovk
spodaj novec za 1 frank Francija je dobila nove novce lz kositra te aluminija. Zgoraj: kovanec za 2 franka,
Izgnana za 400 let
V neki trgovski hiši v pariški Rue de Rivoli so te dni zasačili 47-letno srako pariških trgovin, ko je baš hotela izmakniti neki predmet. Ugotovitev njene istovetnosti ni bila posebno težka, kajti tatica je bila že večkrat izgnana iz Pariza in če bi sešteli vse njene izgon ske kazni, bi našteli 400 let. Ko so jo aretirali, je imela pod svojim kepom za več tisoč frankov nakradenega blaga.
Fiirtwang1erjeva letalska nezgoda
Slavni dirigent Furtvrangler ee je vozil te dni z dvosedežnim športnim letalom v Bayreuth. Pri Halleju je hotel pilot z le« talom pristati, da bi obnovil zalogo gori« va. Letalo pa se je prezgodaj dotaknilo tal. prekopicnilo se je in težko poskodo, valo. K sreči sta se Furtwangler in pilot neraniena skobacala izpod razbitin. Dirigent je nato z vlakom nadaljeval potova* nje v Bavreuth.
Pri nedavnih spomladnih manevrih francoske mornarice Ob severnoafriški obali sta trčili ponoči dve torpedovki s takšno silo, da se je zunanja stena ene torpedovke po polnoma odtrgala. Dva mornarja sta bila usmrčena.
Rontgenizirana semena
V IvanovusVazmesenku se bavifca profesorja Sujski in Boxer, kakor poročajo iz Moskve, že" del j časa z obsevanjem suhih »emen z Rontgenovimi žarki. To obsevanje je pokazalo nepričakovan uspeh. Tako je dalo obsevano kumarično seme dva in polkrat več sadu in rastline so dozorele pet dni prej nego običajno. Podobno je bilo 3 semeni drugih zelenjadnih rastlin in lana. Znanstveni krogi pripisujejo tem poskusom velik pomen, ker bo mogoče na ta način vendarle pridelovati rame kul«
trmre rsgtfee todi ▼ aerernfh Vratih, Vi« drugače ne dozorijo aii pa sploh ne uspavajo.
Rojstna talša slavnega pisatelja bropana
Kakor poročajo iz Prage, so nezman-i zHli* hoci vdrli ponoči v rojstno hišo slavnega češkega pisatelja Svatopluka <^echa v Vostfedku in odnesli vse, kar se je dalo odnesti. Med drugim so se polastili 23 zvezkov njegovih zbranih spisov. Gotovo ne zato, da bj jih brali.
Novi francoski kovanci
Sna angleških podmornic, določenih sa avstralsko vojno mornarico, ki jo je avstralska vlada vrnila Angliji s pripobmo, da nima sredstev za vzdrževanje vojnih ladij.
Telefonska zveza z ladjami na oceanih
Ploven
Sa n. I
kutivo
Ivan,
Viktor
Ijana;
Marib
Dev c
Jr
Pri Cuzhavenn so zgradili veliko radio postajo, ki posreduje brezžične telefonske pogovore med celino in ladjami na oceanih.
■
Velika zmaga „male" Ilirije
Po dveh težkih porazih se Je Ilirija včeraj na lastnih tleh popolnoma rehabilitirala ^ llanskeea prvaka Concordijo gladko odpravila - Tabela v I. ligi ostane neizpremenje-LaTvlf^sedajGradjaL^ v nt pa še vidnejše MaSva - Dober start naših atle-tov na mednarodnem mitingu v Mariboru - Tudi plava« ze tekmujejo -
UobHana. 21. hmita.
Z današnjimi sedmimi tekmami za državno orvenstvo do lisah smo zaključni nekako polovico tega zan;-vivega dela dolgotrajne borbe za naslov državnega orva-ka v nogometu. Z ozirom na število odbranih tekem situaciia sicer ni za vse klube enaka, vendar ie JNS zaradi Vidoveza dneva, na katerega se bo vršila važna reprezentančna tekma, določil za vsa sodelujoča moštva
14 dni odmora.
Vi so za malone vsa orecej potrebna. 1>>-seda} odigrane tekme so zahtevale mnogo »žrtevc in 14 dni počitka bo morda tej ali oni le pomagalo na noge. To velja predvsem za šibkejše klube, ki so z izgubo ts ktga moža zadeti v ž; >o.
Naivečio senzacijo dneva nanj }e proti mričakovanin največjih optimistov na svojih tleh odpravila Ilirija, ki je sigurno m zasluženo odpravila lanskeza državnega prvaka Concordijo in s tem odnesla na-•dalinij dve važni točki za Ljubljano. Zma-fra je tem pomembnejša, ker je ustavila Concordijo na njenem pohodu proti kon-Čni zmagi: oostala ie — volens nolcns — raveznica splitskega Haiduka, one enajsto-rice ki ii ie pred 14 dnevi nasula 14 golov in lo postavila v svet s porazno raz-
igrišče zaradi dežja pretvorilo v pravcato močvirje, Concordijašev za cela razdobja sploh ni bijo na igrišču. Premrl, sicer duša moštva, je imel izrazito slab dan; razen tega sta skrajna krila le redko uspevala v borbi proti krilom. Tako je srednja vrsta s svojo slabo igro .zakrivila občuten poraz. V ožji obrambi je bil še najboljši vratar Demič, čeprav gresta drugi in tretji gol na njegov rovaš. Branil pa je številne bombe precej sigurno. Branilca sta sicer Igrala požrtvovalno, ali nasprotnih nista niti od daječ dosegla. Razen tega sta igrala mestoma preostro, tako da sta zaradi prostih strelov ustvarjala številne nevarne situacije pred golom. V napadu ni bilo niti smotrene igre niti homogenosti. Krili sta za domačimi zaostajali, pa sta bili še najmočnejši del napada, dočim nam je ostal notranzi trlo — vse dolžan. Omeniti je treba tudi, da je začelo moštvo, ko je bila situacija izgubljena, igrati tudi proti pravilom ostro, pri čemer se je odlikoval zlasti Premrl. Tega ura pač ni bi]o treba.
Domači so zaigrali sveže in pogumno; kar nič se jim ni poznalo, da bi jih bila nedavna neuspeha demoralizirala. Od vsega početka so vzeli stvar z resne strani in potiskali nasprotnika nazaj. Po prvih trenutkih nervoznosti se je moštvo znašlo.
!iko golov. _ -	nraH dolco- I napad se je vrstil za napadom. In pridno
letnemu rivalu Gradjanskemu izgubil- To ie že njegov drugi poraz na zagrebških tleh, ki gotovo napoveduje novo situacijo v sprednjih vrstah I. lige.
V ostalih ligah ni bilo presenečenj, v beom-ajski ,ift v "edini tekmi odnesel dve točki favorit BSK proti Sašku, dočim si Je v tretji ligi Mačva ie bolj utrdila položaj na
Čelu tabele.	_
Po današnjem kolu }e stanje prvenstvenih
tabel naslednje:
I. riga.
.6501 10
6 4 11 12:9 9
4	2 0 2 21:5 4
5	1 l 3 12:10 3
4	10 3 7:12 2
5	1 0 4 7:28 2 R- liga.
