Poitufna pMm ▼ gntovM Leto XXL, št. 235 Ljubljana, torek 8. oktobra 1940 Cena % Din dpravmstvo; Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon Stev. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 tn 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pn poŠt. ček. zavodih: Ljub* ljana št. 17.749. izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Nove smeri vojne Medtem ko se vojna na sedanjih bojiščih v glavnem nadaljuje v dosedanjem obsegu, se svet po sestanku na Brennerju sprašuje, katera nova bojišča bi mogla nastati poleg dosedanjih in v kakšne smeri se bo odslej razvijala vojna. O dveh stvareh pa po splošni presoji ni več mogoče dvomiti: kompromis med vojna taboroma je nemogoč in vojna se nujno razvija v konflikt še širšega obsega. Velesili osi Rim-Berlin sta s podpisom berlinskega pakta z Japonsko dali razumeti, da računata s temi novimi razvojnimi smermi vojne, vendar se neposredno še vedno nista odpovedali svoji akciji za čim večio omejitev sedanje vojne in njeno skrajšanje. V ta namen se hočeta — tako se soglasno glase vsi komentarji iz obeh držav — posHižiti v bližnjem razvoju vseh političnih in diplomatskih, a tudi vseh vojaških sredstev, ki so jim na razpolago. Diplomatska in vojaška aktivnost sta seveda rnc-d seboj tesno povezani. Ta povezanost se je pokazala tudi pri razgovorih na Brennerju. saj poudarja uradno sporočilo o njih navzočnost zunanjih ministrov obeh držav in maršala Keitela. Italijanski in nemški odmevi o brennerskem sestanku se strinjajo v tem, da sta se vaditelja velesil osi v vseh podrobnostih sporazumela tudi glede bližnje izvedbe važnih vojaških operacij. Vprašanje, kje bi utegnilo biti v bližnjih tednih in mesecih težišče skupnega ali ločenega vojaškega nastopa, je po tolmačenju italijanskih in nemških listov postranskega pomena. Zato da ni toliko važno, ali bo Nemčija izvršila vpad v Anglijo ali ne. kolikor gotovost, da bosta Italija in Nemčija dokončno zrušili britanski imperij, pr; čemer da se ne sme pozabiti, da more usoda angleškega imperija od V J ti ne le ob ustju Temze, temveč tudi pri Sueškem kanalu«, kakor je te dni. zapisal berinski poročevalec rimskega »Piccola«. Za velesili osi je važno samo to. da ohranita še nadalje vse pobude v svojih rokah, kajti samo tako lahko preprečita, da bi se vojna preveč razširila, še preden bi zadali Veliki Britaniji usodne udarce. Zdi se, da se tako v Berlinu kakor v Rimu ne udajajo prav nobenim utvaram glede možnosti, da se Zedinjene države končno odločijo za vstop v konflikt na angleški strani. Proti tej možnosti sta se diplomatsko in vojaško v naprej zavarovali s paktom z Japonsko, toda to seveda ne pomeni, da želita sedaj mirno čakati na odločitev Washing-tona. Nasprotno, čim večja se jima zdi možnost vstopa Amerike v vojno, tem večja je njuna vo7ja, da porazita Veliko Britanijo, še preden bi se ji pridružila Amerika. Mnogi opazovalci razvoja so prav zaradi tega mnenja, da bi bilo preuranjeno govoriti o opustitvi nemškega načrta za vpad v Anglijo, da pa bosta oba zaveznika istočasno ali morda že prej poskusila zrušiti druge točke britanskega imperija. V tej zvezi se mnogo razpravlja o verjetnem prenosu vojnih operacij na sredozemsko-afriško področje, pri čemer se navajata v glavnem dve izhodišči operacij širšega stila: Španija in italijanska Afrika (Libija in Abesinija). Cilj prvih operacij naj bi bil Gibraltar, cilj drugih pa predvsem Egipt s Sueškim prekopom. Večina izključuje domnevo, da bi se Španija že v kratkem sama vpletla v vojno, vsi pa računajo z bližnjimi italijanskimi operacijami v Egiptu, medtem ko nekateri ne izključujejo tudi možnosti istočasnih pritiskov na več točkah naenkrat, češ da bi to še najbolj odgovarjalo dosedanji italijansko-nemški vojni taktiki, ki gre za tem, da kolikor le mogoče razprši britanske sile. Ni prvič, da puščata velesili osi Rim-Berlin popolno negotovost glede svojih bližnjih načrtov. Tudi to je del njunega sistema »bliskovitega« in nepričakovanega rušenja nasprotnika na točkah najmanjše pripravljenosti in najmanjšega odpora. Vendar pa se zdi, da povzroča ta taktika Angležem toliko manj preglavic, kolikor ožji je krog nasprotnih akcij. Dasi Nemčija in Italija resno računata z možnostjo razširjenja vojne na področje izven Evrope in Afrike, kakor to dokazuje berlinski pakt z Japonsko, sta vendar v bistvu proti takemu razširjenju. Dokler je pri njih ta volja odločujoča, je izbira točk za učinkovite udare proti Veliki Britaniji sorazmerno omejena. Pri vsem tem pa ostaja tudi za nju odprto vprašanje, ki so ga postavili vojaški strokovnjaki o tem, kje je prav za prav ključ za zmago nad Anglijo: v njenem imperiju ali v matični zemlji. Panoramo sedanje vojne v luči velesil osi Rim-Berlin nakazuje Appelius v glavnem fašističnem organu »Popolo d'Italia« nekako takole: Med osjo in Veliko Britanijo ni več mogoč noben kompromis. Britanski imperij bo tako ali tako zrušen, njegovo dediščino pa si bodo razdelile »vse mlade in antipluto-kratske sile sveta«. Pred svojim porazom pa se bo Anglija branila z vso srdi- Grozeč prelom na Daljnem vzhodu Anglija objavlja, da bo sredi mesca odprla ceste čez indijsko Birmo na Kitajsko Japonci vidijo v tem sovražno dejanje proti sebi — Japonski odnosa ji do Amerike New York, 7. okt. j. United Press poroča iz Londona: Angieški veleposlaniki v VVashingtonu, Tokiu in Moskvi bodo še pred torkom obvestili vlade pri katerih so akreditirani, o sklepu britanske vlade, da namerava 16. oktobra zopet otvoriti za ves promet cesto preko Birme. To obvestilo je sicer zgolj formalnega značaja, vendar pa mu v londonskih krogih pripisujejo poseben pomen zaradi tega, ker je dobil tudi angleški poslanik v Moskvi Stafford Cripps nalog, da o tem obvesti sovjetsko vlado, dasi o priliki zatvoritve burmanske ceste pred tremi mesci sovjetska vlada o tem ni bila uradno obveščena. Tokio, 7. okt. s. (Ass. Pr.) V merodajnih japonskih krogih smatrajo za gotovo, da bo Anglija zopet dovolila prevoz orožja in vojnega materijala skozi Birmo. Japonski radio je za ta primer snoči napovedal v svoji angleški oddaji, da bodo Japonci potem pričeli bombardirati z letali ccsto skozi Birmo, ker bi otvoritev prometa z orožjem na Kitajsko pomenila direktno izzivanje Japonske. Japonski listi ne izražajo vsi istega mnenja glede posledic otvoritve prometa skozi Birmo. List »Hoči« pravi, da je Anglija obljubila, da bo ostala pot skozi Birmo brezpogojno za nedoločen čas zaprta Nadalje piše list »Hoči«, da bi otvoritev ee«te skozi Birmo pomenila, da bi se ves svet zapletel v vojno Na drugi strani pa pravi list »Asahi šimbun«, da otvoritev ceste skozi Birmo za japonsko-kitajski konflikt ni posebne važnosti. birmanske ceste Tokio, 7. okt i. (Domej). V japonskih vojaških krosih naglašajo. da z zasedbo Hanoja po japonskem letalstvu kakor ie to predvideval dogovor med Japonsko in Francijo o Indokini. Japonska zdai v poi-ni meri obvlada birmanske ceste, tako da njih napovedana otvoritev ne pomeni ni-kakega poslabšanja japonskih položajev na Kitajskem. S Hanoja lahko japonsko letalstvo v zadostni meri nadzoruje med Čankajškovo prestolnico in Birmo ležeči kitajski provinci Jinan in Kvejčov. kar pomeni resno nevarnost za nadalino u o-do Cankajškove armade. Po mnenju japonskih vojaških krogov, ki jih tolmači tudi japonski tisk. lahko japonska letala promet na birmanski cesti vsak trenolek pretrgajo, ako bi se za to izkazala noire-ba. Zadostuje bombardiranje nekai mostov ali drugih važnih gradbenih objektov na tej poti. da bi bil promet za dolge mesce onemogočen. Birmanska cesta, oo kateri Japonski neprijazne sile lahko oskrbujejo generala Čangkaiška. ie ime'a pomen pred sklenitvijo jap msko-francoske-ga dogovora glede Indokine. sedai oa ie ta pot mnogo izgubila na svoji važnosti. Izjave japonskega zunanjega ministrstva Tokio, 7. oktobra, j (AR). Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je dal včeraj zastopnikom tiska nekaj pojasnil glede stališča Japonske do napovedi Velike Britanije, da bo 16. oktobra ponovno odprla birmansko cesto, ki je bila po dogovoru z Japonsko pred trem' mesc:. 18 julija, za-tvorjena. Predstavniki tiska so zastopniku zunanjega ministrstva med drugim zastavili vprašanje, ali je Japonska še zainteresirana na tem. da uredi svoje odnošaje z Veliko Britanijo ali pa nima več upanja, da bi se mogla ta vprašanja sporazumno urediti. Opozorili so ga pri tej priliki, da japonski ministrski predsednik knez Konoje v svojem zadnjem intervjuvu Velike Britanije vobče ni omenil. Zastopnik zunanjega ministrstva je odgovoril, da je bil omenjeni intervjuv ministrskega predsednika namenjen zgolj obravnavi položaja, ki ga je ustvarila sklenitev pakta treh velesil. Ako Velika Britanija v tem razgovoru ni bila omenjena, se iz tega ne sme sklepati, da Japonska za Veliko Britanijo ne bi ime'a več pravega zanimanja. Na vprašanje, ali je bi1a v zadnjem času v Tokiu ali v Washingtonu ustvarjena podlaga za ureditev odnošajev med Japonsko in Zedinjenimi državami je odgovoril zastopnik zunanjega ministrstva v zanikal-nem smislu. Naglasil je, da ča? trenutno ni primeren za razmišljanje o kaki novi ureditvi odnošajev z Japonsko in Zedinjenimi državami, zlasti ne ker Zedinjene države silijo k takojšnji rešitvi vseh spornih vprašanj, ne da bi stavile Japonski kake konkretne predloge Na vprašanje, kaj še pri- tostjo in z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago. Njeno upanje so predvsem Zedinjene države, katerih vstop v vojno je ena izmed vojnih možnosti, toda velesili osi bosta storiti vse, da odpreta oči ameriškemu ljudstvu. Ako pa jima to ne bo uspelo, bosta sprejeli tudi vojno z Ameriko. Zedinjene države vojaško niso še pripravljene in velesili osi bosta tudi nasproti njim imeli prednost hitrosti. Berlinski pakt je združil v blok vse protidemokratske sile Evrope in vzhodne Azije. Tudi Rusija je anti-plutokratska sila modernega sveta, njen življenjski prostor pa bo imel svoje težišče med življenjskima prostoroma Japonske ter velesil osi, nekako v Perzijskem zalivu in Arabskem morju. Špa- čakuje Japonska od Zedinjenih držav, zlasti odkar je Washington proglasil znano zaporo izvoza železa in jekla na Japonsko, je zastopnik zunanjega ministrstva naglasil, da se v to vprašanje ne mara spuščati, ker je glede tega Japonski sovražnega em-barga že označil japonsko stališče sam predsednik vlade Konoie. Za&nfi apeli na Zedinjene države Tokio, 7. okt. j. (Domej) Listi pišejo v uvodnikih, da se za predsednika Zedinjenih držav Roosevelta ponuja sedaj poslednja prilika, da revidira svoje stališče napram Japonski, ako resnično veruje v možnost mirne ureditvi nastalih nesoglasij. Glede na izjavo ameriškega državnega tajnika Sum-nerja Wellesa 28. septembra v Clevelandu, da ni na Daljnem vzhodu problema, ki bi se ne dal urediti z mirnimi pogajanji, naglašajo listi, da je bi'o to mišljenje zmerom temelj, ki se ga je Japonska držala v svojih prizadevanjih po izboljšanju odnošajev z Ameriko. Ta spravljivi duh Japonske se je izražal napram Zedinjenim državam ob raznih prilikah, tako na primer tudi ob sonetni dovolitvi plovbe po reki Jangce, s katero je Japonska tudi izpričala svojo dobro volio, da se harmonično urede njeni odnošaji z Zedinjenimi državami. Japonska je tudi sedaj še zmerom pripravljena za pot mirnega sporazuma. Stališče Anglije Lonaon, 7. ckt. s. (CBS) Po informacijah 7. merodajnih inest bo ministrski predsednik Churchill v kratkem pccial pred parlamentom izjavo, v kateri bo sporočil, da bo prevoz vojnega materiala skozi Birmo na Kitajsko zopet dovoljen. Anglija in Japen.ka sta sklenili sporazum, ki prepoveduje prevoz vojnega materijala tikozi Bi"mo, v juh ju in sicer za tri mesece. Sporazum ima pristavek, ela si bosta medtem obe državi prizadevali, da se sporazumno rešijo vsa vprašanja, ki se tičejo Daljnega vzhoda. Tromes3čni sporazum poteče 18- oktbra. V merodajnih angleških krogih pripominjajo, da so se medtem pogoji, ki so vodili do sklenitve sporazuma spremenili in da prizadevanja za ureditev odnošajev na Daljnem vzhodu niso rodila nobenega uspeha. Nasprotno so japonske čete vkorakale v Indokino z namenom, da bi od tu izvedle še nove napade na Kitajsko. Angleška vlada .je g'e«e vprašanj" otvoritve proge sKozi Birmo posvetovala z anitciško vlado. Insident v šanghaju Sangliaj, 7. okt. br. (Štefani) V mednarodni koncesiji se je danes pripetil nov incident. Neki japonski orožniški podčastnik je inspiciral po koncesiji. Nenadoma je opazil nekega Kitajca, ki se mu je zdel sumljiv. Ko se mu Kitajec ni mogel več izogniti, je pograbil revolver in je japonskega podoficiria ustrelil. Kitajec je nato pobegnil. Uvedena je bila preiskava, a doslej Kitajca niso mogli izslediti. Bombardiranje čungkinga Čungking, 7. oktobra. AA. (DNB) Včeraj so japonski letalci ponovno bombardirali Čungking. Ni znano, koliko japonskih letal se je napada udeležilo, ker so letela zelo visoko. Stvarna škoda ni velika. Američani zapuščajo Kitajsko Šanghaj, 7. oktobra. AA. (DNB) Družba »Standard Vacuum Oil Company« je opozorila svoje nameščence na Kitajskem, naj čimprej odpremijo člane svojih družin v Zedinjene države. Enaka navodila je dala svojim nameščencem tudi uprava »Texas Oil Company«. Rečeno