* ft Ljubljana MHh wWn qm anatomi ictn • mta« ¥ tore*. 24, avgusta roa. posamezna steram ao stol. Letnik Li Lfat ittufc^nMTćmi x)tiixij miea ponedeljka. Nuo&te: a I men L «.-.-> cesti, ki prečka vse južno pobočje K. »»vrata in gorovja, ki loči Soško do-lino od Gorice do Sv. Lucije od nase Benečije. Na bližnjem sedlecu imamo razgled na bolj obljudene kraje. Sto metrov pod nami leži vsa zakonana med sadno drevje — hruške, jablane, če Spije — vrtove in njive, vasica Kraj. Nič se ne loči od tolminske gorske vasice, raz ven morda po tem, da so hiše skoro od kraja krite z opeko, čeprav so sicer majhne in skromne. V desetih minutah po položni poti, vfdno v smeri proti severozupadu, proti vrhu Mata-jurja, prispemo v vas Trinki (okrog 15 hiš). V nadaljnih desetih minutah pa smo v Dreki, kjer je sedčž občine. Pred seboj že vidimo svoj cilj: ljubko cerkvico Device Marije na strmem obronku, ki se odrašča iz pobočja Kolovrata. Pod cerkvijo so raztresene poedine hišice istoimenske vasice. V Lazih, vasici tik pred ciliem, srečamo mogoče desetletnega fantička; v rokah tišči molitvenik «[1 piccolo Giardino.-.«, pa pravi, da zna citati tudi slovensko, čeprav se tega ni učil v šoli. V par minutah dotečemo odraslega fanta, doma iz Prapotnice, vasi oddaljene eno uro v smeri proti vzhodu — Ročinju. Zna sicer tudi italijanski, a se je naučil šele pri vojakih; t U a. tudi slovensko, kot večina vašča-iiov, ki imajo se slovenske molitvenike. Ljudje pravijo, da so «Slovenji» ali pa Benečani. Govorica se ne loči mnogo od tolminskega dijalekta., dasi ne zategujejo toliko, pač pa izgovarjajo raz-merno naglo in nerazločno. — Dekleta, ki smo jih zatekli na poti, so nam dala rdečih nageljčkov, ki so jih imela polno vloženih za peclje v molitvenike, — da se nismo nič ločili od domačih fantov. V teh krajih, da ni nevarnosti, da bi ,jili kdo iztrgal iz gumbnice, ker «je povsod navada, da jih nosijo,» so nam dejala dekleta. Ravno prav smo prišli. Zvonovi pri-trkavajo v linah, ljudje se zgrinjajo od vseh strani ter odhajajo v cerkev, drugi postajajo pod košato lipo pred cerkvijo eli pa izbirajo «kolačice» na stojnicah, kjer se že sedaj tre ljudstva. Dobro-rasli, tršasti možaki, kakor naši Tol-minci, ter bolj vitki, vendar krepki fantje postajajo še par minut pred cerkvijo; žene in krepka, lepo oblečena d kleta, z napol dolgimi svilenimi krili, skoro mestnimi čevlji in svilenimi «šer-pami», ki skoro nič ne skrivajo las, — pa zginejo takoj v cerkev. Stopimo v lepo, snažno cerkvico- Na oknih opazimo lepe slike na steklu z Italijanskimi napisi, — slike križevega pota pa imajo slovenske, nekoliko po narečju prikrojene napise. — Star, Častitljiv duhovnik je ravno začel s propovedjo. Beseda mu teče — pripovedovali sa mi, da je doma doli nekje od Čedada — gladko, skoro v čisti slovenščini, brez primesi italijanskih besed, razen nekaterih redkih, ki se uporabljajo tudi v naših krajih, na pr. viža, narboljši part itd. Zanimivo je, da uporablja mnogo lepih, čistih slovenskih besed, ki jih pa pri nas ne poznamo in ne rabimo, kar dela jezik Matere božje in duhovniki a pevci, za njimi končno ženske. Po maši stopim na malo pokopališče. Po veliki večini vidim nizke lesene križe, prevlečene s črnim ali belim blagom — brez napisov, — le par mramornih plošč med njimi. Zanimali so me napisi: par jih je italijanskih s slovenskimi, z ^talijanskim pravopisom prikrojenimi imeni, po večini pa so čisto slovenski, s pravilnim slovenskim pravopisom in slovenskimi imeni. Po službi božji se zlije tok ljudstva na vse strani: k stopnicam, pod lipo, na vasi, največ pa po bregu navzdol — v gostilno. Začudil sem se tej gostilni: yelika, prostorna, svetla, snažna, kakor jih redko naletimo po naših vaseh. «Šopa» (juha s kruhom) nam je dobro teknila, — nič manj «pečenk a«: menda ovčja ali kozja rebrca s tremi četrti, nami kosti, vendar okusno pripravljena- Dobro se je prilegel nato, v tej pasji vročini, kozarec domače kkata-nije», ki je sicer malo resek, a ima okus kakor dolenjski cviček. Od začetka nismo verjeli, da v tej višini pridelujejo tudi vino, in »no imeli brajde, ki smo jih videli od daleč s poti, — za fižol. So pač vse te vasice v lepi, zelo prisojni legi. Po kosila Je Me začel pravi praznik: govoru obrazložil pomen in cilje velike eno omizje za drugim je začelo prepe- j gospodarske bitke, ki jo je započela vali. Spočetka, malo plaho, — le bolj vlada za ozdravljenje narodnega gospo-korajžni fantje, — nato pa splošno in darstva. Obširno je govoril tudi o na-neprisiljeno. Tisto Gregorčičevo «Njega. logah, ki čakajo v tem oziru vse fo-ni», pa lepe nafte narodne, ki jih sli- šiste. šimo povsod, do takih zateglih, ki jim človek ne more razbrati melodije. Človek pozabi, da je med — Beneškimi SlovencL Saj pojejo tako, kot po vsej naši slovenski zemlji, dvo-, tri- ali celo štiriglasno, — pa ravno iste pesmi. Nazaj smo se vračali preko livških Ravnic, kamor smo se namenili iti jest Viharen Radićev shod v Tuzli Jugoslovanska delegaefa za Ženevo TUZLA, 23. (Izv.) Včeraj je St. Radič _ _______priredil v Tuzli veliko zborovanje, ka- ravniško «špe&jaliteto» — štruklje, ki terega se je udeležilo par tisoč ljudi smo jih pa žal zamudili Ko je shod pri Devici Mariji, imajo «praznik» tudi v Ravneh, t- j. vsa vas gre v gostilno pit vino, jest Štruklje, potico in golaš, , razmeroma majhno- Tajnik rud. federacije meni, da se bo to število prihodnji teden znižalo, ko se bo rudarjem objasnila razlika med enotno rešitvijo krize in krajevnimi dogovori. Dosedaj je edino rudarska organizacija v Notting-Jiampshireju pristala na separatna pogajanja z lastniki, toda izvrševalni odbor je v polnem delu, da zajezi to gibanje. V Warwickshireu in Leicei-stershireu dela že 12.000 rudarjev, kar ni ravno veliko število napram 100.000 rudarjem, ki so zaposleni v teh revirjih. Vendar pa skuša rudarska zveza ohraniti v teh krajih enotnost stavke, ker je v teh predelih komaj polovica rudarjev^včlanjena pri rudarski zvezL «Times» pravi, da bo morala rudarska federacija v kratkem revidirati svoje stališče- «VVestminster Gazette» ve celo povedati, da se vrši .prihodnji teden v Londonu nova plenarna seja rudarskih delegatov, ki se bo bavila z zadnjim sestankom z lastniki rudnikov. Celotno poročilo zadnje seje rudarjev z lastniki pravi, da je prelom med obema strankama popolen. Rudarji so odločno odklonili vsako podaljšanje delovnega časa in vsako pogajanje o mezdah, preden se ne izvede reorganizacija rudniških obratov. Zveza lastnikov se je izjavila nekompetentnim za rešitev spora na nacijonalni podlagi. Rudniški podjetniki so soglasno zahtevali, da se reši spor izključno na podlagi krajevnih dogovorov. Predvidevajo, da bo trajala rudarska kriza še več tednov. «Financial News» poroča, da se vsled krize vedno bolj uporabljajo kot kurivo ostanki nafte, ki bodo sčasoma izpodrinili premog. Ameriški predlog za poravnavo francoskih dolgov NEW-YORK, 23. Namestnik državnega tajnika za finance, Winston, je izjavil, da bi bilo dobro vzeti v resen pretres misel, naj bi se francoski dolgovi v Zedinjenih drŽavah poravnali z odstopit vi j o obsežnih gumijevih nasadov v IndokinL Rodolfo Valentlno umrl NEW-YORK, 23. Kinematografski /igralec Rodolfo Valentino je danes %umrl. Zborovanju je predsedoval glavni tajnik fašistov-ske stranke on. Turati, ki je v daljšem so smatrali ta določila za mrtvo črko. Coolidge za razorožitev WASHINGTON, 23. Kakor zatrjujejo, ima predsednik Coolidge pripravljen načrt za razorožitev, ako bi se pogajanja v Ženevi razbila. Letalska nesreča STOCKHOLM, 22. Pri letalskih vajah nad Stockholmom sta se spustila dva častnika s padalom na tla/ Poskus pa se jima je ponesrečil in letalca sta padla na ulico ter se ubila. Velik požar na Francoskem PARIZ, 23. Davi ob 3. je požar popolnoma uničil mestno hišo v Annonajru. Ogenj se je z veliko naglico razširil J30 vsem poslopju in uničil bogato knjižnico, ki je štela 33.000 knjig in dragt>-cene rokopise. Naročaiie in širite .EDINOST" £L •EDINOST* V Trstu, dne 24. avgusta 1926. tinom SlomSkom. Bilo je leta 1857 ko je on, 16-leten čevljarski vajenec, fiel iz Go* sposvete v Celovec. Takrat niso Švigali in pfckali vlaki kot danes, zato se je vozila go«poda le v kočijah. Ko gre prašen in truden po poti, pridrja za njim krasna kočija, v kateri se je vozil škof Slomšek. Kočija je imela zadaj polico za prtljago in mladi Majerhofer tebi nič, meni nič, skoči v prazni prostor in tako se je res vozrl v kočiji s škofom Antonom Martinom Slomškom. Na cilju je skočil z voza vesel, da se je tako lepo vozil, v družbi visokega gospoda. Na- Plebiscitna črta je šla po sredi jezera in cesta, katero so naredili Jugosloveni pred plebiscitom, sedaj dobro »luži hvaležnim in nehvaležnim Korošcem. Slovenci jo Še vedno imenujejo jugoslovenska cesta, zagrizeni odpadniki pa: «Rauberstrasse». V Ziljski dolini je