4 4 3 2
Gradjanski
Concordia
Hajduk
Hašk
Primorje
Ilirija,
BSK
Soko Sašk Slavija Jugoslavija Jug
4
1 1 1 1 0
0	18:3
2 6:8 2 6:7 t 2:3 2 3:7
1	1:8
8
3
0
2 2
1
V nastopnem podrobnejše poročilo o ljub Ijanskem porazu zagrebške Concordije:
Ilirija: Concordija 4:2 (1:1)
livu osvežen, idealen za nogometno borbo, vendar se igra ni hotela razviti, žoga ni šla od moža do moža; često je bilo treba teči za njo. "Podajanje je netočno, obe strani grešita. Počasi se izcimi premoč Ilirije, ki traja do konca polčasa. Concor-dija tudi prihaja v drugo polovico, povzpne se celo do par nevarnih napadov, v splošnem pa je premoč domačih izrazita. V prvem polčasu so bili dani pogoji za močno igro, toda v tem pogledu je zadovoljila pač Ilirija dočim je Concordija predvedla nogomet, v katerem nista prav nič prišli do veljave niti rutina niti borbenost, pa tudi ne tehnična premoč ali neomahljiva volja do uspeha
V drugem polčasu pa je domače moštvo v močno spremenjenih terenskih prilikah absolutno prevladovalo na terenu. Concordije ni! Ta klic se je vedno znova in znova ponavljal in je bil povsem na mestu. V težkem, globokem terenu so Ilirijani dali vse iz sebe, da odločijo borbo v svoj prid in da potem zadržijo doseženo pozicijo. V tem delu igre so nad nasprotnikom prevladovali ne samo taktično, ker so mnogo bolj forsirali edino možno igro po krilih, temveč tudi v startu, v elanu in borbenosti. Ce bi bili že po poteku igre v prvem
Ilirija se je s svojo zmago rehabilitirala. polčasu zaslužili prednost pred gosti v re-
Pri vsem tem je treba takoj pribiti, da je	-------1-J,iI™-
in če je kje
zmaga domačih neoporečna, na mestu ocena >zaslužena zmaga«, je gotovo tukaj. Moštvo črno-bellh — pa menda niso barve soodločevale pri zmagi? — je svojim pristašem po dveh zaporednih debaklih serviralo ugodno, nadvse prijetno presenečenje, hkrati pa je napravilo slovenskemu in
ljubljanskemu aogometn neprecenl£v» uslago.
Dasi ni po zadnjih dveh naravnost katastrofalnih neuspehih tega od ilirijanske-
zultatu, so si pa to z neutrudljivim delom v drugem polčasu pošteno in po vseh pravilih priborili. Pravica je končno izprego-vorila v prid domačega moštva.
Glavni momenti so se, v par potezah, odigrali tako: I. ima početni udarec, igra proti solncu, in prenese takoj v nasprotno polje. V 4. min. zagreši Low v kazenskem prostoru roko, 11 m strelja Berglez sigurno v aut! Potem napade C., toda že v 8. min. ima Košak priliko, da pokaže svoje strelske sposobnosti. Demič komaj reši izpod prečke v korner, ki ostane neizrab-Nato zagreši Strehovec roko, toda
ga moštva nihče"pričakoval, se je vendar j p®°nusDereer'^je v *offsTdTu."v""l5^ min. foul zgodilo, pred našimi nevernimi očmi, in ^ kaz £roltoru L, šimšir izvede 11 m toč-
vzlic vsem prognozam, ki Iliriji niso dajale, razumljivo, prav nobenih šans. Ilirijani so respekt pred slovenskim nogometom močno omajali, sedaj so z eno odločno potezo zopet zamašili usta vsem onim, ki so začeli pisariti o nekih izletih in izletičih v Ljubljano. Storili so svojo dolžnost!
Malo pred napovedanim časom so Izšli na teren belo-zeleni gostje:
Demič—Pavičič, Babič—Rahč, Premrl, Low—Martinovi č, Lolič, BombaS, Pavelič, Praunsperger.
Njim so sledili črno-beli domači:
Malič—Strehovec, Berglez—Oman, TJn-terreiter, Pogačnik—Ice, žitnik, Košak, Doberlet, Pfeifer.
Kakor vidimo, Je nastopila Concordija, razen Loliča, kompletno, dočim so se predstavili Ilirijani v dokaj nenavadni postavi. Spočetka so sicer mnogi zmajevali z glavami, zlasti ko so videli Omana na mestu desnega krilca, vendar se je pozneje izkazalo, da je moštvo v tej postavi vse drugačna enajstorica, kot je bila ona proti Hašku.
Zlasti je treba povdariti, da spada Pfei«
fer, ki je zopet zavzel svoje staro mesto na levem krilu, na to mesto in, po zadnjih igrah, nikakor ne na desno krilo. V 6ploš» nem se je ta fotmaoija izvrstno obnesla, vendar so bili poedini deli še dokaj hete-rogeni. Tako je bila povsem na mestu ožja obramba, zlasti oba branilca, ki nista dala nasprotnemu napadu, da E"! prišel do strela. Malič rta je sicer malo polomil pri drugem golu, ko je izgubil bitko za žogo s Praun« spergerjem, sicer je pa delal dobro in za« nesljivo. Poleg obrambi sta bili izraziti še obe krili, v prvi vrsti Pfeifer, ki sta ne* umorno prenašali situacijo na nasprotnikovo polovico. Krilska vrsta je bik v celoti nasprotni vidno nadmočna, vkljub Pre« mrlu, še vedno je pa precej grešila v po« gledu dodajanja in konstruktivnega deja. Defenzivno so pa igrali halfi zelo požrtvovalno in tako zelo uspešno priskočili obrambi na pomoč Prav dober je bil v haifih Pocačnik. Notranji trio je bil neprimerno boljši od onega, ki je igral pred tednom proti Hašku, imel pa je proti Premrlu te* žrtvnejše stališče. Napad kot celota je de» lal sicer koristno, nevarnejša in uspešnejša pa je bila leva etran Doberlet-Pfeifer.
Moštvo Concordije Je razočaralo. Pred štirinajstimi dnevi je — ob skoro Identičnih vremenskih prilikah _ s precejšnjo porcijo sreče spravilo obe točki pod streho. toda kar mu je na Dunajski cesti uspelo, se na Gosposvetskl nI hotelo ponoviti. Moštvo je v celoti zapustilo pač nevreden vtis državnega prvaka. V prvem polčasu je domače še nekoliko nadkrilje-valo v pogledu taktične igrej, ko pa seje
_____prostoru
no po vzgledu Bergleza. Ta 11-metrovka je bila prava Planinškova specialiteta! Potem še kritična situacija pred golom L, pa nagel napad I. Doberlet streha ostro. Demič odbije, Pfeifer pa pošlje povito v aut. V 21. min. tipičen primer nepravilne presoje offsida: žoga roma z levega na desno krilo! Do srede polčasa izmenični napadi, ilirijanski vsekakor številnejši in nevarnejši. Potem napad I. nekoliko popusti. V 34. min. kot za I., ki konča v autu. Sledi vrsta nevarnih napadov C., toda že v 36. min. kot proti C., ki gre v polje. Pa zopet vrsta napadov C. Z obeh strani neumorna prizadevanja, da se doseže zgodi-tek V zadnjih minutah I. zopet močnejše pritisne in končno v 43. min. poda Pogačnik Doberletu, ki s par metrov potisne v mrežo:
1:0.
Gromovit aplavz. Toda v ripostu C. ostro pritisne, žoga pride do Paveliča, ki stoji v offsidu, in ta jo pošlje neubranljivo v gol:
1:1.