je bilo, da gre za previdnostni ukrep zaradi tega, ker bo verjetno prišlo do pomanjkanja prevoznih ladij zaradi napetosti na Daljnem vzhodu. Izpuščeni francoski vojni ujetniki Kanton, 7. oktobra, br. (Štefani). Pri nedavnih spopadih na meji Indokine in Južne Kitajske so Japonci ujeli nekaj francoskih vojakov in oficirjev. Ujetniki so bili odvedeni v Kanton. Danes so jih spet vse izpustili in odposlali z nekim parnikom v Hajfong. Položaj Indokine Cunking, 7. okt. s. (Tass.) Tukajšnji listi poročajo iz Hanoja, da se guverner francoske Indokine pripravlja, da se iz ni j a dopolnjuje novi politični sistem »Evrafrik^«. ki nastaja iz gospodarske spojitve Evrope in Afrike. Vsi evropski narodi bodo uvrščeni v ta »evrafriški sistem kot samostojne enote, v kolikor imajo za to zgodovinske pravice. V tem smislu so po sodbi Appeliusa poslednji dogodki razčistili položaj. Prizorišče vojne se je silno razširilo, toda obenem se je todi nekako uredilo in poenostavilo. Vojna velesil osi z Veliko Britanijo ima vedno bolj značaj borbe na življenje in smrt. Ista spoznanja kažejo seveda tudi v Londonu in po njih usmerjajo svoje akcije, ki kažejo predvsem dvoje prizadevanj: pridobiti na času in razkriti konflikt v svetovni požar. Hanoja preseli v mesto Hue ob morski obali, za primer, da bi po vkorakanju japonske vojske v Hanoj nastale komplikacije. Nadalje poročajo kitajski listi, da je položaj na meji Indokine in Siama še vedno zelo napet. Francoske oblasti pa deman-tirajo govorice, da je prišlo do obmejnih incidentov in da je Siam stavil Indokini nov ultimat. Razpoloženje v USA St«cKhoim, 7. okt. j. (NTB) »Dagens Nycheter« prinaša iz New Yorka posebno poročilo o položaju v Zedinjenih državah, v katerem je med drugim rečeno, da je razpoloženje v Zedinjenih državah danei povsem drugačno, kakor pa je bilo še nedavno. Razpoloženje Zedinjenih držav je zdaj nenavadno bojevito. Po ulicah Nevv Yoi'ka je mogoče opazovati pohode celih polkov. Med vrstami nebotičnikov grme dolge kolone težkih vojaških avtomobilov ali pa švigajo med njimi divizije novih tankov. Pokret za ojačenje obrambe Zedi-j njenih držav se je nenavadno cjačil, v vsej ; ameriški javnosti pa se z veliko pozornostjo obravnavajo vprašanja, ki jih utegne prinesti bližnja bodočnost. Vpoklic mornariških rezervistov Wamington. 7. okt. j. (A. R). Vpoklic rezervnega moštva ameriške voine m r-narice. ki ga ie včeraj odredil vojni minister Knox označujejo na merodainih mestih v Washingtanu kot zgolj varnostni ukrep, kot nekakšno »stanie pripravljenosti«. Temu vpoklicu rezervistov bodo v kratkem sledila imenovania »na posebna mesta v aktivni službi« v ameriški vojski na vodi in na kopnem. Mornariški minister Knox ie povabil vrhovnega poveljnika ameriške vojne mornarice admirala Richardsona na važno konferenco v Washingtonu. Richardson bo posebej zaradi te konference prispel s pacifiške obale v Washington. Pred sklenitvijo novih gospodarskih ali političnih dogovorov z Anglijo zahteva Moskva priznanje novega položaja v Baltiku Stockholm, 7. okt. j. (NTB) »Dagens Nvheter« objavlja poročilo svojega londonskega dopisnika o prizadevanjih Anglije, da bi prišla s Sovjetsko unijo v boljše odnošaje ter s tem ustvarila protiutež vplivu držav osi. Ta prizadevanja so našla odmev tudi v okviru pogajanj za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Anglijo in Sovjetsko unijo, vendar pa je mogoče tudi v teh pogajanjih ugotoviti zelo hladno vedenje Moskve proti Londonu. Londonski dopisnik švedskega lista naglaša, da je Sovjetska unija v odgovor na stališče London ki zaenkrat še ni priznava inkorporacije baltiških držav v sestav Sovjetske unije, ustavila odplačevanja gotovih zneskov za svoječasne angleške investicije v nekaterih ruskih rudnikih. Svote. ki bi jih morala Sovjetska unija nakazati, 1. oktobra niso prispele v London. Prav tako je dala Moskva v Londonu razumeti, da sklenitev ru-sko-angleške trgovinske pogodbe ne bo mogoča vse dotlej, dokler Anglija ne bo priznala sedanjega položaja v baltiškem prostoru. London, 7. okt o. (Reuter). V diplomatskih krogih v Londonu računajo z razgovori med angleškim poslanikom v Moskvi ter sovjetsko vlado, ki naj bi bili samo nadaljevanje razgovorov med državnim pod-tajnikom Butlerjem in ruskim poslanikom Majskim. Pri teh razgovorih se posveča posebna pozornost vprašanju Birme in tu- di drugih vprašanj Daljnjega vzhoda. V zvezi z angleškimi načrti glede Kitajske poudarja sJorkshire Post«, da se angleška vlada bavi z mislijo, da zahteva večje kredite za dobavo orožja preko Birme na Kitajsko. Angleška vlada bo poslala tudi posebno gospodarsko in vojaško misijo v Čungking. Sovjetsko letalstvo Wasjiington. 7. okt. br. (Ass. Press.) Nekaj ameriških listov je danes objavilo daljša poročila o velikem napredku ruskega letalstva. Tako beležijo, da je imela Rusija leta 1937 samo 3400 bojnih letal prve linije. Dve leti pozneje so imele ruske oborožene sile na razpolago že nad 9000 takih letal. Odtlej pa si ruska letalska industrija na vse načine prizadeva, da bi še bolj pospešila svojo produkcijsko kapaciteto, tako da je treba računati s tem, da je v poslednjih 12 mescih spet podvojila število letal vseh vrst in tipov. Sovjetski manevri pri Leningradu MosKva, 7. okt. j. »Pravda« poroča, da so se v leningrajskem vojnem okrožju pričele včeraj vojaške vaje velikega obsega. Vajam prisostvujeta vojni minister maršal Timošenko ter šef generalnega štaba rdeče armade armijski general Mereckov. Rumiinskl petrolejski vrelci zastraženi od Nemcev Angleške in ameriške vesti o prihodu nemškega vojaštva v Rumunijo — Bukarešta zanika New York, 7. okt. br. (CBS) Agencija United Press je objavila daljše poročilo svojega stalnega poročevalca v Bukarešti, ki je vzbudilo v tukajšnji politični javnosti veliko pozornost. Poročilo pravi, da je prispelo v poslednjih dneh v Rumunijo več oddelkov nemške vojske. V pretekli noči so pripeljali v Rumunijo štirje, po neki drugi verziji pet vlakov, večje število nemških vojakov in njhove potrebščine. Po informacijah poučenih krogov bodo Nemci zasedli rumunsko petrolejsko področje od Ploestija do Djurdjeva. Isti krogi pravijo, da je rumunska vlada pristala na nemško zastražen je rumunskega petrolejskega področja zaradi sabotažnega delovanja angleških agentov. London, 7. okt s. (Reuter) »British United Press« javlja nove podrobnosti o prihodu nemškega vojaštva v Rumunijo. Agencija javlja, da štejejo nemški oddelki, ki so doslej prispeli, nekaj manj nego eno divizijo vojaštva. V petrolejakem ozemlju med Ploestijem in donavsko luko Djurdjevo. (Giurgiu) so se na odrejenih oporiščih razmestili motorizirani oddelki nemške vojske. Nadaljnji oddelki se nahajajo v Bukarešti. Nemški oficirji so nastanjeni po večini v hotelih, nemško vojaštvo pa v rumunskih vojašnicah v Bukarešti, iz katerih so rumunski vojaki odšli v druge garni-zije. Poveljniki nemških oddelkov so v trajnem stiku z rumimskim generalnim štabom. Bukarešta, 7. okt. s. (Reuter) V tukajšnjih nemških diplomatskih in rumunskih uradnih krogih demantirajo vesti o prihodu nemške vojske v Rumunijo. Ameriške informacije iz Berlina New York, 7. okt. & Agencija Ass. Press, poroča iz Berlina: Tu je rumunsko poslaništvo najprej davi potrdilo vesti o prihodu nemške vojske v Rumuniio. nekai časa pozneje pa so bila ta poročila demanti-rana kot neresnična. Popoldne oa ie bilo v nemških merodainih krogih dopisniku agencije sporočeno, da ie možno, da se nemške čete nahajaio v Rumuniji V nemških krogih pojasnjuje- jo, da bi mogla Nemčija poslati oddelke svoje vojske v Rumunijo. da varujejo rumunska petrc-leiska polja. Nov rumunski poslanik v Berlinu Bukarešta, 7. oktobra, br (Štefani). Za novega rumunskega poslanika v Berlinu je bil imenovan prvak Železne garde inž. Gre-ceanu. ★ Bolgarski in rumunski gosti v Italiji Sofija, 7. oktobra, j. (Štefani). Davi je iz Sofije odpotovalo v Italijo 170 članov bolgarskih mladinskih organizacij, ki bodo v Padovi prisostvovali veliki paradi italijanske mladinske organizacije 10. oktobra. Bukarešta, 7. oktobra, j. (Štefani). Davi je odpotovalo iz Bukarešte v Padovo 100 rumunskih legionarjev, ki bodo 10 oktobra prisostvovali tamkaj velikim prireditvam italijanske mladine. Bolgarski kmetijski minister v Berlinu Berlin, 7. okt. AA. (DNB) Davi je prispel v Berlin bolgarski kmetijski minister Bagrjanov. železniška postaja je bila okrašena z bolgarskmi in nemškimi zastavami. Bagrjanova so pozdravili na postaji nemški kmetijski minister Darre, višji uradniki ministrstva, bolgarski poslanik v Berlinu in druge osebnosti. Zunaj je bila razvrščena častna četa. Ko se je Bagrjanov v hotelu nekoliko odpočil, je odšel v spremstvu pred spomenik padlih junakov ln položil venec. Erdeljski poslanci v madžarskem parlamentu Budimpešta, 7. okt. br. (Štefani) S posebnim dekretom je bilo danes imenovanih 36 novih poslancev, ki bodo v madžarskem parlamentu zastopali prebivalstvo severne Transilvanije. Med njimi je 8 Rumunov. Nemško manjšino iz Transilvanije bosta v parlamentu zastopala tudi dva Nemca. J. Vojna v Sredozemlju Italijanski bojni čolni so potopili še eno angleško podmornico — Novi medsebojni letalski napadi Spopadi prednjih čet na meji Kenije Rim, 7. okt. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske pravi v svojem današnjem vojnem poročilu: Flotilja brzih bojnih čolnov, ki je bila omenjena že v 121. vojnem poročilu, je potopila še eno sovražno podmornico. Na Rdečem morju je skupina naših letal bombardirala sovražni konvoj, ki ga je spremljalo nekaj križark in rušilcev. V vzhodni Afriki so bile na delu naše prednje čete onstran Kasale ter na področju E1 Suana zapadno od Om Agerja-Sovražna letala so napadla Galabat. štirje askari so bili ubiti, pet jih je bilo ranjenih. Pri napadih na Otumlo blizu Massaue in na Metenma so bili trije domačini mrtvi in dva ranjena. Nekaj šotorov je bilo razdejanih. Neka sovražna podmornica se je dvignila iz morja pred Savono ter je oddala nekaj topovskih strelov proti mestu. Zadetih je bilo nekaj privatnih hiš. Med prebivalstvom je bil neki moški mrtev, šest ljudi pa je bilo ranjenih. Gmotna škoda je neznatna. jNa-r^bi, 7. okt. br. (Reuter) Prednje čete južnoafriške vojske so včeraj predrle v bližino Dime v italijanski Somaliji, Tam so se spopadle z italijanskimi prednjimi oddelki. Komunike poveljstva v Nairobiju, ki je bil izdan o tem, pravi, da je imel nasprotnik nekaj izgub, medtem, ko so se južnoafriški oddelki vrnili na svoje postojanke brez izgub in škode. Kako je italijanska podmornica potopila angleško Rim, 7. okt. br. (Štefani). O uspehu neke italijanske podmornice, ki je, kakor je bilo navedeno v včerajšnjem službenem vojnem poročilu, potopila neko angleško podmornico, je bilo danes objavljenih nekaj podrobnosti. Podmornica je bila na svoji običajni patrolni vožnji po Sredozemskem morju. Nenadno so mikrofoni v podmornici javili, da je v bližini neka druga podmornica. Italijanska podmornica, ki je plula na površju vode, je sledila šumu vse do večera. Tedaj se je angleška podmornica pojavila na morskem površju v razdalji 2000 m od italijanske, čim se je dodobra dvignila iz vode, jo je italijanska podmornica napadla z dvema torpedoma. Prpi torpedo je zgrešil cilj, drugi pa je angleško podmornico zadel v polno in jo popolnoma razdejal. Nekaj ur kasneje so se italijanski podmornici pričeli bližati trije angleški ru-šilci. Podmornica se je v naglici potopila pod vodo, toda rušilci so pričeli spuščati proti njej podvodne bombe. Okrog nje je eksplodiralo gotovo nad 30 takih bomb. Podmornica je bila zaradi zračnega pritiska nekoliko poškodovana. Ko je nevarnost minila, se je vendarle spet lahko dvignila na površje in se vrnila na svoje oporišče. Izgube med italijanskimi mornarji Rim, 7. okt. (AA) (Štefani) Vrhovno poveljstvo vojnih sil je objavilo seznam izgub italijanske mornarice v mesecu septembru. ±-*o teh pooatKih je bilo ubitih 57 mornarjev, 116 jih pogrešajo. Ranjenih pa je bilo 50 mornarjev. Razen tega je bilo ubitih 6 askarov. Mussolini v Veroni Rim, 7. okt. AA. (Štefani) Včeraj in danes je predsednik vlade Mussolini inspi-ciral vojsko v dolini reke Pada in je bil povsod sprejet od prebivalstva z navdušenimi manifestacijami. Mussolini je povsod opazil veliko disciplino in vero v zmago Italije. Zborovanja, ki so bila včeraj v vseh mestih Italije, so pokazala, da se je italijanski narod odločil, vojskovati se do popolne zmage. Ameriški novinar izgnan iz Italije Rim, 7. oktobra, br. (SDA). Tu je bilo davi objavljeno, da je italijanska vlada izgnala iz Italije ameriškega novinarja Johna Mattevvsa, ki je bil rimski poročevalec lista »New York Times«. V utemeljitvi ukrepa je rečeno, da je novinar pred kratkim po-silal svojemu listu poročilo, v katerem pravi, da hočeta Italija in Nemčija preprečiti, da bi bil Roosevelt ponovno izvoljen za prezidenta. To bi kazalo, kakor da se hoče Italija vmešavati v notranje zadeve Zedinjenih držav. Spričo takega poročanja, ki bi mogio povzročiti poslabšanje odnošajev med Italijo in Zedinjenimi državami, je postalo nadaljnje delovanje ameriškega novinarja v Itaiiji nedopustno. Poročilo ameriškega novinarja, zaradi katerega je bil izgnan iz Italije, je bilo prav ono, ki ga je