Jjfc«)* vwi dan razen sobot, nedelj in praznikov. luued daily except Saturdajs, Sundajs and Holidaja. PROSVETA f " . GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravaliki prostori; MIT South Lawndala Ava. Offic« of PublloaUon: MIT South Lawndala Am Tsisphon«, Ročk wtU 410« LETO—YEAR XXXV. Cena Uata Je $0.00 ISL^TZ^Z*^ iSTc^iS S SL^Im. CHICAOO SS. ILL.. PONEDELJEK. 21. JUNUJ^tJUNE 21). 1M3 Subacrlptkm $0.00 Yearly ŠTEV—NUMBER 125 Acceptance for mailing at special rate of postage provlded for la section 1103, Act of Oct S. 1017. authorlsed on June 4, 1911. Napad na nemški konvoj i bližini Holandije Ameriški letalci metali bombe na dolino Var-' dar in osiščno letališče pri Solunu ob Egej-skem morju. — Goebbels opozoril nemško ljudstvo na nevarnost zavezniške invazije Evrope. Rusi okupirali strategicno naselbino v bližini Velike Luke po porazu sovražne sile. < —Cungking naznanil novo kitajsko zmago v ' provinci Honan London, 28. jun.—Angleški letalci so izvršili tri napade na mesta in industrijska središča v zapadni in severni Nemčiji in nacijske letalske baze v severni Franciji, poroča letalski minister. Drugi roji bombnikov in bojnih letal tipa Beaufighters in Spitfire so bombardirali nemški konvoj v bližini holandskega obrežja. Tri bojne in ena zala-galna ladja so bile poškodovane v napadu. Velika zavezniška letalska ofenziva, ki se je pričela pred enim tednom, se nadaljuje. Bombniki Typhoon so sinoči preleteli Doversko ožino in bombardirali nemške militaristične objekte na severozapadnem francoskem obrežju. Zavezniški stan, Afrika, 26. jun. — Čez petdeset ameriških Liberatorjev je prvič v tej vojni metalo bombe na zgodovinsko dolino Vardar, invazij sko pot, na osiščno vojaško letališče v Sedesu pri Solunu, grški luki ob Egejskerti morju, tristo drugih ameriških bojnih letal pa je bombardiralo militaristične objekte v Sardiniji, Siciliji in južni Italiji. Vest iz Kaira, Egipt, pravi, da so ameriški bombniki vrgli čez 250,000 funtov bomb na letališče in druge militaristične naprave pri Solunu. Bombe so porušile hangarje, skladišča olja in razbile več letal na tleh. Vsi bombniki so se srečno vrnili v svojo bazo po izvršenem napadu. Bilo je v ofenzivi v prvi svetovni vojni 1. 1918, ko so zavezniki prebili takratno nemško bojno črto, slično sedanji Hitlerjevi. Srbska armada je takrat udrla skozi omenjeno črto in nekaj tednov pozneje poruzi-la bolgarsko silo. Možnost je, da se bodo v tej vojni zavezniške čete izkrcale na grškem o-zemlju pri Solunu in potem začele prodirati proti Jugoslaviji. London, 26. jun. — Bombardiranje nemških mest in industrijskih središč ter nacijskih o-porišč v Franciji, Belgiji in Holandiji se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Britski in kanadski letalci so metali bombe na Wupertal in druga nemška industrijska in komunikacijska središča v Po-rurju, dočim so ameriški razbijali militaristične objekte v se-verozapadni Nemčiji. Osemnajst ameriških letal se ni vrnilo v fcvojo bazo po napadu. Angleški in kanadski letalci so vr«li več sto ton bomb tudi na Kil* rfeld in Barmen pri Wu-h*r|ialut Solingcn, Neuss in Mui-nehen-Gladbsch. Bombe so povzročile ogromno, razdejanje in zanetile mnogo požarov. Letalski minister poročs, da so sc f>kora vsa letala srečno vrnils v 'Kvoje baze. Radio Berlin poroča o zbira-"ju angleških in ameriških čet v Siriji v bližini turške meje. 'Krna hritaka armada, kateri po-v« ljuje general Bernard Montgo-n" ry, je dospela v Sirijo, kjer J J' pridružila deveti in deseti britski armadi. Berlin trdi, da ameriške čete nadomestile o- " bntsko armado v severo-' Mnl Afriki. 1 M-ph Goebbels, minister na-' k< propagande, je priznal, da ' vi/niki razpolagajo s mogoč-n vilo, ki lshko vsak čas inva-Kvropo. On je opozoril Nemška ugibanja o invaziji Evrope nemško ljudstvo, naj bo pripravljeno na vse, kar lahko pride. Vest iz Moskve pravi, da so Rusi zavzeli strategično naselbino v bližini Velike Luke po zdro-bitvi nemške oborožene sile. Ruske čete so začele ofenzivo v do-rogobuškem sektorju smolenske fronte, kjer je več mesecev vladal mir. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, trdi, da je napad na nemške pozicije sledil topniškemu bombardiranju. V bitki, ki je rezultirala v okupaciji naselbine pri Veliki Luki po ruski sili, je padlo čez dva tisoč nemških vojakov. Zavezniški stan, Avstralija, 26. jun. — Ameriške leteče trdnjave in bombniki so izvršili nove napade na japonske mornarične in letalske baze pri Kahi-lu, Buki in Mundu. Vest iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja pravi, da so bombe porušile več milltarističnlh objektov in zanetile požare. Čsngklng, Kitajska, 26. jun.— Vrhovno poveljstvo je naznanilo novo kitajsko zmago v bitkah z Japonci v severnem delu provinco Honan. Kitajske čete so po ljuti bitki okupirale japonsko vojaško trdnjavo pri Čaonu. Komunike dostavlja, da je več sto Japoncev padlo v bitki Kitajci in da so slednji zaplenili velike količine orožja, streliva in drugega bojnega materiala. Večja kontrola zalog živeža . Posebni odbor sestavil program Waahlngton, D. C« 26. jun. — Nedavno ustanovljeni odbor, ki ga tvorijo razpečevale! in procesorji živil, se je izrekel za u-stanovitev ene* agenturc pod vodstvom načelnika, v Čigar področje naj bi spadala večja kontrola zalog živeža. Načelnik odbora je Clarence Francis. predsednik General Foods Corp. Oi je naznanil sestavo programa, ki predvideva kontrolo vseh faz produkcije in distribucije živil in cen. On je udaril po administraciji za kontrolo cen, kateri načeluje Pren-tiss M. Brown, in jo obdolžil nesposobnosti ter odgovornosti za nastalo konfuzijo. "Eno dejstvo, ki ga ne more nihče utajiti, je, da Brownova administracija ni kos svoji nalogi," je rekel Francis. "Ta ne deluje v interesu javnosti. Živilska situacija je kritična in odgovornost za to nosi Brownova administracija." Kongresni odsek za agrarne zadeve je odobril načrt kongres-nika Fulmerja, da živilska administracija, kstere načelnik je Chester C. Daviš, dobi popolno oblast v zadevah produkcije in distribucije živil. Načrt je bil odobren z osemnajstimi proti osmim glasovom. Nacijska oborožena sila pripravljena Stockholm, Švedska, 26. jun. —Nemški vojaški krogi ugibajo, kdaj in kje bodo zavezniki Inva-dirali Evropo, zaeno pa trdijo, da je odlašanje z invazijo v prilog osišču, "ker je general Čas na naši strsni." Dopisnik švedskegs lists Dsg-bladeta v Berlinu citira izjave nemških vojaških krogov, "da morajo zavezniki zdaj začeti ofenzivo. Ako je ne bodo zdaj, je ne bodo nikdar." Berlinski dopisnik nekega drugega švedskega lista poroča, da so naciji uverjeni, da Nemčija ne bo nikdar premagana z napadi iz zraka. On pravi, da ameriški general Dwight D. Eisen-hower, vrhovni poveljnik zavezniške sile, hoče 99-odstotno zs-ščito Iz zraka pred začetkom ofenzive. Naciji so priznali, ds je zavezniška okupacija iUlljsn-akega otoka Pantelleria lahko uvod v zavezniško Invazijo Sicilije. Sardinije in južne Italije. Dočim nemški vojaški krogi naglašajo obrambni značaj vojne v razgovorih s časnikarji iz nevtralnih držav, Jo njihov ton drugsčen, ksdsr govore nemškemu ljudstvu. Temu zatrjujejo, da je nemška oborožena sfls pripravljena ns skcijo proti zaveznikom. če bodo invadirali Evropo. London. 23 jun —Vojaški komentator na berlinski radiopo-ataji Je dejal, "da bo Nemčija kmalu začela veliko ofenzivo proti zavezniški sili Trdnjsvs Evropa je Uko močna, da bosU Nemčija in Italija lahko začeli ofenzivo na široki podlagi." Nemci odlašajo z ofenzivo v Rusiji Vojafte divizije odhajajo v Italijo in Francijo Waakingion, D. Cm 26. jun. — Vojni tajnik Henry L. Stimson je dejal, da bombardiranje nemških mest in industrijskih središč po zavezniških letalcih je vzrok odlašanja nemške ofenzive na ruskih frontah. Vrhovno poveljstvo je moralo kot posledica bombnih napadov revidirati vojno strategijo. 0 Stimson je dejsl, da sc morajo ameriški in angleški letalci boriti proti močni nemški letalski sili, kar je dokaz, da je bila U mobilizirana za zaščito Nemčije. "Izgleda, da so bila nemška leUla potegnjena iz Rusije in to je eden izmed vzrokov, zakaj se obetana velika nemška ofenziva na ruskih frontah ni začela," je dejal. "Odmor na teh fronUh Je značilen, ker je vreme ugodno za vojne operacije v velikem obsegu. Nemčijs in njeni sateliti imsjo nsjmsnj dvesto divizij v Rusiji." Drugo pojasnilo odlašanja nemške ofenzive proti rdeči ar madi Je v poročilih, da je Hitler poslsl več vojaških divizij v Ita lijo in Francijo. Ta ne omenja jo, ali so se te nahajale v Ru siji sli pa so bile formirsne iz rezerv v Nemčiji. Stimaonova izjava potrjuje mnenje nekaterih krogov, da je nemško poveljstvo zavrglo na črte za veliko ofenzivo proti Ru siji v tem poletju. Ce so v prs ve/rCJe to dokaz, da Je povelj stvo izgubilo vero v zmago. Volilne koncesije , angleškim vojakom♦ London, 2« Jun — Notranji tajnik Herbert Morrison Je na znanil v parlamentu, da mu bo kmalu predložen v odobritev načrt glede revizije volilnega sistema. Člani oborožen* sile in mornarji na trgovskih pemikih bodo lahko volili na podlagi tega načrU. To bodo lahko storili po pošti ali po svojih namestnikih Morrison je dalje rekel, da bo vlada podala deklaracijo o novi distribuciji sedežev v parlamentu. ..... .