Takoj nato polčas. Kornerjl 3:0 za I.
V reprizi je močan naliv pretvoril takoj začetkoma igrišče v močvirje. C. se na tem terenu še manj uveljavlja, domači imajo vso iniciativo. V 12. min. preseneti Pogačnik Demiča z ostrim strelom iz 25 m. Demič sicer lovi, toda polzka žoga mu zdrsne iz naročja v mrežo 2:1.
Odslej C. parkrat napade. V 20. min. so vsi Ilirijani v obrambi. Nato je I. zopet v napadu. V 29. min. prodre Doberlet in po šlje mimo Demiča v gol 3:1
Premoč domačih, C. igra mestoma surovo. žogo Je težko obvladati, s to okol-
nostjo se okoriščajo predvsem Ilirijani. V S5. min. lepo pripelje Pfeifer in centrira, Pavičič odbije z glavo Košaku na nogo, ki z 20 m krasno plasira.
4: 1
Pač višek težke borbe. Odslej I. malo popusti. C. pride pogosteje v nasprotno, polovico. V 43. min. steče Malič ven, zgreši žogo, se bori zanjo s Praunspergerjem, toda ta Jo ii težke pozicije, skoro s korner-jeve črte pošlje v mrežo: 4:2
Kmalu nato konec. Kornerjl vsega 6:1 za L, ki vsaj kolikortoliko Izražajo premoč L
G. dr. Planinšek je pokazal dvoje vrlin: imel je igro ves čas v rokah, v toliko je vplivaL da igra ni bila surova, ln je sodi] rezolutno. Poleg tega Je zagrešil par bistvenih napak: 11-metrovk ni bilo treba .prisoditi, prvega gola. za C. ne bi bil smel priznati! V ostalem je rešil svojo nalogo peav dobro. Občinstva do 1000.
Gradjanski : Hajduk 2:1 (0:1)
Zagreb, 21. junija. Pred 5000 gledalci Je danes doživel splitski Hajduk drugi poraz na zagrebških tleh. Tekmo je zelo dobro sodil g. Joksič iz Beograda. V početku igra ni bila na višini, dasi se je z obeh strani igralo fair. V 30. minuti se je tempo močno poživil, ko je branilec Kragič iz 40 m nenadoma zabil Mi-helčiču gol in dosegel vodstvo za svoje barve. Mihelčič je preveč zapustil vrata. Gradjanski se je zelo trudil za izenačenje, toda pred odmorom ni mogel spremeniti rezultata.
Po odmoru Je vročina popustila, tempo igre pa je bil živahnejši. Po zelo dramatični sceni se je domačim v 6 minuti posrečilo doseči izenačenje. Stankovič je izrabil zrelo situacijo in iz nekoliko metrov zabil v prazna vrata. V 17. minuti je isti igralec z divnim udarcem povišal rezultat na 2:1 in s tem dosegel tudi zmago za Gradjanski. Mihelčič je imel sicer pozneje še večkrat posla, ker so Hajdukovci za vsako ceno hoteli izenačiti, kar pa se jim ni posrečila
Ostale tekme ▼ lisah
OSIJEK: Gradjanski : Vojvodina (Novi Sad) 5:1 4:0).	.
SUBOTICA: Sand % PSK (Pančevo)
6:2 (4:1).
BEOGRAD: BSK t Sa5k (Sarajevo)
5:2 (3:1).
ŠABAC: Mačva : Slavija (Osijek) 6:2.
Ostale nogometne tekme
Celle: SK Atletlk : I SSK Maribor 2 : 1
(l : 0). Prvi semifinale za orvenstvo LNP.
Dunaj: Rapid : Stadion (Budjejovice) 15 : 0 (6 : 0)! Hakoah : BAC 2 : 2 (1 : 1).
Kodanj: Repr. Kodanja : Sparta (Praga) 2 : 1 ( 0 : 0).
Lahka atletika
Mednarodni lahkoatletski miting v Mariboru
Maribor, 21. Junija. Po skoro popolnoma mrtvi predsezoni so se klubi končno energično lotili dela in rezultat je bil, da smo imeli v tem mesecu že tri večje lahkoatletske prireditve. Kot vreden zaključek spomladanske sezone in obenem za eno največjih prireditev te vrste v zadnjih 2. letih sploh je smatrati današnji miting SK železničarja. Nastopilo je okrog 60 atletov, ki so reprezentirali 6 klubov in sicer GAK (Gradec), ASK Primorje in SK Ilirijo iz Ljubljane, SK Rapid, SK železničar in SSK Maraton iz Maribora, številno najjačje je bilo zastopano Primorje z 12 atleti, potem železničar z 11, Ilirija z 8, Rapid z 8, Maraton z 8 in GAK s 5 atleti. Slednji so bili kvantitativno najšibkejši, zato pa so njihovi atleti kvalitativno daleč nad slovenskimi atleti. V naslednjem rezultati:
Met diska: 1. Kamputsch (GAK) 39.15 m, 2. Stepišnik (Ilirija) 37.80 m, 3. Jeglič (Ilirija) 32.78 m, 4. Rak I (žel.) 31.25 m.
Skok v višino: 1. Umfal%r (GAK) 1.75 m, 2. Žgur (Prim.) 1.70 m, 3. Marek (Prira.) 1.65 m, 4. Gutmajer (R) 1.65 m.
Tek 5000 m: 1. Margreitner (GAK) 16:49.6 2. Krevs (Prim.) 16:49.6, 3. Pod-pečan (Žel.) 17:20.
Tek 1500 m: 1. Margreitner (GAK) 4:25.1, 2. Lejka (Prim.) 4:30.4, 3. Šoukal (Ilirija) 4:41.6.
Tek 100 m finale: 1. Helferich (GAK) 12.2, 2. Kovačič (Prim.) 12.4, 3. Stropnik
(Žel.) 12.6.	„
gkok v daljavo: 1. Korče (Prim.) 6 51 m, 2. Helferich (GAK), 3. Tamel (GAK) 6.04 m.
Met krogle: 1. Kamputsch (GAK) 12.50 m 2. Jeglič (Ilir.) 11.47.5 m, 3. Cerkovnik (Prim.) 10.82 m, 4. Marek (Prim.) 10.70
metrov.	_ . , „
Tek 400 m finale: 1. Korče (Prim.) 54.7 2. Tamel (GAK) 55, 3. Gutmajer (Rapid) 56.
Tek 200 m finale: 1. Mesarec (R) 25.2,
2.	Kovačič (Prim.) 25.4, 3. Stropnik (žel.) 25.6.
Skok v vlSino ob palici: 1. Oroszjr (Ilir.) 2.95 m, 2. Smerdelj (Maraton) 2.95 m,
3.	Zupan (žel.) 2.70 m.
Štafeta 4X100 m: 1. SK Rapid 49, 2. ASK Primorje 49.1, 3. SK Ilirija 49.2,
4.	SK železničar 49.4.
Končna klasifikacija je nastopna:
1.	GAK (Gradec) 37 točk, 2. ASK Primorje 33, 3. SK Rapid 16, 4. SK Ilirija 15,
5.	SK železničar 4 in 6. SSK Maraton 3 točke.
Plavanje
Plavalne tekme za prvenstvo srednfih šol v Mariboru
Maribor, 21. junija. Na Mariborskem otoku je priredil danes popoldne ISSK Maribor plavalne tekme za prvenstvo srednjih šol v Mariboru. Pn« reditev jc v vsakem oziru dosegla svoj na« men. K tekmam se je priglasilo več kot 40 plavačev vseh tukajšnjih srednjih šol. Organizacija je bila v rokah gg Voglarja. Sepca in prof. Sevnika ter je bik vzorna, tako da so se tekme izvršile v popolnem redu.