pretekli petek zvečer citiral prezident Roosevelt v svoji izjavi na običajni novinarski konferenci. o vojno poročilo Trajno slabo vreme nad Kanalom onemogoča večje nemške aksčje in ssedelfska noč je bila tudi v Londonu razmerama imima — Včeraj so se napadi obnovili London, 7. okt. j. (LEF) Po precejšnji aktivnosti nemškega letalstva v nedeljo, ko so bili izvršeni številni napadi ne samo ca London, ampak tudi na razna druga mesta v južni in jugovzhodni Angliji, je bila neč od nedelje na ponedeljek nenavadno mirna. Nad osrčje Londona ni priletelo nobeno nemško bombno letalo. V Londonu in okolici je bil samo dvakrat dan letalski alarm, ki pa je bil že po nekaj minutah spet preklican. V nedeljo so nemška letala v zaščiti nizke plasti oblakov v več majhnih skupinah preletela angleško obalo v smeri proti Londonu. Protiletalsko topništvo pa je le redkim bombnikom dopustilo prodreti do londonskega pomerija. V severozapadnih predmestjih je v dopoldanskih urah neki sovražni bombnik iznenada šinil iz oblakov ter vrgel nekaj bomb, preden se je angleškim lovcem posrečilo pregnati ga iznad mesta. Med drugim dopoldanskim letalskim alarmom je neko nemško letalo vrglo težko bombo na City, kjer je bilo povzročene nekaj škode. Danes zjutraj so se po eelonočnem oddihu nemški napadi obnovili, vendar pa le v manjših skupinah. Izredno slabo vreme, ki vlada nad Rokavskim prelivom in vso Anglijo onemogoča nemškim letalom širše akcije. Izpod nizko visečih oblakov poskušajo le v redkih presledkih posamezna letala bombardirati razne objekte v južni Angliji. London, 7. oktobra, s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da je bilo od snoči do danes ob 20. sestreljenih skupno 27 nemških letal. Angleži so izgubili 13 lovskih aparatov, vendar se je b pilotov rešilo. Poleg napadov na London, kjer je bilo nekaj hiš poškodovanih in manjše število oseb ubitih, so nemška letala razvijala aktivnost nad vso južno angleško obalo. Danes popoldne je bilo napadeno neko mesto v zapadni Angliji. Več hiš in trgovin je bilo tam poškodovanih in ena izmed bomb je zadela velik hotel. V nedeljo ponoči samo en alarm L"nVolkischer Beobachter« prinaša članek v zvezi z najnovejšimi poizkusi Winstona Churchilla, da bi s svojo propagando okrepil iluzije, ki bi jih Angleži še utegnili imeti glede rezultata vojne. List ugotavlja, da so ti poskusi izraz strahu pred nemškim vpadom. Dalje omenja list neko Reuterjevo trditev, da britansko letalstvo m doživelo velikih iz- gub. List pravi, da takšnih trditev ni treba pobijati, ampak da je dovolj če se vprašamo, zakaj je angleška vlada odredila, da se v tistih tovarnah za letalstvo, s katerimi Angleži še razpolagajo, poveča število delovnih ur do maksima. Angleži se v 13 mesecih vojne niso ničesar naučili in še zmerom nasedajo laže m Churchillove propagande. V teh 13 mesecih ni Anglija politično in vojaško ničesar dosegla, pač pa je morala doživeti, da se majejo temelji njenega imperija. In nekega dne se bo 45 milijonov Angležev moralo zdramiti iz sedanjega sna in se obrniti proti tistim, ki so jih pitali z lažmi in varali. »Montag« prav, da niti Angleži sami več ne verjamejo svoji propagandi, najmanj pa Churchiliovi politiki. »12-Uhr-Blatt« pa ugotavlja, oa so najnovejši Churchiliovi poskusi avanturističnega značaja. Reševalna letala Berlin, 7. oktobra. AA. (DNB) Nemška služba za reševanje brodolomcev, ki je že sama po sebi zelo težka in nevarna, je zelo pogosto izpostavljena angleškim napadom. Angleška letala posebno rada napadajo ta nemška letala in pomožne ladje, ki rešujejo brodolomce v Rokavu in v Severnem morju. Ti napadi so postali pogostejši v zadnjem času, posebno odkar nemška letala uspešno napadajo Veliko Britanijo. Avgusta in septembra so angleška letala uničila 10 nemških letal za reševanje brodolomcev. Nemška služba za reševanje brodolomcev je zadnje mesce kljub temu rešila 226 letalcev, med njimi tudi mnogo Angležev. Japonske informacije o položaju v Angliji Tokio, 7. oktobra. AA. (DNL) Po poročilu japonskih listov »Kamino« in »Tokio Niči Niči« je neki zastopnik japonske par-niške družbe, ki se je vrnil na Japonsko, izjavil, da je na Angleškem narasel nemir zaradi čedalje večje srditosti nemških letalskih napadov. Finančni in gospodarski položaj je zelo slab, ker je cena živežu znatno poskočila. Japonski listi prinašajo tudi izjavo svetnika japonskega poslaništva v Londonu, ki se je vrnil v Man-džuii in izjavil med drugim, da so posledice nemških napadov na London mnogo hujše, kakor pa pišejo angleški listi. Lon-dončani so zelo potrti. Nemški napadi na London so mnogo strašnejši od angleških napadov na Berlin. Med londonskimi Japonci ni bilo nobene žrtve. Pomanjkanje zaklonišč v Londonu Moskva, 7 oktobra. AA. (DNB). Agencija Tass prinaša poročilo iz Londona, v katerem govori o problemu letalskih napadov na Anglijo. Poročilo pravi med drugim: Komisar britanske vlade za zaščito pred letalskimi napadi je pri inšpekcijskem potovanju v Alanchestru ugotovil, da se več sto ljudi v neki mestni četrti sploh ni za-tek Io v zaklonišča, številna zaklonišča v drugih četrtih pa so bila poplavljena. Glavna ovira za gradnjo zavetišč je pomanjkanje cementa. V New Castlu se je dedegaci-ja žen obrnila na občinski odbor s prošnjo, katero je podpisalo več kot 8.000 ljudi in v kateri zahtevajo, da se zgrade nova varnejša zaklonišča. V Londonu je 3.000 ljudi izročilo prošnjo odboru za zaščito pred epidemijami in raznimi boleznimi v postajah podzemske železnice v severnem delu Londona, ki služijo kot zavetišča Neko poročilo odbora za zaščito pred letalskimi napadi, ki je bilo nedavno poslano notranjemu ministru, pripominja, da še zmerom ni videti nobenih znakov za zboljšanje ukrepov za zaščito prebivalstva pred letalskimi napadi. Poročilo pravi, da je treba čimprej zgraditi zavetišča za prebivalstvo tistih krajev države, ki so posebno hudo ogroženi od letalskih napadov. V ta namen je treba izrabiti železniške predore ki jih je mogoče preurediti za zavetišča. Dalje predlaga ta odbor, da bi na postajah podzemskih železnic razmestili postelje in da bi izdali odločne ukrepe za borbo proti nalezljivim boleznim. Papežev nagovor na italijanska dekleta Vatikan. 7. oktobra. AA. (Štefani). Pri sprejemu italijanske katoliške ženske mladine ie imel sv. oče Pij XII. govor, v katerem ie med drugim rekel, da čeprav ie sedai čas rušenia in pustošenja. mora vsak pameten človek posvetiti vse svoje sile še z večjo energijo svojemu delu za dobro svoje domovine in za krščanske misijone. Jutri bo imel svet delo s tem. da bo popravil in obnovil vse tisto, kar je bilo sedai uničeno ali poškodovano in to bo trenutek tudi za katoliško mladino, da bo sodelovala za obnovo družbe v duhu krščanskih načel. Papež ie nato blagoslovil navzočo mladino, ki ie ie bilo nad 10.000. Francoski veleposlanik pri Vatikanu Rim, 7. okt. AA. (DNB) Vatikanski krogi potrjujejo vest, da je odstopil francoski veleposlanik pri sv. stolici grof Vladimir d' Ormeson. Za novega francoskega veleposlanika pri sv. stolici bo imenovan senator Leon Berard. Petainovi legionarji Niča, 7. oktobra. AA (Havas) V tukajšnji kazini je bila prva skupščina francoske bojevniške legije, katero je ustanovil maršal Petain. Navzočnih je bilo toliko, da ni bilo več zanje prostora Navodila maršala Petaina so vsi soglasno sprejeli in bivši bojevniki so z duše- in telesom pripravljeni biti okostje jutrišnje Francije. Skupščino so zaključili ? prisego, katero so položili člani legije, nato pa so zapeli marscljczo. Prebivalstvo Izselitev Italijanov iz Francije Pariz, 7. oktobra AA. (DNB). Italijanski minister Farinacci, ki se sedaj mudi v Parizu, se bavi z vprašanjem usode številnih italijanskih družin, ki žive v Franciji. Izve se. da pripravljajo velik načrt za povratek vseh Italijanov, ki so v Franciji. Velike Nemčije Berlin, 7. oktobra. AA. (DNB). Glavna uprava državne statistike objavlja uradne rezultate ljudskega štetja z dne 17. maia 1939. Po tem štetju je Nemčija imela 79,375.281 prebivalcev. Ljudsko štetje obsega prebivalstvo v starih mejah Vzhodne krajine in Sudetov. Gornji številki je treba prišteti še prebivalstvo Gdanska. priključenih krajev na vzhodu, Klajpede in pokrajin Eupen in Malmedy. Skupaj s temi kraji šteje Nemčija 89 milijonov liudi. a če bi prišteli še Poljsko glavno gubemij^. bi celotno število prebivalstva rajha znašalo 107 milijonov. Tako zavzema Nemciia po številu prebivalstva drugo mesto v Evropi za sovjetsko Rusijo, katere evropski del šteje 150 milijonov duš. Na tretjem mestu sledi v veliki razdalji Velika Brdanija z Ulstrom s 45.7 milijona prebivalstvom. šuflajev pvozes pred kasači jo Zagreb, 7. okt. o. Spisi o procesu, v Katerem sta bila zaradi umora znanega hrvatskega univerzitetnega profesorja dr. šuflaja obsojena Branislav Zwerger na dosmrtno ječo, Ljubomir Beloševič na 5 let ječe, dočim je bil tretji obtoženec Stjepan Večerinac oproščen. 90 bili dostavljeni ka-sacijskemu sodišču, da izreče končno razsodbo. Danes je kasacijsko sodišče obvestilo okroino sodišče, da bo razprava proti vsem trem obtržencem pred kasacijskim sodiščem 30- oktobra. Tej razpravi obtoženci ne bodo prisostvovali, temveč samo njihovi branitelji, ki jih je okrožno sodišče že obvestilo o odredbi kasacijskega sodišča. Na tej razpravi bo padla končna odločitev v procesu o umoru prof. dr. šuflaja. Letošnji ;i>dan morja" Split, 7. okt. o. Seja izvršnega odbora Jadranske straže bo 26. in 27. t. m. v Splitu. Na njej bodo razpravljali o važnih organizacijskih zadevah. Kakor vsako leto, bo tudi letos Jadranska straža praznovala 31. oktober kot dan morja v spomin pomembnega dogodka, ko so na našem Jadranu prvič svobodno zavihrale narodne zastave. Velike poplave £33 Hrvatskem Zagreb. 7. oktobra, o. Kolpa in Sava sta že tretjič prestopili bregove. Poplavljenih je na tisoče oralov njiv m travnikov. Voda je poplavila predvsem polja 5 koruzo, krompirjem in repo. Področje okrog Petrinje, Siska in vzdolž železniške proge od Siska do Lckenika je eno samo ogromno jezero, iz katerega štrle ponekod samo hrastovi gozdovi. Prebivalstvo poplavljenih krajev prosi za dodelitev koruze in odpis davkov. Samomor Slovenke v Šibeniku ŠlbeniK, 7. okt. o. 17 letna Silvija Pavko iz Ptuja si je danes tu vzela življenje. Popila je večjo množino lizola. V bolnišnici je zastrupljenju podlegla. Iz državne službe Beograd, 7 oktobra, p. Vpokojen je bil računski inšpektor Anton Eržen pri direkciji šum v Ljubljani. Ostavko na državno službo je podal pristav Vojteh Jarc v Celju. Opozorilo bolgarskim državljanom v Jugoslaviji Be"graa, 7. okt. AA. Bolgarsko poslaništvo nas je zaprosilo za objavo sledečega sporočila: Bolgarsko poslaništvo v Beogradu obvešča zainteresirane bolgarske državljane, ki žive v Jugoslaviji in spadajo pod vojaško obveznost, oziroma pod plačevanje vojnice, da bo komisija delovala v prostorih poslaništva 13. oktobra letos od 9. do 12. ure dopoldne. Italijani zmagali v tenisu MUao, 7. okt. o. V teniškem tekmovanju za trofejo »E 42« je danes italijanska reprezentanca premagala jugoslovensko z rezultatom 4:2. Naša dva igralca sta danes v obeh singlih nepričakovano izgubila proti obema Italijanoma. Rezultat Scotti-Majer je bil 3:6, 6:2. 6:2, 6:4. RomanonI pa je premagal Punčeca v 4 setih z rezultati 6:2, 6:2, 3:6, 6:3. Zemunska vremenska napoved. Oblačno z dežjem. Ohladilo se bc na severni polovici, delno oblačno in precej toplo vreme pa bo v južnih krajih. Naši kraji in Kranj, 7. oktobra Kranjski Aeroklub je včeraj priredil svoj prvi letalski praznik, ki je privabil na Veliki hrib pri Kokrici več tisoč gledalcev, izmed katerih je gotovo pretežna večina prvikrat videla jadralni polet. Pred glavno svečanostjo je bil nastop letečih mcdelov, ki so jih zgradili mladi konstrukterji. Največjega občudovanja je bil deležen enokrilni motorni model PB 11, konstrukcija Božidarja Petka iz Ljubljane. Letalo je krožilo visoko nad množico, se spuščalo in se ponovno dvigalo v elegantnih zavojih, dokler ni pristalo na travniku. Pa tudi ostali modeli so se dobro obnesli. Nato so pred častno tribuno pripeljali novo jadralno letalo tipa »Vrabcc«, ki so ga zgradili člani kranjske jadralne sekcije. Godba Glasbenega društva je zaigrala državno himno, državna trcbojnica se je zpela na drog, nato pa je predsednik kluba Vilče Pešl pozdravil navzočne predstavnike in oertal pomen letalstva za državo, a pc«ebcj še za vzgojo mladine. Živahno presenečenje je doživelo občinstvo, ko se je nizko nad njim iznenada pojavilo motorno šolsko letalo, ki ga je pilotiral šef letalskega ccntra dr. Rape iz Ljubljane. Letalo je nekaj časa krožilo nad množico, nato pa se je spustilo na zemljo in srečno pristalo na polju. Mladina je bila vsa navdušena, udr-la jo je po bregu ter obkolila pilota in letalo. Radovljica, v oktobru Letos je bilo na Gorenjskem izredno veliko lešnikov. Leska je obrodila kakor malo kakšno leto. V letih, ko je dosti živeža, se tudi živali pojavijo v večjih množinah ka- j kor po navadi. Zato je bilo pričakovati, da | bo letos pri nas mnogo veveric. Kadar j obrodi bukev in je dosti žira, je dobro ! polšje leto! Letos pa je, kljub temu da je I za veverice po naših senožetih, kjer je mnogo leščevja. pravi Eldorado, izrecno