konjereja doma in do- Ziljski dolini in Bistrik! fari je znana slovenska vas Zahomec, kjer so vsi složni, gospodarsko na vrhuncu, v narodnem mišljenju pa prvaki. Njih voditelj je znani Janez Milonig, p. d. Koren. Na Veliko Gospojico 15. t. m; je bilo romanje k Mar. Đ. v Graben, to je podružnica cerkve v Blačah. Prišlo je mnogo ljudi pa, da si ne dela nobena več, ker to preveč stane. V vojnem času so vse razdrle in iz ene noše, so naredile kar tri navadne obleke. Narodne noše, žal, izginjajo povsod. Izposodijo si pa tu dekleta ob «žegnanju», ker imajo ta dan posebno zanimive in slikovite navade. Zjutraj pridejo tako napravljene k maši. Popoldne ob 2 pa je rajanje pod lipo. To je pa lepo, da v vsaki vasi na najlepšem prostoru stoji stara, košata in lepo zraščejia lipa. To dokazuje, da so tam že pred 100 in 100 leti živeli Slovenci, ker so si vsadili lipo kot simbol slovenskega življa. Rajanje se vrši po parih — dekleta s fanti. V začetku rajanja se poje stara slovenska pesem: Pismo Iz Koroške Gospod uredniki Morda utreiem katere-tmfe Vaših cenjenih bralcev, če napišem par vrstic iz Koroške m povem vtise, ki Mm jih dobila med tukajšnjimi brati. Ljubeznivi go*p. župnik Majerhofer me ie peljal v razne kraje, da sem spoznala ljudi njih šege in navade. Pri tem sem zvedela marsikatero zanimivo zgodbo, katero hočem tu navesti. Šla sem v več vasi, ki so bile slovenske, a po onem usodnem plebiscitu so obrnile barvo. V šoli se ne govori, ne poučuje slovensko. Učitelj nauči, samo slovensko abecedo, drugega nič. Le cerkev je ostala v teh krajih, kot je bila — slovenska. Slovenski duhovnik je tisti, ki je to še ohranil. Zal, da je tudi teh jako malo. Na jezikovni meji pa so izgnale nemčurske tolpe slovenske Župnike (42) in Škof — Bavarec — je poslal tja nemške dušne pastirje, katere je poklical *iz Nemčije/ V sredo 17. t. m. je bila v neki vasi Šolska spoved in obhajilo. Pri maši je pel mešan zbor slovenske pesmi in g. župnik je molil skupno z otroci slovenske molitve. Ko je bil obred končan, pa ukaže učitelj: «Gehen wir jetzt!» In šli so... Vse uradništvo je nemško. Zato pozdravljajo kmetje človeka — če je boljše oblečen — z «Gruss Gott», le g. župnika s »Hvaljen Jezu«!» in med sabo si tudi voščijo «uober den!» Vsa Koroška je obdana z visokimi gorami in nobena teh nima manj kot 2000 m. Dobrač 2112, Ojstrnik 2035, Julijske planine z Mangartom, Jalove, Razor, Skrla-tica, Petprstink pri Trbižu, Karavanke, Stol. Velikan Dobrač je bil 25. januarja 1348. usoden za veliki del Ziljske doline. Ob tedanjem potresu se je zrušila polovica njega samega in zasula 17 vasi, 3 gradove in 8 cerkva. V Rožni dolini se je takrat razsulo več gradov. Se le tretji dan se je dvignil oblak prahu iz porušenega skalovja. Zapisnik teh pokopanih vadi in ljudi hrani muzej v Celovcu. Še danes se vidijo ogromne skale, ki ležijo ob železniški progi, ki vodi iz PodkloŠtra (Arnold-stein) do Kotče (Kot*chach-Mauthen). Na eni teh skal so sezidali lično cerkvico; na eni strani skale se je že nabralo toliko zemlje, da so zrastle smreke, na drugi pa je še ravna, gola skala. Koroška ima 22 večjih iu manjših jezer. Med temi je naslavnejše Vrbsko jezero; Vrbsko, Hoviško, BaSko in Klopinska jezera leže v slovenski zemlji. Na Vrbskem jezeru in v okolici je kaj živahno. Pravijo, da je tujcev okrog 8000. Veliko je Židov iz Budimpešte, Cehi imajo tam svoje vile in svojo kolonijo, največ je — seveda — Nemcev. Specijaliteta je letos na Vrbskem jezeru socijalni demokrat — dunajski župan Seitz. Parniki, motormki, godba, ples, zabave, toalete, vse-,ga je tam v izobilju. Ravno sem čitala v *Slovencu», kako nekdo zabavlja čez Bled in pravi: «Bled pleše!» Lepo vas prosim, kje pa naj bo življenje če ne v takih svetovnih kopališčih in letoviščih? So pač tam ljudje, ki imajo mnogo, mnogo denarja, časa, volje in hočejo po svoje živeti. Kdor bo hrepenel po miru, pač ne bo šel v take kraje, kjer se zbira samo veleživ-Ijenje! Dobijo se tam ljudje iz bližnjih in daljnih krajev, s polnimi žepi, ki dajo živeti jza vse leto tamošnjim domačinom. Povedali so, da stane soba ob Vrbskem jezeru, moderno opremljena, z vsem kon-fortom, 20 šil. t. j. 100 lir dnevno. In so zasedene vse take sobe! Ceste so lepe, asfaltirane. Avtomobili in vozovi na razpolago. Vlaki vedno polni; med temi je specijelni vlak — na novo v letošnji sezoni, Celovec-Beljak, katerega goni bencin. Letoviščniki se ga radi poslužujejo, ker jih ne nadleguje zoprni dim in lahko gledajo brez skrbi skozi okna, saj je vlak podoben stekleni verandi. Občina Logaves (vas Log), ki sega do Vrbskega jezera, ima slovenskega narodnega župana g. Mateja Rajnerja. Tam je tudi slovenski narodni trpin znani g. Mihael Šlajhar, pri katerem je bil prošli teden tridnevni počitniški kurz koroških vi-sokošolcev, katerega se je udeležilo 28 vseučiliščnikov in maturantov. Pa Še en tak mož — značaj je v Lipi, med Beljakom in Vrbo g. Fale, ki ima na hiši samo slovenski napi«: «cKrčma in trgovina z mešanim blagom«. Hiši obeh teh mož kažeta sedaj vidne znake nemčurskega obstreljevanja. Gospa Šlajharka mi je pokazala dvorano, katera ima naslikane naše pla nine in spodaj napis: «SIov. planin, društvo«. Na tej steni so številne udrtine povzročene s puškinim strelivom. Prestali so tudi oni grozne čase in bili internirani z drugimi narodnjaki v Spitalu na gornjem Koroškem, pod nemškimi Turami. Na poti, ki vodi iz Vrbe proti Logavesi, sem našla pribit slovenski letak, iz katerega moram posneti najvažnejše: «Vabilo. Miklova Zala, pri Dravcih se bode tudi igrala. Povest to zložil je prof. dr. Sket, za oder jo pri redil rojak naš, Rado Špicar spet. Pa kje? Pri Vosperniku v Podravljah v 24 m dolgi, 8 m široki in 4 m visoki zidani z opeko kriti, pritlični, v to svrho pripravljeni dvorani. Med odmori igrajo domači tamburaši itd.» in konča: «To videl boš in slišal to, oskrbi si le vstopnico!» Pečat: Izobraževalno in tamburaško društvo «Sloga» v Podravljah na Koroškem. Ko sem izrekla svoje začudenje, da plakat stoji tam nemoteno, so rekli, da je pri njih sedaj nekoliko bolje. Za vsak slučaj pa imajo še enega takega v rezervi... Od Logavesi^gre pot po smrekovem gozdu do vrha, kjer stoji cerkev sv. Katerine, od koder je krasen razgled po vsej okoli-„ci in vidita se tudi mesti Celovec in Beljak. Pod hribom ima veliko in krasno urejeno posestvo oče Majerhofer. Po hivSi se vije 85 let stara vinska trta, ki sili s svojimi grozdi naravnost v sobe. Sodeč po čestitljivi starosti, ki jo je dosegla ta trta, je njej trtna uš gotovo nepoznana. Po plebiscitnem času, ko so divji nemški volkswehrer-ji (ljudska hramba) izganjali slovenske župnike, je imel oče Majerhofer skritega domačega župnika 8 dni v svoji hiši, ne da bi zato vedeli domači posli. Ob 8. zjutraj sta šla župnik in oče, takrat 79 letni starček, vsako jutro na vrh k sv. Katerim, kjer je Župnik daroval mašo, oče mu je pa stregel. Predno so pa domači vstali* je bil že zopet jetnik skrit v svoji sobi. Še danes kaj rad pripoveduje oče Majerhofer o teh dogodkih kakor tudi druge zanimivosti. Dasi Šteje danes 85 l^t ima še jako dober spomin in čita vsak dan liste. Po-.nosno nam je povedal da je Še on edini ži- ne so bile zanj noči. Vstati je moral po veči ki se je vozil s škofom Antonom kaznilničnem redu ob in pol- zjutraj, iti Fant, ki razsuje sodček, dobi od deklet venec in je za tisto leto vodja fantov. Ziljska narodna noša, je kot vse druge noše, zelo draga in komplicirana. Na samem pasu ima dekle dela za vso zimo. V vasi vrata so na ravnem polju 1242. pozdravili z veličastnim turnirjem koroški vitezi kneza-pesnika Lichtensteina, ko je šel na pot iz Benetk na svoj grad na Štajersko; pozdravili so ga v slovenskem jeziku: «Bog vas sprimi, kraljeva Venu*». Bil je knez Lichtenstein, po tedanji Šegi preoblečen v boginjo Venero. To je knez sproti Majerhofer je ve domačije je Drava, Lichtenstein sam popisal v pesniški obiki. vidi se Rožna dolina s Št. Jakobom, kjer je Pa še nekoga moram omeniti. To je mož, enorazredna C. M. šola. katerega slišim vsak drugi dan vpiti po vasi: pok! pok! Na velikem košu nosi na hrbtu kruh in mesto pek, pa kliče «pok!» To vam je original! Povedal je, da ima doma 5 «kostnov», pa prave kostne za knjige, polne knjig. Večinoma so to znanstvene zgodovinske in zemljepisne knjige. Samo svetovne zgodovine ima 7 vrst. «Koli- bijo se kmetje, ki imajo od 10—20 konj. V ko pa cenite Vaše knjige?