Doseženi uspehi so naslednji: . 200 m: 1. Košak (gimnazija) 3:14.4, 2. Pohar (realka) 3:45:3.
100 m hrbtno: 1. Kožuh ftrgovska akad.) 1:42:5, 2. Založnik (r.) 1:57:8. 50 m prosto: 1. Jandl (učiteljišče) 32:1,
2.	Poljane (r.) 36, 3. Kune (r.) 38:4.
200 m prsno: 1. Kožuh (trg. akad.) 3:46:9 2. Poljane (r.) 3:50. 3. Štorh (r.) 3:59:4. 4. čerič (r.) 4:15.	„ „
50 m hrbtno: 1. Kožuh (trfl.) 47. 2. Jandl Cuč.) 51:8, 3. Skapin (r.) 53:6.
100 m prosto: 1. Jarsdl (uč.) 1:24:0. 2 Kumc (r,) 1:28:2. 3. Pahor (r.) 1:32:5, 4. Polianc (r.) 1:33:2. m m peaaot U £o£ab (tflg.) £42, %
škapte (e.) 1:43:8, 3. Pbijsoe (r.)	4
Štorh (r.) 1:49:6.
Štafeta 40X50 m: 1. realka (Kune, Ps»
hor. Poljane, Skapin) 2:20:4
Po zaključenih tekmah je izročil prof. Sevnik v imenu IS6K. Maribora zmagovi« ti m plavačem realke krasen kip, dar tvrd» ke Pinter in Lena r d.
Kolesarstvo
Kolesarske dirke za prvenstvo Maribora
KoturaSci savez (pododbor Maribor) je priredil danes na 74 km dolgi progi Mari« bor—Fram—Hajdina—Ptuj—Št. Lenart—Ma« ribor kolesarske dirke za prvenstvo mari« borskega pododbora. Prijavilo se je 15 naj« boljših dirkačev vseh kolesarskih klubov v Mariboru, med njimi favorit Rozman in Faninger. V kategoriji seniorjev je zrna« gal Štefan Rozman (Perun), ki je dosegel z današnjo zmago jubilej svojega 25. zrna«
go vi toga nastopa. Organizacija prireditve je bila v izkušenih rokah" gg. Hlebša, Les« nika, Halbvidla ter je poslovala brezhibno.
Doseženi uspehi .so bili naslednji:
Seniorji: (74 km): 1. Štefan Rozman (Pe» run) 2:18:25, 2. Ivan Lah (Edelweiss) 2:20:43, 3. Faninger ' Bruno (Postela) 2:24:44, 4. Stennec (Perun) 2:25:50, 5. Cotič Drago (Perun) 2:29, 6. Lcdinek (Edelweiss) 2:39:5.
Juniorji (74 km): 1. Mavrič (Perun) 2:34:29, 2. Ružič (Postela) 2:49:53.
Kolesarske dirke so se izvršile v najlep« sem redu, nakar se je razvik po Aleksan* drovi cesti povorka do hotek »Halbvkll«. Zvečer so bile v hotelu »ilalbvidl« razde« Ijene nagrade.	j . .
Im SZNS. Seja upravnega odbora bo danes 22. t m. ob 18.30 v kavarni Evropa. Tajnik.
ASK Prhnorte (nogometna sekcija). Danes ob 20 seja sekcijskega odbora v hotelu Miklič.
Tehnflhri M rabrik« Krejaj« »vtetehaičai eddelek Vsesa« 011 Cempav. L L
Boljša ureditev cest
Razvoj avtomobilizma Je brez dobrih cest nemogoč. To smo v naši rubriki opetovano ugotovili. Dokazali smo tudi na podlagi točnih statistik, da so stroški za pogon in vzdrževanje motornega vozila odvisni od stanja cest in da je vožnja po slabih cestah poleg neprijetnosti vožnje neprimerno dražja, kakor po dobrih. Ti članki so se, kakor vidimo iz nekoliko prejetih dopisov, diskutirali med našimi čitatelji-avtomobilisti in danes objavljamo en tak članek, ki vsebuje nekoliko prav dobrih predlogov za preureditev naših cest. Uredništvo.
Na slabih cestah se pokvari najboljše vozilo. Tam, kjer preurejajo ceste za avtomobile, napravijo navadno vso cestno ploskev iz betona in asfalta oziroma samo iz betona, ali pa samo iz valjanega asfalta. S poizkusi je pa dokazano, da doseže avtomobil najboljši učinek in da najboljše izkoristi svojo moč na betonski cesti. Betonska podloga povzroča namreč najmanjši upor na kolesa avtomobila. Na gramoznih cestah se pa pnevmatika zelo hitro izbrusi in obrabi. Gramozne ceste so dobre le za konjsko in drugo vprego, betonske in asfaltne pa so zanjo slabe. Na gramozni cesti konjem ne drči in noga se ne utrudi toliko, kakor na trdi podlagi- Vri gradWl cest se zato mora upoštevati vse te okolnosti, to je. avtomobilski promet, konjski promet in seveda tudi pešce.
Ves avtomobilski promet izven mest, na odprti cesti, se vrši po sredini ceste, medtem ko se vozila s konjsko vprego in pešci drže po možnosti desne strani. Zato bi bilo treba preurediti za avtomobile tudi samo cesto po sredi ter je torej izpostavljena največji izrabi po motornih vozilih. Ta pas v sredini ceste bi se tlakoval v Širini dveh in pol metrov in sicer z 25 do 30 cm debelo betonsko ploščo. Dva in pol metra široka ploskev popolnoma zadošča za avtomobilski promet na odprti cesti.
Robovi tega betonskega pasu so poševno odrezani pod kotom 30 do 40 stopinj. Ce bi bili robovi navpično odrezani, ja dana možnost, da pri izogibanju avtomobilov robovi prerežejo pnevmatiko na kolesih, ker bi U robovi tvorili kolikor toliko oster prehod od betonske na gramozno cesto. Kersopa robovi poševni, prehod od betonske na gramozno ploščo ni nikdar ostro odrezan, čeprav bi dež s časom spral gramozno cesto. Po sredi ceste se napravi v beton dobro vidna čma črta, katera naj bi označilalevo in desno stran ceste in regulirala promet^ Vsako vozilo bi se moralo umakniti pn sre-SS J drugim vozilom čez to srednjo S, zato ne bi nastajale tako pogoste ne-
STf 'betonskim pasom se cesta razdeli na nat za avtomobile in motocikJe m na dva l^oll ob straneh za pešce in nemotorna SrS tako preureditvijo ^t ^zajedno
S Seh
ureditev se pa nnjeju «	takih
letih, ker so stroški za vzdrževanje^^
cest minimalni.	A'
Rekord avtomobila Wanderer
V teku desetih tednov ie znam vozač Kappler nrevozil 30.000 km z avtomobilom 2.5 L \Vanderer ki ie imel motor popolnoma zaprt in plombiran. Te vožnje le napravil zaradi stave s člani badenskega avtomobilskega kluba. Najprej so stavili za progo od 10.000 km ki pa se Je ™tei? dališala na 20.000 km. slednbč pa io je Kappler sam prostovoljno raztegnil na du tisoč kilometrov. Pridruži! se ie vozačem avtomobilskega turnirja v Baden - Badenn ter se udeležil vseh konkurenčnih voženj. Ko ie dosegel svoj Izredni rekord le posebna komisiia motor njegovega voza od-orla in ugotovila, da so vsi njegovi deli oo-ooinoma v redu.