malo veveric. V gozdovih, kjer jih v letih .smrekovega semena dobiš do malega na vsaki deseti smreki, da neprestano padajo oglodani storži z dreves, letos ne najdeš veverice. Prav redke pa so tudi na senože- > tih, v leščevjih. Precej oglodanega semena leži pod mekleni, le to pa bržčas povzročajo polhi. Kje so veverice? Ali jih je vzela huda zima? Veverice so sicer precej odporne proti mrazu, toda če pogledamo v prezimova-nje naše živane in cvetane v pretekli hudi zimi, ko je vse. kar je bilo pod snegom, prezimilo dobro, kar je bilo pa nad trdo snežno odejo, pa silno trpelo od hudega mraza, nas precej zaskrbi za naše ljubke in kratke časne gozetne prebivalce. Pri tem pa moramo pomisliti na sledeče: Veverice ne spijo vso zimo kakor sivi polhi, ki jih zaziblje debele, zalite z maščobo, nabrano v poletju in zgodnji jeseni, že prvi ostre j- ljudje Si jesenski dih, v sladko zimsko spanje. Veverice so skladi š&arji. Nekaj veveric se preseli že poleti v kraje, kjer je dosti hrane tudi čez zimo. Tiste pa, ki ostanejo pri. nas, si uredijo ln napolnijo skladišča, bodisi v votlih štorih, še rajši pa v kaki votlini, v zemlji, z najrazličnejšo hrano. Ce ni preveč mraz, iščejo hrano po drevju, kadar pa te ni, odprejo skladišča. Skladišča so za čase, kadar močno sneži, posebno pa, če pritisne hud mraz, takrat se veverice skrijejo v stara vranja, sračja in v zapuščena gnezda ujed, ki jih pred tem prirede po svojem okusu in posteljejo z mehkim mahom, šele takrat objame veverice zimski spanec. Ko poneha se veverice zopet zbude in gredo za hrano. Ker nimajo rezervne masti, kakor polhi, ne smejo predolgo spati. V primeru predolgega sspanja lahko oslabe ln poginejo. Vprav to pa se je lahko zgodilo v pretekli, hudi zimi, ko je mraz nastopil precej nepričakovano. Ce pa so se veverice tudi zbudile o pravem času, zaradi trde debele snežne odeje niso mogle priti do svojih skladišč to ni izključeno, da so tudi v tem primeru poginile. Možno pa je še eno in upajmo, da se je tako zgodilo. Priroda svoja ljubljena bitja v mnogih primerih na pretečo nevarnost pravočasno opozori. Ni izključeno, da so veverice čutile bližajočo se hudo zimo prav tako, kakor jo občutijo njih severne sestrice v Sibiriji. Sibirske veverice se vsako Karla Las&acherfa Ljubljana, 7. oktobra Zadnja pot višjega poštnega kontrolorja v pok. Karla Lasbaherja je v polni meri izpričala priljubljenost in spoštovanje, ki ga je užival pokojnik med široko javnostjo, zlasti med našimi pevci. Ob četrti uri popoldne se je zbrala ob pokojnikovi krsti na Žalah množica njegovih prijateljev in znancev ter stanovskih tovarišev z mnogimi odličniki na čelu. Zlasti so bili številno zastopani člani Hubadove župe njegovi zvesti pevski tovariši, s katerimi je pokojnik Lasbaher dolga leta častno to neumorno širil to povzdigoval našo pevsko kulturo. Bil je polnoštevilno prisoten mešam zbor jesen selijo v velikih, več tisoč glav broje-člh tropah v kraje, kjer je bolj mila zima in so eani pogoji za prezimovanje. Kakor čitamo v Brehmu, take črede veveric preplavajo celo široke ruske reke. Pomladi pa se vračajo spet proti severu, tako nekako kakor naši ptiči klateži, v kraje, kjer je dosti hrane. Morda so naše veverice, opozorjene na hudo zimo, odšle že jeseni, morda šele pozimi kam daleč, odkoder se še niso povrnile. Možno je, da so ostale v . drugih krajih, bodisi po notranjskih ali dolenjskih gozdovih, pač kjer je bržčas dosti smrekovih in jelovih storžev in je vprav j zaradi tega ostala pri nas skoraj nedotaknjena, z lešniki bogato obložena miza. Zanimivo bi bilo vedeti, kako je letos drugod z vevericami? Letos kljub izredno ugodni lešnikovi letini tudi lešnikarjev ni toliko kakor v drugih letih. Le to bi potrdilo mnenje, da je bržčas tudi v drugih krajih dobro obrodila leska to da so tam lešnikarji in veverice. Stari nabiralci lešnikov ne pomnijo, da bi dobri, dozoreli lešniki ležali na tleh, pod leskami. Dočim so v drugih letih večino dobrih lešnikov že iz lesk pobrale veverice, šoje. polhi, lešnikarji in podleski, kakor pravijo mali lešnikovi miški, ki leze po vejah, in so po tleh ležali le slabi, nedozoreli, črvivi to piškavi lešniki, je letos pod leskami toliko zdravega sadeža, da ga nabiralci kar pobirajo. Zdaj. ko so lešniki čisto dozoreli, je treba grm kar potresti to lešniki padajo na tla kakor češplje ali hruške če potreseš drevo. Ker letos ni veveric gotovo pozimi tudi ne bo kun. Znano je, da so kune zlatice najhujši sovražniki veveric to da jih tudi redno spremljajo. — Glasbene matice, kateri je bil Lasbaher do konca življenja vesten odbornik in prav tako do konca svojih dni nepogrešljiv pevec. Po cerkvenih obredih, ki so jih opravili trije frančiškani, je moški zbor Glasbene Matice, pomnožen s člani ostalih društev Hubadove župe, zapel mrtvemu tovarišu v slovo »Vigred se povrne«. Dirigiral je g. Juvanec kot eden najstarejših matičarjev. V cerkvi so zbrani pevci pod vodstvom Mirka Premelča spet zapeli »Usliši nas«, pri odprtem grobu pa pod Juvancem nepozabno »B igor mu«. Bil je v resnici pretresljiv in obenem prelep prizor, ko so stari, zvesti pokojnikovi tovariši ubrano, s solzami v očeh, peli poslovilno pesem umrlemu prijatelju. V grobni tišini je iz-pregovoril ob zevajoči jami nekaj prisrčnih besed predsednik zbora Glasbene Matice g. Pečenko. Spominjal se je neprecenljivih Uadar Icuptte sredstvo proti bolečinam, prehladu ali hripi in zahtevate Aspirin pazite, da je vsak zavitek in vsaka posamezna Aspirin-ta-bleta označena z „Bayer"-jevim križem. Oglas r»c- pod S. Br. 7257 od 23. mana I940 vrlin in redkih kreposti srca, ki jih je predstavljal pokojnik kot človek, kot prijatelj in pevski tovariš. Končno je pristopil k sveži gomili še dr. švigelj, predsednik Hubadove župe. še pretekli petek so bili skupaj s pokojnikom na društveni seji — danes pa ga izročajo materi zemlji, pevca, ki mu je za vekomaj zamrla pesnem v grlu, pesem, ki ji je posvetil vse svoje življenje. S pokojnikom je odšel v večnost eden najbolj zaslužnih in zvestih pobornikov za napredek in prospeh naše pevske kulture. Slava mu! Votlo to boleče so padale gruče zemlje na krsto h koncu tega poznega jesenskega dne. Praznik uglednega obrtnika Zagorje, 7. oktobra V krogu ljubljene družine je preteklo nedeljo praznoval 701etnico g. Ludvik Dro-fenig, ugledni gostilničar, mesar in posestnik v Bevškem. Doma je iz Poljčan, kjer so imeli starši gostilno in obsežna posestva. Zato se je tudi Ludvik odločil za obrtni stan, v katerega se je zarana vživel. Vesel se je odpravil v Maribor in se izučil mesarske obrti. Potem se je več let izpopolnjeval na Dunaju in drugih večjih krajih. Ko se je vrnil iz tujine, si je izbral zvesto družico Marijo Crešnerjevo iz Te-panjo pri Konjicah in se osamosvojil, že pred vojno je bila mlademu paru zaupana rudniška restavracija in mesarija v Zagorju. Zakonca sta jo s?dem let vodila v popolno zadovoljstvo prebivalstva. Ko je g. Drofenig kupil pocestvo v Bevškem. je uredil novi dom po svojem okusu in pričel z gostilniško in mesarsko obrtjo. Priljubljen in delaven je dcsegel lepe uspehe. Tri hčerke to dva sina je vzgoiil v tradiciji častnega obrtnega stanu. Med zagorskimi občani je s svoje' že 25 let splošno spoštovan. Ob lepem jubileju, ki ga praznuje s polnimi življenjskimi silami, mu želimo, da ostane sebi in prijateljem ohranjen še dolgo vrsto let. Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefovo« grenko vodo ako jo »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Ogl. reg. S. br. 30474/35. neuslišane ljubezni. G. Sever lahko uvrsti to vlogo med svoje najizrazitejše uspehe. Med ostalimi sta bila v ospredju L e v a r kot brezsrčni oblastnik pl. Walter in G r e -gor in kot godbenik Miller, slednji meščan po okusu časa, v katerem je meščanstvo vodilo zadnje boje s privilegiranim plemstvom. Ga. M. Boltar-Ukmar-j e v a je igrala dvolično vlogo knezove ljubimke lady Milfordove, ki omahuje med položajem kurtizane in plemenitimi ženskimi čustvi, ga. p. Juvanova je prikazala osebo omejene in častihlepne meščanke Millerjeve, P e č e k se je uveljavil v dvornem maršalu pl. Kalbu, Skrbinšek v knezovem komornem slugi to J. B o I -tarjeva v sobarici Zofiji. — V gledališču je bilo zadosti razumevanja to obilo ploskanja. —o. Zapiski RUSIJA IN BALKAN V času, ko se morda za nedogledno dobo odločujejo zadeve evropskih narodov in ko zlasti balkansko ozemlje, ki je bilo toliko časa ognjišče nevarnih zapletljajev, zavzema v usodnih konfliktih zgodovinsko kar presenetljiv položaj, se znova razglablja tudi vprašanje o odnosu Sovjetske zveze do Balkana. Razvoj dogodkov kaže nad vsak dvom jasno, da sedanji režim v Sovjetski zvezi samo nadaljuje zunanjo politiko, kakor so jo same razmere vsiljevale nekdanjemu ruskemu imperiju. S tega zrelišča utegne zanimati knjiga znanega zgodovinarja to publicista prof. dr. Aleksija J e 1 a č i č a »Rusija i Balkan. Pregled političkih I kulturnih veza Rusije i balkanskih zemalja 866—1940«. Knjigo, ki obsega 120 strani, je izdala »Francusko-srpska knjižara« A. N. Popovič v Beogradu. Spis dr. Jelačiča je razdeljen v §€Ha» Drasiecl Tragedija ljubezni in človeškega dostojanstva Po daljšem presledku — po »Don Car-losu«, ki smo ga videli pred leti — je ljubljanska drama s tragedijo »Kovarstvo in ljubezen« segla znova po Schillerju, bardu človeškega svobodoljubja in dostojanstva. Leta 1783 nastala pesnitev sodi med pesnikova mladostna in slabša dela. Ferdinand in Luiza. dvajsetletni častnik to osemnajst-letna godbenikova hči, plemič in meščanka, pa nista samo po svoji usodi, ki se tako tragično zapleta, marveč tudi po človeški podobi, po ognju svoje mladosti in žaru nenasičene ljubezni nositelja čistih in vročih simpatij mladega Schillerja. V vsem drugem je lahko mnogo pretiranosti, votle našopirjenosti, krivične pristranosti, pom-poznega patosa, fantazije iz delavnice krvavih kriminalnih zgodb. V tej dvojici živi mladost z vso strastjo in z vsem zanosom, zato je tako čista njuna vera v človeka in tako prepričevalen njun upor zoper predsodke okolja. In če padeta kot žrtev nebrzdane volje do moči, podlih spletk, nizkotnega prilizunstva in barbarske nespošt-ljivosti do vsega, kar je v človeku lepo in vzvišeno, je ta žrtev morda največje jamstvo, da se bo nekoč vendarle zganila skrivnostna. nepreračunljivo počasna božja roka in kaznovala krivce. žaloigra »Kovarstvo in ljubezen« se je več ko celo stoletje po pesnikovi smrti štela v tisti patrimonij svobodoljubne Evrope, kamor jo je vložil nemški genij kot enega svojih prispevkov k duhovni borbi zoper moč družbenih privilegijev, zoper tiranijo v imenu družbe ali države to zoper tisto zakrinkano zločinstvo, ki se tolikokrat skriva za javne koristi in državljansko službo. Marsikaj je na tej Schillerjevi tragediji nedognano, to ali ono mesto je že v začetku zvenelo votlo to v marsičem je čas spremenil nravi to okus. Toda, kdo naj se upira tisti veri v svobodnega človeka, ki si bo prosto volil ne samo pot ljubezni, ki je pot sreče, marveč tudi prepričanje in socialni položaj? Naposled: ali se nam ne zdi, da se prav skozi mrak naših strašnih dni zopet plazijo razni pl. Walterji in razni Wur-mi in da se žaloigra src in vere, tragedije ponižanega človeškega dostojanstva, ponavljajo v premnogih inačicah po raznih deželah naše celine? Vzlic vsej zmesi svojih možnosti in ne-možnosti, vzlic fantastiki in resnici inkvizicijskih dejanj absolutizma se je Schiller-jeva tragedija zopet tudi idejno približala sodobnemu človeku. Zato je treba odobriti njeno uvrstitev v tekoči repertoar, kamor ' je vstopila v veščem prevodu Frana A 1 -breehtain v režiji gosta, režiserja mariborskega gledališča Petra M a 1 c a. Peter Malec je opozoril nase s svojimi režirskimi dejanji v Mariboru. Prva igra, ki je z njo stopil pred občinstvo slovenskega kulturnega središča, ima toliko prijem-ljivih možnosti, da se je mogel izdatno uveljaviti. Režiranje Schillerja je danes bolj kakor pred nekaj desetletji priznanje ideje njegovih stvaritev, poudarek tistega toplega življenjskega jedra, ki je zajeto v preperelo posodo njegovega svojevrstnega, baročno bujnega klasicizma to obteženo z : odvečno navlako, še nedavno so igrali Schillerja z vsem patosom, ki ga je sam hote to obilno položil v svoje tragedije kot nujen tribut tedanjemu pojmovanju vzvišenega v tragediji. G. Peter Malec je dobro storil, da ni »Kovarstva in ljubezni« podvrgel formalističnim eksperimentom, marveč je skušal vsepovsod ohraniti zvestobo življenjskemu stilu dobe, v kateri se tragedija dogaja. A če je ostal na ravni običajne schillerjan-ske dramaturgije, ne pomeni to, da bi prezrl okus sodobnega človeka. Zato je predvsem poudaril to, kar je v tej žaloigri še najbolj živo: njeno ljubezensko dramo to njenega svobodoljubnega duha. S tem miselnim poudarkom, kateremu ustreza tudi pomirjajoča inscenacija, ki brez pretiranosti operira s stebri in zavesami, je napeljal tok bujne to često nabrekle Schillerjeve zgovornosti v primernejše korito, prestri-gel patos, zmanjšal pomen vnanje pesniške draperije to dal gledalcu občutiti predvsem bistvene konflikte to življenjski smisel vsega dogajanja. Kontrast med najvišjimi »krogi«, ki jih zastopata ministrski predsednik pl. Walter to knezova favoritka lady Milfordova, to meščanskim domom godbenika Millerja je bil zadosten, vendar pa nevsiljiv. Celoten igralski stil se je gibal v mejah historične drame, kjer govore ljudje kar moči naravno, ne pa v patetični retoriki vzvišene tragedije; g tem je dobila uprizoritev monumentalen okvir, v njem pa vsaj v glavnem zadostno življenjsko verjetnost. S svojim veščim obravnavanjem snovi to treznim pogledom v problematiko Schillerjevih tragedij si je režiser Peter Malec pridobil tudi v Ljubljani lepo priznanje. 