« ga vprašam. r/ i I i c Lr i rl rvli vi i 4 -t a ■» i, in n v« *> fl/\ . O A_ - £ 1 • -____•_ * _ __ * _ • _ _» __ ______* «Sto milijonov in še več» mi odgovori «Moje knjige so samo dobra roba, drugih jaz ne kupim*. S. NEVNE VESTI spat pa ravnotako ob 7 in pol zvečer. Za odpočito telo vsekakor predolgi čas, čas za razmišljevanje, za ubijanje ponočnih minut. Zborovanje narodnih manjšin v Ženevi Od 25. do 27. avgusta letošnjega leta Prvi mesec in pol je potekel sila pose bo vršilo v Ženevi zborovanje org-a- j časno, v obupnem štetju korakov gori in niziranih evropskih narodnosti. Zasto- Jdoi P° ječi, kasneje mu je dopuščeno pi-™Kr. toi^iK An n^mdnih m^jiišiniz sateljevanje krajšalo dnevno dolžino časa. Seveda je zapustila ječa v njem globo- O izgubljeno zdravje! Kako stočejo za njim miljoni ljudi! Iz bolnic, zavetišč, iz hiralnic in zdravniških čakalnic: vse kvišku ena sama prošnja: «Vrni nam naše zdravje 1» Otroci prosijo za stariše, stariši za otroke. V molilnicah kliče k nebu več kot polovica vseh prošenj za zdravje, za izgubljeno, toda mnogokrat zaman. Tisoče in tisoče ljudi preklinja priliko, ko so izgubili svoje zdravje; morda so bili prisiljeni ga postaviti na kocko, morda so ga izgubili nevede iz razposajenosti, vsaj takrat še niso vedeli kaj morejo izgubil, morda pa jim je zdravje vzela ta ali ona strast— Alkohol, kako veliko žrtev zahtevaš ti od človeka, ko ga za par trenutkov prevza-meš! Zapisati Ti mora svoje telo in dušo, da ju polagoma ugonabljaš! Koliko gorja povzročajo razne bolezni, katerim preskrbuje dan na dan nove žrtve razbrzdana in slepa strast! Koliko pa je drugih, ki jim te krivde dokazati ni mogoče ter ki jim jemljejo moči razne kužne bolezni n. pr. strahotna jetika! Vsaka bolezen v hiši ima in mora imeti najhujše posledice, ako ne naravnost uniči cele družine. Kako silno boli izguba zdravja, občutile tisti, ki ga je izgubil. Kljub temu se opaža povsod — v mestu in na deželi — da se ravno skrb za zdravje, higijena le preveč zanemarja. Tudi tej strani našega življenja pa moramo posvečati primerno pozornost, ne samo to, temveč v prvi vrsti, zakaj od zdravja je odvisna vsa ostala usoda našega naroda. Čuvajmo zdravje! SMRTNA KOSA. Dne 17. avgusta je preminula ga. Milka Zlatič, rojena Flego. Pokojnica je bila hči gospoda Flego, bivšega poslanca v istrskeni deželnem zboru v Poreču in bivšega župana mesta Buzet, kateri si je stekel velike zaslug za naš narod v Istri. Mnogo preizkušenemu staremu narodnjaku g. Franu Flego, njegovi družini kakor tudi ostalim sorodnikom naše iskreno ■ožalje. _ UČITELJSKI IZPITI ZA DRUGO ROD NE UČITELJE. Šolsko skrbništvo za Julijsko Krajino in Zader naznanja, da je naučno ministrstvo preložilo izpite za usposobljenje za pouk v italijanskem jeziku, o kateTem govori kr. odlok od 22. novembra 1925. št. 2191, v drugo polovico meseca septembra. Tozadevne prošnje se bock> sprejemale do 31. avgusta. prodalo precej in paradižnika tudi. Fižol je bil razprodan, kar ga je bilo na trgu. Lepe kupčije so se sklepale s sadjem, največ hruškami in breskvami. — Pridobivajo na povpraševalcih jesenske fige. Maslo: tolminsko čajno iz prvovrstnih mlekaren 19—19.25; Casone fino 17—17.26; Sir: tolminski polnomasten 10.80—11.20; po Imaste n 6—6.20, užitnina všteta. Trg mrtev, za pol m as ten sir ni nikakega zanimanja. — Tolminskemu maslu konkurira Casone, ki je po obliki in ceni konkurenčen. živinorejci, ne prenaglite se s prodajo sena! — Skušnja nas uči — saj je že stara pesem —, da malone v*em našim živinorejcem primankuje seno proti koncu zime, — februar, marc in april — in ga morajo na draginji kupovati po Furlaniji in drugih trgih, da preživijo svojo živino do prihodnje paše. Kako bo pa letos? Na raznih trgih v kraljevini se prodaja letošnje seno po 55 do 85 lir za metrski stot, medtem ko je cena senu na trž. trgu po 32—36 za m. st. in tudi po 26 se je že plačevalo. Pomislite na kak način se zapravlja naše domače premoženje! Evo itevilke: na tržaškem trgu se proda tedensko okoli 3000 kvintalov in se zanje dobi 90.000 lir; za enako množino sena se mora izdati n. pr. v Piacenci po 180.000 lir in ta razlika ostane v žepu prekupčevalca ali veletrgovca mesto da bi si naši ljudje za žito denar nabavili potrebna gnojila. Res je, da je veliko pomanjkanje denarja in da naši ljudje komaj čakajo, da že ob novini vnovčijo vse svoje potrebe, četudi jih morajo potem na draginjo kupovati. Lansko leto se je dogodilo, da je neki kmet na Krasu prodal seno ob košnji po 8 lir in je je v marcu moral plačati pa po 60 lir! — Predno prodajte svoje pridelke, bodisi prekupoval-cem, ali če jih sami prinesete na trg, poglejte tržno poročilo v «Edinosti», ki vam nudi jasno sliko cen. DruitvaM vtstl — Vesna - Križ. Danes zvečer točno ob 20. uri pevska vaja. Prosim vsi in točno. — Pevovodja. TELESNA VZGOJA SP@»T panih bo kakih 40 narodnih manjšin iz vseh evropskih držav. Kakor smo že poročali, kib vtisov, deloma tudi duševni preobrat imajo pri-. j^i izključeno, da bo v posebni knjigi stop na zborovanje le one narodne obdelal to mračno — dolgo stranico svo- manjšine, ki imajo določeno narodno jega življenja. zavest, ki se torej zavedajo svoje na- Zadnje čase je urejeval v ječi kaznilni- rodne in kulturne individualnosti. Pri- ško knjižnico. Pazniki in tudi načelnik pravljalni odbor, katerega predsednik ječe niso z njim surovo postopali, poseb- ie naš poslanec dr- Wilfan, se je iz- no P® zadnje čase, ko so izvedeli, kakega rečno postavil na to stališče, ki priča «™estirja» da je. o globoki politični preudarnosti in mo- . ok\ijent* ječe ni našel dolgočasnih drosti vodi tel te v evropskih narodnih ljudl- sPlol> dolgočasni ljudje ne pridejo arosu vooiieijev eviups^iii "'V^ v zapore. Še najbolj priden je bil med manjsm. Njih namen ni toiej ta, njimi fievk ZatQ SQ ^ pazniki tež_ da bi zrevolucijonirali one narodne ko logiU od njega< Seveda on, zamera manjšine, ki se ne zavedajo svoje po-|g0ri, zamera doli, ni mogel več podaljšati sebne individualnosti, temveč so si po-1 svojega prebivanja med njimi, stavili za cilj, da najdejo podlage za1 Kot hoteli se dele ječe v razne razrede, najboljšo, naj praktične jšo in najpravič- Prvega razreda da bi bila ona tržaška, dru-nejšo manjšinsko politiko, ki bi jo gega goriška in tretjega najslabša ona v lahko sprejeli vsi večinski narodi glede Trž:ču. Seve se ni hvaliti tudi z ono onih narodnih manjšin, v katerih razreda živa in nei^trebljiva njihova narodna * J™i zavest. Njihovo delo je potemtakem s«(iove Je vseenoobroaiio_l)oij slabe. spodujočih pos^neznih dr-' Dljfljkfl kUhlil|fl W COflCi iravah kakor tudi manjšin samih. i Tll(ji v prihodnjem šolskem letu bo Zgodovina vseh narodnosti na .m jas- Di1ažka kuhinja v Gorici nudila dija-no dokazuje, da narodna zevest, ki je kom p^ cenaJi, kot bo njo stala, enkrat oživela, ie umre več. Najti na- Gd darov vseh naših slojev zavisi, kocin, kako spraviti narodno zavest likim ^^ i^ko nudila po manjsinskih narodov v sklad z narodno zavestjo večinskih ter ustvariti podlage za mirno in plodno sožitje o-bojnih v eni in isti državi, to je brez dvoma eden izmed največjih in obenem najvažnejših problemov naših dni. Delo, ki naj dovede do tega cilja,; znižani ceni ali pa tudi brezplačno. Dijaki, ki hočejo biti sprejeti v Dijaško kuhinjo v Gorici, naj vložijo Čim prej prošnje na vodstvo kuhinje. V prošnji naj opišejo gmotne razmere svoje družine. Prošnji naj prilože: 1. Družinski list; t. j. do rešitve manjšinskega vprašanja, 2. Zadnje šolsko spričevalo; a Potrdilo ni le izraz najčlovekoljubnejšega strem- ali pa priporočilo domačega duhovnika ljenja, temveč obenem tudi važno pri- aIi pa ucitelja o vedenju prosilca, zadevanje za ustvaritev temeljnih pod- prošnje morajo biti vložene najkas-lag trajnega miru toliko med država- neje do 15 septembra. Vložiti jih momi kolikor tudi med narodi. Brez miru raj0 tudi ianskj obiskovalci Dijaške ku-med narodi ne more biti niti miru med (\1injem y interesu dijakov je, da jih vlo-državami. žijo Čim prej, ker se bodo v slučaju Resnost ki odkritost razprav, ki sta prevelikega števila prosilcev upošteva-dičili lansko leto zborovanje evropskih le predvsem prvovložene prošnje, narodnosti, sta najboljše poroštvo, daj prosilci naj odpošljejo prošnje na: bo pomenilo letošnje zborovanje zopet važen korak dalje na poti k velikemu in vzvišenemu cilju. France Bevk o svol! Jefl Kakor smo.