Ce pomislimo, da vozač ni mogel pn mo-toriu med vožnjami ničesar popravljati, je iasno. kako precizni so vozovi tovarn Wanderer. Rekordna • vožnja Kappleria oa ie še posebno znamenita zaradi tega, ker se ni izvršila kakor druge rekordne v_oznje na zaprtem in že pripravljenem terenu, temveč po navadnih dobrih in slabih cestah z vsemi ovinki in sponami, ki so stavile naivečie zahteve na mašinerijo avtomobila. 30.000 km v 10 tednih da na teden povprečno 3000 km. na dan Da 425 km Pri tem je jasno, da vozač ni mogel prizanašati niti sebi niti svojemu vozu. Tvrdki in vozniku je treba čestitati k tako velikemu uspehu.
JC otvoritvi Fordove tovorne v Kolnn bo
prihitelo precej avtomobitistov lz cele Nemčije, kajti ta vožnja bo prirejen« po Eordovi tovarni kot ocenjevalna vožnja, pri kateri bodo zmagovalci bogato nagra? jeni.	----
Avtomobilska trgovska zbornic« v New-rorku je izdala pred kratkim točne podatke o stanju, oziroma produkciji avtomobilskih tovarn, o prodaji avtomobilov in nadomestnih delov, o cestah in sploh o vsem. kar je z avtomobilizmom v zvezi. Posnemamo, da so producirali v U. S. A. ia Kanadi lani 3,510.178 avtomobilov m sicer 2.910.187 osebnih in 599.991 tovornih. Vrednost prodne, oseb. avtomobilov je znašala 1.722.644.568. tovornih pa 406.147.577 dolarjev. Od te produkcije se je izvozilo 559.907 avtomobilov. Kapital investiran v tovarne, ie znašal 1.880.808233 dol. Samo za plače uradnikom in delavcem tovarn se ie izplačalo 647,588.438 dolarjev. Število nameščencev v avtomobilskih tovarnah in v obratih, ki so z njimi v zvezi, je znašalo nad 5.056.000. Avtomobilskih trgovcev je bilo v U. S. A. 50.409.
Angleški aeroklubi štejejo okro* 70<W članov in imajo za svoje člane na razpolago 100 letal.
Francoska letala. V lanskem let« so izvozile francoske tovarne letal nekaj manj kakor v letu 1929. Vrednost izvoza je znašala 22\:s$- *-ankov Naibolj zanimivo je dejstvo, da }e bilo v Rusiio prodanih za nad 36 mHijonov frankov francoskih aero-planov.
Družba za gradnjo garaž. V CWca«Tj m
ustanovili pred kratkim družbo, ki Je postala lastnica cele vrste večjih garaž. Vsega skupaj je družba kunila 36 garaž, ki so vse enako urejene in delajo PO enotnem sistemu. Družba namerava še nadalje odkupiti neketere dobro urejene garaže in zidati nove
Grand Prlx Nemčije. Na znanem dirkališču Nurburgring prirede letošnjo dirko za veliko nagrado Nemčije dne 5. iuliia.
Francoski Grand Prix. Dne 21. t m. se le vršila na dirkališču Montlherr ob veliki udeležbi tekmovalcev in publike dirka avtomobilov za francosko veliko nagrado.
Velika krožna dirka na Poljskem. Na veliki dirki krožnega dirkališča pri Lvovu je zmagal Hans v. Stuck na avtomobilu Mercedes po prevoženih 150 km.
Fuziia v avtomobilski industriji ČSR? Več listov je prineslo te dni vest o fuziji 3 avtomobilskih tovarn na Češkem in sicer Češkomoravska Kolben (Praga-avtomobili) Škoda in Ringhoffer (Tatra). Nova družba bi sodelovala na produkciji v odstotkih: Praga 40. Škoda 35 in Tatra 25 odst Razen domačega kapitala bo interesiran na tem koncernn tudi angleški kapital.
Nova carina na bencin v Nemčiji. V Nemčiji pripravljajo baje nov zakon o carini na bencin. Ta bi imel zvišati državne dohodke za celih 85 milijonov mark. Da se nemški avtomobilisti zelo razburjajo zaradi novih bremen, je razumljivo, saj ta obremenitev ni prva v tem letu. Doslej so namreč državne blagajne predpisale na novih davkih na avtomobiliste že nad 200 milijonov marki
Koliko stane cradnJa eest v USA. Avtomobilska Zveza v Newyorkn Je izdala letos za popravilo cest nad 65 milijard dinarjev.
__i——»■
Skupščina vinogradnikov v Beograda
Beograd, 21. junija, a. Dopoldne ob 10.
se je vršila v beograjski trgovski zbornici letna skupščina gkvnega saveza vinogradnikov in sadjarjev. Predsedoval je Vlada Sa-vič iz Kamnice. Pred prehodom na dnevni red so bile odposlane pozdravne brzojavko Nj. Vel. kralju, predsedniku ministrskega sveta ter ministru za kmetijstvo, h poročil posameznih odbornikov je razvidno, da je naša država v proizvodnji vina na sedmem mestu. Povprečni konzum vina v naši državi je 21 1 8 del na osebo, tako da znaša konzum vina v Jugoslaviji 2.724.667 hI na leto. Izvoljena je bik nova uprava saveza ter so bile sprejete resolucije v smislu zahtev in potreb vinogradnikov.
Poizkus samomora Mariborčanke v Zagrebu
Zagreb, 21. junija n. Davi oa vse zgodaj so opazili v hiši Palmotičeva ulica St. 10 sumljivo razširjanje gorilnega 'plina. Vlomili so v sobo služkinje Marije Detičkove, stare 32 let, rojakinje iz Maribora, ki so jo našli v nezavestnem stanju. t*repeljali so jo v bolnico, kjer ji bodo najbrže rešili življenje. Detičkova je v pismu sporočila, da je storila ta obupen korak iz razburjenosti, ker se je sprla s hišnico, ki ji je grozila, da jo ovadi.
Čsl. Sokoli na pod v Split
Zagreb. 21. jnnija. b Jntri ob 6. zvečer
prispo šem češkoslovaški Sokoli, ki potujejo na jadranski sokolski zlet. Zagrebški Sokoli jim .pripravijo v Maksimiru skupno večerjo. Po 9. uri odpotujejo čsl. Sokoli \c Sofit, ,
ŽENA V SODOBNEM SVETU
Delovna žena
f "Dnnajski zdravnfk dr. Hofstatter raz-| pranja v svoji knjigi »Delovna žena« o vpftvn fizičnega in duševnega dela na ženo glede na njeno telesno zdravje in tudi glede na njeno duševnost. Priznava nujnost ženine zaposlitve izven domačega delokroga. To delo je zavzelo tak obseg, da o njegovi potrebnosti ne moremo dvomiti. Javnost ima predvsem dolžnost, da osvobodi delo žene po najboljših močeh od vseh cpasnosti, od katerih največja je v tem, da to delo večinoma ne prija materinstvu :in vzgoji otrok. Opozarja na spremenjene odnošaje med možem in ženo, povzročene po zunanjih, delovnih okoliščinah. Pisatelj je v svojih izvajanjih precej enostranski, kajti ozira se veliko premalo na socijološko stran vprašanja ženine poklicne zaposlitve. Vendar nudi poleg izvrstnega statističnega materijala mnogo drugih zanimivih ugotovitev.