5 Razdelitev vlog je v splošnem ustrezala pomenu to zmogljivosti razpoložljivih moči v našem ansamblu. Ferdinanda je moral prevzeti J a n, ki se je nanj zvalila vsa teža letošnjega začetnega repertoarja, kar ni ne ekonomično to ne v prid umetniški dognanosti posameznih vlog, čeprav se zdi, da ta igralec kljub preobremenjenosti ne izgublja vzgona to zanosa. A prav po Romeu smo na Ferdinandu občutili, kako pri g. Janu prehajajo določene lastnosti ljubimca to junaka v neko tehnično maniro, ki bi bila razumljiva pri slehernem tolikanj zaposlenem' igralcu. Ce pa gledamo Ferdinanda ne glede na ostale vloge, moramo ugotoviti v njem zanos in pogum, dve gonilni sili Schillerjevega junaka, ki ne odrečeta niti v trenutkih tragičnega preloma. Tudi v načinu prednašanja ne čutimo prisiljenosti. Ferdinandovo partnerico Lui-zo igra ga. Ančka Levarjeva, ki velja zanjo do malega to, kar smo občutili pri g. Janu, s to razliko, da se ji še manj prilega značaj tragične junakinje. Prav tu vidimo stilno razliko med dramo ta tragedijo in čutimo pomanjkanje globokih, iz dna tragičnega doživljanja prihajajočih tonov, ki bi dali njenim posameznim tragičnim vlogam svojstveno barvo in enkratnost. Ves šarm njene mladosti ne more zakriti pomanjkanja tega dotoka iz globine, zategadelj so si njene Julije, Luize itd. v barvi to intenziteti doživljanja preveč podobne. — Znatno originalnost v igri in zvestobo v stilu maske, kostuma in vsega vedenja je dosegel S e v e r v vlogi zlobnega totriganta Wurma. Tu smo občutili lz same Igre zadnjo skrivnost Wurmove podlosti: manjvrednostno občutje, zagrenjeno dušo, ki se z intrigo maščuje nad Luizo to Ferdinandom, ker sta užalila sebično strast njegove V prisotnosti Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge so preteklo soboto v Beogradu svečano odprli veliko razstavo nove nemške arhitekture. Prisostvovali so tudi kr. namestnika dr. Stankovič in dr Perovič, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, člani vlade in mnogi diplomati. Razstava je prirejena na beograjskem sejmišču. Slavnostni nagovor je imel nemški poslanik von Heeren. Naša slika kaže prizor ob otvoritvi razstave Prvi . & C 'V J S« i i u polet v Kranju Zressii krst „KranJ§s" in tekma letečih modelov sta privat^la tisoče gledalcev Sledila je blagoslovitev, pri kateri je bil posebno ljubek prizor, ko sta ma'li kum in kumica, Gorjančev Francek in Liebrova Majdka, v uniformah kraljevske vojne avi-acije strumno z vojaškim pozdravom oddala čast novemu jadralnemu 'letalu, ki je dobilo ime »Kranjec«. Člani sekcije so spravili »Kranjca« na najvišjo točko prireditvenega prostora in vse pripravili za zračni krst. Marjan Križman, državni rekorder v jadralnem letenju, je sedel za krmilo, mladci so napeli vrvi, slledilo je povelje in že se je letalo s pilotom dvignilo v zrak in po kratkem letu v dolini srečno pristalo. Množica je strmela nad čudežem, kakršnega še ni doživela. Letalo je napravljeno samo' za začetne polete, kjer se bodo mladi jadralci učili osnovnih pojmov. Še to zimo pa bo Aeroklub začel graditi jadralno letalo za visoko zmožne polete Zvečer so bile na Stari pošti tekmovalcem z modeli razdeljene diplome in nagrade. Pri motornih modelih ie zavzel 1. mesto Božidar Petek, 2. Ivan Marinšek iz Ljubljane, 3. Jože Primožič iz Kranja, pri jadralnih pa 1. Drago Kober iz Ljubljane (medel »Ikarus«), 2. Miro Jarec. 3 Božidar Petek. Ljubljanskim tekmovalcem se vidi, da imajo stalno strokovno šolo za sabo, medtem ko je domači Aeroklub v tem pogledu šele na začetku razvoja. Le tako naprej — in uspehi ne bodo izostali. Pomoč najbednejšim v črnem revirju Zagorska občina je napravila načrt, po katerem naj bi upokojenci prejemali po 30 do 40 din mesečne doklade Zagorje, 7. oktobra Po vzgledu drugih krajev se je končno tudi v Zagorju našlo nekaj ljudi, ki so dali občinski upram pobudo, da je sklicala sestanek zastopnikov raznih organizacij to korporacij, da se porazgovore o nujni pomoči rudarskim upokojencem to vdovam. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se ustanovi nekakšna samopomoč za rudarske upokojence to vdove. Prisotni so bili zastopniki strokovnih organizacij delavcev to nameščencev, druge rudarske skupine, TPD, bratovske skla-mice. združenj obrtnikov to trgovcev, občinske uprave to Vin-cencijeve družbe. Vprašanje pa je vendar, ali bo imela akcija kaj uspeha. Zbrani zastopniki so pristali na predlog, naj bi občani, ki imajo 1000 ali več din mesečnega zaslužka, plačevali prispevke od 3 do 30 din, občina in rudnik pa bi vsak mesec prispevala primerno vsoto. Rudarji to ostali delavci bodo o odmeri te dajatve še razpravljali, a če ne bo kakšnih zaprek, bi se na ta način zbralo po 10.000 do 12.000 din na mesec. V občini je 300 upokojencev to vdov, ki so nujno potrebni podpore, in če bi se vsota enakomerno porazdelila, bi prišlo na vsakega po 30 do 40 din draginjske doklade na mesec. To je pač precej skromen blažev žegen že pri današnjem stanju cen življenjskih potrebščin, a ker draginja tako naglo rase, bo kmalu komaj še za pesek v oči. Velike težave pa so tudi v tem, kako naj bi se ta dajatev izvedla v obliki obveznega davka. Zastopniki občine so v tej zadevi intervenirali na sreskem načelstvu v Litiji ter pri rudarskem glavarstvu to generalni direkciji TPD v Ljubljani Zamisel ima brez dvoma dober namen, vendar bi bila dolžnost odločujočih, da za te trpine poskrbe že iz zbranih prispevkov bednost-nega sklada. Prav tako pa bi bila tudi družba sama dolžna z večjo podporo onim, ki so bili proti svoji volji pred časom upokojeni, priskočiti na pomoč. Podzemska jama pri Podsredi O^ifiH so j c delavci, ki prelagajo nevaren klanec nad trgom Podsreda, 7. oktobra Na banovinski cesti železno-Podsreda je zaposlenih nekaj delavcev s preložitvijo hudega, nevarnega klanca, na katerem se je pripetilo že mnogo prometnih nezgod. Ko so te dni razstreljevali hrib nad cesto, je v steni na lepem zazevala odprtina, ki drži v podzemsko jamo. Skozi ozek, kakšnih 10 m dolg prehod je nekaj pogum-nejših zilezlo v podzemlje in prišli so v večji, kakšnih 20 m širok prostor. Stvar si je prišel ogledat tudi naš dopisnik, ki se je dal po vrvi spustiti v podzemlje. V dvoranici. ki se nahaja na koncu omenjenega hodnika, je našel ,Teč lepih formacij, kakršne ustvarja narava v podzemskih jamah. Med drugim je opazil dva stalaktita v obli- ki srva in stalaktit v obliki škropilnika, ki so sicer manj:cga obsega, vendar pa dajejo slutiti, da jama pri Podsredi krije še večje bogastvo v sebi. Iz prvega prostora drži približno meter visoka odprtina, po kateri bodo raziskovale' bržkone lahko odkriii še nove prostore. Nad srcema se nahaja majhne jezerce, fz katerega se voda odteka neznanokam. Kakor domnevajo domačmi, je tu pričetek Toka. ki v Podsredi prihaja na dan. pa doslej še niso mogli dognati kje 'zv^ra Kakor pripovedujem, mora biti v okoHci Podsre-de še več podobnih lam ker se ob nalivih čuje izood zemlie zamolklo, skrivnostno bobnenje. Kfe m let m ostale veverice? Leska je obrnila-, sia ljudje po Gsreiijskem že dolga ne pomnijo tako dobre letine DomaČe vesti »Noben otrok ne sme bm lačen" Prosvetni minister je nedavno odredil, da v letošnji zimi ne sme biti lačen noben otrok ljudskih šol in noben dijak srednjih ali visokih šol. Zelo pametna in koristna odredba je to. Prosvetni minister si je stvar zamislil tako, da se morajo povsod ustanoviti šolske kuhinje. Sredstva za tako široko prehranbeno akcijo za učečo se mladino morajo zbrati občine, banovina, zasebniki, ^ole itd. itd. Tu meje niso postavljene. ;- >lska vodstva so že dobila posebne okrožnice, Kaže torej, da pobuda prosvetnega ministra hoče postati nekaj več bo lepa želja. J Težave dela kakor vedno, gmotna stran, i šolske kuhinje, ld naj svoje naloge resno izpolnijo, zahtevajo mnogo gmotnih sredstev. T'h pa ni. Občinski proračuni, ki porečejo šol n s koncem marca, takih postavk nimajo, ali v zelo neznatnih zneskih. Tudi banovina za to socialno-zdravstveno nalogo v proračunu ni predvidevala kritja. Podporna društva na raznih šolah imajo komaj. komaj -nekaj skromnih dinarekov za •jl\ t /': ■. ra čevlje. Dijaške kuhinje imajo F t no U žave. Dijaških podpornih društev ir ]< malo. Te težave pa prosvetne uprave no -: j ''o nplašiti in ministrova pobuda ne f-n>r I*i i i zaključena z ugotovitvijo: ni kre-clita. Za mln-Jino gre! Treba je zbrati vsa j " t-n' in moralna sredstva, da bo beseda p . iaV" meso. Težka, toda lepa dolžnost jo na' :/rtia prosvetni upravi in šolskim v •.•»rf Frišel je čas, ko jc potrebno lcjui je Ut... ziitno. Po izKušnji zadnjih let potrebuje Zagreb na leto okrog 30.000 vagonov drv in 10.000 vagonov premoga. Do konca septembra pa so v Zagreb po železnici uvozili samo 13.000 vagonov drv, tako da si bo moralo mesto nabaviti še 17.000 vagonov. * Društvo Narodni d«m v Zagrebu poziva na članski sestanek, ki bo v sredo 9. t. m. v društvenih prostorih, Berislaviče-va 11, ob pol 21. uri. Zaradi važnosti sestanka se naproša članstvo, da se sestanka polnoštevilno udeleži. šičeve pri »Mraku« v Ljubljani. V okusno okrašenem salonu se je zbralo 18 bivših sošolcev in štirje profesorji in sicer direktor Reisner Josip ter dr. Bradač Franc, Žilih Franc in Gnjezda Franc. Ob dobri in solidni postrežbi je večer potekal v prav prijetnem razpoloženju. V daljšem govoru se je drž. tožilec g. Goslar Branko spominjal preteklih dijaških let, slavil delo in trud bivših vzgojiteljev, se zlasti spominjal že preminil odličnih šolnikov dr. Perneta Ivana, dr. Debevca Josipa. Mazovca Ivana, dr. Zidarja Ivana ter sošolca Zupana Josipa. Svojo odsotnost je radi bolezni opravičil predsednik maturitetne komisije vladni svetnik v pok. g. dr. Požar Lovro, ki pa je zbranim tovarišem k jubileju pismeno če- ^DTVirf/^r tudi najcenejše bodo tudi Vas popolnoma zado- . >j£f t>nl& Vim, voljile! PARFUMEK1JA »VEN TJ S«, Tyrševa 9- j ■kupno delo. Društvo »šola in pred težkimi nalogami. «-I'~no in dom:: stoji Pr ' po je tudi čas, ki resnejše kliče J .T; T -: 7 vod z njegovimi šolskimi poli-1.">:v-\i\ ' prav posebno vneti delavnosti i; ' ! azljivosti. Ta zavod stvarno od-g za uresničitev zahteve, da noben oM-o!.: ne sme biti lačen. Higienski zavod . • rhovni čuvar zdravja šolske mladine. j avje pa svoje sile črpa iz zdravega želodca. Pod geslom »Noben otrok ne sme biti iačon« bo prišel do svoje prave zakonite veljave »Sklad za zdravstveno zaščito učencev«. Ta sklad je deljen na dva dela; na pokrajinske sklade pri banskih upravah in na osrednji sklad pri Državni hipotekami banki. Mislimo, da je osrednji sklad, ki se zbira že 10 let, dosegel znesek 15 miljonov dinarjev. Ta sklad je zdaj treba mobilizirati, uplivne besede bodo to tudi dosegle, Pokrajinski skladi se uporabljajo po posebnem proračunu. Za pametno sestavo tega proračuna se morajo pobrigati tisti, ki moralno, stvarno in formalno odgovarjajo za zahtevo: »Noben otrok ne sme biti la-čon-<. Od besed do dejanj naj bo vsaj vtem primeru samo en kratek korak, ki je zmogljiv! dtenskl sod daje firednast našim elegantnim, lahkim, robuprostim očalam, katere se natoak pri LJVB UANA pasaža nebotičnika J * Raciontranje živil v banovini Hrvatski. Ban banovine Hrvatske je izdal odlok, e kateiim se odreja racioniranje življenjskih potrebščin. Odlok navaja med drugim, da so kensumenti zadnji čas z nakupovanjem živil in drugega blaga precej pretiravali, razmere pa zahtevajo, naj se nakupovanje giblje v mejah dosedanjih potreb. Zato odloča banska oblast na podlagi člena 23. uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, da smejo proizvajalci in trgovci svojim strankam racionirati prodajo blaga, tako, da jim ne prodajajo večjih količin, kakor to ustreza njihovi dosedanji ]x>trebi. Za konzumente, ki niso stalni odjemalci, se bo blago racioniralo v sorazmerju s količino, s katero proizvajalec ali trgovec razpolaga. — Ta odlok je vsekakor izredne načelne važnosti, saj daje proizvajalcem in trgovcem pravico, da po svojem preudarku hranijo določene količine blaga, medtem ko so bili nedavno zaradi zadrževanja blaga preganjani in kaznovani. * Zagreb potrebuje še 17.000 vagonov drv. Mestna občina zagrebška si resno prizadeva, da svoje prebivalstvo založi z vsem, * Cene mesa bodo padle. Kakor poročajo iz Zagreba, bodo v doglednem času padle cene svinjskega mesa in suhomesnate robe, ker glede na dobro letino koruze padajo cene pitanim svinjam. V zvezi s tem se je med mesarskimi pomočniki v Zagrebu pričelo živahno gibanje z zahtevo po novi kolektivni pogodbi. Pomočniki zahtevajo osemurni delovni čas in regulacijo mezd v skladu z nastalo draginjo. Obenem zahtevajo, da se vsa sporna vprašanja rešijo, preden bodo padle cene, da se mojstri proti njihovim zahtevam ne bi mogli sklicevati na znižanje cen. — Zalog. Pozor pred nakupom! Včeraj 6. t. m. je bilo med 18.20 in 19.30 ukradeno izpred gostilne A. Dimnik, vulgo Kozjak, sivo pleskano kolo znamke »Torpedo«, tov. št. 434154. evtd. št. 10319. Kolesa so rumeno pleskana. Svetilka Bosch, dinamo Hein-kel. Kdor bi kaj vedel o tatvini, naj javi proti nagradi na naslov: Stanko Potočnik, Ob Ljubljanici 37, Moste pri Ljubljani. stital. Več lepih besed so lzpregovorili še navzoči g. profesorji ter g. Dernovšek Albin. Od bivših sošolcev so bili na proslavi navzoči: Dernovšek Albin, Franko Dušan, Goslar Branko, dr. Kane Pavel, inž. Knez Leo Lapajne Viktor, dr. Leskovic Stane, Ludvik Ferdo, Lu kič' Zvonim ir, dr, Lučov-nik Hinko, Pipenbacher Gojmir, Pire Ivo, dr. Pompe Janko, Rustja Alojz. dr. Skulj Stanko, Tominec Vladimir, prof. Kobe Milena in prof. Černivec Katarina. u— Parastos za blagopokojnim Vitkim kraljem Zediniteljem. Pravoslavna cerkvena občina priredi v sredo. 