že poročali, je bil v petek izpuščen iz ječe naš pisatelj France Bevk, ki je bil obsojen na štiri mesece radi nekega člančiča v «Cuku na palci», kateremu je bil tedaj odgovorni urednik. Okoli poldne so ga pripeljali kot po navadi vsakega, ki odsedi kazen, še za hipec na goriško «kre-sijo», tam si je službujoči uradnik še zapisal njegov stanovanjski naslov in Bevk je bil nato prost. Pokoldne je obiskal tudi naše podured-ništvo v Gorici. Ne izgleda dosti upadel, glas mu je seveda nekoliko oslabel, ker ni imel prilike govoriti glasno. Najbolj muč- DiJaška kuhinja, v Gorici, ulica San Giovaui 7, L čuvajmo zdravje I Neki nas mladi prijatelj, ki se je med drugimi tudi odzval našemu pozivu, naj mladina piše v liste, nam je poslal sledeče zelo aktualne vrstice: Iz naših vasi se je že o vsem pisalo, mislim pa, da še najmanj o tem, kar je prvi in glavni predpogoj vsakega človeškega prospevanja; to je o zdravju. Zdravje je bogastvo, sdravje je sreča, zdravje je bodočnosti Zdravje je temelj za? dovoljnosti v družini, zdravje je napredek vsakega naroda Narod, ki ga usoda hoče pomesti s površine zemlje, izgubi zdravje in s tem izgubi vso svojo moč. Zdravje je največji dar, ki nam ga je poklonila mati narava. Vse drugo se da kupiti, izgubljenega zdravja pa kupiti ni mogoče 1 POŠTA IN FLA&SVANJE OBČINSKIH DAVKOV V TRSTU. Poštno ravnateljstvo sporoča: «Plačevanje vseh občinskih davkov se lahko opravi na vsakem poštnem uradu potom plačilnih listov na tekoči račun št. 11/1493, ki je tekoči račun občinske davčne iztirjevalnice v Trstu. Poleg zneska davka se doplača le še kolkovina za pobotnico. Na za to določenem mestu je treba navesti: ime priimek in naslov pošiljatelja, člen seznama in davek, ki se je hotel plačati. V glavnih mestih pokrajin je ta način plačevanja za tamkajšnje iztirjevalnice prost vsake poštne pristojbine. IZJAVA. Gosp. Fr. Venturini nam je poslal sledečo izjavo: osti» št. 195 je bil objavljen članek pod naslovom «Odfomek iz zgodovine svetovne vojne;>, v kateri se je opisovala eksplozija streliva v Bači pri Sv. Luciji. V članku se omenja, da se je dogodila eksplozija 17. avgnsta 191t>. Ta datum naj se popravi v toliko, da se je strašni dogcxlc£ odigral omenjenega dne v 1. 1917 in ne 1916.__ Iz urada Političnega društva «Edinost« v Trstu. Edv. Žvanut - Lozice: Tiskarski škrat je izpustil iz nedeljskega poročila za Vas celo vrsto in napravil odgovor skoro nerazumljiv. Glasiti se ima: Jasno je, da se morajo povrniti vsi troški za zdravljenje in odplačati tudi primerna odškodnina, ker pohablienec ne bo v stanu se baviti s svojim običajnim poklicnim delom in tudi pri drugem popravilu je njegova delazmož-nost za koristonosno delo zmanjšana___itd. Anton Radofi - Rad oži: Smo prejeli Vaše pismo homo posredovali. — Tajništvo. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. Cene dne 22. in 23. 8. 1926: Zelenjava: Solata 80—110; radič 70—300; kumare 50—100; pesa (rudeča) 35—50; pesa bela 40—50; korenje 80—90; buče 40—80; zelje belo 75—100; vrzote 40—80; fižol v stročju zelen velik 40—60; fižol v stročju zelen mali 160—200; fižol v stročju, za lu-ščenje lisast in svetlorumen 120—200; fižol nov 200; krompir 40—55; malancane 50 do 100; paradižnik 25—40; »pinača 90—220; paprika zelena 120—180; čebula 50—70; česen 150—220. — Sadje: breskve 50—450; čeSplje 80—120; hruške 80—360; jabolka 60—200; fige (jesenske) 100—260; ind. lige 70—100; grozdje 150—300; melone 40—100; limone 22—40 L zaboj. — Trg se polagoma izpreminja v pravcati sadni trg. Tudi v delu za zelenjavo so med isto ierbasi lepega sadja, posebno breskev. Življenje na trgu ta dva dni sicer ni dosegalo višine četrtka in petka, vendar pa ni bilo bogvekako šibko. Krompirja se je raz- S. D. A DRLA. Jutri v sredo točno ob 8. uri izredni sestanek članstva v navadnih prostorih. Izredno vainc zadeve, ki se bodo obravnavalo, zahtevajo polno-številno udeležbo. Danes popoldne in zvečer training nogometašev. Naj nihče ne manjka. Posebno pozivam napadalni vrsti obeh čet — 4 krila, ker se z današnjim dnem prične sistematičen training. Bram-ba naj bo najkasneje ob 6.30 na igrišču. — Trai-ner. ADRIJAŠI IN PRIJATELJI, POZOR! Včeraj se je na izredni ožji seji razpustil dosedanji edber Adrije. Za izrednega komisarja imenovan Milic Drago. Ta je ie prevzel svoje posfe. V nedelja dre 29. t. m. se bo vrfiil v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu 20. redni občni zbor dručtva «Adrije». Naf nihče nc manjka, kajti važno bo za vsakogar, ki sc zanima za na£ sport Iskreno so rabljeni prijatelji društva. Občni zbor prične točno ob 8.30 zjutraj. Tehnična vodstva poslujejo kot dosedaj. DRAGO MILIč, izredni komisar 1. r. «Ipava» Miren - S. K. «Sparia» Gorica (5 5) Preteklo nedeljo je gostovala goriška Sparta v Mirnu in odigrala prijateljsko tekmo proti domači četi. Sparta ni igrala ravno najbolje, na drugi strani je mlada četa Ipave pokazala, da bo nudila trdo kost marsikateri četi v bližnjem prvenstvu. Sparta je poslala to pot 5 rezerv v bo^ Nastopila je v sledeči formaciji: Ltban, Kodelia-Gregcrčič, Sket 3 - Vujnovič - Valič, Sket 1-Jei-Leban R. - Ličen. Potek igre je bil: Tekma je začela ob 4. uri popoldne. Žoga, ki jo ima Sparta, je v začetku venomer v sredini igrišča. Naposled pritisne Ipava in prisili Sparto v korner, ki pa ostane neizrabljen. A kmalu nato se posreči Ipavi po lopi kombinaciji zabiti prvi gol (ob 4.10). To je podžgalo goste, ki ostro napadejo in po lepi predaji Ličen, Sket, Jež zaznamujejo prvi pozitivni uspeh. A že ob 4.20 prisodi sodnik enajsmerovko proti Sparti, ki jo spremeni center Ipave v gol. Sparti se posreči izenačili, a kmalu doseže Ipava 3. gol po zaslugi desnega krila, nakar žvižga sodnik konec polčasa (3 : 2). Takoj v začetku drugega polčasa dosežp Sparta dva zaporedna gola, a že ob 5.20 se posreči Ipavi izenačiti z enajsmerovko. Po lepem napadu zabije še peti gol, a tik pred koncem zabije Leban lep gol za Sparto in tako izenači 5 : 5. Žoga na sredi igrišča in konec. Sodil je vratar Sparte G. Radinja dobro, a prestrogo. M. D. Ladj« (Konlovel) - M. D. Prosveia (Opčine) 3:1 (1:1) V nedeljo popoldne ob 17.30 sta se srečali v prijateljski tekmi nc igrišču Primorja gori omenjeni četi. Obe mladi četi sta pokazali šc precej lepo tehnično, živo in kavalirsko igro, posebno četa Ladie, ki je ta dan prvič nastopila. Pred to tekmo je odigrala hazenaška družina Ladje prijateljsko tekmo v M. D. Rocol, ki je izpadla 3:2 (2:2) v prid Rocolu, Ker sta ob«; četi pri svojih prvih nastopih, nista mogli pokazati Še svojih spretnosti, ali dobra volja in požrtvovalnost se je videla in to je dobro. Ez tržaškega žlv3j®?;!a Krucus nasledke razMnjii dveh nasilnih bratov Divjaško pustošenje v gostilni. — Mlad oiožuiški podčastnik smrtnonevarno zaboden. — Krčmar in tri druge osebe ranjene. V nedeljo zvečer se je raznesel \ mestu glas o divjem in krvavem pretepu, ki je izbruhnil v neki gostilni v ulici Rigutti, kjer da sta bili dve osebi ubiti, več pa nevarno ranjenih. Krožila je govorica, da so pretep zanetili drzni lopovi z namenom, da bi oropali krčmarja. Kakor skoro vedno ob taKih slučajih, je bila žalostna vest nekoliko pretirana, a v glavnem je bila žalibog resnična. Krvavi dogodek se je odigral v gostilni Karla Ukmarja v ulici Rigutti št. 9. Okoli 20. ure je stopil v gostilno mladenič s harmoniko, kateremu sta sledila dva drucra mladeniča: 25-letni Anton Stemberger in njegov 23-leini brat Albin, oba znana kot nevarna nasilneža in pretepača, ki sta-že večkrat *edela v zaporu radi raznih zločinov. Zlasti Anton je bil tako slabo zapisan pri policlfl, da so ga imeli pred posebnim nadzorstvom. SvojČas je bil tudi osumljen krutega umora nekega gostilničarja in njegove žene v ulici Tesa, a ker mu niso mogli niče>ar dokazati, je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora. Ker je bil zelo podoben ialoetno-proelulemu tolovaju Braico-tu, je V Trstu, dne 2i avgusta 1926. EDINOST* III. bil Anton St&mberger znan v ulici Bigutti pod tem priimkom. Umevno je da Ukmar, 68 leten mož, rodom is Sežane, ni bil prav nič vesel takih gostov, zlasti ker je vedel, da Anton Stemberger ne sme ostati z doma zvečer po sedmi uri. Toda ni se upal, da bi odslovil nezaželjenega gosta. Sele ko *ta brata, ki sta medtem sedla oblastno za mizo, ukazala mladeniču z harmoniko, naj zagodi, je gostilničar pristopil in dejal, da tega ne more dovoliti. Ker sta brata vztrajala pri svoji zahtevi, je končno vzel godcu harmoniko in jo položil na sod za bankom. Da ni bil tega nikoli storil! Brata sta začela jezno ugovarjati, češ, da nima pravice, da bi jemal godcu harmoniko. Da bi se izognil prerekanju z nasilnežema, je Ukmar naposled vrnil mladeniču harmoniko in ga naprosi^ naj zapusti gostilno, kar je mladenič tudi storil. Tedaj je Anton Stember-ger, ki se mu je zazdelo, da ga nekateri gostje radovedno opazujejo, razkačeno vzrojil, udaril s pestjo po mizi in zavpil: «Kaj tako bulite v naju? Sva li Čudne živali, midva?» Pri teh besedah je njegov brat Albin zgrabil mizo, jo dvignil na glavo ter jo treščil proti gostilničarju, ki je stal pri banku. S tem se je pričelo divje pusto-Sc-nje v gostilni. Medtem ko šo drugi gostje zbežali iz gostilne, sta podivjana brata začela lomiti in razbijati, kar jima je prišlo pod roke; razbila sta mize, stolice, steklenice, kozarce, krožnike — sploh vse, kar se je dalo razbiti. Hoteč ustrahovati razgrajača, je Ukmar vzel iz predala revolver, toda v hipu, ko ga je nameril proti njima, je Albin skočil proti njemu in mu z nogo, ki jo je bil odlomil od mize, izbil orožje. Nato sta se oba divjaka planila na ubogega starca in ga v navzočnosti njegove žene, ki od strahu ni vedela, kaj početi, neusmiljeno pretepla. S težavo jima je siromak ušel in se s pomočjo žene