Po njegovi sodbi prenaša žena lahko vsako pridobitno delo, če so druge duševne vezi izven njenega poklicnega delokroga dovolj močne. Te naravne vezi so družina, ljubezen do moža, do otrok, do staršev. Skoro vsaka žena se zaradi prožnosti svoje duševnosti igraje prilagodi vsaki še tako silni izpremembi socijalnega položaja. Mož pa ostane vedno isti kakor je bil med 14. in 18. letom.
Za fizično delo v tvornicah, H ni pretežko in zahteva samo ročno spretnost, je po mnenju pisatelja ženska bolj sposobna kakor moški. Tudi za dolgotrajno in precizno delo so mlade ženske moči priprav-jiejše nego moški, le da hitreje opešajo ter morajo imeti večkrat odmor. Sploh je odmor pri vsakem fizičnem delu velikega pomena za ohranitev delovne moči, posebno ženske. — Zlasti nezdravo vplivajo na ženski organizem razni strupi in zdravniki poudarjajo, da ima žena veliko manj odpornosti proti njim kakor moški. Cesto se pojavi reakcija celotnega organizma pod vpli-
vom gotovih strupov, n. pr. svinčenega prahu, intratovih spojin, žveplenega og-Ijenci itd. itd. ženske, ki imajo opravka z ultramarinskim prahom tožijo takoj v prvih dneh o glavobolu, posebnih želodčnih dražljajih, ki povzročajo bruhanje. 2ena, ki je zastrupljena z nikotinom, nagiblje h splavom in mrtvim porodom. Zato bi se moralo še bolj paziti na to, da se ženskam zabranjuje delo, ki je nevarno za njih organizem. Nikdar ne bi smeli pozabiti, da se mora nameščanje žensk omejevati samo na gotove panoge dela, ki jih ne izključuje ustroj njenega telesa in njena naravna naloga matere.
Najbolj primerni za žensko so po pisateljevem mnenju naslednji poklici:
1.	pisarniški poklic: državna in občinska (mestna) uradnica, tajnica, trgovska na^ meščenka, poštna uradnica;
2.	oskrbna sestra, babica, bolniška strežnica, redovnica;
3.	učiteljica.
Brezpogojno je treba priznati, da večino teh poklicev opravljajo ženske bolje kakor moški, ki kaj hitro postanejo suhoparni formalisti in pedantje.
Ti poklici (razen strežniškega! navadno nimajo težkih posledic za zdravje žensk, dasi povzročajo včasih nervoznost in tuberkulozo. Vsekako so manj škodljivi kakor delo tvorniške ali poljske delavke in gospodinjske pomočnice, katerih delo prinaša manj osebnega zadoščenja, slabšo plačo 'n manj prostosti.
Za organizem, posebno za živčevje zelo škodljiv pa je poklic strojepiske, kajti to delo zahteva veliko naglico. Znano je, da telefonsko službo često skoraj izključno opravljajo ženske in to v prid urada in občinstva, kajti v tem poklicu so ženske moči brez konkurence. Toda tudi ta poklic vpliva naravnost razdiralno na ženske živce in posledica je često omotičnost, razdražlji-vost, nevrastenija. Te uradnice bi morale imeti službene pogoje zelo olajšane in službeno dobo skrajšano.
( Učiteljski poklic žensko razmeroma najbolj duševno zadovoljuje, četudi prinaša svojevrstno oškodovanje telesnega zdravja.
Za žensko, a tudi za moškega je zelo važno, da si izbere tak poklic, ki najbolj odgovarja njegovim duševnim zmožnostim, nagnenjem in telesni konstituciji. O vsem tem pa imajo starši često zelo malo pojma, zato so začeli po vseh kulturnih državah ustanavljati tako zvane poklicne posvetovalnice, ki na podlagi posebne preizkušnje določajo otrokovo zmožnost.
Iz delovanja naših učiteljic
Naše učiteliice požrtvovalno sodelujejo v vseh ženskih društvih, na tndi drugod, »»osebno če delo ni nagrajeno oziroma zvezano s častmi. Svoie delo na so osredotočile zlasti v društvu učiteljic, kier so složno delovale učiteljice vseh kategorij. Društvo ie imelo namen, ščititi interese učiteljice kot žene, razmotrivati o nalogah žene -vzgojiteljice naroda ter vplivati zlasti na prosveto mladine. V to svrho je društvo prirejalo predavanja pedagoške, socijološke in feministične vsebine ter si nadelo s svojim delovanjem pred vsem značai femini-stično-knltumega društva.
Na izrednem občnem zboru v nedelo 14-t. m. pa je članstvo sklenilo, da postavi svoje društvo na gospodarsko podlago: davna težnja učiteljic postaviti si lasten dom. je stopila v ospredje- Zaradi tega je društvo spremenilo svoje ime v »Društvo dom učiteljic« ter prilagodilo glavnemu namenu primerno tndi pravila. Pričelo bo z intenzivnim delom v svrho realiziranja svojega sklepa.
Knjiga ni zasebna zadeva posameznika, ne dotičnega, ki jo piše, ne onega, ki jo čita. življenje skupnosti, kakor se odraža v besedi, daje pisatelju snov. A tudi pisatelj se mora zavedati, da govori neki skupnosti in kakšna je ta skupnost. Toda kako
naj pisatelj ve, da bo ta skupnost priznala njegovo delo, da ga pričakuje? Kaj pomaga ves napredek tehnike, vsi kinematografi, vse akademiziranje, če pa najboljši duhovi naroda poginjajo od lakote? Pravijo, da naša doba ne potrebuje pesnikov, da jih noče. Ne, tako revna ni naša doba, ženi se hoče pesmi, knjige. A danes velja: glas žene, glas časa. —
Knjiga je oblikovano življenje, življenje človeka, — in če je knjiga dobra, je življenje dobrega človeka. V njej se odražajo trenutki njegovih najboljših dni, najtežjih ur, najbolj osrečujočih doživetij. Knjiga zahteva istega obzirnega, razumevajočega ravnanja kakor človek. Knjiga je brez moči kakor otrok: ne more se braniti, ne opravičevati. Knjigi bi morali priti nasproti s spoštovanjem. Lepota živi od ljubezni, ne od kritike. Skrb žene-matere mora biti, da vcepi svojim otrokom ljubezen do govorice svojega naroda, do njegove knjige. Samo z razumevanjem za dobro knjigo se bo narod uspešno boril proti šundu in samo to razumevanje mu more ohraniti njegovo samobitnost. —
Tako Nemke. Ali se naSa izobražena žena zaveda te svoje naloge? Ali ni pri nas veliko preveč smisla za šund; ali se ne daje prednost plitvosti in površnosti? Ali se ceni lepota lastne govorice, ali se stremi za tem, da se ohranja v pismeni besedi živo odražanje narodovega duha?