„ RUDARSKA UNIJA SE MORA POKORITI ODBORU Operatorji se bodo posvetovali m I c kesom DELITEV PREMOGA V ODMERKIH? Waaklngton. D. C., 26. jun. — Vojno-delavski odbor je naznanil, da bo vztrajal pri zahUvl, da se mora rudarska unija UM-WA pokoriti njegovemu odloku in podpisati pogodbo z operator-s pogoji, katero je odbor do-očil, zaeno pa se mora obvezati, da rudarji ne bodo stavkali, dokler traja vojna. Pogoji vsebujejo neznatne konceaije rudarjem v obliki zvišanja mezde za okrog 20 centov na dan. Smernični odbor rudarske u-nije je zadnji teden izjavil, da ne bo podpisal sramotne in za rudarje poniževalne pogodbe, katero je narekoval vojno-de-avskl odbor. Člknl odbora priznavajo, da no morejo izsiliti podpisa pogodbe, lahko pa se roslužijo drugih sredstev proti voditeljem unije in upornim rudarjem. Ta sredstva so sankci-e, ki lahko zavzamejo več oblik. Sna je prepoved odbijanja ČU-narine za UMWA, druga pa "za-mrznenje" denarja v blagajni unije. Rudarji se počasi vračajo na delo v premogovnike. Sodi se, da se je le okrog 70 odstotkov rudarjev vrnilo na delo po Roo-seveltovem ultimatu, da bodo mobilizirani v armado, če bodo vztrajali v stavki Notranji tajnik Harold L. ckes, ki v imenu vlade operira premogovnike, je poklical repre-zentante premogovnih kompanlj na konferenco v Washlngtonu, na kateri bo razprava o zaščiti njihovih in vladnih interesov v dobi, ko Je produkcija premoga pod njegovo kontrolo, ickes je dejal, da so se zaloge premoga znižale kot posledica treh rudarskih stavk v zadnjih tednih in da bo morda odredil racioniranje prenpoga za vojne industrije in gretje zasebnih stanovanj prihodnjo zimo. Ickes je dejal, da je bila kon-troverza med unijo in operatorji izravnava, ne pa med unijo In vojno-delavsklm odborom, toda unija se bo morala pokoriti odloku tega odbora. Domače vesti Oblaki ln poadravl Chicago. — Jože in Lia Men« ton iz DetroiU sta 24. junija obiskala gl. urad SNPJ ln uredništvo Prosvete. Ustavila sta se v Chicagu med potjo v Mollne, IU., k sinu zdravniku, pri katerem mislita prebiti neksj časa. ČikaŠke vesli Chicago. — Anton Vencelj, slovenski mlekar, je prodal svojo mlekarno veliki mlekarski družbi Bowman Dairy Co. Varok je slabo zdravje Toneta. — Pred dnevi je umrl Lovrenc Kočcvar, doma lz Zvcrče vasi pri Žužemberku. Bil je samski ln tukaj ne zapušča sorodnikov. . Ia Pannsylvanlja Sygan, Pa. — Dne 23. junija je tukaj po dveletni bolezni preminul Luka Dernovšek, star 7ft let in rojen v Trbovljah. V A-meriko je prišel leta 1888 ln član SNPJ je bil od leta 1905. Zapušča ženo, dva sinova ln pet hčera. Angleški nadškof odobrava bombardira-nje Nemčije London, 26. Jun.—Yorškl nsd-škof je v pastirskem pismu vernikom naglasil, da odobrava bombne napade na nemška ln italijanska mestu ter industrijska središča, "ker bodo ta skrajšala vojno in s tem rešila ns tisoče življenj." On Je obsodil nemške napade na Varšavo, Rot-lerdam, Belgrad In druga mesta ne pa bombardiranja nemških, ker Je to manjše zlo In kaznovanje bojaželjnlh Nemcev. "Oni, kl zahtevajo ustavitev bombnih napadov," pravi v pismu, "propagirajo stvar, ki bl zahtevala več življenj naših vojakov ln zavlekla osvoboditev prebival cev po oslščni sili okupiranih držav." Nova jugoslovanska vlada ustanovljena Vse politične stranke reprezentirane London, 27. jun.—Nova Jugoslovanska vlada je bila formi rana pod predsednlštvom Miloša Trifunoviča, ki je nasledlU ono Slobodana Jovanovlča, kl jo ts-slgnlrala zadnji teden. VUdna kriza jo biU s Um rešena. Novi premier jo eden Izmed najbolj promlnentnih srbskih |>o-litlkov ln vodlUljev srbske radikalne stranke. On je bil prosvetni minlsUr v prejšnji vladi. Vladna kriza Jo sledita prokls maciji kralja Petra o potrebi enotnosti vseh Jugoslovanskih političnih strank ln usUvnl ona kopravnostl Srbov, Hrvatov ln Slovencev. Proklamaclja Je v bistvu realizacija federalističnega načrU. Jovanoviču so očlUU počasnost v Izvedbi načrta ln sledila je vladna kriza. V novi vladi so predstavniki vseh političnih strank ln priča kuje se, ds bo U pospešila izvod bo programa, na čigar temelju bo osnovana bodoča jugoslovanska država. Kriza ni bila samo problem Jugoslovanov, temveč tudi zaveznikov. Ti računajo na oodelovs-njo uporne sile v Jugoslaviji, kadar bodo sile Združenih narodov invadlrsle Jugoslavijo. Pred nekaj tedni je angleški zunanji minister Anthony Eden apeliral na Jovanovlča, ko je bil še predaedik vlade, naj osvoji program, na čigar podlagi nsj M se združile sporna grupe. Ts nsj bi omogočil tudi spojitev vseh patriotičnlh grup, kl se bore proti oslščni okupacijski sili. Združili naj bl se Srbi, Hrvatje n Slovenci, četniki in j>srtlza-ni. Edenov ej>el ni dobil zadovoljivega odmeva in kavsanj* med jugoslovsnskim! krogi a« je nadaljevalo. Argentina razpustila iensko organizacijo Bučno* Aires. Argentina, TS Jun. — Vlada predsednika Rami reza j« razpustila narodno žensko organizacijo, kl Je bila naklonjena zaveznikom, Ts Je funkcionirala, ko je bil Ramott S. Castillo predsednik republike Kam i rez je s to skcijo ponovno demonstriral, da simpatirirs osiščem. Protistavkovni načrt postal zakon dežele! Lov na petokolonce v Italiji Mussolini sklical izrecno sejo članov kabineta Zvišanje odmerka kave v juliju VVashlngton, D. C., 26 jun — Urad za kontrolo een Je nazna nil zvišanje odmerka kave za tritedensko dobo, kl se prične I julija Odmerek Je funt kave za to dob«i na osebo ker so s* za log* kave povečale Za funt ka ve je veljavna znamka št, 21. Uradniki so Izjsvlli, da se je u-voz ksva povečal. 26. jun. — Italijanska tajna policija (OVRA) je aretirala čez 11,000 oseb v lovu na petokolonce, ae glase poročila iz zanesljivih virov. Italija ln Nemčija sta v strahu pred zavezniško invazijo Sicilije, Sardinije in Dodekaneških otokov. Ameriška časnlška agentura United Press poroča, du je policija aretirala 7900 "komunistov" in 3250 nasprotnikov fašizma v zadnjih dneh. V slednji grupi je okrog 1350 takozvanih "separatistov" lz južnih tirolskih pokrajin in dalmatinskih krsjev, ksteri so spadali pod Avstrijo pred prvo svetovno vojno, Poročila pravijo, da Je tajna policija izvršila aretacijo na svojo lastno odgovornost potem, ko je Cherici, načelnik te policije, obiskal Mussollnlja ln mu povedal, da je bila akcija potrebna v interesu zaščite Italije pred petokoloncl. Dalje pravijo, da jo Chorlcl zahteval večjo oblaat v kampanji proti petokoloncem, da se Italija zavaruje proti Invaziji. Berlinska radlopostaja je naznanila zbiranje enot britske bojne mornarico pri Gibraltar* ju, kar je znamenje, da so V teku priprave za invazijo lUllje, Grčijo in morda tudi Bolgarije. Brodovje uključuje 14 britskih bojnih ladij, pet francoskih ru-šllcev ln več drugih ladij. Vest ls Madrida pravi, da je misija nemškega generalnega štaba dospela v Bolgarijo, Člani te bodo nadzirali gradnjo trdnjav v Traciji In na grškem obrežju. Drugo poročilo pravi, da Je Mussollnl sklical Izredno sejo članov svojega kabineta In ekse-kutlvuega odbora fašistične stranke, na katerih so razprav-ljuli o načrtih glede zaščite Italije pred zavezniško invazijo- De Valerova stranka izgubila večino Dublin, Irska, 26 Jun.—Stran ka premier)a (tamona de Valerije izgubila večino v nižji državni zbornici. Pričakuje ae, da bo De Valera skušal skleniti dogo* vor z voditelji manjšinjsklh strank, ds se bo lahko vzdržal na vladnem krmilu, Eksplozija v španski luki Več bojnih ladij poškodovanih London. 26 Jun, — Druga zs gonetna eksplozija se Je pripeti la v Ferrolu, španski mornarič ni bazi, se glase sem dospela poročila, To Ja največja baza na severozapadnl konici španskega Obrežja. Poročila trdijo, da je bilo več španskih bojnih ladij poškodo vanlh pri eksploziji. Pri (trejštijl, kl se je pripetila pred enim me sečem, so požari povzročili veli ko škodo S|>anske avtoritete so odredile preiskavo. Govorice krožilo, da »o sovražniki režima diktatorja Kratica na delu. Polletja je eretirala več ljudi po eksplozijah. Spati skl uradni krogi ao alarmirati Francoski odbor bo pomagal upornikom Alžlr, Alžnijs. 26 Jun. - Han rl Bon net, minister za In forma rije v nedavno usUnovljetiem odboru za osvoboditev Francije, Je naznanil, da do ta'odbor sko šal navezati stike z voditelji podtalnega uporniškega gibanja v Franciji in jim nudil vso mogočo podporo. On Je dejal, df ao uporniki uspešni v protina djski sabotaži v Franciji. Kongres ga sprejel z dvotretjinsko večino po vetiranju DELAVSKI VODITELJI RAZOČARANI Waahington, D. Cm 26. jun. — Connally-Smithov protistavkovni načrt je sinoči postsl zakon dežele. Obe kongresni zbornici sta ga sprejeli z več ko dve- ' tretjlnsko večino glasov po kratki debati potem, ko ga ]« predsednik Roosevelt vetlraL V senatu je bil nsčrt sprejet s 56 proti 25 glaaovom, v nižji zbornici pu z 244 proti 108 glaaovom. Kongres je s to akcijo zadat največji udarec Rooseveltu, odkar Je Amerika v vojni. Nekateri trdijo, da je John L. Lewis, predsednik rudarske u-nijo UMWA, z izzivanjem vlado odgovoren' za sprejetje proti-stavkovnega načrta kljub. Roo-seveltovemu vetiranju, ker so rudarji trikrat zastavkali v zadnjih šestih tednih. Predsednik Je vetiral načrt na apel voditeljev unij Ameriške delavske federacijo, Kongresa induatrijsklh organizacij in železniških bratovščin. Samo dva kratka govora sts bila v aenatu po pročitanju poslanico, da jo Roooovolt vetiral načrt. Senator Tom Connally, demokrat lz Texaaa ln aoavter načrta, Je po prečlUnju poslani-ee dejal, da je Rooaeveltova akcija rasočsrala kongres ln predloga!, naj ga senat eprejmo, kar ae je tudi zgodilo, V sišjt zbornici je bil načrt sprejet skoro brez debate, Zakon daje predsedniku Rooseveltu oblast zasege vsake tovarne, kl Je udeležena v produkciji vojnega materiala, kadar o-brat ograža delavski spor. Stavke v tovarnah, kl Jih prevzame vlada, ao prepovedana. Za one, ki podžigajo stavke aH na diugl način ovirsjo produkcijo teh tovarnah Je določena zaporna kazen do enega leU tn plači U v $5000. Vojno-delavaki odbor Ims oblast jjoaeganJa v delavske kon-" Iroverze, kl nastanejo v vojnih industrijah, in Izdajanja končnih odlokov. Ta odbor ne sme sankcionirati 'zaprte delavnice. Delavske unije ne smejo prispevali denarja sa politične kampanja. Uprava tovarn, kl Jlh vlada ne operira, ln delavci, uposlen! v teh tovarnah, morajo obvestiti delavski department ln vojno-delavski odbor o sporu, kadar ao pojavi, preden pride do sUvke ali izprtjs, Obrat v nevladnih tovarnah se mors nsdsljevetl trideset dni |jo obvestilu, če so spor prej nn izravns. To se Imenuje "ohlajevslns doba". Ako kon troverza ni rešena v Uj dobi, delavski odbor odredi UJno glasovanj* glede oklica stavke. 