9. oktobra ob pol 12. uri dopoldne parastos za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. v pravoslavni cerkvi na Bleiweisovi cesti. Odbor vljudno vabi člane pravoslavne cerkvene občine in njih obitelji, da se udeleže te verske in domoljubne svečanosti. u— Gostovanje naše operne članice v zagrebškem Narodnem gledališču. Uprava zagrebškega gledališča je povabila članico naše opere Valerijo Heybalovo na gostovanje v Čajkovskega operi »Evgenij Onje-gin«, kjer bo pela partijo Tatjane. Nastopila bo drevi. u— Koordinacija dela Ljudske univerze in PrirodoSlovnega društva v Ljubljani. Ljudska univerza v Ljubljani in Prirodo-alovno društvo, ti naši pomembni prosvetni ustanovi, sta sklenili, da bosta prirejali odslej svoja predavanja izmenično, da se tako vsaj delno zajezi kopičenje predavanj na isti dan. Predavanja obeh društva bodo razen v izjemnih primerih vsako sredo ob 20. v predavalnici Ljudske univerze (v mali dvorani filharmonije na Kongresnem trgu). Ker so predavanja obeh društev nasnenjena predvsem našim izobražencem — saj so predavatelji skoraj iz-Mjučno univerzitetni profesorji in znanstveniki — bi bilo želeti, da bi se iz te po-četne koordinacije razvila Ljudska univerza v tistem smislu, kakor jo poznata zagrebška in beograjska univerza. Kakor nam poročajo, bo imel prvo predavanje v sredo 9. t. m. v filharmoniji g. dr. Boris Zamik, profesor zagrebške univerze, drugo pa g. dr. Milan Vidmar univ. prof. v Ljubljani u— Razstava slik Rika DebenJaka v Jakopičevem paviljonu bo odprta samo še danes in jutri od 9 do 18 Opozarjamo na to posebei še ss. profesorje, ki nameravajo privesti svoje učence. u— Razstava akad. slikarja Ljuba Ravnikarja v galeriji Obersnel je odprta samo še nekai dni. zato nai se ljubitelji umetnosti nodvizaio z obiskom. u— Dvajseta obletnica mature v Ljubljani. Maturanti ljubljanske klasične gimnazije letnika 1920 so proslavili 201etnico mature v soboto v restavraciji ge. Stane Tom- Javna zahvala! Ob pričetku mojega I. privatnega izložbenega aranžerskega tečaja, so mi tvrdke: Feliks Urbane, Sv. Petra cesta, A. žlender, palača »Slavije«, manufaktura Novak, Kongresni trg, Brata Vlaj, Wolfova ulica, A. Paulin, Šelenburgova ulica, Anton Kane, židovska ulica, V. A. Janeš, Aleksandrova cesta, Elektro Bogataj, Kongresni trg, Kalinska tovarna hranil, dd. vsi v Ljubljani, katerim stalno aranžiran izložbe, izkazale priznanje za mojo započeto akcijo, z izredno denarno podporo in se čutim dolžnega jim na tem mestu izreči najiskre-nejšo zahvalo. Ker pa nimam namena si s svojim tečajem kovati kapitala, pač pa seznaniti trgovski naraščaj v aranžer-ski vedi, sem se odločil dati vsakemu svojemu učencu na prvotni določeni honorar poseben popust v razmerju prijav in prejete denarne podpore od strani zgoraj navedenih tvrdk. Vsem tistim, ki so že vplačali honorar po prvotni tarifi se jim presežek ob pričetku tečaja vrne. Engelman Albin, ARANŽER, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 1/IH. I u— Prirodoslovno društvo v Ljubljani Ljudska univerza v Ljubljani. O lastnostih, ki se podedujejo bo predaval pod našim okriljem 9. t. m. ob 20. v mali dvorani filharmonije (Kongresni trg) g. dr. Boris Zarnik. univ. prof. iz Zagreba. Najbrže je g. profesor tudi pri nas že toliko znan, da bo kar odveč opozorilo, da spada med naj-odličnejše predavatelje v Jugoslaviji. u— St^ro dvonadstropno hišo veletrgovine Bata v šelenburgovi ulici. Kakor smo že poročali (glej sliko v nedeljski izdaji stran 3.), te dni rušijo v pospešen jem tempu. Pred glavno pošto je prometni prostor že itak skrajno omejen, zato ne dovoljuje, še nove utesnitve. Radovedni šetalci strme nad zanimivim, toda primitivnim načinom rušenja. Na ostrem ovinku stavbe so kar najmanj zabarikadirali cestni tlak, zato pa dva stražnika ravnata ves promet pešcev, ki je tukaj skoro nemogoč. Delavci z največjo previdnostjo odkrivajo ostrešje in spuščajo po lesenih žlebovih opeko ter le-sovje na tla. Da se s porušenega zidovja ne dviga preveč prahu in ne raznaša po bližnji okolici, ga sproti z gumijasto cevko š krope in tako namočen material odmeta- NEMŠKI SE NAUČITE lahko in naglo, dopisnim potom na svojem domu s pomočjo nove originalne metode (z zakonom zaščitene), ki je zasnovana na mnemotehniki (veščini zapomnenja) in psihodinamiki, ki jo je ustvaril g. Petar B. Petrovič, pisec knjige: »Praktični kurz vještine pamčenja« in urednik Okultistične biblioteke. Kurz traja 6 mescev. Mesečno predplačilo din 30. Brezplačno pošljemo vsakomur poskusno lekcijo. — Okultistička biblioteka, Beograd, ček. račun 54.998. pošt. pretinac 876. BB& enajst krajših poglavij. V prvem prikazuje pisec stike Kijevske Rusije z Balkanom, v drugem se zaustavlja pri zvezah Moskovske Rusije z Bizantom in z vladarji srbske srednjeveške države. V tretjem poglavju prikazuje : tike Moskovske Rusije šestnaj-tega in sedemnajstega stoletja z Balkanom. Cim bliže smo priključitvi Rusije evropskemu kulturnemu življenju in tekmi evropskih držav in narodov, tem bolj narašča gradivo o stikih Rusije z Balkanom. Tako je četrto poglavje, ki posega v dobo Petra Velikega, že znatno obširnejše. V nadaljnjem poglavju obravnava pisec Rusijo in Balkan v dobi Napoleona in restavracije, kar sovpada z dobo srbskih vstaj in grškega oevobojenja. V tem času je vloga Rusije v balkanskih zadevah že močno aktivna. Naslednje poglavje prikazuje Rusijo m Balkan od miru v Jedrenu do pariškega kongresa. Mnogo zanimivih podrobnosti iz balkanske zgodovine vsebuje poglavje. ki obravnava gradivo od pariškega miru do berlinskega kongresa. Nadaljnja poglavja razglabljajo vlogo Rusije v bal-banskih političnih zadevah od leta 1878. do leta 1914. V tem času je bilo v ospredju vsega zanimanja in vseh diplomatskih konfliktov vprašanje »bolnika ob Bosporu«, notranje že trhlega otomanskega imperija. Zadnji dve poglavji sta odmerjeni zgodovinskim dogodkom od sarajevskega atentata do premirja in od konca svetovne vojne do trenutka, ko sta Sovjetska Rusija in Jugoslavija vstopili v redne diplomatske stike. Prof. dr. Jelačič, pisec znane zgodovine ruske revolucije in mnogih drugih knjig, ni samo trden poznavalec ruske zgodovine, marveč dobro pozna tudi zgodovino južno-slovanskih narodov. Njegov spis »Rusija i Balkan« je sestavljen s posebnim ozirom na politično zgodovino predvojne Srbije. Knjižico, ki bo dobro rabila vsakomur, kdor hoče nekoliko globlje spoznati zgodovinsko podlago ruske zunanje politike na Balkanu, sklepa pisec z naslednjimi bese-Jami: »Zgodovinar ni prerok, zato se vzdržujem slehernega prerokovanja o nadaljnjem razvoju problema Rusija in Balkan. Hotel bi samo omeniti, da se zgodovina spreminja, da pa geografija ostaja ista ...« O knjigi Milana Rakočeviča »Črnogorski Prometej«, ki je izšla letos v Ljubljani, prinaša najnovejši zvezek »Srpskega književnega glasnika« več ko osem strani obsegajoče kritično poročilo iz peresa Stanka Perunoviča. Pisec tega prikaza se obsežno bavi s posameznimi izsledki Rako-čevičevega metodičnega proučevanja Njegoševe filozofije. Njegov prikaz je najob-širnejši in najizčrpnejši, kar jih je doslej izšlo o tej podnetni filozofski publikaciji znanega ljubljanskega publicista. Kritik sklepa ob koncu, da je g. Rakočevič v tej svoji obsežni študiji o Njegoševi filozofiji pokazal mnogo dobre volje, napora in truda ta dosegel zavidljiv uspeh v vezanju Njegoševih filozofskih misli in idej v or-ganično celoto, tako da lahko rečemo, da ni izpustil skoraj nobenega vprašanja iz razsežne in obilne oblasti Njegoševe filozofske modrosti. Pisec pravi, da delo nikakor ni bilo lahko, če upoštevamo, da je skušal Rakočevič prvi povezati vse Njegoševe filozofske ideje in misli v nepretrgan in zaokrožen logični sistem, ki je povezan v medsebojno spojen na podlagi zakonov logičnega mišljenja iz vse Njegoševih pesniških stvaritev. — V isti številki »Srpskega književnega glasila« prikazuje Tone Po-tokar življenje in delo štirih nedavnih slovenskih jubilantov: Mateja Sternena. Franceta Bevka, dr. Franca Ramovša in dr. Franceta Vebra. Biografski roman o Musorgskem, delo ruskega pisatelja Ivana Lukaša, je izdala z naslovom: »Bijedna ljubav Musorgske-ga« zagrebška »Savremena Biblioteka«. Ar turo Cronia, »Rifles^i della Simbiosi latino-slava di Daimazia*. »Istituto di Studi Adriatici m Venezia« je izdal v brošuri na 20 straneh citirano razpravo naj-odličnejšega italijanskega poznavalca hr- vatske in srbske literature, profesorja pa-dovanske univerze Artura C r o n i e, ki je pvotno izšla v obzorniku »Storia e politica internazionale«. Pisec prikazuje razvoj kulturnih odnosov med jadranskimi Slovani in Romani odnosno Italijani od prvih začetkov, ko so slovanski naseljenci prodrli na obalo Adrije, vse do današnjih dni. V svoji razpravi zastopa prof. Cronia tendenco prikazati slovansko-italijanske kulturne odnose v luči ideje, da je med Italijani in Slovani mogoča kulturna simbioza, ki kljub močni penetraeiji italijanske kulture ne jemlje slovanskemu deležniku njegove individualnosti, jezika ni kulturne originalnosti Pisec skuša svojo tezo dokazati z . mnogimi navedbami iz kulturne zgodovine Dalmacije. Podrobno se bavi z italijanskimi vplivi na dalmatinsko slovansko književnost in umetnost v čara. ko je spodnji Jadran obvladovala beneška država. Izčrpno, čeprav zgoščeno prikazuje italijanski znanstvenik o nos dalmatinskih, zlasti du-brovniških pesnikov in dramatikov do italijanske literature. Razprava prof. Cronie vsebuje mnogo zanimivih podatkov, čeprav je v glavnem bolj sinteza dosedanjih kulturno zgodovinskih, zlasti še literarno zgodovinskih raziskavanj. kakor pa rčsume novih izsledkov. O veijavi pisateljeve tendence in posameznih sodb to lahko izpre-govorila strokovna kritika v naših revijah. Mimogrede naj samo pripomnimo, da je pisec vendarle premalo uvaževal vpliv, ki so ga imele na c ubrovniške pesnike hrvatske in srbske narodne pesmi, čeprav v svojem stremljenju po objektivnosti ne za-nikuje tega vpliva. Površne in napačne bi bile politične konsekvence, ki bi jih morda kdo izvajal iz kulturnih, posebej še literarnih vplivov, zakaj vpliv starejše italijanske kulture na slovansko v Dalmaciji ni bil nič manjši nego na pr. nekoč vpliv grške kulture na rimsko. In vendar je ta vpliv samo . pomagal razvijati samorodne sile rimskega človeka in razširjati njegovo zavest, ni pa vodil nujno v politično so-visnost Grkov in Rimljanov. vajo v nižji prostor. Na Aleksandrovi cesti že čakajo veliki tovorni avtomobili in številni vozniki, da lahko sproti odvažajo nakopano mešanico prahu, ometa in opeke. Da gre delo hitreje izpod rok, rušijo zidov je celo ponoči ob električni svetlobi. u— Dela pri gradnji mesar^kih tržnic na Pogačarjevem trgu in vzdolž šolskega drevoreda naglo napredujejo. Zunanje lice ob Ljubljanici se vidno obrazuje na skrbno oklesanem, nad dva metra visokem kamnom, ležečem prav na robovih debele betonske škarpe. V primerni razdalji je od Kresi je do pričetka semeniškega poslopja vanj vdelanih devet razglednih oken z manjšim presledkom, na kar se razteza v isti višini ravno tako zidov je z oklesanim kamnom ter nadaljnjimi osmimi okni prav do komca lemenata. Izkopan je tudi že ves obsežni svet prav do višine betonskega stebrovja. Isto tak o so zabetonirali nekaj nad dva metra pod cestno plast zemlje m s tem pridobili precejšen prostor za podzemske shrambe mesarskih tržnic. Glavna dela. ki sedaj največ odstoje z okle savan jem kamna, se nemoteno vrše tudi ob deževnih d neb v dokaj obsežni leseni delavniški baraki. o— Dve žrtvi napada. Vinko Benedfcčič, 261etni priložnostni delavec ie Stare Loke se je v mraku vračal po samotni poljski poti domov. Nenadoma je planil iz bližnjega gozda neznan moški, ga brez besed zabodel z nožem v hrbet in zbežal. Težko ranjeni Benedičič se je komaj privlekel do doma. odkoder so na naslednje Jutro prepeljali v ljubljansko bolnišnico. O napadalcu ne ve ničesar jasnega povedati, saj je bila že tema tudi si ne more razložiti kdo bi to bil in zaradi česa naj bi ga napadel. Matijo Kobeta, 341etnega dninarja z Galjevice, so v Novih Jaršah v neki gostilni tako pretepli, da je moral iskati pomoči v bolnišnici. Kupujte drž. razredne loterije v glavni kolekturi VRELEC SREČE ALOJZIJ PLANENŠEK — LJUBLJANA Beethovnova