Razprava o pomenu dela kmetskih žen. V Pragi se je vršil od 5. do 8. t. m. 15. mednarodni kongres poljedelcev. Posebna komisija se je bavila tudi s problemom kmečke žene, katere delo je v narodnem gospodarstvu brezpogojno priznano kot nepogrešljivo. V delovni program komisije so bile sprejete sledeče teme: 1. Poslanstvo žene v boju proti begu z dežele. 2. Racijonalizacija domačih del na deželi. 3. Racijonalna prehrana družine z domačimi pridelki. Kot glavni referenti so bili določeni: dr. M. Hai-niseh z Dunaja, bivši predsednik avstrijske republike, gospa Keranflžche-Kernezna, predsednica osrednje zveze združenih kmeč-
kih žena lz Pariza; gospa Helena Auer-bach, delegatka narodne federacije ženskih ustanov v Londonu.
Mladina in Eros. Seksualno-psihološki življenjski fragmenti mladih ljudi (Wil-helm Liepman, Carl Reissner Verlag, Dres-den.) — Knjiga priča, kako često pride mladina šele po težki notranji borbi do samo-spoznanja, ali pa vsled nevednosti in napačne vzgoje konča v temi. V tej knjigi govori mladina sama, često v površni in nespretni obliki, a vendar zagrabi čitate-lja s silo, s katero vplivajo samo globoko občutena doživetja.. Dobrodošla bo vsem, ki se pečajo z mladinskim problemom.
Nova poslanka v angleškem parlamentu.
Po smrti parlamentarke dr. Ethel Beu-tham so se vršile v njenem volilnem okrožju East Islington nadomestne volitve, pri katerih je dobila zopet žena sedež v spodnji zbornici in sicer Mrs. Leah Manning, ki je članica delavske stranke. Zmagala je z večino 2299 glasov.
Gospa ali gospodična? Poslanke češkoslovaških večinskih strank so predložile zbornici predlog, naj se zakonito dovoli, da smejo ženske, ki so dovršile 21. leto sta-rositi, nositi naslov »gospa«, kajti razlikovanje med »gospo« in »gospodično« ne pomeni nič drugega nego kos reakcije sodobnega življenja. Primerno bi bilo, da se uvede naslov gospa tudi pri nas. Ravno tako primerno bi pa bilo, da izginejo »milostlji-ve« iz rabe, kajti ta naziv ni samo reakci-jonaren, ampak tudi smešen. Kakšno pravico pa ima ženska, ki ji je mož dal naslov in jo postavil v gotove življenjske okoliščine, da nosi ta naziv? Kakšne vrste je milost, ki jo izkazuje? ženske bi morale kazati vendar več smisla za sodobnost in same odklanjati ta naslov, ki jih samo smeši.
Odgovornost žene za književnost njenegm naroda je tudi v tem, da sprejme umetnino, delo, kakor sprejme mati otroka, — kajti: aH ni vsaka umetnina tudi otrok žene? •—■
MALI OGLASI
Učenke
i pr«dejo t»k-nj t prejme takoj Strojno pie-unje, Ljobljana, Karadži-fers 12.	27388-1
Vajenca
»r	špecerijo m deB-
Ljubljana sprej-mtem. TBboiann se sprejme agilen prodajalec.
'3»a«lov pove ogla«. oddolek »J-nt-ae.	->7384-1
Kroj. vajenca
iW»re.1m« modni atefje. Nsslov v ogl. oddelku »Jutra«.	27396-1
Služkinjo
vajen« vseh hišnib del. «T»-ejmem proti dobri plači ?Tae!ov v oglasnem od-detku »Jutra«.	36931-1
Vinonoše
mlada dekleta i S č e hotel Jekler na Bledu. 36986-1
Učenca
Aobnb m poštenih Btar?ev, ki ima veselje do t.rgcn-ine, » primerno šolsko izobraz-Vo sprejme v trgovino me-ianega bla^ra Janko Klun v Prevaljab.	27005-1
Vajenca
krepkega in zdravega, ki W imel veselje do pokorite obrti. z 20. avgustom »prejme Anton E n p e n a. Kima po?.	27101-1
Krzttar. vajenca
•p*»jiwim takoj. Kasl-cv v »giasnem oddelku »Jutra«.
27335-1
K ■■	-
Vajenca
pridnega, poltenega in zanesljivega iščem za f-likar-r.ko bi pleskarsko obrt. — X.i=lov v osrlamern oddelkn ►Jntra*.	27318-1
Učenko
•■d' a n roočno. ia slrtvj uo
pletenje, s brano in stanovanjem v hiši sprejme T. Klemena. Kočevje št. 114.
27324-1
Učenko
' t».ko$ trg. s E^vfp f EalokaT, '.Mestni .trg št. 19.
27328-1
k----
Mlajši šofer
»esten rn z«3>estjav dobi t.ikoj jnefcto. Pom«fbe na ♦ovarmj čevljev L ftazbor-iek, Tržič.	27312-1
Učenca
krepkega hi poštenega, s dobrimi tirnimi spričevali sprejmem takoj v trgovino. Ponndbe na ogla*, oddelek »Jntra« pod »Učenec takoj« 2T434-1
Kroj. vajenca
sprerjmo Jakob Smerajc t
Ljubljani, TržaSka eesta 15 27480-1
SUtifeiut
Gospodična
veSSa kuhe in hišnih žd, bi šla v službo k osamljenemu samostojnemu gospodu ali gospe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zelo poštena«. 26702-2
Zidar, preddelavec
(polir) z dobro prakso jn dovršeno delovodsko šolo, išče službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro delo«.	26751-2
Šivilja
zmofna vsega šivamja, «
krojno šolo. išče stalno službo pomočnice, ali v tovarni perila. Najraje gre v Celje ali kje v bližino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »8rvi!ja«. 37066-3
Mlad strojnik
in kurjač, vešč ključavničarskih del, r. večletno praikfo, išče službo. PonuJ-na oglasni oddel. »Jutra« pod »Trezen strojnik in kurjač«.	27332-2
Hišo
lep«, noro, z velik« kovač-nioo la vrtom, primera« za
vsak« obrt, par minut od farne cerkve, zel« ugodno proda Airton Mavsar, Stična — Dolenjsko. 27302-20
VSo
en« al! *ečstaiwvanjsk« ku piim. Ponudbe z navedbo cene te popisom poslati pod »Prijoteo d-om« na »gl. oddelek »Jutra«. 25991-30
Prazno sobo
lepo, soinčno te zračno, v
vili blizu Tivolija takoj aH s 1. julijem oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37056-23
Dvpiti
Ženitve in poroke
posreduje najbolj vestno te diskretno koncesijoni-rani Zavod za sklepanje zakonom »RezoT«, Zagreb, pošta 3. Informacije in prospekte pošilja proti vposla-ni poštni znamki za 10 Din 213-24
Sobo v Celju
sražno te rvetlo, Išče gospod za takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Celje«.
87065-23
Sobo
oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra.
27301-23
Valjčni mlin
rtov, moderen, dam v najem za daljšo dobo. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«.
27362 17
Brivski lokal
odda v najem Ivan Molek, sedlar na Vrhniki št. 122.
27370-17
ur"
Hišo z gostilno
m nekaj zemljišča, v eeiri do 100.000 Din kupi Frane Skubic. Zavrstaik štev. 14 -pri Litiji.	27069-20
Stavbne parcele
pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelek »Jutra«. 27446-20
Čedno sobico
oddam s 1. jnTijem solidnemu gospodu. Nasl-or v ogl. oddelku »Jntra«.
27296-23
Sobo
lep« opremljeno, s posebnim vhodom oddam « 1. julijem na Starem trgu Ha — D. nadstr. 27337-23
Sobo
lepo opremljeno, zračno rn z električno razsvetljavo, v bližini glavnega kolodvora oddam & 1. julijem. Naslov i oglasnem oddelku Jutra.