1'htlip M u r r a y, predsednik CIO, William Green, predsednik ADF, A. F Whltney, predsednik bratovščine železniških apretntiikov, ln drugI vodlUljl organiziranih delavcev so obsodili akcijo kongresa, ki je šel preko Roosevelta In sj>reje! prodni u v kov ni načrt, čeprav ga Ja ptodaediiik vetiral. ■ Murray Je dejal, da ao kongresntkl ln aens-torjl, kl so bili odsotni, ko je protistavkovni nsčrt prišel pred zbornico, odgovorni ia veliko nesrečo, kl je zadela deželo Ta se lahko primerja mililarisUČ* oetnu porazu demokracije na bojišču. Murray Je napovedal, da bo splošen odpor s strani delavcev In javnosti prlallll kongres v razveljavljanje zakona. Ameriški delavci bodo še nadalje podpiral! predsednika Roo-sevelU PROSVETA PROSVETA THE ENLiGHTEKMENT >fn/> n LAsnraiA novrain narodne " JEDNOTE ol aa4 pmtm br __ ______ I Chlcaga) m telo, t).90 n pol teta. II N m tem leta* o« 97 J« bo oolo loto. $1.71 u pol loto; sa " __raias: for tho United Mirnim (< HM por rov. Chicofo and Cloovo 1741 pot člankov m ao vračajo Rokopisi I Itd.) 00 vrnete pošiljatelju lo e ie m kar Ime stik o PROSVETA 21*7-M So. Law»dale Avo. Ckfteafo 22. OE THE rEDERATEO PRESS # • , w r IZ naselbin Detum v oklepaju na primer (June 20, 1M2), poleg v no naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina, vite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. imena Pano- Demokracijo še čakajo važne naloge—IV Eden največjih konfliktov, ki pride po vojni v ospredje, bo s klcnkalizmom. Za kulisami se ta konflikt že danes vrii. Klerikalizem je politika višje katoliške duhovščine. Cerkvena politika—ali politika katoliške cerkve—bi ne bila točna označba. Cerkev v svojem ustroju sestoji iz višje in nižje duhovščine in lajištva (vernikov), ampak te tri struje so—posebno v Ameriki— malokdaj enotne v politiki, vsaj kolikor se to tiče lajištva. Nižja duhovščina, ki ni odgovorna za odloke svojih višjih, navadno sledi višji duhovščini, vendar je mnogo nižjih duhovnikov, ki ignorirajo politiko; nekaj je tudi "upornikov," ki si ne puste diktirati političnih nazorov od svojih višjih. Ameriški klerikslizem, katoliški ali protestantovski, ni javen— toliko bolj pa je aktiven indirektno. Duhovščina aama ae drži proč od politike, skrbi pa, da se čuti njen vpliv v zbornicah in javnih upravah, kadar koli so na dnevnem redu važne domače ali zunanje zadeve. Njena "lobby" v VVashingtonu je ogromna. Njen pritisk pri volitvah, posebno v močnih katoliških središčih, je največkrat odločilen. Višjs katoliška duhovščina v Ameriki je večinoma irskega po-koljenja. Do napada na Pearl Harbor je bila ta duhovščina v večini desns roka ameriških izolacionistov in apizarjev; njen vzor je bila "nevtralna" Iraka, njen največji sovražnik pa Anglija. Situacija v Evropi je drugačna. Tam so države večinoma spojene s cerkvijo in katoliška duhovščina se odprto udejstvuje v politiki; klerikalna stranka je—oziroma je bila—v nekaterih državah ali deželah najmočnejša politična stranka. V zadnjem desetletju se je večins duhovščine v Italiji, Španiji, Avstriji, Frsnciji in Ogrski naslonite na fašizem; tudi v Nemčiji so imeli nacisti mnogo pristašev med duhovniki. Na Poljskem je katoliška duhovščina vneto podpirala diktaturo Pilsudskega in tudi v Jugoslaviji se je kmalu sprijaznila s kraljevsko diktaturo. Vse to dokazuje, da se klerikalizem nikdar ne obotavlja, kadar izbira med diktaturo in demokracijo—najraje si izbere diktaturo, če mu te dobro služi. Velika večina višje in nižje duhovščine je ie sto in stokrat dcmonstrirsla, da ne zaupa demokraciji. V Ameriki amo videli te demonstracije od kardinalov in škofov na vrhu do zloglasnega politikanta Coughlina, ki ae je v avojem magazlnu očitno norčeval iz vlade večine in imenoval demokracijo "vlado drhali." Res je, da Je več ali manj duhovnikov v Ameriki in Evropi, ki ae ne strinjajo a Coughlinovim naziranjem in reano poskušajo, da bi ae prilagodili politični demokraciji in najbrže verujejo tudi v ekonomsko in socialno demokracijo, ampak pri svojih višjih ao zaradi tega slabo zapiaanl. Cerkev je organizacija ljudi, kl morajo živeti v človeški družbi, svoji državi in v avojem narodu neglede na avoje verako naziran/e. To je pribito. Dokler je ta organizacija imela državo pod avojo kontrolo ali vplivom, je bilo dobro zanjo—prihaja pa čaa, ko kontrola ne bo več mogoča in tudi vpliv bo lzpuhteval. Ali bo cerkev preživela krizo a tem, da se bo demokratizirala? Na to vprašanje more odgovoriti le višja duhovščina, ker to je v glavnem njena zadeva. Naša ni. Naša in splošna zadfcva pa bo prej ali alej, da se drŽava popolnoma osvobodi vsake kontrole od cerkve. V interesu demokracije b<-—kakor Je že danes—da sc cerkev, kakršna koli, umakne v privatno življenje ln se )xwveti le svojim verskim poslom. Cerkev mora biti povsod ločena od vlade, politike, šole, kulturnih ustanov in javnih zadev sploh, ki bodo vsem skupne. To je edini način, da se odpravi zlo klerikalizma. Kakor verniki ne marajo kontrole brezvercev nad avojimi verskimi zadevami, tako brezverci ne marajo kontrole venftov nad svojimi nazori in privatnimi zadevami življenja. Defljpkracija priznava vsakomur svobodo, da lahko veruje, kar hoče—ne moro pa priznati motnje te svobode v interesu te ali one cerkv^a V inte-resu vernikov samih bo, da Je njihova cerkev ločena od V*ga javnega življenja in prepričani amo, da bodo nekoč verniki aami zahtevali to ločitev—zlasti takrat, ko bodo jtovaod v manjšini. Kakor se bi oni odločno protivili kontroli države nad cednfjo, tako tudi oni ne bodo več marali kogjrole nad drugimi glede verovanja. Vemo, da bodo težave. Ustanova, ki je bila dolga stuteMa navajena no kontroliranje drugih in na dobre privilegije, se ne bo čez noč odrekla vsemu temu, ampak odreči ae bo morala, ker bo raje izgubila tri prste, kakor ven roko. Klerikallrem močno računs s svojimi množicami, ki ao V nekaterih deželah večina računati pa mora tudi s tem, da je verna mata prav tako t/poete v I je na—zlasti v mirnemu času in v tako zvenih dobrih giHipotlarskih razmerah—aphdnl izobrazbi, kakor katera druga. A prloii amo vsi ljudje in »amo ljudje! Pr»/na|g|o, da Je imela pnlttikujoča duhovščina v /acfhjih 25 letih sijajno polje za propagando—v letih neprestane krlse, depresije. gmoti* gevščine, nasilnih prevratov in vojne I* kužnih bolezni je Ae manjkalo' Ampak mt/enja teh vrat ne bo trajala vedno in v relativno dobrih časth narašča meti preprostimi ljudmi sentiment r! cmoibiptranje oo bolj upoim in kooperativni; bolj ao *|meobni za lokanje ne-čeaa novega, za reformiranje avojega oeebnego življenja. Na ta način bo klerikalni večina postala manjšina i»4»mokra-cijo bo poskrbela, «t« je manjšina ne bo več izrabljala, <^>nem pa bo poakitM tu da bo tudi manjšina zavarovana glede seJJt verske svobode. Ca* prihujM. ko bodo tudi vernikt tolerantni In btnlo v resnici spidtovsli proti v no nariranje svojega bližnjega, kajti to bo le njim v korist. Ia m. ta način al bodo /aalužili spoštovanje lastnih na-gara*. Joven shod f PUtoburghu 4. julija Plttaburgh, Pa^Namen tega dopisa je, da opozorim širšo javnost na važen shod, ki se bo vriil v nedeljo, 4. julija ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu. Svrba shoda je, da se kot zavedni Slovenci spet zberemo in izrazimo naše simpatije do trpečega naroda. Na shodu bo nastopil kot glavni govornik splošno znani Janko Rogelj iz Cteve-landa, ki je eden najagilnejših mož v JPO in SANS. Shod prirejata pittsburški podružnici SANS in JPO, ki delujete v naselbini za pomoč in politično podporo našemu zasužnjenemu narodu v stari domovini. Ob tej priliki želim podčrtati, da je to gibanje zdravo in bo peljano do konca. C* tem sem prepričan, kajti razmere tukaj in v starem kraju so in bodo teke, da ne bo sploh mogoče narediti ničesar, kar bi bilo proti željam ondotnih revežev. Če kdo dvomi, in teh je dovolj, naj le pomisli, da je naš narod v stari domovini sedaj organiziran bolj kakor je bil kdaj prej v svoji burni zgodovini. Nsrod ima svojo rodoljubno armado, ima svoj provizoričen narodni odbor in ljudsko oblast, ki ni v rokah starih koruptnih poiitikarjev, ampak je v rokah resnih narodnih mož in žena, kakor nam zatrjuje pisatelj Adamič. To je nsj-boljša garancija, da bo pomoč iz Amerike io ostalega svete prišla v roke nesebičnih ljudi, ki delujejo danes za rešitev naroda in njegovo življenje po končani vojni. Vaak izgovor, da ne bo pomoč prišla v roke naroda, ne drži vode. Vsa sumničenja, da si bo kdo s tem denarjem krpal žepe in da bodo ta denar spet spravili v svoje žepe stari belgrajski vlastodržcl, kl so naš narod držali v ječi in suženjstvu toliko let, so brez podloge. To pa zato, ker bo ljudstvo z vsemi temi naredilo pošten obračun, tako da ne bodo nikdar več mogli ponovno varati ljudstva. Potreba naše pomoči je nujna. Cele vaai in mesta so uničena, ljudatvo je golo in boao, razgnano po raznih krajih bivše Jugoslavije. Res je, da bodo nekateri posamezniki aami poslali svojcem večje vsote, toda kaj bo z onimi reveži, ki nimajo svojcev v Ameriki? Ali bomo nanje čisto pozsbili? Zato zbiraj-mo za čim večji pomožni sklad tukaj, da bomo priprsvljeni poslati znatno pomoč, kadar bo v svetu spet zavladal mir. Finanea JPO je v dobrih in zanesljivih rokah, naložena v bondih Združenih držav, tako da bo pomožni sklad deloval za poraz fašistične trozveze tudi med tem časom. Kako ae bo stvar delila in kdo bo delil denar, vae to bo prišlo na dnevni red pozneje a predstavniki naroda, ko bodo spet upoetavljeni stiki s staro domovino in ko bomo v resnici imeli in pokazali, da imamo kaj deliti. Zato ao potrebni javni shodi, da se raz jasnijo nekatere zadeve med na ml, da aami uredimo naš aparat za povojno sodelovanje in pomoč narodu, kl brani čaat in pravice našega ljudstva tako čaatno in junaško. Zlato jo važno, da vai poaetimo ta shod na praznik 4. julija. Nobeden izgovor ne velja, ker vsa- ko omalovaževanje" in brezbrižnost koristi le Hitlerju, Mus-soliniju in Hirohitu, tem zakletim sovražnikom slovanskih narodov in demokracije. Janko Rogelj pa nam bo gotovo