privlekel do doma. Medtem sta pobesnela razgrajača nadaljevala svoje opustoševalno delo; odma- Kznalu nato je prišel iskat pomoči v bolnišnico gostilničar Ukmar, ki je imel številne poškodbe na raznih delih telesa, zlasti na glavi. Ozdravil bo v 15 dneh. Končno se je zatekel v bolnišnico de 19-letni težak Adolf Costantini, stanujoč v ulici Tesa št. 24. Mladenič je povedal, da ga je pretepel eden izmed razgrajačev, ko se je ustavil med drugimi radovedneži pred gostilno. K sreči jo je izkupil le z nenevarnimi bunka-ml Po krvavem dogodku je bilo aretiranih več oseb, med njimi tudi stariši bratov Stemberger. Zločincema se je pa posrečilo zbežati in ju do sedaj niso še aretirali. Vendar pa je upanje, da bosta lopova kmalu prišla v roke policiji. Pretepač, ki Je ranil cigana, pod ključem V nedeljo smo poročali o krvavem pretepu med dvema težakoma in cigani v neki gostilni v Skednju, kjer je bil 37-Ietill cigan Matevž Bradič nevarno ranjen z nožem Kakor znano, sta bila težaka takoj po dogodku aretirana. Včeraj smo zvedeli njiju imena. Pretepača sta brata Josip in Ivan Sanoin iz Skednja. Pri zaslišanju je Josip Sancin priznal, da je zabodel Bradi-ća, a se je izgovarjal, da ga je cigan izzival in žalil. Pretep je nastal iz malenkostnih vzrokov. Sancin je bil pridržan v za? poru, dočim je bil njegov brat po zaslišanju izpuščen. Samomor fenske radi nesrečne ljubezni V stanovanju grofa Puppi v Škorklji št. 492, kjer je služila, si je v nedeljo popoldne vzela življenje 36-letna kuharica Angela Kratelič, rodom iz Ram pr Tolminu. Ko je ostala sama doma, je odprla pipo plinove napeljave v kuhinji in čakala; da jo je plin zazibal v __, _ . _ . . večni sen. Okoli 16. ure so jo našli sila sta pipe pri sodih, končno sta plezala mrtvo Na lice me&ta poklicani zdrav- tudi žice električne napeljave m razbila * « " ^ žarnice in tako da je gostilna ostala v temi. Čez nekaj časa se je Ukmarjeva žena v družbi neke druge ženske hotela vrniti v gostilno, misleč, da sta razgrajača odšla. Toda ko sta ženski vstopili, sta zapazili, da brata Stemberger brskata po predalih za bankom; pri tem poslu sta si svetila z vžigalicami. Ko sta brata uzrla ženski, sta planila za njima na ulico, rjoveč kakor divjaka; Anton je vihtel v desnici velik nož. Tu se pričenja krvavo poglavje zločinskega dogodka. V hipu, ko sta podivjana razgrajača planila iz gostilne, je prihitel k;3-letni orožniški brigadir Ivan Lanzilotto, dodeljen orožniški postaji v ulici Pasquale Revoltella. Uvidevši, kaj se godi, je Lanzi- vili novo mlekarsko zadrugo ({Latteria Pinguentina), ki bi bila prva v Istri. Začela je delovati s 1. avgusta. Ampak do njene ustanovitve in registracije ni delo tako hitro in lahko, kakor bi se mislilo. Septembra meseca lanskega leta so bila njena pravila poslana na trgovinski tribunal v .Pulo; jedva maja so bila potrjena. Koliko hoje in pisanja je bilo potrebno 1 In vendar — sedaj je mlekarna I Seveda, proti sebi ima zadruga svojih protivnikov, a ti so v prvi vrsti oni, ki ne verujejo preveč v zadruge, ker so videli, kako so propadla neka društva pri nas. Ampak — mlekarna je začela delovati in bo napredovala, ker je potrebna in ker je ustanovljena v korist in blagor kmeta in ker so njeni vodje prijatelji našega kmeta. Naše zadružno mleko gre v Trst in je hvaljeno. Buzetščina ima namreč dobre krave in dobro košnjo in krmo. Pri nas stoji živinoreja precej visoko. Imamo vsaki mesec svoj živinski semenj, kjer se vidijo lepo rejena goveda, osobito krave. Naša zadružna mlekarna bo skrbela za povzdi-go živinoreje in za blagor kmetskega ljudstva na Buzetščini. Prip. ured.: Zelo priporočljivo bi bilo, ko bi nam naš dopisnik poročal tudi o poteku mesečnih trgov, o cenah itd. Priporočali smo to občinskim uradom, a do sedaj se niso Se odzvali. Naši dopisniki naj se sploh pridno ozirajo tudi na trge v svojem okolišu. Iz triaike pokrajina nik rešilne postaje je ugotovil, da je smrt nastopila pred približno par urami. Orožniki so dognali, da je Krateliče-va Sla v smrt radi nesrečne ljubezni. Par požirJuvv jodove tinkture za pot na oni svet Iz neznanih vzrokov, menda radi nesrečne ljubezni, je v nedeljo zjutraj hotela končati z življenjem tudi 32-letna Terezija Ellero, stanujoča v ulici S. Eremo št. 171. V ta žalostni namen je ispila par požirkov jodove tinkture. Samomorilna kandidatinja je dobila pr-„yo pomoč od zdravnika rešilne postaje, lotto pogumno skočil za Stembergerjem, da InatO je bila prepeljana v mestno bolhi ga ustavil. Toda Stemberger se mu je iz- !xrišnico. trgal, zavihtel nož nad brigadirjem ter ga ponovno zabodel, najprej v trebuh, potem pa — ko je nesrečni podčastnik že onemogel opotekal — v hrbet. Siromak se je zgrudil in obležal v luži krvi. Nrto je Stemberger planil na 34-letnega težaka Antona Bnsan, stanujočega v ulici Risrutti št 26. Busan se je vračal z ženo domov: idoč mimo gostilne, je opazil divji prizor in se je radoveden ustavil. Stemberger ga je zabodel v desno stegmo. V divji zmešnjavi je bil ranjen — istotako v desno stegno — tudi 50-letni pečar Anton Ferfilla stan. pr* Sv. Alojziju Chiadino št. 833. Tudi on se je bil ustavil med drugimi radovedneži pred gostilno; bil je zaboden razno v hipu, ko je hotel zbežati pred razgrajačema. Dasi mu je kri curkoma lila iz rane, je mož tekel še kakih 100 korakov, dokler se ni blizu kinematografa aBuffalo Bill» zgrudil onemogel. Medtem ko so prihiteli na pozorišče krvavega dogodka orožniki in policijski ageti in začeli zasledovati krvoločna brata, ki sta zbežala navzgor po ulici Rigutti, so rnjenci dobili prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je na telefonični poziv prihitel na lice mesta. Prvi je bil obvezan Ferfilla, ki je imel globoko rano na desnem stegnu in je izgubil mnogo krvi. Nato je zdravnik prihitel na pomoč brigadirju Laazilotto, ki je bil zelo nevarno ranjen; imel je dve veliki rani na trebuhu, tako da so mu čreva molela iz trebušne votline; tudi rana, ki jo je zadobil na hrbtu, je bila nevarna Siromak je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga morali takoj operirati. Medtem sta bila sprejeta v mestno bolnišnico Ferfilla in Busan, ki sta bila prepeljana tja z dvema javnima kočijama. Oba sta bila sprejeta v kirurgični oddelek in se bosta morala zdraviti po več tednov. Raška pokrajina IZ BREGA« Po inicijativi g. župana Radovanija «e Je sestavil obširen odbor zastopnikov skoraj iz vseh vasi občine dolinske, ki si je postavil nalogo prirediti -dne 19. septembra slavnost v največjem obsegu na javnem trgu v Boljuncu. Slavnost bo čisto dobrodelnega značaja, kajti ves dobiček je namenjen občinskim revežem. Zato je tudi dolžnost vseh — neglede na politično in strankarsko mišljenje, — da to akcijo z vsemi močmi podpiramo. Usmiljenje do reveža, do sestradanega, lačnega, bolnega človeka nas mora združiti k skupnemu delu. Na javni trg v Boljuncu, — ki je dokaj primeren za taka prireditve — bodo omenjenega dne za javni promet vsi dohodi zaprti in vstop bodo imeli le udeležerai siavnosti. Na trgu bodo postavljeni mnogoštevilni šotori za razprodajo: kave, likerjev, sladoleda, čaja vina, piva, itd. Sodelovale bodo štiri godbe. Vršila se bo tombola z lepimi dobitki in srečkanje. Zvečer bo trg slavnostno razsvetljen in zažigali se bodo umetni ognji. S Trstom bo ta daa preskrbljeno za nepretrgano avtomobilsko vožnjo! Trg bo pokrit z latnikom grozdja in gorje, kdor se ga bo dotaknil. Redarji bodo strogo pazili in «tatove» zaprli v ječo, iz katere «e bodo lahko rešili le proti denarni odškodnini! Vesti Iz Istra IZ BUZETA. Dovolite nam, g. urednik, da se malo pohvalimo. Nočemo pa hvaliti oseb, ampak delo. Zdi se nam, da je vredno hvale, če smo tukaj v Buzetu-Sv. Martinu ustano- V združitvi rešitev Tudi pri nas živimo isto življenje kot drugod. Naše gospodarstvo vidno peša, ker na eni strani ni dohodkov, na drugi pa so vedno večji izdatki. Kam bomo prišli? Izgleda, kakor da bi vsa bremena padala na nas kmete in delavce. Pomislimo le na govedo: njeno meso (živa teža) moramo dati celo ispod 3 lir, mesarju pa je dovoljeno je sekati po L 10. Kmetovalec-živinorejec se trudi, ubija, skrbi in tvega za 4 lire pri kg, mesar pa zasluži v par dneh ravno toliko! In tako je v celotnem gospodarstvu. Ne ostaja nam drugega, kakor fla se kmetje združimo. Kar ne zmore posameznik, to je mogoče in lahko izvedljivo večjim skupinam. Mi ne smemo propasti, ker smo temelj vsemu družabnemu življenju. Začnimo z malim. Že s skromnimi zavarovalnicami bi bil korak naprej v gospodarstvu. Izgubo enega samega Živinčeta občuti mali kmet več let. Zavarovalnico bi vodili in upravljali sami in sami bi razpolagali s prebitkom. In koliko bi »se lahko naredilo s temi malimi zneski! Naši hlevi, gnojiščne jame itd- so v slabem stanju in tako i^injajo letno ne stotaki, ampak, tisočaki. Kmetje-zava-rovanci bi na pr. lahko dobivali