27331-23
Sobo
z dvema posteljama lepa v pritličju oddam dvema gospodičnama v kemični tovarni. Vprašati pri Habjan, Koro-ščeva ul. 2.
27310-23
Gospode aH gdč.
na hran« te stanovanje sprejme Žitnik, Celovška e. it. 56.	27412-23
Lepo, velfko sobo
dvema osebma oddam na Rimski eesti št. 10fH, levo.
27456-23
Camernikova šoferska šola
LJubljana, Dunajska e. 36 (Jogo • Anto) telefon 2236.
Prva oblast, koncesijonirana Prospekt 15 zastonj — pl-Site ponj I	251

Vrtne zaklop. stole
prodaja pisarna Tribuč na Glincah, telefon št. 2605.
31645-6
Tričetrt. violiro
v najlepšem stanju prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
27491-26
Prevažanje
in žaganje drv
PrančiSka Pečar, Zadružna ulica 17, Kodeljevo.
28127-37
Reven dijak
odli&njak, vljudno prosi »a ponošene čevlje št. 41. — Cenjeni naslov prosim na oglas, oddelek »Jntra« pod »V Ljubljani*. 27463-37
Stelja
| pod Rožnikom naprodaj. — Naslon v oglasnem oddolkn »Jutra«.	27444-33
krepf in zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBENIK Ljubljana VB.
Opremljeno sobo
po možnooti s posebnim vhodom te skromno souporabo kuhinje, išče Burna obitelj (3 odrasle ose be) za čas od 15. julij* d« 15. avgusta najraje v Rožni dolini ali na Uirjo. Ponudbe pod »Dunsjčani« na oglasni oddelek »Jutra«.
96401-SS
Narodna noša
s krasno avbo naprodaj. Na ogled v izložbi na Sv. Petra cesti št. 24, Ljubljana.	26915 6
Otroški voziček
ponikljan, zelo dobro ohranjen naprodaj v Tavčarjevi ulici l/I. Ogledati med 12. in 14. uro.	27486-6
Cfrrt
Za orožne vaje
Vam nudi najugodneje nnl-formske potrebščine, kakor sabljo, opasače, epolete, čepice Itd. A. Kassig v Ljubljani, Židovska ul. 7.
lavna dražba
stanovanjske hiše (graščine KasteH Chrysls) z gozdom v Skofjl vasi se vrši dne 23. Junija 1931 pri okrajnem sodišču v Celju, soba številka 4. Poslopje je dvonadstropno, obsega 17 sob in stanovanjskih prostorov, ima električno centralo in vodovod ter garažo. Gozd Je tik poslopja in meri 1830 kv. metrov ter Je zaraščen s smrekovim ln bukovim drevjem. Objekt je bil po sodnem zvedencu cenjen leta 1924 na 443.639.50 Din, sodna cenitev leta 1931. znaša 150.661.50 Din, najmanjši ponudek znaša 100.441 Din. — Interesenti se vabijo.
27504-32
„KanM" je izšel!
AB že poznate Volterja? CHajte! Izdala »Tiskovna zadruga«.
Živo srebro
prodamo iz prve roke iz naših rudnikov v Mračaju pri Gornjem Vakufu.
Vprašati pri rudarski zadrugi »Mra-čaj«, Sarajevo, Bana Jalčiča 23. 8*71
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.	86
Kadar M »otolčH, vzemi
Orahol
rjavo orehovo olje »RAVE«
proti opekHnam te sa dobivanj« zdrav« zagorele polti.	8385
Telefon 2059
5?
Premog suha drva
Pogačrrfk. Bohoričeva St. 5
Veliko Industrijsko podjetje
S5e sposobnega, treznega in zanesljivega
•v
šoferja
za osebni avto znamke »Maybach« in »Chrysler«, Prednost imajo izučeni mehaniki, ki poleg tega raz« polagajo s prvovrstnimi spričevali in dobrimi pripon ročfli .Nastop službe takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Br. 618«.	8489
Oglas
IŠČEMO 2 polovična, a popolnoma ohranjena in kompletna
polnojarmenika
od 75 do 80 cm premera, in 2 drknlarki (StuUzirkular) za robljenje desk. Pismene ponudbe poslati na naslov: Ing. S. Pali-gorič. Beograd, hotel Petrograd. 8308!
za prfdlzanle instalacije za centralno DtfmHlienfe dima n ložionici na teretnoj
stanici tlooi Sad.
Direkcija Državnih železnica u Subotici na osnova rešen ja Gospodina Gene-ralnog Direktora u aktu Generalne direkcije državnih železnica G. D. Br. 99326/30 od 5. decembra 1930. godine i odredaba Zakona o Državnom računovodstvu ČL 86 do 98 raspisuje na dan 16-og jula 1931. godine drugu ofertalnu licitaciju za podizanje instalacije za centralno odvoden je dima u ložionici na teretnoj stanici Novi Sad.
Kaucija od 5% ponudene sume za naše odnosno 10% za strane državljan« polaže se na blagajnici Direkcije državnih železnica u Subotici ili na blagajnama ostalih Oblasnih direkcija državnih železnica prema čl. 88 Zakona o Državnom računovodstvu, a najdalje do 10 časova pre podne na dan licitacije.
Propisno taksirane ponude u voskom zapečačenom zavoju sa oznakom slova »Ponuda za podizanje instalacije za centralno odvodenje dima u ložionici na teretnoj st. Novi Sad ponudača N. N.« predaju se najkasnije do 11 časova Grade-vinskom Odelenju Direkcije (Trg Vojvode Putnika br. 9., II sprat).
Pravo na licitaciju imaju samo ona lica i tehnička preduzeca koji podnesu komisiji za licitaciju dokaze svoje preduzimačke sposobnosti, revers o položenoj kauciji, uverenje da su svoju radnju za porez prijavili i da su na istu platili sav porez sa pripadajučim prirezima za sve istekle zakonske rokove kao i za sve odobrene obroke po specijalnim rešenjima.
Zastupnici ponudača moraju imati sa sobom pismeno punovažno punomočije da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati.
Planovi, obrazac ponude, opšti i specijalni uslovi mogu se videti i po ceni od 643 dinara nabaviti svakog radnog dana za vreme zvaničnih časova v Gra-devinskom odelenju direkcije državnih železnica Subotica.
Naknadne ili telegrafskim pntem podnete ponude neče se primiti.
8453
Iz direkcije državnih železnica n Subotici
•	br. 25494/1931. :*»
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE >UNI0N<, LJUBLJANA
PIVOVARNA IN SLADARNA Tovarna za špirit In kvas v Ljubljani I
po£tnl predal 45.
priporoča svoje Izborne Izdelke, in sicer:
svetlo in črno pivo v sodih in stekleni'
Call pekovski kvaa, člstl raftatranl ln denstarinai Špirit.
Podružna pivovarna v Mariboru
TELEFON: LJubljana 2810 in 2S11__Maribor 2M2S.
BRZOJAVK: Pivovarna Unhm Ljubljana — Maribor.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJAJVA, Prešernova ulica štev. 5O (v lastnem poslopju)
Obrestovan* vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in kredi« vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tn- in inozemstvo safe - deposita itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, LJubljana. - Telefon št 2040, 2457. 2548. Interarban 270«, 2806.
Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutr_a< Adolf ftibnitar, Za JJarodno tiskarne d, d. kot tiskarnarja £ranc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, Vsi x Ljubljani.