povedal kaj zanimivega in važnega, ker on predstavlja in vodi pomožno akcijo, ki je kljub vsemu vendar že zbrala nad 50 tiaoč dolarjev. Torej ie enkrat vabim vae iz naselbine in bližnje okolice na shod 4. julija. "Poleg podučnega govora bo sledilo nekaj zabavnih in pevskih točk. Vsak bo šel domov zadovoljen, da je doprinesel svoj dar ljudstvu na oltar. F. Oblak, 118. Zahvala Ramsay, O^—Naj mi bo dovoljeno, da se zahvalim Slovenski narodni podporni jednoti za hitro izplačano smrtnino za našim preminulim in nepozabnim Frankom Koranom. Tukaj je zopet dokaz, kako je siromakom potrebna naša jednote, ki pomaga brisati solze v slučaju nesreče. Torej vsi v jod noto, ki še niste člani in ne boste se kesali. Ko pišem te vrstice, so premogarji zopet na stavki, ker jim oholi kapitalisti ne privoščijo niti trohice tako upravičenega priboljška, dasi sami delajo ogromne profite. Vse to prav nič dobro ne vpliva na zavoje-vano Ameriko. Annie Koran, 279. dalj časa. Cti kuha uiietrjem in se precej dobro pohVali On je pri vojakih že 15 mesecev. Oba sta člana našega društva 256 SNPJ. Poleg teh dveh je pri vojakih seveda še več naših članov, toda jih ne bom omenjal, ker bi vzelo preveč prostora. Želim vsem, da bi kmalu "zribali" nacifašiste in Japonce in da bi se zdravi vrnili k svojim staršem in znancem, ki jih težko pričakujejo. „ ' , Priporočam vsem članom in članicam, ki Še nimajo dnevnika Prosvete, da se naroče, kajti v njem je dosti novic in drugega gradiva. Jaz bi že ne mogel ,biti brez njega. John VnranL predsednik 256. S pote t V mojem zadnjem dopisu v Prosveti št. 120 je tiskarski škrat napravil pomoto. To je v zadnjem odstavku, kjer omenjam, da so bolnišnice polne bolnikov in da v St. Marys Hospitalu v Duluthu, Minn., čaka operacije Anton Car zi Eveletha. Omenil sem, da toži, da bi rad videl svoja dva sinova, ki sta oba pri društvu Napredek SNPJ, kakor tudi njegovi dve hčeri in žena— ne pa zeta, kakor se glasi v dopisu. Toliko v popravek. Matija Pogorele. Is coloradakih hribov Salida, Colo*—Se bom pa še jaz malo oglasil iz naših coloradakih hribov, čeprav ni nič posebnega. Pri društvu gremo bolj počasi naprej, ker naša naselbina je bolj majhna. Lani smo dobili 14 novih članov, 13 v mladinski, enega pa v odrasli oddelek. Letos pa še nič. Treba bo torej pogledati malo okoli, če bo mogoče še kakšnega dobiti. Prosim torej naše člane, da še vi malo pogledate za novimi člani. Če nimate še svojih otrok v društvu, vpišite Jih, saj sami veste, da je naša jednota največja in bobra plačnica. Vse pošteno plača, kar pravila določajo. V Prosveti dosti čitam, da je na vzhodu in srednjem zapadu veliko dežja in tiidi' povodnje. Pri naa je pa suša. Zelo bi nas razveselili, če bi nam poslali vsaj malo dežja, teko da bi ga vi ne imeli preveč, mi pa premalo. Kaj pa Tony Valentinčič> Ali si že pose j al oves in koruzo? Kadar jo boš pospravljal, bom prišel pomagat "šokat". Ali se še spominjaš, kako smo v Pueblu hodili na jago in kako smo zajce streljali? Takrat sem jaz imel tako puško, da je nesla kar okrog hriba in sem takoj imel zajca. Sedaj pa drugače delam. Kadar grem na jago, vzamem s seboj rdeče paprike. Ko jo zajček povoha, začne tako kihati, da ae z gobčkom udari ob kamen, da kar omedli. Takoj je dober, potem pa v Žakelj z njim in domov. Veš, Tone, na ta način jagam zato, ker ne dobim več teke puške, da bi nesla o-krog hriba. V Proaveti tudi berem, kako pobirajo fante k vojakom. Tudi pri naa jim ne prifanašajo. Dne 15. junija je odšel Eddy Struna, njegov brat pa je pri vojakih že Prijatelju v slovo Brovaloa, W. Va^-"Sem pevec in peti, to vse mi na sveti . . Ne izginejo mi iz spomina »moji pevci Bleda iz Cone-maugha, Pa., in mile mi slovenske pesmice, ki so se izlivale iz mojega nepozabnega Bleda in odmevale po pennsylvanskih hribih. Stali smo v polkrogu meseca —na eni strani jaz kot še nov prvi tenor, na drugi strani pa kot večletni pevec drugi basist John Pike (Pajk). Prišla je na vrsto tista vroča s tenorskim so-lospevom ... "O luna jasna, ko te gledam . . Solist* pa mlad. Bolj kot od glažka vinca rujne-ga mi je dvignilo moje boječe srce, ko me je s smehljajočim obrazom pogledal z druge strani John Pike, češ, naj se ne prestrašim pred stotinami ljubiteljev lepega petja. In dasi vroč, je tenorski solo dobro tekel . . . Spremili smlo več naših prijateljev do groba in gim zapeli zadnjič v slovo. Dne 1. junija pa čitamo v Prosveti, da se je za vedno poslovil od nas naš nekdanji sopevec John Pike (Pajk) iz Conemaugha in doma od Višnje gore na Dolenjskem. Vzela ga je v naročje-t-jamica tiha ... Mnogim smo s tužnim srcem izrazili našo bol z žalostinko— "Jamica tiha . . ♦ utrujeno vzemi Adamovo kri, v tvojem naročju počivat želi . . Počivaj torej sladko, nekdanji in ljubljeni sopevec John Pike! Ostal nam boš v spominu. John Planine. Vojna v Detroltu in drugje Detroit.—Ta dopis pišem 22 junija in tu v Detroltu divja že drugi dan vojna. To ni kar ta ko za šalo, ampak je prava vojna. Mesto je polno vojaštva, ker policija ne more vzdržati reda. Governer je proklamiral obsedno stanje in zvečer po deseti uri ne sme biti nihče na u-lici brez vzroka, kot na primer če greš na delo ali z dela. Včeraj so bile vse trgovine in gostilne zaprte, sploh je bil para-llziran ves promet. Restavracije smejo servirati samo hrano — nobenih alkoholnih pijač. Sploh ao po nekaterih krajih mesta vse šipe pobite po trgovinah. Rasni izgredi so se pričeli v nedeljo, 20. junija med belo- JvmjA i . t- ne« > iU - . r ■ ii s Slika kafto nss ko vojake v akciji aa fronti pri K uroku. poltd m zamorci na mostu med Detroitom m Belle Islandom in se nadaljujejo še nocoj, 22. junija. GHvidci pravijo, da po nekaterih delih mesta izgleda kot bi bili bombardirani po sovražnikih. Hiše so razbite in tudi požgane. Prevračali in zažigali so tudi avte in troke in pobili ali ranili ljudi, ako so bili v njih. Kot pravijo radijska in čaaopiana poročila, je bilo prvi dan mrtvih 25 ljudi, okrog 700 pa ranjenih — majhnih pra&k ne štejejo. Med ubitimi je tudi en policaj in en zdravnik. Podivjana drhal je napadla vozove poulične železnice in buse ter vlekla ljudi iz njih. In sicer, ako je poulična vozila skozi predele, kjer žive večinoma belci, so jih vlekli ven zamorci, v zamorskih predelih pa so to počenjali belci. Tako je bilo tudi z busi in drugimi avti.' Nocoj o polnoči (22. junija) policijski radio še vedno kliče na pomoČT Drhal še vedno kamenja Hiše in razbija avte, dasi je mesto polno do zob oboroženega vojaštva. Tako imamo vojno domačega pridelka. Menda zato, ker niso mogli pričakati Nemcev in Japoncev, smo pa vojno kar doma spekli. Jaz sem že mislila, da mi vse moje vaje ne bodo nič koristile, kakor tudi ne moja plinska maska in železna čelada. Sedaj pa bo morda vse to še prav priišlo, čeprav ne bo sem Japonca . . . K sreči živim v predelu mesta, kjer ni zamorcev in tako v moji okolici ni pretepov, dasi so skoro po vsem mestu. Že večkrat sem kje čitala, da je podivjani človek najgrša zver. Žal, da to le preveč drži. Ne da se nič olepšati. Ravno ko to pišem, slišim po radiu, da je umrl neki zdravnik za ranami, katere je dobil, ko so ga zamorci napadli in mu razbili avto. Največ pa je ubitih in ranjenih zamorcev. Za red odgovorne osebe, kot so governer, župan, unijski uradniki in drugi se trudijo in skušajo pomiriti podivjano drhal, toda do sedaj še niso uspeli. Medtem ko se nekateri pamet ni ljudje trudijo, da bi izenačili obe rasi, to je odpravili diskri minacijo proti zamorcem od strani belcev, so pa drugi taki nestrpneli, da vzamejo oblast kar v svojo roko in skušajo nekaj doseči s silo, kar bo stvar le poslabšalo. Sovražnosti in pretepi so se pričeli nekako pred letom dni. Ko je vlada postavila apart-mentne hiše za vojne delavce ter v njih naselila belce in zamorce, so belci začeli protestirati. Zamorci so bili v tistem krsju sicer Že prej naseljeni, toda bolj redkoma. In tako je vlada napravila, da so lahko živeli pomešani tudi v vladnih hišah. Takrat so državni policaji in vojaki pazili na red in v omenjene predele ni smel nihče, ako ni tam živel. A danes so pa po vsem mestu. Ni dovolj, da nas tepe nazadnjaški kongres s protidelavskimi postavami, marveč se moramo tepsti še sami. Enkrat pozneje bom mogoče pisala o naših kon-gresnikih, danes pa ni časa in je tudi prevroče za tako delo kot je pisanje. Nekaj moram pa še vseeno dodati. Te dni sem prejela od nekega farmarja iz Coudersporta, Pa. dopisnico, datirano 17. junija. Ta farmar se je strašno razre-penčil, ker sem v nekem svojem dopisu omenila moje otroke, da so darovali za SANS. Ampak na tej dopisnici ta farmar izdaja svojo ignoranco, ker tistega dopiaa niti razumel ni. V Prosveti je bil priobčen 15. marca kar znači, da te farmar najbrže ni niti naročnik tega liata, marveč mu je kdo drugi povedal in mu dal tisto Prosveto. On provi med drugim, da je bil večkrat v moji hiši, toda m nikoli Bližal mojih otrok, da bi govorili po — "kranjsko". Piše da aem oe bahate, da znajo — "kranjsko". On naj še enkrat prečite tisti dopis in bo videl, da nisem niti z besedo omenila njih jezikovnega znanja. Omenila sem le. da nimam nikoli sitnosti, da dobim od njih kak prispevek. kadar pobiram ali prodajam listke za kakšno dobrodelno stvar. Omenila sem tudi. da niao sirovi nopram mem ali drugim ljudem. In to je resnica, kar ne more ovreči niti te farmar. Če mi dokaže, da ni res- nica, kar sem pisala, mu pošljem pet dolarjev nagrade. Nasprotno gre njemu, kar pravi meni • Kar se tiče znanja alovenske-ja jezika, se ne morem pohva-iti, da ga znajo dobro. "Kranj, skega" jezika pa sploh ne znajo kot ga ne znam niti jaz. Ker sem Štajerka, torej le po "štajersko" govorim. Po "kranjsko • govori pa moj mož in sicer za dva, ker je dvakrat Krainz. Glede farmarjeve opazke, da i bil večkrat v mojem domu to ni nemogoče, saj je bilo pri nas že toliko različnih ljudi kot morda v malokateri slovenski hiši. In to ne samo farmarji maipeč tudi odvetniki, zdravniki, zobozdravniki, sodniki, trgovci, razni