brezobrestna posojila za izboljšanje hlevov, gnojišč itd., nabavljali bi si umetna gnojila, semena L dr., sploh bi skušali iz ene koristi v drugo. Učimo se vzajemnosti, v katero nas razmere že silijo! TRNOVO PRI IL BISTRICI Omenjamo, saj ni tako neznatna, da bi jo kar tako prezrli. Vsebuje nad 9000 drevesc; od teh cepljenih 6550, necepljenih starih 1400, novi nasad šteje nad 1300 debele. Je to lepa vrednost, le škoda, da ni bila drevesnica prej tako oskrbovana kot zahteva umno vzgajanje drevesc. Kako lepa prilika za vzgojo in pouk šolskim otrokom! Pred g. didaktičnim ravnateljem je bila uči-teljstvu ta prilika nekak «nebodiga-treba», šele ta učitelj je to izkoristil-Enako priznanje gre tudi njegovi gospe, tuk. učiteljici, ki je znala navajati mladino k ljubezni in razumevanju do kmetovanja in posebej do sadjarstva, ki bi se v naših krajih lahko zelo dvignilo. To g. učiteljico bi morale posnemali njene Jtovarišace, in naši mladi gospodarji in gospodinje bi imeli od šole to, kar bodo morali imeti, če hočemo, da ne bodo gledale svojih domov s tako malomarnostjo in brezbrižnostjo Drevesnico bo treba izboljšati, predvsem je treba poskrbeti, da pridejo novi' nasadi na dobro pripravljena, t. j. prigodna tla in da se polagoma uvede umno kolobarenje. S pravilnim oskrbovanjem (gnojenje, pletev, čiščenje) si bodo opomogla sedanja drevesca. Res je drevesnica obsežna in zahteva precejšnjih stroškov, a vse to zviša vrednost drevesc, od katerih bodo cepljena v par letih sposobna za prodajo. MAU OGLASI : ; BERLITZ-SCHOOL vu F--Wo ™ » «n prevodi v vseh jezikih. (1266 NA PRODAJ 1 nafta motor 25 HP popolnoma v redu, 1 stopa za ječmen, 2 para mlinskih kamnov ter vsa mlinska oprema. Naslov pri goriški upravi. 1309 PISABNIIKA MOč — strojepiska — knjigovod-kinja, vešča deloma italijanščine, išče primerne sluibe pri kakem trgovskem podjetju. Ponudbe pod «Vestna* na upravniitvo. 1278 •GOSPODIČNA, katera je dovršila dva tečaja gospodinjska šole, išče mesta pri samostojnem go-sj>odu, v župn&ču. Gre pa tudi k majhni obitelji.* lov porve upravništvo. 1284 ČEVLJARSKI vajenec se sprejme v Via Car-ducci 32, znotraj. 1306 STISKALNICA za tropine, srednje velikosti, prodam. Valle di Rozzol 634, Klun. 1298 PLANINI, krasni modeli, se prodajo proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Eventuelno se zamenjajo M drugim blagom. Kupujejo se dragocenosti. So- litario 25/111. 1283 KOLO, dirkalno, v jako dobrem stanju, prodam po nizki ceni. Opčine 95, blizu Šolskega poslopja. 1308 ČE4PLJE približno 800 q prodam pod Gro. Kažem Anton, Vrbpolje 27 pri Kozini. 1307 GLYKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. Gtykol jc splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giu-liani 42. 1268 BABICA diplomirana, sprejema donnina 10-11 noseče. Via Ma-1303 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori ~ , slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 1241 O naši drevesnici, ki je last tukajš- r-=r;-—--———-:- nost poučena. In vendar je prav, da jo daljtana Guuiarfica). lastna vila, tel. 20-64. (1267) S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je naša predraga fena, sestra svakinja, teta ee OBRAMBA profi glistam, ki tako mučijo vaše otrok«, |e ČOKOLADNI BONBON ARR1BA PROTI GLISTAM. To sredstvo učinkuj« lakoj, gotovo In brez vsakega usmiljenja. V zelenih zavitkih po L. 1. Prodaja se v vseh lekarnah. CARR9BA ČOKOLADNI BOItSON PMTt 6USTAM Kemi£no-t*k«rniikl iiv«d .A.IU Modocna d«lla Satalr* - C«i». Kuri. Godina . Trteat«. S. O«rom«. Glavni r.nMoptiik In »aloiaifc ta Italijo Ui kalani)*: Adelfo C sekal • TrUUe. Via S. Nicott 11 NA MORJU. V? HRIBIH IN NA LETOVIŠČU IMEJTE PEDNO NA RAZPOLAGO ..flRRIBO" ZA ZDRAPJE PASlH OTROK. Odbor DaSUanskega vzorčnega Velesajme priredi-od 4. do 13. septembra 1926 I. Deželno ljubljansko razstavo pod imenom LJBLJANA V JESENI Razstava obeega sledeče panoge: poljedelstvo, mlekarstvo, vrtnarstvo, čebelorefo, vinogradništvo, živinorejo, avtomobilizem, radij, umetnost, splu£no razstavo industrijskih izdelkov, zdravstvo itd. Obiskovalci bodo dfcieii sledečih olajšave 50% popust na jugoslovanskih železnicah, 30?« po- pusi na italijanskih želznicah. — Lir 12 konzularni vizum. - Legitimacije, ki dajo pravico do imenovanih znižanj, se prodajajo po Lir 16 pri komisarju-razstave Oglasni zavod G. Čehovin - Trst, Vial«! XX Settembre 65, I. - Telefon 33-17. NB. - Preskrbi se konzularni vizum in dostavi legitimacija. K gornjemu znesku naj se doda Se Lir 7 za poštne in režijske troške, 870 1«: po dolgi in mučni bolezni danes dne 22. avgusta mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek predpoldne iz hiše žalosti, gostilne na postaji. RIHEMBERG, 22. avgusta 1926. AftofzU. soprog. sestri in ostali sorodniki. Zobozdrarn^k Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Via N. R. Imbriani 16,1. (prsi ?ia S. čitani) od 9-12 in od 5-7 8«0 Krone po 2.40 zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Enljaate, p&ito. 20-kranske zlate Imtit Albert Povh — urar na Trsti VIa Mazzinl 4« 841 PODLISTEK J U LES VERNE: (104) Skrivnostni otok Zaradi nenavadne moči neznanca je boj trajal le malo časa. S silno roko, ki se j« zajedla kakor škarje, je prijel zver za gol-tanec ter ji zasadil z drugo roko nož do srca, ne da bi se menil za kremplje zveri, s katerimi ga je mesarila. Jaguar je omagal. Neznanec ga je porinil z brco v stran in je hotel zopet proč, ko so naseljenci prišli na pozorišče, a Har-bert se ga je oklenil in vzkliknil: — Ne! Ne! Jsfes mete več proč! Tudi Cir Smith je pristopil k neznancu, ki je namršil čelo, ko je zagledal inženirja. Z ramena mu je curljala kri skozi raztrgan jopič, toda ni se menil za to. — Prijatelj, ga je nagovoril Cir Smith. Zaslužili ste si našo hvaležnost. Zastavili ,ste svoje življenje, da ste nam rešili otroka! — Moje življenjel je mrmral neznanec. Kakšno vrednost pa ima? Manj kakor nlCl , — Ali ste ranjeni? „ — To ni nič. — Ali mi daste roktr? In ko ga je hotel Harbert prijeti za roko, M ga je rešila, je neznanec prkrižal lakte na burno delujoče prsi, njegov pogled se je zopet zameglil in hotel je bežati; toda z vidnim samozata jevanjem je izustil naslednje besede: — Kdo ste vi, in kaj mislite, da ste naspram meni? Prvič je namignil, da bi rad zvedel zgodovino naseljencev. Morda Bi potem tudi svojo povedal. V kratkih besedah mu je Cir Smith povedal. kai se iim ie zgodilo po odiiodu iz Uom na lov. ker ni bilo dobro pustiti mlade- Richmonda, kako so si pomagali in s kakšnimi sredstvi razpolagajo sedaj. Neznanec je poslušal z napeto pozornostjo. Nato mu je inženir povedal, kdo so Ge-deon Spilett, Harbert, Pencroff, Nab in on sam, ter je Še dostavil, da je njih največje veselje, odkar so na otoku Lincolnu, to, da so dobili novega tovariša, s katerim se mislijo vrniti z otoka vdomovino. Pri teh besedah je neznanec zardel, glavo je povesil na prsi in bil je videti v silni zadregi. — In zdaj, ko nas poznate, je začel Cir Smith vnovič, ali nam boste dali svojo roko? — Ne, je odgovoril neznanec z zamolklim glasom I Ne I Vi, ste pošteni ljudje! Jaz pa.. Sedemnajsto poglavje. Zadnje besede so potrdile domnevo naseljencev. Nesrečnikovo življenje je skrivalo strašno preteklost, kateri je po človeški sodbi zadostil, toda njegova vest mu ni dala le odveze. Grešnika je pekla vest in mučilo ga je globoko kesanje; toda ni se čutil Še vrednega prožiti roko, ki bi mu jo bili novi prijatlji tako radi hvaležno stisnili. Vendar pa se po tem dogodku z jaguarjem ni vrnil v gozdove, ampak je ostal vedno v bližini granitne hiše. Kaj je bila skrivnost njegovega življenja? AH se bo kedaj izpovedal? To je imela pokazati bodočnost. Vsekakor pa so se domenili, da mu ne* izsilijo izpovedi, ampak da bodo .