igralci in pevci. Da pa ne bo kdo rekel, da sem zopet preveč odprla usta in bi morda kdo preveč kihnil od tega, naj povem sedaj, zakaj so bili ti ljudje pri nas. To se je zgodilo, ker je vedno kdo pripeljal mojo hči z dela. Ona sreča vsake vrste ljudi pri delu, ker je igralka. —1L Vendar pa dvomim, da je bil ta farmar kdaj pri nas. Mislim, da me je zamenjal za kako drugo osebo, kar se je že večkrat zgodilo. Pa tudi nismo edini s takim imenom v Detroitu, sta še dve drugi ženski, mati in hči, ki imata prav tako prvo in drugo ime kot jaz. Ker pa mene pozna več ljudi in tudi pišem te dopise, tako postanem tudi grešni kozel. Kar se tiče drugih groženj tega farmarja, ki se niti ne podpiše, se ne bom ozirala nanje. Se malo komentarja na dopis Frances Drnač. Njen dopis me spominja na fevdalno dobo, ko so sužnji držali z gospodarji, namesto da bi držali skupaj proti svojim izkoriščevalcem. Spominja me tudi na čase, ko so bile ženske brezpravne, toda namesto da bi se postavile možem in svojim tlačiteljem po robu, so še z njimi držale in jim pomagale, ker se niso zavedale, da lahko nekega dne z njimi prav tako postojajo kot z njih sestrami. Sploh je radi ignorance tako na svetu, da je večina zmeraj izkoriščana po manjšini. Oh, ti kratka pamet — žal, da jo poseduje Vse preveč ljudi. Mrs. Drnač pravi, da bi morale še me matere poklicati svoje sinove domov.' Well, jaz imam oba sinova v armadi Strica Sama — eden je že poldrugo leto, drugi pa sedem mesecev in je pravkar na dopustu. Ko bodo te vrstice objavljene, bo že zopet nazaj v taborišču Chickasha, Okla., kjer je že nad pet mesecev. Frances Drnač pravi, da fantje zaslužijo pri vojakih komaj tretjino tega, kar so zaslužili prej. To pa ne drži v vseh slučajih; drži le pri onih, ki so v civilu imeli boljše pozicije z boljšo plačo. Marsikateri zasluži bolje v armadi kot je v civilu. Eden teh je tudi moj starejši sin. Pa tudi navaden pro-stak ne zasluži tako slabo, odkar jim je bila zvišana plača na $50 mesečno. Poleg tega imajo prosto hrano, obleko, stsnovanie in vso zdravniško oskrbo. Če pomislimo, da moramo mi civilisti vse potrebščine strsšno drago plačevati, niso vojaki v gmotnem oziru nič na slabšem kot so civilisti. S tenp ne mislim reči, da je kdo preveč plačan. In da ne bo kdo zopet napačno obračal, naj povem, da nisem proti (Dalje na 8. strani.) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 28. junijs 1923) Domačo vosa V Triadelphiji W. Va., je vlak do smrti povozil 22-letnega Maksa Ceanika <>d St. Petra na Krasu, člana SNPJ. Delavsko veetL V Minneapo-lisu je zmagala socialistu no-unijska stranka pri mestnih vo-litvah; izvolite je večino članov mestnega aveta. Inosematvo. Bolgarski diktator Cankov, ki je a silo strmo- glavil kmetsko ln demokratično vlado Stambulijakega. je dobil podporo Rumunije in Poljski -Nenavaden mraz v Evropi v Franciji je ponekod zapodi sneg. Sov letaka Ruaijo. Sovjet *> prodali Nemčiji žita za 40 milijonov zlatih mark. esti z jugoslovanske ronte , Poročil« Jugoslovanskega informacijskega centra in drugih virov •gamizacija pokoljev jotovol-pAll ln mori! kader s Digest prinaša v svo-Liki za mesec junij prepis lednjega članka iz 1 jns^e osme armade tednika "Cru- gro/ di sledi, je najjasnejši in ^nejši dokaz za metode, $ ^ poslužuje Hitlerjeva t na onih ozemljih, ki so U pod njegovo suženjstvo; trašnejši od vseh dokazov, dozdaj prišli na dan. W za povelje, katero je iz-Uft 425. nemškega pehotne->olka na dan 28. oktobra |v času, ko se je ta nemška lica nahajala v Jugoslaviji, tfsi tega dokumenta so po-prisli v roke osme britan-armade v Egiptu. Besedilo povelja je naslednje: Dodatno objavljeni predpisi pvnega poveljnika v Srbiji ■načina, kako izvršiti ustre-zahtevajo naslednje dopol-in izpremembe vrhovnega Ija z dne 16. oktobra 1941: Kadar gre za ustrelitev ve-u števila oseb, jih je treba ■liti v svrho streljanja po cah. Trupla je treba zakopati v globokih grobovih. Pre-r je treba z upepeljeva-trupel. Preprečiti je tre-da prebivalstvo polaga cve-na grobove. ■izogniti se je nepotrebne-otikanju trupel; obsojence rej umestno privesti nepo-na rob njihovih grobov, učaju množičnega streljanja voljeno prisiliti talce, da leknejo z licem obrnjenim v olj ni1' n. t ko iti lz p Ustrelitve velikega števila je izvršiti v skupinah od 5 vsako osebo posebej, ki so na vrsti, je treba ti noge. Pred ustrelitvijo je treba ti vse papirje onim, ki bo- treljeni. ustrelitvi velja napraviti poročilo z naslednjimi ki: 1) imena ustreljenih, log za ustrelitev, 3) ime za-tdujočega častnika, 4) kraj lan, 5) ime častnika, ki je il ustrelitev. Ustrelitev mora biti izvr-na reden način s častnikom ielu. Za vsako osebo, katero reba ustreliti, velja določiti o štiri moža. Meriti je tre-srce in v glavo. Po salvi pe-a bo odgovoren častnik na prisotnega zdravniškega lka izpalil zadnji strel v truplo iz svojega vojaške-volverja. Nastop smrti mo-trditi zdravniški častnik. Kosi obleke (tudi čevlji) in rugo imetje ustreljencev ne nobenem slučaju in na rikoli način biti razdeljeno čemu prebivalstvu. Te I i jc treba oddati v zameno totrdilo pristojni lokalni voj-eblaati. Eden od častnikov ostati na licu mesta, dokler Nreb končan. . povelje razveljavlja naredbe 16. oktobra 1941, izdano t*ivHjujočega častnika 15. pohote."—JIC. V .. N«pad na Železna vrata York, 17. junija (PM). — najtežjih udarcev, kar so jugoslovanski gerilcl zadali "n>. je bilo dlnamitiranje vrat na Donavi. Tak hi mogel ustaviti vcsjSto-| na Donavi. Očividfo-eb V-rilci uspeh, kajti Nem-f /"ak maščevanja postrc-F" oseb. 9 V .. . — Pri na madžarski me)i ftr'n. 15. junija (Christian P*« Monitor). — V člsnku »K j ugled vojnih dogodkov ".i njeni list naslednje |il'> jugoslovanskih geril ri;' kraje ob stari madžarsk močno razvili v teku ph treh tednov; posledice je F* itev železniškega pro-| 1 važni progi Budimpeš- v teh krajih so se ge-*u zadnjih šest meee- f"-1' v imfjjm, zdej pe ao kl kar naenkrat prekinili železniško progo na več krajin. Ta proga je za naciste najvažnejša pogledu prevoza vojakov na Balkan. Gerilcl niso le porušili pro-gre, temveč celo napadli vlake in povzročili precejšnje izgube življenj. Ob obali Jadranskega morja poročajo, da so Nemci ponekod ukazali, da prebivalstvo evakuira vse kraje do globine 20 milj —(JIC). V...— epizoda iz gerilske vojne v sloveniji Londonski Daily Telegraph prinaša izpod peresa svojega posebnega dopisnika "nekje v E-vropi" članek z naslovom •?*» Zvijače jugoslovanskih gerilcev. "Ravnokar sem dobil podatke o mali epizodi iz bojem v Sloveniji, ki osvetljuje hrabrost in iznajdljivost jugoslovanskih gerilcev v njihovih gerilskih podjetjih proti italijanskemu osvoje-valcu. Kadar potrebujejo gerilci več-količine hrane, je ne gredo confiscirat, temveč jo kupijo od kmeta po primerni ceni. Nedavno so v bližini Postojne gerilci odgnali živine nekega slovenskega kmeta. Del nakupne cene so mu takoj plačali in mu obljubili, da se povrnejo še isto noč z ostalim denarjem. Kmet jim je povedal, da mora stvar brez odloga javiti ita-ijanski oblasti in dodal 'ako tega ne storim, me obesijo'. Gerilski vodja mu je odgovoril: 'Ne bomo vseeno vrnili s tvojim denarjem.' Italijani so seveda takoj ob^ kolili kmetijo in na vse strani naperili svoje strojnice ... Toda kmalu je slovenski kmet prišel italijanskemu komandantu in mu pokazal šop bankovcev: 'Vseeno so mi plačali'. Italijanski komandant je ves >esen začel preiskovat stvar. Pokazalo se je, da so gerilci, oblečeni v italijanske uniforme, prinesli kmetu denar, straži pa povedali, da so prispeli iz Trsta z natančnimi navodili od glavne komande, kako postopati z gerilci. akoj nato so s svojim avtomo-ailom zopet zbežali."—(JIC). V ... — ITALIJANSKE SKRBI Časniška agentura Reuter poroča iz Zuericha: Italijansko časopisje govori le malo o Nemčiji, mnogo pa piše o Madžarski, Rumuniji in Hrvaški. Italija je očividno v velikih skrbeh radi svojih 20 divizij, ki se nahajajo na Balkanu in so v nevarnosti, da jim zavezniška mornarica pretrga zvezo z Itali-Jlo preko Jadranskega morja; I-alijanske čete na Balkanu bi bi-e v tem slučaju resno ogrožene od gerilskih sil. V. balkan je ključ evrope Vplivni list VVashington Post je objavil pod gornjim naslovom članek bivšega bolgarskega poslanika v Belgradu, Koste To-dorova, iz katerega prinašamo naslednje izvlečke: Ako se bodo zavezniki odloči li napasti Italijo iz severne A-frike, bodo v istem položaju — toda v obratnem smislu, kakor v Tuniziji. Invazija Evrope velikimi sredstvi — in le invs-zlja z velikimi sredstvi se utegne posrečiti — je mogoča le I dveh razmereh. Zavezniki morejo nanastl v zapadni Evropi — Franciji, Belgi|l ali Nizozemski — pri čemer bl se opirali ns bazo v Veliki Britaniji, ali pa morejo napasti z jugovzhoda preko Turčije na balkanski polotok. Invazija Balkana bi nudila Ze-dinjenim narodom velike ugodnosti. Te operacije bi se opirale na Turčijo, ns njene močne vojaške sile tn zaloge surovin ter na Bližnji vzhod, kjer zavezniki razpolagsjo z velikimi rezervami ljudi bi materiala. Poleg tega pe bi invazijo podpirale politične in vojaške razmere v različnih balkanskih deželah. Umestno je. ds se spominjamo dejstva, Ha se ie prvs svetovna Zavezniška armada je prebila fronto bolgarskih čet dne 14. septembra 1918 in že dne 29. septembra izsilila brezpogojno predajo. Turčija, ki je bila radi tega odtrgana od sVojih zaveznikov v centralni Evropi, se je predala 29. oktobra; armade Nemčije so ostale osamljene na svojem umiku na zapadni fronti in so komaj 12 dni pozneje tudi kapitulirale. Okupacija-Balkana bi Zedinje-nim narodom nudila naslednje: 1. Zavezniki bi kontrolirali Bospor in Dardanele ter dobili v roke najkrajšo pot v Rusijo. 2. Zavezniki bi tako postali gospodarji Črnega morja in vhoda v najvažnejšo evropsko povodno pot Donavo. Dobave iz Nemčije, namenjene njenim armadam, ki se nahajajo v južni Rusiji, bi bile silno otežkočene — kar bi podprlo rusko ofenzivo v tem sektorju. • 3. Nemčija bl izgubila nekatere neobhodno potrebne surovine. Rumunijd, Bolgarija in Ju goslavija dobavljajo Nemčiji o-gromne količine živeža, a Rumu-nija je povrh tega edini važni producent petroleja, ki zalaga Nemčijo. 4. Vsi balkanski narodi bl brez dvoma podpirali invazijsko armado. To sodelovanje pa bi morali zavezniki skrbno pripraviti ile pred začetkom invazije. V tem slučaju je zelo verjetno, da bi bolgarski narod in njegova armada prešla na stran Zedinjenih narodov. Isto velja za Rumunijo, kjer je zveza z Nemčijo v narodu skrajno nepopularna. V Jugoslaviji in Grčiji, prav posebno pa v Ji^goslaviji, so vojaške sile Že dejansko organizirane in pripravljene na to, da podpirajo invazijske armade Zedinjenih narodov« Zavezniška okupacija Balkana bi pomagala sovjetskim armadam, dočim bl Nemčijo odrezala od bistveno važnih dobav. Čim bi zavezniške armade prodrle na obalo Jadranskega mor-bi postal položaj Italije nemogoč. Politična situacija na Balkanu in zavezniška akcija na tem polotoku, je največje važnosti za bodoči razvoj dogodkov v tej vojni,—(JIC). Govor Mihe Kreka m londonskem radiu zaporedoma. Zato so Združeni narodi, posebno angleška in a-meriška armada, pripravljeni na silne žrtve in napore, ki morajo dati siguren uspeh. Pri tem podvigu, ki ga Se ni podobnega doživela človeška zgodovina« pa seveda zavezniki bolj kot kdajkoli do sedaj računajo na učinkovito pomoč vse protinaciatiČne in protifašistične Evrope. Računajo s tem, da je v evropskih narodih žar lelje po osvobojenju tako silen, da bo nacistom gorelo pod nogsmi na fronti in pred njo in za njo. Računajo, da je v Evropi strah pred sužnjostjo večji kot pred smrtjo. Računajo, da bb navdušeno pričakovanje zmage odpihnilo in izbrisalo vse dosedanje ovire, ki so morda zadrževale eneten strnjen nastop vseh in ysakega naroda, kjer in kadar kolibo razvoj bojevanja zahteval njihove pomoči, Slovenci in vsi Jugoslovani se zavedamo, da bo naša zemlja v vsakem razvoju evropskih bojev igrala prevatno vlogo. Tej usodi uiti ne moremo. Gre in Šlo bo samo zato. da se boji pri nas čim hitreje in čim uspešneje končajo. To edino bo zmanjšalo trpljenje in dvignilo slavo našega naroda. Če imamo to pred očmi, je vsakomur vodilo dano. Dne 16. maja 1943. Afrika je prenehala biti bojišče. Važen del svetovne vojne Je končan. Še divja po treh kontinentih sveta in skoro po vseh morjih, ali na enem bojišču je sovražnik popolnoma premagsn in uničen. Predsednik Severne Amerike in angleški premier, ki sta vodila to ogromno bitko in dobila to popolno zmago, sta že napovedals, ds je njun naslednji bojni cilj Evropa. Osvoboditi podjarmljeno Evropo in uničiti nacistično-fašistično žarišče sedanjega vojnega zla. Ni nobenega dvoma, da bomo v teh dneh slišali, da sta oba velika državnika na svojem zadnjem sestanku v Ameriki vztrajala pri tej svoji obljubi in izde-lala načrt vojnega sodelovanja za borbo združenih narooov za Evropo. S tem so Združeni narodi postavljeni pred ogromno in bistveno nslogo sedanje svetovne vojske. Borba bo težka Nacizem in fašizem se zavedata, da gre za njuno smrt. Njune priprave na vseh mejah ksžejo, da bosts stori ls vse, kar moreta, da si podallšata življenje. Armadi Anglije in Amerike bosts morali skrbno izbirati mesta najmanjšega odpora, ker vsak udarec mora biti brezpogojno siguren korak naprej. Ni samo vprašanje priti in stopiti na evropska tU, i »odvzet je, kl zahteva o-grom nih sredstev na morju, v zraku in na kopnem. Istočasno je v naorej treba Imeti zbrano in pripravljeno vso vojno moč, ki bo zaveznikom garantirala, da bodo na evropskem thi zmagovito napredovali. Od trenotka, ko se prve zavezniške čete napote proti Evropi, pe dotlej, dokler ne zavzamejo dovolj širokega o-zemlta, da so strsteftko trdni, ne bo noben oddih, noben postanek mogoč Računati ae mofa, da jO Hitler izpremenil veo Evropo v eno samo gospodarsko vojno e-noto ln mora biti uder zaveznikov tako silen, da povsod lahko zlomi vio nacistično moč neen- Povojna zveza Združenih narodov Vrhovni sodnik Roberts podpira idejo i Waahlngion. D. C.. 26. jun.— Owen J. Roberts, član federalnega vrhovnega sodišče, je dejal, da je ustanovitev federacije Združenih narodov z omejeno, toda vrhovno oblastjo in juris-dikcijo v mednarodnih zadevah, potrebna za vzdrževanje miru na svetu v povojni dobi. Roberts je podal to isjavaF-v teku radijske debate o predmetu "Ali moremo organizirati mir na črti federalne unije?" Njegov argument je bil, da edino taka unija more garantirati svetovni mir in kooperacijo. Njegov argument je pobijal senator Gillette, demokrat lz owe in Član senatnega odseka za zunanje zadeve. On je dejal, da različnost elementov v svetovnem prebivalstvu onemogoča ustanovitev "naddržave," Ts ne bi bila praktična in tudi ni mogoča. Sodnik Roberts je trdil, "da je federacija Združenih narodov mogoča in ameriško ljudstvo jo ah ko ustvari, če hoče. Federacija ne bo ustanovljena, Če bo a-meriško ljudstvo demonstriralo, da je zadovoljno z mednarodni^ mi intrigami, kupčevanjam z o-rožjem in zavajanjem enega naroda po drugem narodu iz lastnih* sebičnih interesov, ksr se lahko zgodi v povojni dobi." . Gillette je priznal, da mora Amerika prevzeti vodilno vlogo | j mednarodnih kooperativnih naporih v povojni «dobi, zaeno pa je trdil, da bi taka kooperaciji zahtevala revizijo in odpra vo večjega dela ameriške usta ve.' Urad za vojno mobilizacijo Pomeni korak naprej v koordinaciji vojnih naporov Urad za vojno mobilizacijo, katerega je postavil predsednik Roosevelt, pomeni velik korak naproti eventualnemu "vojnemu kabinetu", katerega važni ljudje v deželi — uradniki in drugi — že davno želijo kot potrebo za koordinacijo vojnih naporov. Temu novemu federalnemu uradu, ustanovljenemu po nalogu eksekutive, je namen, da povspeši boljše sodelovanje med vojno mašino in bistveno civilno ekonomijo. V zvezi z ustvaritvijo tega urada zahteva predsednikova izjava napredovanje s "polno paro" v poljedelstvu, industriji rudaratvu, pridelovanju in delitvi, prenosu in dobavi potrebščin, kakor tudi ožje sodelovanje vseh teh panog v svrho večje povspešitve splošnega vojnega načrta. James F, Byrnes, prejšnji direktor ekonomske stabilizacije, je kot rezultat predsednikovega naloga dobil v svoje roke več mQči kot je prej imel Donald M. Nelson, šef vojne produkcije ali pa Bernard M. Baruch v prvi svetovni vojni. Z By mesom bo sodeloval odbor za vojno mobilizacijo, ki je sestavljen is tajnika sa vojno Henryja C. Stimaona, tajnika za mornarico Franka Knoxa, sodnika Freda Vinsona, strokovnjaka za davke in ekonomijo, predsednika vojne produkcije Nelsona in Harryja C. Hopkin-sa, predsednika odbora za dodelitev municije. Urad za vojno mobilizacijo bo imel tri glavna opravila: 1. Da ustvari skupne načrte in boljše smernice za največje izkoriščanje naravnih in industrijskih možnosti za vojne in civilne potrebe. 2. Da združi delovanje posameznih federalnih uradov in oddelkov, ki se bavijo s produkcijo, dobavo, razdelitvijo in prenosom vojnih in civilnih potrebščin. 3. Da izdaja direktive za način in delovanje federalnih uradov. Ta predsednikova odločitev Je bila sprejeta v kongresu in od publike z odobravanjem. Po objavi te odločitve je Byr-nes poudaril, da bo ta urad prevzel nase mnogo opravil, ki so do sedaj obremenjevala predsednikova ramena, tako da bo sedaj Šef ekzekutive Imel več čaaa za strategične seje s svojimi vojnimi svetovalci in voditelji i&druženlh narodov. Predsednik se je v svoji izjavi, kl je izšla skupaj z njegovo odločitvijo, izrazil: "Sedaj prihajamo v novo fazo vojnih naporov; vse naše delovanje moramo postaviti v eno smer, Izogniti se vsakemu ponavljanju in križanju, odatra niti neslogo med oddelki, hitro napraviti svoje odločitve ln po- j&f* ^fcSSJf Zakladništvo želi znati V. S. CITIZEN8' SBRVICE COl ASK fOV« LOCAL DIHNfl COUNCIL vspešiti našo vojno mašino ln našo najvažnejšo civilno ekonomijo." Ko je prevzel svoje mesto kot šef novega urada, je Byrnes podal ostavko na svojo mesto direktorja ekonomske stabilizacije; tam ga je nasledil sodnik Vinson, ki je bil poprej član ape-libijskega okrožnega sodišča Zedinjenih držav. Sodnik Vinson je bil 14 let Član kongresa za Kentucky in osem let član kongresnega odbora za način in sredstva, enega najmočnejših in najvplivnejših skupin v dolnji zbornici. Krakte biografije ljudi, katere je predsednik imenovan za člane novega urada zu vojno mobilizacijo, so myriednje: James F. Byrnes, direktor, je bil advokat in* sodni referent ter 14 let član kongresa, član sena-U pa )2 let. V juniju 1941 je bil imenovan v najvišje sodišče. Ok-tobrat meseca lanskega leta je podal ostavko, da postane direktor ekonomske stabilizacije. Doma je iz Južne Karoline ln star 64 let. Henry L. Stimson, vojni tajnik, je bil rojen v Nuw Vorku in je bil poprej generalni guverner Filipinskih otokov. Državni tajnik xa časa predsednika Hooverja ln predsednik ameriške delegacije na konferenci sa oborožitev v Londonu, leta 1932 Vojni Ujnik je postal v juliju 1940. Frank Knox, tajnik mornarice, je bivši člkaškl publicist. V špansko-ameriškl vojni je služil t "Rough Riders", je bil republikanski kandidat za podpredsednika leta 1936: za tajnika mornarice Je bil Imenovan v juliju 1940. Harry L, Hopklns Je predaednik za dodelitev municije. Poprej je bil direktor federalne pomoči pri WPA; tajnik trgovine; tudi,je predsednikov politični in ekonomski svetovalec in p<»ebn1 pomočnik za lend-lease-operacije. Rojen Je bil v Biou* Cltvju, lowa; sedaj stanuje v Bell hiši. Donald M. Nelson, predsednik odbora zs vojno produkcijo, Je bil poprej uradnik pri firmi Sears, Roebuck za dobavljanje naročil po pošti. Ima 54 let; ro* jen je bil v Hannibalu, Mlssourl. mJOtmmm Ctmncu^rua. koliko znaša meieaje v Inosemstvu Zakladništvo (Treaaury Department) je objavilo, da morajo osebe, ki spadajo pod zakone Združenih držav in kl imajo premoženje v inozemstvu, katero predstavlja na 31. maja t. 1. skupno vrednost več ko 10,-000 dolarjev, izpolniti prijavo na svoji najbližji federalni