živeli z njim, kakor da nič ne sumijo. Nekaj dni je potekalo življenje v navadnem tiru. Cir Smith in Gedeon Spilett sta delala zdaj kot kemika zdaj kot mehanika v skupni slogi. Poročevalec se je oddar ljil od inženirja, če se je podal s Harber- niča samega hoditi skozi gozdove. Tudi Nab in Pencroff sta imela vedno dovolj dela bodisi, da sta bila v staji ali v kurjem dvoru ali v ro natančneje in strokovno-kritično ocenilo prireditev. ODMEV IZ DOMAČIJE ZLATOROGA. Prijel sem za pero, da orišem nekoliko naše planine, naše idilske vasice in razmere našega ljudstva. Vsem je prav dobro znana bovška kotlina, katera ako se nima z drugim ponašati, se ponaša z lepimi hribi, ki jo krase in vabijo mnogo tujcev iz daljnih krajev v svoje naročje — v kraljestvo Zlatoroga, da se tu naužijejo svežega, planinskega zraku in da si ogledajo bolj od blizu orjaške, gorske velikane, katerih sive glave zro v nebesne višave, tja v vsemir. Hočejo pripovedovati o dogodkih prošlih dni, o slavnih delih, ki so bivali tod, a molče in oviti v sive megle se na tihoma solzijo... Sivi očak Triglav zre v doline in vidi pod seboj tavati ljudstvo zbegano in brez vsakega cilja. Občuduje in se trese pred disharmonijo divjega meteža v nižavah. Strmi v nižave, želeč doumeti vzroke zbeganosti in nesoglasja, ki vstaja pod njimi v dolinah, med rodnimi brati. Ljudstvo hodi s povešeno glavo, zamišljeno v strašne misli, ki rode vzklik: Kaj bo, kaj bo?! Vrnilo se je po svetovni vojni na domača tla in našlo na mestu prejšnjih lepih domov, kup kamenja. Jokajoč je zrlo v te podrtije in premišljalo, kaj početi. S trudom in žuljavimi rokami si je iz razvalin znova postavilo hramove, popravilo razdrta polja. Seveda je mnogim ostajalo upanje, da bo boljše. Oj, ti davčni vijak, da bi ie ne bil tvoj pritisk tako silen! Davki so visoki, a zaslužka malo, draginja ne-znofc:r a Umevno je torej, da izginja iz domačije Zlatoroga pesem. Božanski Triglav in Mangart sivi pa sta žalostna, ko vidi to med svojimi hčerami in sinovi umirati pesem, katera ju je skozi tisočletja gojila in slavila... Fran Ljubomirov. KOMEN Neka) o veselici Veselica, ki jo je priredila tukajšnja mladina v nedeljo 15. t. m-, je izpala nad vse pričakovanje dobro. Kljub pomanjkljivi reklami je bila udeležba popolnoma zadovoljiva, kajti niti od daleč se ni pričakovalo tolikega odziva tudi iz sosednih vasi. Prireditelji so lahko ponosni na svoje vsestranske uspehe. Žal, da ni bilo, kot se čuje, večjega čistega preostanka v blagajni radi redniiij posebno pa izrednih stro- škov (posebno radi komisijskih pregledov dveh prireditvenih prostorov). Komenski pevski zbor je Sel uspehe posebno pri K. Adamičevem •Gospodov dan», ki gs. je izvajal prav dobro. Nismo pričakovali tako popolnega, izvajanja tudi v tehničnem in dinamičnem oziru. Pri Lahamarjevi «Le pe-vaj» se je poeoalai v drugi polovici majhna utrujenost pevcev. Omenjam, da se običajno deklamira na podeželskih odrih mrtvo, brezizrazno in šele predzadnji dan se d& v roke deklamatorju delo, ki bi ga moral ta že dneve, da celo tedne, in to počasi prebavljati in se vživljati v svojo vlogo. V tem oziru smo opazili sedaj napredek le pri deklamaciji S. Gregorčiča «01jki» in tai bi bila podana izborno, če bi deklamatorica, ki se je vidno potrudila in žela za svoj uspeh odobravanje s strani poslušalcev, malo bolj pazila na svoj glas proti koncu, ko pride govor o mrtvaškem odru. Žal, da je bila deklamacija preveč okrnje-na- Lepe in lepo podane reči slišimo radi delj časa in popolne. Komedija Linhartova «Veseli dan ali Matiček se ženi» je bila igrana zadovoljivo. Velik in mučen; ter požrtvovalni trud nastopajočih igralcev je dobil priznanje sproti po vsakem izmed petih dejajjj. Ne bo odveč, če pripomnim, da se je park rat poznalo pomanjkanje vaj na odru, kar je le delno razumljivo na "deželi. Tako n. pr. zamenjava vrat, skrivanje za naslanjačem. Zbor fantov /in posebno pa še deklet je bil premajhen! Saj je dovolj velik komenski pevski zbor in saj najmanj polovico bi ga morali videti na odru tudi med igro. Na splošno je bila podana igra, kot smo ^menili, dobro in je, kot smo se prepričali, jako primerna tudi za podeželske odre, kajti v nji je toliko različnih značajev, toliko vrst raznih takoj ali pa s pavzami si sledečih dialogov, nadalje za študij mimike imamo nebroj najlepših primerov, od sodelovanja celega, telesa do najmanjše kretnje na obrazu, ki nam pove več, kot 5 minut dolgočasnega govora. Naj ne bo diletanta, ki bi v tej igri ne igral, v najslabšem slučaju pa jo vsaj videl, kajti ona je zanimiva in važna tudi z zgodovinskega stališča kot je že omenila «Edinost» od 15. t. m. Mnogo se bosta pri nji naučila diletant in gledalec za primerjanje drugih odrskih del. Zato smo prepričani, da nam bodo nudili prireditelji ponovno priliko, da se pobliže spoznamo z «Matičkom», s fcimer bodo koristili, kot smo omenili prej, gledalcem, a sebi pa v dvojnem oziru, kajti veliko delo pripravljanja ne more biti poplačano samo z eno uprizoritvijo-Pridržujemo si pravico natančne jSe ocene igre po drugi ponovni prireditvi. Ob taki priliki bi prišle v poštev vse lučke v petem in mogoče tudi že v četrtem dejanju radi prej nastalega mra>-ka. Zakasni t v eni odmor in ostale odmore med veselico so izpopolnjevale točke tukajšnjega salonskega orkestra, ki je priznano jako lepo igral razne primerno komade, za kar se mu je oddolžilo občinstvo, čeprav ni bilo do sedaj pri nas v navadi, da se aplavdira tudi godcem. IDRIJA. V soboto zvečer gostujejo v našem gledišču tov. igralci iz Gorice, ki so nastopili tam v soboto dne 22. t. m. z močnim programom mladih. Opozarjamo naše rudar* je, igralce, režiserje, gospode, gospe in sploh vse, da se brez drugega odločijo prisostvovati tej prireditvi mladih. — IDERSKO. Kott da bi ne bilo splošne gospodarske krize in pomanjkanje denarja se je vršil pri nas ples. Manjkalo seveda ni običajnega popivanja in kričanja. Kakor čujemo, je v krajih pred goriško prefekturo oblast prepovedala plese v javnih lokalih, za druge prostore ter posebno za postavljanje brjarjev je pa opozorila župane, da naj uplivajo na ljudstvo za čim-večjo štednjo ter da naj ne izdajajo dovoljenj za plese. Želeli bi, da bi tudi naša občinska uprava Še v teh zadnjih dnevih, dokler ne nastopijo poteštati; opozorila ljudstvo in tudi tako ravnala, da bi vsako nepotrebno veseljačenje odpadlo. Redki so kraji v naših gorah, kjer bi »e v sedanjih težkih časih vršili plesi. Zakon od 3. aprila t, L daja sindikatom pravno podlago. Sindikati so namenjeni pripadnikom pridobitnih slojev vseh vrst Razteiajo m torej na trgovino in industrijo, na poljedelstvo in proste poklice- Že prav neznatno Število pripadnikov nekega določenega sloja zamore ustanoviti svoj lastni sindikat, katerega s sklepom glede kolektivnih delovnih pogodb in plačevanja letnih prispevkov se morajo pokoriti v sindikatih včlanjene ali tudi nevčlanjens osebe. Nas zanimajo v prvi vrsti denarni letni prispevki, katere bodo morali plačevati siridikatom člani in nečlani. Delodajalci plačajo glasom 5. člena go-riomenjenega zakona za vsakega v podjetju zaposlenega delavca ali uradnika letni znesek v višini enodnevne dnine. Za sindikate Uradnikov, delavcev in pripadnikov prostih poklicev je določen kot letni prispevek enodnevni zaslužek. Sindikati določajo v mejah zakona dovoljeno višino denarnih prispevkov za vsako poslovno leto posebej. Določitev zneska potrdi, ako se sindikat ne razteza preko občine, okraja ali pokrajine, pokrajinski upravni odbor (Giunta provinciale am m ki i strati v a), katerega sklep se objavi v pokrajinskem uradnem listu. Vsak sindikat izdela plačilne pole po posameznih občinah, v katerih prebivajo njegovi čla-,ni in nečlani. Te plačilne pole stoje pri občinskih uradih interesentom v svrho morebitnega rekurza vsakega leta po en mesec-na vpogled. Po preteku tega roka jih mora odobriti prefekt in šele nato se oddajo davčnemu iztirjevalcu, ki iztirja prispevke z enako strogostjo kakor ostale državne davke. Prispevki pa ne pripadajo izključno le sindikatu, v Čigar imenu se pobirajo, marveč zadovoljiti se mora s prav neznatnim zneskom. Večji del pripade državi, nadrejenim organizacijam in nekaterim drugim ustanovam. Razdelitev v imenu posameznega sindikata nabranega denarja oskrbi pokrajinska zakladnica (Tesoreria provinciale), kateri oddajo davčni iztirjevalci iztirjani znesek. Glasom po zakonu že določenega razdelnika pripade od za sindikat -nabranega denarja: državi 10 %„ zvezi, pri kateri je sindikat včlanjen, 2070, fuko je sindikat včlanjen pri več zvezah, si le-te dele 2035 medsebojno), dr->zavni zvezi sindikatov enega stanu, kateri sindikat pripada, 15%, in nad-jzvezi 57o- Sindikatu ostane tedaj le 50 %, toda tudi s temi Še ne sme svobodno razpolagati, kajti prefekt je u-pravičen določiti gotov znesek — najmanj pa 29% — za razne dobrodelne ustanove, kakor: za državno ustanovo «Dopo lavoro», za zavod za materinsko in otroško skrbstvo, za ustanovo «Balil-la in za po minstrstvu. narodnega gospodarstva priznani državni patronat. Sindikat mora slednjič vsako leto staviti v rezervni sklad t0% nabranih prispevkov, kar služi kot poroštvo za različne obveze, katere sindikat prevzame taa svoje rame prt sklepanju kolektivnih pogodb. Za rezervni sklad določeni denar mora biti naložen v vink uli ranih državnih papirjih. Šele s preostankom 20% sme sindikat svobodno razpolagati. Preostanek »luži za različne upravne stroflke itd. Iz gori navedenega sledi, da sindikati prav gotovo ne bodo mogli izhajati s .tako pičlo odmerjenim Jhn zneskom. .Radi tega določa pravilnik k zakonu od 3. aprila t. L, da bodo smeli sindikati nalagati svojim Članom za upravo potrebni denar Se v obliki posebnih prispevkov, katere pa bodo morali sami od posameznega člena iztirjati Nečlani ne bodo dolini plačevati takih doklad. F. C- Gospodarstvo. KMETIJSKI STROJI Tržaški kmetijski družbi v Trsta je dospela velika izbera raznih kmetijskih strojev iz inozemstva in sicer: Slamoreznice znamke «MAYFARTH» z verigami raznih velikosti. Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfarth» in drugih znamk. OnojniSne sesalke, plužna telesa, travniške brane, mlečni posnemalnlki iti Kmetovalce, ki se zanimajo za te stroje, vabimo^ da si jih ogledajo v naših skladiščih v ulici Torre bianca 19 in v ulici Raf- finera 7, Telefon štev. 44-39. Semena, kmetijske potreMMaa. Trža£ka kmetijska družba v Trstu ima veliko izbero zajamčenega semena iz Nemčije in sicer: Matovilca navadnega in holandskega, Jesenske repe okrogle, solate endivje, zgodnje in kasne broklje, cvetoči karfijot, rame vrste špinače ter ostala poljska in vrtna semena. SEME inkamatke ali rdeče detelje. ŽIVINSKA SOL, klajno apno, orahova tropine, laneno seme itd. Razno kmetijsko ročno Im vprežno orodje. Tržaška kmetijska dražba v Trsta ulica Torrebianca 19 In Raiiineria 7. Borzna poročila. Trst, 23. avgusta. Amsterdam 1225, Belgija 84, Francija 87, London 148.75, New York 30.50, Španija 475, Švica 590, Atene 33.50, Berlin 725, Bu-karešt 13-50, Praga 90-25, Ogrska 0.0425, Dunaj 430, Zagreb 53.75. Vojnoodškodninske obveznice 67. DAROVI Gospod D. Letiš v Opatiji, hvaležen gospodu J. P., da ni sodnij*ko proti njemu postopal, pošilja »šolskemu društvu« v Trstu L 200.—. Obema gospodoma, kot g. posredovalcu, tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Na mesto venca na grob pok. Dragota Gruntar iz Bazovice daruje g. Franc Mik-lavič — Kobarid, lir 50.— za «Šolsko društvo«. — Srčna hvala! Danska lena V mnogih pogledih služi Danska za zgled vsem ostalim v Evropi in celo z drugih kontinentov se prihajajo učit na Dansko (Japonci). Skoro vsi zadružni delavci in organizatorji posnemajo danske kmete v njih delu jn se vedno sklicujejo na njih vzorno zadrugarstvo. Na Danskem na pr- so prvi odpravili obvezno vojaško službo, tam so prvi dosledno uvedli v ljudsko Solo delovno metodo. Na Danskem se razmeroma tiskajo vsi časopisi v največji nakladi, ker tam kupuje in čita časopis vsakdo, če le pride do njega. Ko pelje navadna pestunja na sprehod otroke svoje gospodinje, kupi časopis in ga Čita po poti. Delavec, ki počiva v opoldanski vročini v delavskih oddelkih javnih nasadov, kjer dobi tudi kosilo, dobi na mizi časopis in ga čita Knjige se prodajajo v obilni meri kot malokje. Za- nimiva je ta mala deželica. Tako v kulturnem kot gospodarskem pogledu stoji na svoji višini trdno. K vsemu temu pripomroe mnogo tudi danska žena Ne morda s tem, da se udejstvuje v javnem življenju, niti ne morda s svojo emancipacijo. Ne! Vsa njena iskrena duševnost je temelj njenemu vplivu. Resnica^ je, da se je izmed vseh žena na svetu ona prva emancipirala Ne morda z bojem in veliko časopisno gonjo; njena emancipacija se je rodila in ustvarila sama ob sebi. Mnogo prej nego so prišli v modo kratki lasje, so bile Danke zvečine ostrižene po današnji modi. In ko so jim rekli, da je pariška moda dolgo-lasna, so kratkomalo odgovorile, da je danska kratkolasna- Praktična jim je bila in so jo takoj uvedle. Ravnotako imajo svoj zdrav pojem o obleki. Njih obleka je priprosta, prijetna in se nikdar ne pokori modi, ki zahteva včasih kake čisto nehigijenične naprave. Danska žena je svobodna. Njen odkriti značaj zahteva odkritosrčnosti tudi pri moškem. Konvencionalnosti in tradicije je ne vežejo. Če je bilo včeraj drugače, je to čisto mogoče. Ravnotako upravičeno je, da je danes tako, kot je, in kdo more zahtevati, da se povrnem na včeraj. — Zimski sport je pri njih močno razvit. Je zdrav in ne pozna rekordolovstva, svoboden je in negi telesa posvečen- Telesna vzgoja je vzporedna z duševno in enakovredna. Danska žena ne pozna razlike med mestno in vaško. Njej je to vseeno. Zahteva le prave vzgoje in zdravja. Tako so si v obleki in delu medsebojno enake, da se ljubijo. Služkinji je gospodinja vedno gospa in obratno služkinja gospodična. Smatrata se enakovredni. Vsaka ima svoje delo, katerega se ne sramuje in ga ceni. Njena želja je: delati in živeti. Telovadba je prav tako domaČa v mestu kot na deželi- Res da vse to povzroča v glavnem precejšnje blagostanje, toda ono se je razvijalo vzporedno z njih delom. Pri njih ne poznajo one mlačne meščanske komodnosti, želje po samem uživanju in prijetnostih vseh vrst brez truda Njih rek je: živeti se mora, delati se mora. Njih življenje, ki ga pač ustvarja povsem druga duševnost, na kateri temelji, ne pozna stvari: ljubimkanja in sramežljivosti. Za nas je to nekaj nemogočega in nadvse čudnega. Pri Dancu je vse resno, točno. Beseda, ki se izgovori, je občutena, mišljena in istinita, je jedro. Mi govorimo tako tja v en dan, da mnogokrat ne vemo, kaj smo povedali. Iz neke podzavesti se i zaliva nam vse. Danci tega ne poznajo., To ni morda privzgojeno, naraven dar je to in naravna zahteva. Koliko besed se pri nas iztrosi ravno na račun ljubezni! Če pa bi šteli, v kolikih slučajih je ta ljubezen mišljena povsem resno, bi nam ostala Številka skoro 0. In kdor hoče mnogo vedeti, se mora mnogo, učiti in mnogo znati. To je ono, kar ustvarja iz Dancev ljudi- Pri njih se n. pr. razni socijalni pokreti vrše v idealnem sporazumu vseh strank. In sami s seboj so tako zadovoljni, da sij novega ne želijo. Njih mali parlament je res volja naroda. V njem se strnejo dobre strani narodne duše ne kot drugod, kjer je raanao obratno. Mnogo te svoje duševno«ti je Danka prevzela od Amerikanke. Toda tudi tui je poznala svojo čisto pravo mero. Ona j moža ne usužnji in niti nima te ten- j dence, ona hoče le sebi enakost. Ameri- j kanka ga skuša popolnoma podvreči. Emancipacija današnje žene zahtara, da ji mož nosi kovčeg, da ji nudi roko, j ko stopa iz voza, da ji dvori na levici f itd. Danska žena vsega tega- noče. ((Bodi svoboden in ne suženj» pravi ona Vendar ima ta lepa, poštena in odkrita duša s svojo lepoto toliko pr^ jetno koketnega (ne v naSem smislu), toliko mladostno iznajdljivega da si jo mož želi stalno v družbi- Isto tako je ie sam ob sebi moški interesanten in se interesantnega ne dela, da je njiju skupno bitje nujno. Ta majhnja oslika njene duSevnostt je napisana zgolj iz vzroka, da najdemo podobnih potez tudi v našem na*-rodu. Trebalo bi le eno, odgrebsti jih, odkriti. One so spodnja plast našega moralnega gradu, one so prvobitne. Na njih je nagromadena vsa mogoča tuja navlaka Naš način boja za življenje je prilagojen je. Vsako prilagođen je pa zahteva vsaj delno prevzemanje katere-bodi lastnosti. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. dopisnika iz Ajdovščine: Stvar je zelo kočljiva. Vzela bi se kot žalitev, dasi ne dvomimo, da imate razlog za pritožbe. Ako je sol v resnici taka, kot pravite, naznanite morda županstvu, naj ono ukrene potrebne korake v interesu prebivalstva. Mladina iz Zgonika: Dopis prejeli. Zdi se nain malo kočljivo javno razpravljati o stvareh, ki jih navajate v dopisu. Pa brez zamere in pišite še, ne obupati pri prvem neuspehu. Ko pride ob priložnosti v Trst kdo izmed Vas, naj se po možnosti zgla»i v uredništvu, kjer se bomo osebno poraz-govorili o teh vprašanjih. Zdravo! Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine VSala JCX settGRi* bre 94 (prej Acquedotto) na drobno in za. družine Via Ciift^aanl 32. - Telef. 2-41 Priporoča se lastnik 874 FR. ŠT8ANCAR. plačuje vedno par cent. več kot drugi ALOJZU P08H, mm GMd! 2 S42 prvo nadstropja Pazite na naslov! Pazit* na naslov! llllllllllllCil regisiruvspa zadruga z omejeni n poro5tv i J nradiija v svoji lastili hiši uiica Torrebianca 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekoči račun i? vlog« m čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dtaarje" na tekoči račun in jh obrestuje po dogovoru, fcavek od ulog ?ia?a zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolaga w/m«?sina celica (safe) Brcfiae ure za stranke od 87? do 13 in od IS do 13 Ob nedeljah je urad zaprt. itev. ftfctoT. 25-57. 750 NolsMSi slin. denarni zavod TISKARNA ,EDIN0ST'v TRSTU w ........................................r.................. | Izvršuje vsa tiskarska dela v najmodernejem stilu kakor 1 J tudi v veCbarvnem tisku. Razpolaga z jiajmodernejiml stroji, : | fcrkaml, Lynotype. stereotypljo ter rotacijskim strojem, j J Vsa naročila se Izvržujejo točno in po zmernih cenah. | . ~.............................. J Ulica S. Francesco d'Assisi 20 IZŠEL JE: Roman v treh delih MOC PRETEKLOSTI Spisala V. J. Kriianovska. Iz ruščine prevedel IVAN VOUK. Cena L fr-, po poŠti priporočeno L 7*40. V inozemstvo L 8*60 proti v naprej poslanemu znesku. - Roman je iz* dala iz zalotila Tiskarna Edinost. - Prodaje: Tiskarna Edinost v Trstu, Via S. Francesco 24»/!., - Knjigarna J. Stok o, Via Milano 37 in Žen. <:obr. udruženje v Trstu, Nar. Knjigarna, Gorica, Carducci 7. - Kreigher ?osip, Postojna. ili ili ■ Vezane v originalne platnice (cena L lO—) se dobi v knjigarni STOKA.