rezervni banki najkasneje do 31. avgusta. Uradniki zakladništva so naglasih, da se mora prijaviti ne samo lastnina, ki se lshko oceni, temveč tudi ona laatnina, ki je začasno ni mogoče oceniti in katero so izdale ali ustvarile tuje države ali ljudje v teh tujih državah. Tudi v slučaju obveznic, ki so morajo ob zapadlosti plačati v dolarjih Združenih držav, ali In-tereaov v organizacijah s sede-. šem v zavezniških državah in nekih sporazumov tor pogodb, se morajo prijaviti, čeprav skupna vrednoat znaša manj ko 10,-000 dolarjev. Od te prijave so izvzeti državljani Združenih držav, ki so v zasedenih državah in ljudje, ki slutijo v armadi Združenih držav. Uradniki pa so tudi izjavili, da kljub temu vse osebe, ki so ia-vsote — ako želijo — lahko prijavijo vse svoje premoženje v inosemstvu. Forme TFR-500 in clrkularjl s navodili za pripravljanje prijav so sedaj pošiljajo federalnim rezervnim bankam, kjer jih bo publika lahko dobila. V Inozemstvu bodo te forme razdeljene amerlkansklm državljanom po konzulih Združenih držav. Končni prijavni rok za te amerikanske državljane jo 31. ivguat. Za OMbi, ki imijo manj ko 50,000 dolarjev vrednosti v Inozemstvu, bo pripravljen poseben Nkrajšan clrkular s navodili. Način določanja vrednosti sa to prijavo ji opissn v tam drkularju. Uradniki zakladništva so končno icjsvilt, da bodo informi-clji ls togi pregleda dale vladi ne samo popolne in sigurne podatke o smerlkanskem premoženju v Inosemstvu, smpak tudi pripomogle oddelku si kontrolo zunanjih fondov ln drugim vlidlnlm uradom, kl se bavijo s ekonomskimi, finančnimi in trgovinskimi svezaml s tujimi državami ln njihovimi dr-žiVljinl. Ziklidništvo opozarja, da bo vsakdo, kl Jo dolžin lspolniti prijavo ln tegs ne bl storil, mo-rsl odgovarjati po zakonu. -OWl. Glasovi iz naselbin (Nadaljsvsajs s I. Hrsai) njih plači, tudi če bl dobivali še večjo. Tods tudi premogsrjl ln drugI delsvcl mbrsjo živeti, fn kako se mora premogar In sploh vsak delavec boriti sa Svojo eksistenco, ker Je pač še tak sls* tem ns tem planetu, da nihče ne skrbi za delavsko paro. Tudi jaz sem bila premogar-Jeva žene In vem prav dobro, ds noben premogar ne obogati. Kdor Je bolj skromen ln varčen, ds danes da kaj na stran, mora l>a tisto porsbit! v deževnih dneh, katerih ni malo sa delavskega trpina. Ko sem bila jas v Kaneesu, je bilo nAjveč takih premogerjev, da so si zaslužili komaj za borno življenje. In danes na splošno gotovo ni nič bolje. Ako je zmagal sa kak lukaua, je bil že posebno srečen. Uredništvu bi priporočala, naj rabi koš za take vrst« dopise kot je bil Drnačktn, ker je omejenosti že itak preveč med delav-»ko maso, Kalbeelae Kralaa. KAROMA PODPORNA /EDHOTA iad«)e avefe i MttirfM la ši ae Mtf vojna zaključila na Balkanu.1 krat ali deljeno, istočasno sli _SoUveev. Ssssr mmth ADT, ki se doeefll nov rekord v sabilaelu sakevk v trup ladje ^ ^ .tUl v ladjedelnici Csltferata ShlpMldia« Ce* WU»ia«*m. Cel. Zabili so MSI sakevk v polih ersk. ija|e Hal l "V 1 " " * - ' " ' ' ' * f ■ ^ PROSVETA (Se nadaljuje.) "Da bl al dali vsaj zdaj dopovedati in bi poseko pogozdili! Vsaj noši otroci bi imeli kaj od nje! Ce bo šlo tako dalje, ne bomo imeli mi nič, naši otroci in otrok otroci pa ie manj!" je ugptovil Curk, ki je kot gozdni čuvaj najbolj vedel, kako se iz leta v leto krčijo nekdaj tako bogati gozdovi. "Kolikokrat sem ie predlagal!" je nadaljeval trpko Koren in ae ustavil pred mlado smreko, ki je rastla blizu poti. "Komaj sva z mladim Pišornom dosegls, da bomo na pomlad zagradili pot ha gmajno. Samo sekali bi! Glej, tak^nele smrečnice bi morale rasti tod, ko bi bili zasajali sproti. Ujetniki bi nam bili napravili skoraj zastonj. Kako sem jim pridigal in dopovedoval, a nič ni pomagalo. Zdaj jim je žal, a ie vedno ne sprevidijo, da ie ni prepozno!** Potem sta nadaljevala pot molče. A Koren je kmalu začel o tem, kako bi se lahko to in ono izboljialo, ko bi bili vsi ene misli in bi se vsaj malo žrtvovali za skupno zemljo, katero so njihovim prednikom podarile pobožne nune, ki so živele svoj čas v Ravnah. "Dobili smo jo prav za prav zastonj, zato je grdo, da ne gledamo bolj nanjo," je dejal z grenkobo. "Ce bi jo vsakdo gojil, kakor bi bila samo njegova, bi bilo precej drugače. Zdaj pa je tako: če hoče soseščan dobiti kaj iz nje. pravi, da je njegova, če mora dati kaj, pa pravi, da je tot soseske in se naj drugi brigajo zanjo!" "Saj veste, kako je," mu je pritrjeval Curk. 'Tisti, ki ima ie kje kako svojo hosto, pa bi rabil bičevnik, ne bo iel v svoje, marveč tu sem in jih bo odrezal pet, iest, preden si bo izbral pravega. Ce ne bi tako pazil, bi začeli kar sekati!" Drugi dan, bilo je v ponedeljek, ao možje, ki so s Korenom uprsvljsli soseskine gozdove in gmsjno, razdeljevali zaznamovana drevesa. Vrh Smrečnika se je zbralo več kakor pol va-si. Večinoma ao bili moiki, nekaj tudi žensk, ki so prišle namesto mož. Iz kake hiie sta prišla tudi oba. Bilo je zelo živahno in glasno, kajti napočil je dan, o katerem je govorila vsa vss že tedne. Vseh lastnikov je bilo tri in šestdeset, vendar niao imeli vsi enake pravice do gozda. Pred približno stopetdesetimi leti, ko so nune podarile gozdove in gmajno ravenskim kmetom, ki jih je bilo tedaj samo pet in štirideset, ao imeli vsi enske prsvice in enske dolžnosti, Vsakdo je imel enak delež, kakor so imenovali, celo pravico. Z novimi rodovi se je Število pomnožilo, pri gmsjni na pet in sedemdeset, pri gozdovih ns tri in šestdeset. To se je zgodilo, ker je včasi oče, ki je imel več otrok, dal glavnemu dediču hišo z zemljo in recimo tri četrtine pravice na soseskinem, drugemu ps preostalo četrtino. Dogajalo se je tudi, da Je kdo zašel v stisko in prodal del svoje pravice. Tako Je bilo le malo poaestnikov, ki so imeli točno celo pravico, nekateri so imeli manj, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so imeli več. Koren je imel v gozdovih celo, na gmajni poldrugo, Pišorn prav toliko, krčmar Skledar pa v gozdu dve, na gmajni dve in pol. Ker ao štele Ravne preko sto hiš, jih je bilo mnogo, ki niso Imeli pravice ne v gozdovih in ne na gmajni. Ti poslednji seveda niao prišli k razdelitvi, ki se je vršila Še po načinu kakor pred desetletji. Les so namreč licitirali; soseščsn s celo prsvico je lahko 11-citiral za osemdeset kron stare vrednoatl. Plačal seveda nl, to je bilo le na papirju. "Začnimo, začnimo!" so se nekateri že začeli oglašati In riniti v ospredje. SOSESKA AKTOM INGOLIČ Vreme je bilo pusto, gosta megla je ležala prav nad smrekami in jih tlačila k tlom. Hladen veter je majal vrhove in rezal ljudem v kožo, da so si moški stiskali roke v žepe, ženske pa pod rjave volnene rute. Ta in oni je od časa do časa izvlekel izpod suknje drobno steklenico in krepko potegnil iz nje. "Ps začnimo v božjem imenu!" je spregovoril Koren in velpl Curku, nsj pokaže smreke, ki so prve na vrsti. Curk je stopil čez kolovoz in pokazal tri smreke, povedal, koliko približno merijo, in razglasil, da je izklicna cena trideset kron. Nekateri so pristopili bliže in si jih natančneje ogledovali. Pretipali so jim skorjo, nekdo jo je celo načel z nožem. "Zame bi bile kar prav," je dejal Godec, ki je imel pol pravice in je torej lahko dobil lesa za štirideset kron. "K prvemu: trideset!" je zaklical Curk. "AU da kdo več?" "Jaz dan eno več!" se je oglasil trgovec Les-kovar, ki je imel sicer dve celi pravici, a se mu je zdel les poceni. Za njim se jih je oglasilo še nekaj. Godec je šel do pcftto trideset, potem pa je utihnil. Ker pa je vidffrda so se tako gnali zanje in ao bile blizu vozne poti, je znova posegel v borbo. Naposled jih je dobil za štirideset; to se pravi, da je bil za to leto odpravljen. Curk je odsekal z lično sekiro kos skorje v višini glave, napissl na belino z modro kredo številke od ene do tri in zabeležil še v svoji knjigi, katere številke so Gpdčeve. Ta je na vsako smreko pod številko pripisal še svoje ime, da se ne bi zgodila pomota. "Kaj so ipi tako gnali! Štiri bi moral dobiti! Leskovsr tako ne bi vzel, samo da mi dobimo manj," je godrnjal. "Kdo te je silil, ds si jih vzel!" se mu je smejsl Leskovsr. Godec je še zabavljal čez one, ki imajo velike pravice; a ljudje ga niso utegnili poslušati, šli so dslje v gozd. "Tile dvs sta za petnajst!" je razlagal Curk. "Ali ds kdo več?" Spet ss js razvnelo prerekanje. Smreki sta bili sicer drobni, s zelo lepi. Najbolj so dajali tisti, ki so Imeli manjše pravice, vendar ae je oglašsl tudi Leskovsr, kar je ljudi čedalje bolj razburjalo. "Ne vtikaj ae! Ko jih bo na vrsti več, tedaj licitiraj!" Nas. male bi rad odpravil z dvema, tremi smrekami!" "Pravico imam kakor vi!" se je otepal Leskovsr. Še huje je bilo, ko je posegel vmes Skledar. Gnala sta tik do konca, potem pa sta umolknila in smreki je dobil Dolinšek, ki se je prvi oglasil. 'Tako ne gre! Koren, napravi red! To ni pravica! Spet bi nas radi ogoljufali!" se je ču-lo še glssneje od vsepovsod. Koren ni mogel ničesar ukreniti, kajti vsakdo je imel pravico licitiratl. Smreki .sta bili izklicsni za osemnajst kron. Ker je imel Dolinšek pravico še za dve kroni, se je potegnil za bor, ki je prišel nato na vrsto. Pred leti je udarila vanj atrela in ga razklala na dvoje, zato ae je začel sušiti. Zanj se niso pulili. Dobil ga js za pet kron. Zdaj je ostal na dolgu tri krone; te bo moral plačati, in sicer desetkrstni znesek v dinarjih, torej trideset dinsrjev. (Dslje prihodnjič) Šopek samotarke (Nadaljevanja) , / 1' PRESKRBLJENA "No, da bo že enkrat konec, in (»a da ne bosta mislila, da nimam, odštel bom Franici triti-soč ln petato kron ln bale, kolikor se le more apravltl na dva velika voza. 6icer pa to še ni moja zadnja bcaeda. Ako mi bo-»ta pozneje po volji gospodarila, primaknem tudi še pozneje lahko." ' Klemen je pomežiknil Janezu, potem pa jc dejal doatojanatve- no: "No, dobro, to je te tudi res lep denar. Hale se pa tudi precej »pravi na dva voza. ako ae na široko naklada. No, |mi udari mo'" Segli so »i v roke. Bilo je sklenjeno . . . "Čakajte, grem po Franico. Kaj bl uganjala neumnosti In kuhala trmo", Je dejal nato oče ln ftdirl im hčerko. Franica pa je slonela v čum-natl ter žila aoiznih oči pred»e. Zdrznila »e je. ko je »topil oče prednjo. "Glej jo trmo. kdo te je tako učil?" je je/no zakričal ter Jo suivvo strnil ia i amo. Ti si upaš uiti iz aobe. To je sramote! Mar misliš, da so ljudje in to se reče bogati ljudje, oali, ali kaj? Zadnjič ti rečem: Pojdi notri ln udaj se! To hočem jas, to hoče tvoja mati. Ako ne, gorje tebi! Izd edinim te, čujei, in vriem te kot paa na cesto!" To rekši Jo Je prijel ter rinil pred seboj. "Oče, pustite me vendsr, ssj grem", je prosils hči ter šls s o-četom v hišo. "Ker je očetu ln materi Uko prav, naj bo tudi meni. Naredite, keniar in kakor hočete! Jaz sem pripravljena!" Je rekla vsa zlomljena. "Da, da, Uko je prav!" je kričal Klemen. "Saj sem vedel, da je Franica dobro dekle in rada uboga svoje »tarše, ko ve, da JI le dobro hočejo. No pa zdaj enkrat trčimo na zdravje mladega para!" Kozarci ao zatvsnkeUli. — Ko ao se vse potrebno dogovorili /aradi avatovščlne. ata snubeča odšla. fte tisti večer Je počilo po vasi: Koširjeva Franica se Je udaU. Ta novica Jim je dala povod go-verjenju za ves teden. Dekleta so ae čudila ter al šepetala "L*jte al. lejte, tako trdovratno je trdila ta ošabnica, da osU- ns sama. "Toliko Je že odrekla." "Eh Uka Je kakor vsaka druga. pravi je prišel ln vzeU ga bo." "Jej, Jej, kdo bl si mislil." Tri tedne pozneje je zadostila Prsnica usodi kmeUkega dekleta: poročila ae je z Janezom. Po poroki je bila na Ženinovem domu svstovščlna ves dan ln še pozno v noč. Godci so igrali skoraj nepretrgoms, svatje ao se v parih vrteli ln poskakovali, da jim je lil pot s čela. Proti večeru poročnega dne pripeljal ae je tudi oče Košir s svojo ženo. Svstje so ju veselo sprejeli in sUrcšina ju je posadil nasproti ženinu ln nevesti. Kmslu sta bila s drugimi vred dobre volje. Kar naenkrat pa dregne Koši rka moža pod rebra: "Ti stari, poglej, vse je veselo s ženinom vred, le Franica Je tako bleda in otožna, pa Uko obupana ae ml zdi, oh meni ae smili" "Beti, beži." je odvrnil mož ter ae obrisal s višnjevo ruto o-krof ust To ao 1« njene muhe. ki pa kmalu minejo. Franica ima pa le zalega mota. ima lepo domovanje in - eh. kaj bi one-gavil Franica je za vse življenje "preskrbljena." zapisala s svojo železno roko h le po smrti teh novodobnih t trnkov zašije nam ostali^ častitljivega vsUjenja ^ Tratniku je postalo mehko™ srcu m zatisnil je trudne oci V sanjah je videl bojno poni no, podobno krasnemu vri Med cvetjem so sladko >pav, mnogi junaki. Iz njegovih ra so polzele rdeče kaplje in se ■ Jčale po širni zemlji. A jedva te kaplje padle na zemljo, že istem mestu vzklile iz krasne rože—rože vstajenja . In njegov bledi obraz * J raztegnil v sladkem nasmehljj JU • • • _(Konec) ggjjgg iSihf>" »"e perturbed at the ... „ thanthey were during the height of the raid. Children rezala jtfcfcfarafter even tke heaviest raida. If their mother« are near thev ofteopby ■»fejSjjRM^r NtefcSfc «53 ^^^ ■eUraaffeiief. AS rlafcfa ROŽE VSTAJENJA Narednik Valentin Tratnik, mož sedeminštiridesetih let je eŽal ranjen v rezervni bolnici, ne daleč od dunajskega mesta. Sovražna kroglja mu je prodrla evo nogo tik pod kolenom. Kara je pravzaprav bilo tisti usodni trenutek, tega niti sam prav ne ve, kajti vsled prevelike izgube krvi se je tedaj onesvestil n se zavedel šele v bolnici. Dolgi, zelo dolgi so bili dnevi, d jih je prebil naš junak prikovan na posteljo. A njegova crepka narava je slednjič premagala najhujše. Polagoma je začel zopet gibati z nogo in zdravniki so mu dajali najboljše upanje. Pa žalibog zadel ga je kmalu drug udarec, ki je bil strašnejši, cakor če bi mu sovražnik pre-strelil obe nogi. Vodstvo dotične bolnice je namreč že pred mesecem prejelo tužno vest, da je padel junaške smrti Tratnikov devetnajstletni sin Miljutin, praporščak pri nečem domobranskem polku, toda ;e skrbno, pazilp, naznaniti to žalostno novico Tratniku prej, dokler ni bil trden dovolj, sprejeti toliki udarec. Pred kratkim nu je zdravnik s previdnimi besedami polagoma razložil vse. Junaški mož, ki se je v najhujših naskokih boril kot neustrašen lev, ki niti med muke-»lno operacijo ni dal najmanj-ega glasu od sebe, se je razjokal kakor petleten otrok. In tudi zdravnik se je obrnil vstran, da bl prikril solzo, ki mu je privzela po zagorelem licu in se zgubila v gosti, že nekoliko osiveli bradi. Tratnika je zadela sinova izguba v globočlno ljubečega očetovega srca. Nl sicer tožil in ja-' dikoval, toda njegovo bledo ln vedno otožnejše lice je pričalo dovolj jasno, da so duševne bo-ečine mnogo hujše od telesnih. Nekega izredho lepega solnč-nega popoldneva stopi v odde-ek, kjer je ležal Tratnik, po-strežnica, držeč v rokah poln jladenJ rdfeče pobarvanih plir- lOV. "No, otrod moji," pravi šaljivo, "aaj menda še niti ne veste, da bo jutri Velika nedelja. Sedaj boste žs vedeli, kajne, ko dobite pirhe." - Po teh besedah začne deliti pirhe med ranjence. Tudi Tratnik je dobil svoj del in se prijazno zahvalil. Med ranjenci je zavladalo živahno razpoloženje. Veselo iz-nenadeni velikonočnega daru so začeli gostoleti med seboj prav kakor otroci. Tratnik se je dvignil, podprl si hrbet z blazinami in se ozrl skozi okno tja v božjo solnčno naravo. Ni se zmenil za razgovore vzradoščenih tovarišev; njegove misli so hitele nazaj v že davno minule čase .. . Živo se je soominjal, kako je še kot šestletni fantiček stopal poleg svoje pokojne matere, ne-soč. v cerkev butaro, olepšano s pirhi, jabolki in pomarančami. Doma pa so ga nestrpno pričakovali bratci in sestrice, dobro vedoč, da bo cže ves blagoslov, pod katerim se je Šibila butara, razdelil med nje. In potem se je pričelo vadlanje in trkanje s pirhi, ki je trajalo, dokler ni ves blagoslov izginil v njegovih že-lodčkih. * Pred dušo so stopili Tratniku dogodki velike sobote. Kot čvrst in postaven fant je užival ved no čast, da nosi pri velikonočni procesiji cerkveno bandero. Držeč se ravno kot sve^a je stopal ponosno v svesti si, da ga skrivaj opazuje oko marsikaterega cvetočega dekleta. In pozneje, ko je postal oče, je na svojih otrocih opažal vso srečo, katero je nekdaj okušal sam in z njimi vred je nanovo preživljal svojo solnčno mladost. A sedaj je vse minilo, minilo! . . . Solnčni žarek je pokukal skozi okno in posijal Tratniku v obraz. "Oj ti ljuba narava," je vzdih-nil polglasno, "le ti si še, kot si bila. Le ti edina brez ozira na velike in strašne dogodke aeda-njega časa slaviš v vesoljstvu svoje častitljivo vstajenje, dočim mi klonemo k tlom in oropani vseh plemenitejših čustev bijemo ljuti boj za življenje in obstanek. - #f W Vstajenje! Ah, dolga je vrsU naših najdražjih in najljubših, s katerimi se ponaša domovina. Dolga je vrsU vseh onih, ki spijo tako sladko in trdno, da ne čujejo klica Aleluje iri zato tudi v naših srcih ni vstajenja . . Iz njegovega razmišljaj a ga je predramila usmiljenka, ki je prinesla molitvenik in ga položila na mizico tik njegove postelje. "Gospod Tratnik, danes je Velika nedelja, morda bi hoteli Či-tati kaj svetega," ga je nagovorila z mehkim glasom. Tratnik je molče prikimal. Ko je usmiljenka odšla, je mehanično segel po knjigi in na strani, ki se mu je slučajno odprla, Či-tal med drugim besede: "In njegova, kri je bila prelita v naše odrešenje . . ." Odložil je knjigo in se vnovič zamislil. Tudi moj sin je prelh svojo srčno kri, tudi moj sin in z njim tisoči drugih. In v čigavo odrešenje? Solza mu je zarosila oko. ... Ali—kdove, kdove ... Kdo razume pota usode, ki je menda 31 NA PRODAJ JE akrov, 900 čevljev sega v hi River pri Cary, Illinois. Dve polet, koči. Hita. hlev in druga r2 kmetijska poslopja. Krasno senči, drevje, aadno drevje, vinograd ■ prostor za kopati se ("beach"). T premoženje je na »odniji, da se prod in razdeli med dediči. Cena j $10,000 takoj ali pa na obroke Vrej no Je $32,000. Za pojasnila in z ogled Uga imetja pišite v angleške« jeziku na naalov: Box Prosveta 265 S. Lawndale Ave., Chicago 23 II POŠTNA UPRAVA šeli ▼sled vojnih razmer manjša delo In zamude s preurečbo n«ic Vsak naalov v večjih m«h Ima namreč aedaj ie posebno števil ko, ki plsmonoiu pove. v kal«« kraju ie naslovnik nahaja. Naslovile ▼ bodoče vsa puma: PROSVETA 2857 S. Lawndale Ave. Chicago 23. Illinoia hava aH va vsot D. Mlae MlaaAon BelU" opasale letalca Btanletfa Deaaa ThlrkUla. k*popravljala ameriški boobaik. TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa v tiskarsko obrt spada jota dela Tiska vabiU za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene smerne, unljsko delo prve vrsta Pišite po informacije na naslov: snpj. printer y 2657-59 S. Lavrndale Avenue - - Chicago 23. IUlnoU TEL. ROCKWELL NAROČITE SI DNEVNK PROSVETO Pa sklepu 11. redna konvencije sa lahke aasešl m Ust Prosveto t« dva. tri. štiri aU pa« članov la ene drušUe k eni aarot-osveU stane aa vse enako, aa člane ali nečlane ts.00 ss letno naročnino. Kee pe člani ia plačajo pri anaanintu $1M u se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vzroka, rači. da Je llal predrag sa člane SNPJ. Ust Prosveto Je vaša lastnina la gotovo Jo v vsaki društari nekdo, kt bl rad šltal list vssk dan. Pojasnllot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biU čUn SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam »voj l«t tednik, bode moral tisti član lz dotične družine, ki Je Uko skupno naročepa na dneynik Prosveto. to takoj naznaniti upravniltvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta Ako tega nt stori, Udaj mora upravnittvo znižati datum sa to vsoto naročniku. Cena listu Prosveta Joi Za Zdruš. dršave In Kanado ISS0 Za Cleeeo In Chicago )e hASh^ | todnik la........... 4 ***** {ji ln tednika in I denarja ali list, ki |eWa lastnic PROSVETA. SNPJ. 2SS7 So. Lanmdalo Av* 23. UL ■__ ČL dnd g * _ ______— Ustavile tod laik ta ga prtp mm k aaoR nato ČL drui teta1 od aledačlk tfi 9L—......- ČL drui itva -.......- ČL drui ČL dru« m g,____ Drieva - , —-*