ul. 14. Ob poplavah v Ribniški dolini Potrebe regulacije in oskrbe s pitno vodo Dolenja vas pri Ribnici, 4. oktobra. Zadnje štiri dneve je tudi v Ribniški dolini neprestano lilo kakor iz škafa m kmetovalce je že hudo skrbelo, da bo tudi letos vodovje preplavilo vse polje kakor lansko jesen. Najhujšega vendarle ni bilo, ker se je v četrtek nebo zvedrilo. Potoki Bistrica, Ribnica in Rakitnišica so prestopili bregove in voda se je razlila po plodni ravnini, po njivah in travnikih, kjer pravkar pospravljajo jesenske pridelke. Najhujše je, kadar se razlije Ribnica, ki izvira pod Veliko gor6 na severozapadu in teče skozi Ribnico in Dolenjo vas. Tudi v sredo je tako narastla, da so morali ponekod že začeti izpraznjevati hleve in gnati živino k sosedom, ker je voda vdirala v hleve. Koruza, ajda, repa in korenje je bilo pod vodo v nizkih predelih. Da prav ta potok tako naraste in se njegove velike množine vode razlijejo po pri-goriškem in dolenjevaškem polju, je precej vzrokov. Pred leti so regulirali dotok Sajevec, ki se v Založju izliva v Ribnico. Razumljivo je, da se je prej pred regulacijo voda tega potoka razlila po gornjem delu doline. Zdaj pa tudi njegova voda zviša gladino ob vsaki poplavi in to tem hujše občutijo prebivalci spodnjih vasi. Razdiralna sila vode se je samo prenesla iz enega konca v drugi konec doline. Ce so že regulirali v zgornjem delu, bi bilo treba istočasno poskrbeti za varnostne naprave v spodnjem delu in strugo na najbolj nevarnih mestih zajeziti ali pa na kakršenkoli način preprečiti, da ne bo dole-njevaško polje ob vsakem večjem nalivu kakor jezero. S tem tudi ne bi bilo ogroženo življenje prebivalcev, ki imajo svoje domove ob vodi, kakor n. pr. v Pristavi. Lansko jesen so bili ravno tu tako obupni prizori pri reševanju ljudi, živine, premičnin in pridelkov, ko je voda vdirala 1 m visoko v stanovanjske prostore, v hleve in gospodarska poslopja. Tudi ob gradnji nove ceste Dolenja vas-Lipovec, ki preseka polje na dva dela. bi bilo treba vzeti v obzir, da velike množine vode za časa poplav morajo nekam hitro odtekati in da je ogromno škode ravno v tem, ko stoji na polju, kjer gnijejo poljski pridelki. Ob vsakokratni poplavi se tudi vidi, kaj vse bi bilo treba tem vasem v pogledu hi- giene, ki je kljub razmeroma dobrim dohodkom zelo zanemarjena. Voda dere po vaseh Prigorici in Dolenji vasi pa tudi drugod po vrtovih navzdol in jemlje s seboj gnojnico iz nebetoniranih gnojnih jam in luž, ki so značilne v teh vaseh. Vsa ta rjava, umazana masa se vali med hišami na cesto in po cesti v potok. Ni to samo kakšen osamljen primer, ampak večina kmetovalcev nima zavarovanih gnojnih jam in zato so v pogledu higijene res neznosne razmere ravno ob poplavi. Tu bi morala oblast priskočiti na pomoč in s svojo podporo izvesti načrtno sanacijo vasi, da bi bile higienske prilike vsaj do neke mere zadovoljive. Oblast bi morala dati potrebnim podpore in zahtevati od vsakogar, da betonira in ogradi gnojne jame. Vsa ta umazana voda tudi prepoji zemljo, kjer imajo ljudje na vrtovih izkopane vodnjake s »pitno« vodo. Tako je vprašanje preskrbe s pitno vodo eno najbolj perečih v južnem delu doline. Saj v eni vasi napajajo živino na potoku, ob poplavah pa se v ta potok zliva množina vode, pomešana z gnojnico — in v sosednji vasi, komaj pol kilometra daleč jo uživajo ljudje, ker dobršen del vasi nima vodnjakov. Zato je vodovod življenske važnosti, kar smo javno že večkrat omenjali. Kako je v poletnem času, ko zmanjka v vodnjakih voda in jo dobivajo ljudje za kuhinjo iz potoka, kjer napajajo živino, si lahko mislimo — strašansko mizerno. Gornji del doline s trgom Ribnico je dobil vodovod. Kdaj se bo zadeva o preskrbi južnega dela doline z dobro, zdravo pitno vodo premaknila z mrtve točke? O tem naj razmišljajo odločujoči činitelji in naj številne obljube, ki se vlečejo že desetletja, spremenijo vendar enkrat v dejanja. To je le nekaj misli in vprašanj, katerih rešitev je življenjskega pomena za ljudstvo Ribniške doline, posebno za ono v spodnjem delu. Z malo dobre volje, s podporo oblasti in z lastno pobudo posameznikov bi se marsikaj uredilo, da bi bile tudi naše vasi kakor pušeljc. Naj se malo več pozornosti daje dolenjskim krajem v pogledu higiene, saj je ravno naša Dolenjska v tem pogledu izmed vseh predelov najbolj zanemarjena in so ponekod roe škandalozne higienske razmere. Obupne razmere na cestah Za strožje izvajanje cestno-policijskih predpisov, kar se tiče okrajnih in občinskih cest Radovljica, 7. oktobra Malo kje na Gorenjskem se nudi s ceste popotniku tako lep razgled na gorenjsko pokrajino, posebno na Radovljico, v katere ozadju se dvigajo v nebo kipeče Karavanke, v vznožju pa se vije zelena Sava, kakor na onem delu ko cesta prehaja po dolgih serpentinah pod starodavnim Pustim gradom iz Lipniške v Savsko dolino. Mar-sikak avtomobihst se vprav zaradi razgleda loči pri Radovljici od državne ceste in jo od tod mahne skozi Radovljico, čez Lan-covo. v Lipniško dolino in privozi nad Pod-nartom spet na državno cesto. Drugi krenejo spet pri Podnartu z državne ceste in se vrnejo na državno cesto pri Radovljici največ zaradi lepe pokrajine. Zelo rad se je, zaradi lepega razgleda po Gorenjski, po serpentinah pod Pustim gradom, vozil tudi na? blagopokojni kralj Aleksander, ki je večkrat na tem kraju izstopil in prehodil del serpentin, posebno tam. kjer se odpira razgled na Radovljico. Pred leti je bila ta cesta vprav zaradi izletnikov, domačih in tujih avtomobilistov zelo dobro oskrbovana. Lahko trdimo, da je bila cesta čez serpentine pod Pustim gradom ena izmed najlepših cest v radovljiškem srezu. Zdaj pa je obratno, prav gotovo najslabša v vsem srezu. Kakor je bilo že pri drugi priliki omenjeno, cesto skozi Lipniško dolino uničujejo ogromni nad 2.5 m široki avtomobili. ki pokrijejo do malega vsr cesto in noč in dan odvažajo porfir. toda za tovor pa kaj malo. ali prav za prav nič ne pripeljejo Da je do vrh Lancovega testa uporabna. se je treba zahvaliti le prdnosti cestarja Cesta čez serpentine, ki ie v drugi oskrbi, pa je obupna. Zakaj neki so ob cesti kanali? Bržčas zato, ker je že navada, da jih oh cestah napravijo. Vsi kanali so zasuti z blatom in gramozom in zarasli na debelo z najrazličnejšim plevelom. Hudourniki so si izkopali novo strugo po sredi ceste. Voda je odnesla vso zgornjo plast cestišča in na več krajih štrlijo tam, kjer bi morala teči kolesa, debele skale. Zadnje neurje pa jc vprav tam, kjer prehaja v spodnjo Lamoško ravnino, skoraj tretjino ceste odkopalo in podsulo. Neki voznik je tu prevrnil voz in le srečnemu naključju se je treba zahvaliti, da se ni zgodila velika nesreča. Kam naj se ogne voznik v primeru. da se na nevarni točki sreča s težkim avtomobilom? Kdo se bo umaknil in kdo bo nosil posledice nezgode? Kje so cestni nadzorni organi in kje oskrbovalci ceste? Pa tudi drugače so v neposredni okolici Radovljice s cestno policijskega stališča obupne razmere. Kakor hitro privozi voznik z državne ceste, je že v nevarnosti. Ko je pred nekaj dnevi zvečer vozil voznik v bližini Radovljice, je v Predtrgu ležala čez | cesto deska, nadalje je štrlela na cesto na | pol priprta lesa, iz nekega plota pa je da-I leč na cesto molela dolga nalomljena lata. Ker je zdaj. ko se ne dobi več primernih sveč, razsvetljava vozov slaba, je nevarnost še veliko večja kakor v rednih časih. Cestni varnostni predpisi, vsaj izgleda tako. so zdaj z okrajnih in občinskih cest popolnoma pomaknjeni stran. Veljajo menda le še za državno in banovinsko cesto, ki jih strogo nadzira budno oko cestne policije. — Kodanjski krokodil Tri tedne so bili Kodanjčani v velikem strahu. Takrat je namreč iz neke menaže-rije ušel dva metra dolg krokodil in vsg iskanje, pri katerem se je udejstvovala tudi motorizirana policija, je bilo zaman. Te dni pa je neki vrtnar od mlake, ki meji na njegov vrt, zaslišal sumljiv čofot, kakor da je težek predmet padel v vodo. Ko je pogledal tja, je v svoje začudenje opazil krokodila ki je že tedne povzročal Kodanj-čanom sive lase in je sedaj veselo plaval po vodi. Vrtnar je seveda takoj pozval policijo, ki ji je z nemajhnim trudom uspelo, da je nevarnega plazilca ujela Mraz v Španiji Na Španskem se je začela nenavadno hladna jesen. V Avilli so imeli v torek mi-mulega tedna 1 stopinjo pod ničlo. Zdaj poročajo o isti nizki temperaturi tudi iz Val-landolida, Valencije in Albacete. INSERIRAJTE V „ JUTRU"! Od 15. oktobra do 28. novembra t. L f«| «FI Jk Jt L PRIVATNI IZLOŽBENI i £ V A J ARAN2ERSKI z a vse stroke ENGELMAN ALBIN vodja tečaja — Ljubljana, Tavčarjeva l/m. Zahtevajte prospekte! Iz Celja l e— Na občnem Šbmu Skupnega združenja obrtnikov za mesto in stez Celje, o katerem smo poročali že v ponedeljski izdaji, so bili izvoljeni v upravo naslednji gg.: predsednik Stojan Holobar, podpredsednik Ivan Vozlič, člani uprave Ludvik Se-lišek, Anton Jager, Franjo Dolžan, Granc Košir, Benedikt Malgaj, Majerič, Rafko IRednak, Ivan Knez Lovasič, Kvas, Golež, Muhovec, Karel Pere in Franc Strupi iz Celja ter Virjent z Vranskega, Knčevar iz Žalca, Štrozer z Gomilskega in Soline iz Št. Jurija ob juž. žel. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg Rudolf Perdan, Bratomil Rcbek in Šimenc ml., v razsodišču pa je prvih pet članov uprave. e— Mestna občina prodaja cenejši krompir m zelje. Mestna občina celjska ima zciaj na razpolago 3.000 kg krompirja, ki ga prodaja ob sredah in sobotah na Glavnem trgu na drobno po 1.75 din kg. Pri odjemu od 100 kg dalje stane krompir 1.60 din kg, v tem primeru pa si je treba preskrbeti nakaznico pri mestnem tržnem nadzorstvu. V teku enega tedna Lc občina nabavila tudi prvovrsten koroški krompir za vkletenje in ga bo prodajala pri odjemu od 100 kg dalje po 1.75 do 1.80 din kg. Predvidoma bo občina prodajala v soboto na CJ avnem trgu tudi zelje ia drobno po 1.35 din kilogram. Frimarij df% JoŽS FlajS c— Plemenski sejem za bike v Št. Juriju. Dne 4. novembra bo v Št. Juriju ob juž. žel. plemenski sejem za bike sivopšenične pas-"*)e. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja kmetovalce i z mestnega območja iia ta sejem zaradi nakupa plemenskega blaga. e— Angela Dežel akova je pcrdlcgla poškodbam Kakor smo poročali, sta se 2. t. m na železniški progi pod cerkvico v Ma-rijagradcu pri Laškem te/kc ponesrečila 21-letni progovni delavec Mihael Deželak in njegova 17-lctna sestra Angela iz Radebclj pr' La kem Ko sta šla zj.:traj od doma v Laške n stopala po železniški progi, je privozil za njima tovorni vlak iti ju odbil s proge. Mihael Deželak je dobil poškodbe na glavi. Angela pa si jc prebila lobanjo in zlomila ievo n* go Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bcftnišnico kjer je An-geia v soboto popoldne podlegla težkim poškodbam. Pokojno so prepeljali iz Celja v Laško in jo položili v ponedeljek na tamkajšnjem pokopališču k zadnjemu počitku. e— Slučajno razkrita tatvina. Prod tednom je nekdo ukradel inž. Hugonu UMiru, -avnateliu Gostilničarske pivovarne v Laškem, v Dolenjem Logatcu s tovornega avtomobila iO.IMK) din vredno dvojno pnevmatiko. V sob(4o se je mudil inž. Uhlir v Celju. Ko je stopil po opravkih v neko tr-. ' ino, jc opazi! tam dva avtoprevoznika, ki sta ponujala trgovcu v nakup pnevmatiko za tovorni avto. Dejala sta, da ima to pnevmatiko na prodaj neki moški v Dolenjem Logatcu. Inž. Uhlir je takoj obvestil celjsko policijo, ki je oba avtoprevoznika zaslišala. Ugotovili so. da prodaja omenjeno pnevmatiko Žagar Adolf M. v Dolenjem T >gatcu in da je pnevmatiko ukradel s tovornega avtomobila inž Uhlira. Pnevmati- > so zaplenili in vrnili lastniku, Adolfa pa so prijavili sodišču. e— S sekiro ga je napadel. V Gradišču pri Kalobju se je 66-letni dninar Martin Plahuta s Kalobja spri z Antonom Hrastom. V prepiru je Hrast pograbil sekiro, »daril z njo Plahuto po levi strani prsi in mu močno poškodoval rebra. P lanu t o »o oddali v celjsko bolnišnica. e— Na kol se je napičil. V soboto je padel 26-letni rudar Gregor Rančigaj iz Go-tovelj pri Žalcu med delom pri Sv. Jederti blizu Gotovelj z drevesa. Priletel je na kol in se napičil nanj. Rančigaj je dobil težke poškodbe na trebuhu. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e— Nesreča s puško. V Šmihelu pri Mozirju se je v nedeljo ponesrečil 17-letni posestnikov sin Jurij Šumečnik. Ravnal je doma tako neprevidno s puško, da se je sprožila. Naboj je zadel fanta v levo dlan in jo razmesaril. šumečnik se zdravi v celjski bolnišnici. Iz Maribora a— Veličastna otvoritvena predstava v mariborskem gledališču. Za otvoritev letošnje sezone se je gledališka uprava odločila za heroično zgodovinsko komedijo »Cyrano de Bergerac«, ki je bila s prodornim uspehom uprizorjena na V9eh pomembnejših odrih. V Mariboru doslej še ni bilo uprizorjeno tako grandiozno dramsko delo. čisto svojevrstni vsebini primerna je tudi inscenacija (inž. arh. M. Hlad), kakor tudi sploh vsa oprema iz dobe slavnega kardinala Richelieuja, ki ga avtor postavi tudi med gledalce v gledališču v prvo dejanje. a— Matična vest. Na občnem zboru pevskega zbora Glasbene Matice je bil izvoljen za predsednika znani mariborski knjigarnar g. Koren, za podpredsednika pa ravnatelj Sever. Odborniki so gg. ravnateljica Rozmanova, Jakob Novak, Ivan Ja-godič in Milan Kajč. Matični pevski zbor sprejema nove člane samo še v oktobru ob torkih, sredah in petkih ob 20., v risalnici meščanske šole v Miklošičevi ulici. a— Predstojništvo mestne policije v Mariboru opozarja lastnike motornih vozil v Mariboru, da stopi nova uredba o omejitvi prometa z motornimi vozili cLanes v veljavo. a— Da popravimo storjeno krivico. Dne 12. avgusta smo v ponedeljski izdaji objavili kratko notico, da ie mariborska policija aretirala g. Kurta Hobacheria zaradi suma neke tatvine. Ta vest ie zašla v list zaradi nerodnega nesporazuma. V resnici g. Hobacher takrat sploh ni bil aretiran, a ko sa ie nekai dni oozneis zaradi omenjenega suma jx>lieiia izročila sodišču, ie bil Po kratkem zaslišanju izpuščen na svobodo. ker se ie sodišče prepričalo o njegovi nedolžnosti. Ker nikomur ne maramo delati krivice, lojalno objavljamo ta copra-vek a— Delavstvo v borbi za Svoje pravice. Ob poročilih požrtvovalnih in agilnih društvenih funkcionarjev na nedeljskem rednem občnem zboru mariborske podružnice Narodno strokovne zveze, ki se je vršil v nabito polni zborovalni dvorani pri Novem svetu, je bilo razbrati uspeSno in koristno delo v borbi za pravice obmejnega delavstva. S svojim delom je organizacija narodnega delavstva pripomogla, da se je v marsikateri tvornici izboljšal gmotni polo- žaj. Z ustanovitvijo mladinskega odseka je bila k temu hvalevrednemu delu pritegnjena mlada na, ki marljivo sodeluje na kulturnem in strokovnem polju. Na pobudo mariborske podružnice NSZ se je začela akcija za takojšnjo pomoč tekstilnemu delavstvu, Pri volitvah je bil po večini izvoljen dosedanji odbor. Predsednik je Franjo š i m e k, podpredsednika pa Josiptaa C e e in Franjo Janku. a— Letošnji kostanj se je že pojavil na trgu. Prodajajo ga liter po 3 do 4 din. s— Sokolska župa Maribor in mariborska sokolska društva priredijo jutri ob 20. v Sokolskem domu kom emoracajo za bla-gopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. m— Znamenje časa so Številne tatvine avtomobilskih rezervnih koles v zadnjem času. Zdaj je izginilo rezervno kolo z Ne dogovega avtomobila. Lastnik c"!a nagrad 800 din tistemu, ki izsledi ah javi tatinske ga zMkovca. a— »Zadnji pozdrav!« je vzkliknil neznar. mladenič na dravski brvi, ko se mu je približala iz Studencev neka družba, ki se je vračala v mesto. V naslednjem trenutku se je vzpel preko ograje ln se pognal v Dravo, ki ga je zagrnila. Na brvi je pusti i mladenič kolo znamke NSU z evid. štev 140875. | dene izvozne centrale odnosno prodajne organizacije za posamezne izvozne stroke. Na -ličen način in s sličnimi kompetencami naj )i se organizirala nova Privilegirana vozna družba, ki bi bila pravtako nadre-ena uvoznim organizacijam in centralam a posamezne stroke. Cigav0 je kolo. V Rad vanju so našli v nekem grmovju črno pleskano kolo z evid. štev. 19-125837. Lastnik dobi kolo pri radvanjskih orožnikih. Gospodarstvo Reguliranje cen in dirigiranje oskrbe Razvoj na blagovnih tržiščih nam je letos ponovno dokazal, da je najusodnejša pogreška naše politike urejevanje cen in dirigiranje oskrbe v tem, da pričnemo v določenem sektorju gospodarstva urejevati vprašanje cen, oskrbe in razdelitve razpoložljivega blaga šele tedaj, ko postanejo razmere na dotičnem trgu že nevzdržne in je urejevanje mnogo težje kakor če bi s potrebnimi ukrepi prišli prej, ne glede na to, da se v pravem času da marsikaj lažje urediti z milejšimi predpisi. Izigravanje predpisov pri mletju moke To smo videli pri žitu in moki, kjer smo najprej dopustili, da se je špekulacija lahko poljubno izživela, ko pa je morala zaradi nastalih razmer poseči vmes oblast, smo poskušali s polovičarskimi ukrepi, ki se vrhu tega niso dosledno izvajali Kakor se zdi. se zadnja uredba o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske ? kruhom navzlic strogem sankcijam in visokem kaznim ne izvaia dos^edpo Na tem mestu smo v številki od 22 septembra pokazali, da obstoji možnost poceniti ceno beli moki za 1 din in tudi krušni moki za pol dinarja, če bi se spremenil v uredbi predviden način mletja tako da bi mlin iz 100 kg pšenice izmle1 25 kg bele moke namesto 10 kg, kakor je to predpisano z uredbo. V tej zvezi smo opozorili na važen razlog, ki govori za povečanje odstotka bele moke. Nihče ne more kontrolirati m-inov. da bodo mleli res samo 10% bele moke, kajti nekaj odstotkov več bele moke uide najstrožji kontroli. Če pa mlin namesto predpisanih 10% bele moke melje 20% bele moke. se mu izredno poviša zaslužek glede na predpisane cene. Zato bi bilo nujno potrebno, ne samo v interesu pocenitve moke, temveč tudi v interesu onemogoče-nja takih mahinacij v mlinih, da se spremeni način mletja. Naša predvidevanja, da se mlini navzlic strogim sankcijam, predpisanim z uredbo (eno leto zapora in do 500.000 din globe) ne bodo držali predpisov o mletju, potrjujejo z uradnega mesta v Beogradu. Na pritožbe glede različne kakovosti enotnega kruha se je beograjska »Politika« obrnila na pristojno mesto (iz samih informacij je razvidno, da je tu mišljen urad za kontrolo cen), kjer je dobila naslednje zanimive informacije: Nekateri mlini zlorabljajo sedanjo situacijo, ko se kontrola mletja še ne more izvajati in meljejo ne 10%, temveč 20 in 30% bele moke, kar ima za posledico, da je enotna moka temnejša. Doslej se peki proti temu niso pritožili, očitno zaradi tega, ker jim mlini temnejšo enotno moko nekoliko ceneje prodajo in dobe vrhu tega večje količine bele moke tudi nekoliko ceneje. Večje količine bele moke pa mlini lahko dobavljajo kmetom le zaradi mletja proti predpisom. Ker dobe mlini več bele moke, imajo možnost, da dobavljajo pekarnam več bele moke za luksuzno pecivo, ki nudi več zaslužka. Nadaljne informacije, ki jih je dobila »Politika« na tem mestu, pravijo, da beograjski peki onemogočajo, da bi se napravili poskusi peke z enotno moko. Kakor se zdi, pa bo tudi v bodoče kontrola nad mlini nezadostna, ker jo namerava urad za kontrolo cen izvajati na ta način, da bo jemal v mlinih vzorce moke, ki jih bodo potem strokovnjaki analizirali. Če bodo analize pokazale, da so mlini mleli proti predpisom, bodo dotični mlini kaznovani po uredbi. Doslej pa urad te kontrole ni mogel izvajati, ker so šele pred dnevi borze v smislu uredbe določile tipe za enotno krušno moko. Vse kaže, da na tej podlagi, to je po analizah vzorcev moke, ne bo mogoča točna kontrola mlinov, ali meljejo res samo 10% bele moke ali morda 15 odnosno 20%. Zanesljiva kontrola bi se dala izvesti le z ugotovitvijo izmletih količin bele in krušne moke v samem mlinu, kar pa je praktično menda neizvedljivo. Vse to le dokazuje, kako je potrebno spremeniti predpise o mletju ne glede na to, da se bo kakor rečeno pri večjem dovoljenem odstotku bele moke lahko pocenila tako bela, kakor tudi krušna moka. Pri olju in drvah smo bili prepozni Ko je lani naša industrija jedilnega olja zaman prosila za dovoljenje, da lahko uvozi potrebne količine oljaric iz Bolgarije in ko je Bolgarija nam namenjene količine sončničnega semena med tem časom prodala drugam, tako da smo dobili le del one minimalne količine, ki bi jo morali uvoziti za kritje potreb, je bilo jasno, da bo zmanjkalo olja do nove letine oljaric. 2e takrat bi morali izdati potrebne ukrepe, s katerimi bi uredili oskrbo z razpoložljivimi količinami jedilnega olja. Zal pa se je to vprašanaje uredilo šele tedaj, ko so bile razprodane poslettije količine olja, kar je imelo za posledico, da je cena olivnemu olju ogromno narasla. Zato prihaja uredba o oljaricah za praktično izvajanje v poštev šele sedaj, ko se je pričela nova oskrbovalna sezona. Podoben pojav smo opažali pri drvah. 2e spomladi bi se morali zavedati, da bo prišlo do pomanjkanja drv, če bomo izvažali drva v tako velikih količinah. Na domače potrebe pa smo se spomnili šele tedaj, ko smo skoro vse razpoložljive količine drv izvozili. Ko smo uvedli izvozna dovoljenja za drva in maksimirali cene, je bilo že prepozno in ti ukrepi tudi niso mogli več bistveno spremeniti situacijo. Položaj se je poostril še, ko so se mnogi potrošniki v bojazni pred pomanjkanjem drv pričeli v večjem obsegu in prej nego druga leta zalagati, kar je nesorazmerje med povpraševanjem in ponudbo še bistveno povečalo. Nujna potreba prisilnih ukrepov za gospodarstvo s kožami in usnjem Dosedanja praksa nam je dovolj zgovorno pokazala, da je treba ukrepe za dirigiranje oskrbe izdati še preden se nezadostno razpoložljive količine poizgubijo po shrambah in skladiščih in preden pride zaradi prekomernega zalaganja do resničnega pomanjkanja in se cene dvignejo do nedopustne višine. Ob deloma nezadostnih količinah razpoložljivih količin ali blaga je vsa umetnost dirigiranja in urejevanja posameznih tržišč ter cen v tem. da se ob pravem času predvidi razvoj ter izdajo ukrepi za reguliranje trga in za pravilno razdelitev razpoložljivega blaga. Ko se pričenja kazati v določenem i blagu pomanjkanje, se hitro pridruži ne-i izogibna špekulacija pri proizvajalcih, v i trgovini in pri potrošnikih in kmalu do-I tičnega blaga skoro ni več na trgu. Po-i manjkanje se pokaže v mnogo večjem ob-i segu, kakor je v resnici, kar situacijo še | bolj poostri in cene še bolj nažene na-• vzgor. j Vprašanje oskrbe s surovimi kožami in j z usnjem bi bilo treba že davno urediti, in , sicer tedaj, ko smo spoznali, da surovih j kož ne bo mogoče več uvažati. Ko je poleti ; izšla zaradi pomanjkanja gumija prepoved j izdelovanja opank iz gumija, je bilo vrhu j tega jasno, da se bo potrošnja usnja še povečala. Navzlic temu niso bili izdani nobeni ukrepi za reguliranje trga s surovimi kožami in usnjem. V zadnjem času so se razmere na trgu s surovimi kožami in usnjem znatno poostrile. Cene so ogromno narasle, kar se kaže tudi v znatnem povišanju cen obutvi. Usnjarska in čevljarska industrija v Sloveniji je že sredi septembra predložila konkretne predloge, da se ustanovi poseben urad za zbiranje in razdelitev surovih kož ob sodelovanju zastopnikov predelovalcev kož, tako da bi smeli kupovati surove kože le legitimni trgovci, ki bi kože prodajali predelovalcem le po nakazilih navedenega urada. Obenem je industrija stavila predlog, da se maksimirajo cene surovim kožam. Ob koncu septembra je bila v Industrijski zbornici v Zagrebu slična konferenca, kjer so ugotovili, da razpoložljive količine surovih kož v naši državi ne zadostujejo za kritje potreb domače industrije in obrti, med tem ko je uvoz iz inozemstva praktično nemogoč. Zato je potrebna ustanovitev centrale za razdelitev surovih kož, ki naj bi imela svoj sedež v Zagrebu ali v Ljublj ani. Pretekli petek pa je bila v Zagrebu vse-državna konferenca usnjarske stroke, ki jo je sklicala zagrebška Industrijska zborni. Ta konferenca, ki jo je vodil predsednik zagrebške Industrijske zbornice dr. Dragutin Cekuš, je prišla do zaključka, da je nujno potrebno uvesti prisilno gospodarstvo s to važno surovino. Na konferenci so biil sprejeti naslednji značilni sklepi: 1. Vse ukrepe za ureditev usnjarske stroke je treba izdati enotno za vso državo. 2. Ker gre za surovino, ki je nimamo dovolj v državi, je treba uvesti prisilno gospodarstvo. 3. Konferenca soglaša s tem, da se za razdelitev surovih kož in usnja ustanovi centrala bodisi po sistemu enotne organizacije ali po sistemu več organizacij, toda na ta način, da morajo biti te organizacije med seboj povezane. Podrobnosti naj predpiše trgovinski minister v sporazumu z bansko oblastjo. 4. Konferenca soglaša s tem, da mora biti taka organizacija pod nadzorstvom oblastev in da jo morajo voditi predstavniki oblastev skupaj s predstavniki gospodarstva, pri čemer morajo biti zastopane vse panoge, ki spadajo v usnjarsko stroko. 5. Za surove kože in usnje naj se uvede sistem maksimiranja cen po predlogih te organizacije. Maksimalne cene naj predpiše trgovinski minister v dogovoru z bansko oblastjo. 6. Pri določanju cen morajo sodelovati prizadete organizacije. 7. Predvideti je treba sankcije proti onim, ki se ne bi pokorili odredbam o cenah. 8. Trgovinsko ministrstvo in bansko oblast je treba pozvati, da nujno izdajo ukrepe za ureditev tega vprašanja ob sodelovanju predstavnikov vseh gospodarskih panog, ki so zainteresirane na usnjarski stroki. Gospodarske vesti = Vprašaje ustanovitve posebne Privilegirane uvozne družbe. Na nedavnem občnem zboru Prizada je bilo sporočeno, da bo v najkrajšem času izšla uredba o Prizadu, s katero bodo izvršene obsežne spremembe glede organizacije tega podjetja, zlasti glede njegovih nalog in funkcij, nakar bo sklican nov izredni občni zbor. Predlog, da se spremenijo pravila Prizada v tem smislu, da se bo Prizad bavil tudi z uvoznimi posli, je bil na občnem zboru odložen. Kakor sedaj poročajo iz Beograda, se na pristojnih mestih proučuje vprašanje ustanovitve posebne Privilegirane uvozne družbe, med tem ko bi Prizad vršil samo izvozne posle. Taka delitev funkcij bi bila bolj v duhu uredbe o kontroli zunanje trgovine, zlasti ker bi se z reorganizacijo razširile kompetence Prizada in ne bi bilo priporočljivo poveriti Prizadu še uvozne posle. Po obstoječem načrtu bi postal Prizad centralni urad za vse predvi- = V oktobru ne bomo izvažali svinj. Glede na pomanjkanje pitanih svinj, ki bo trajalo še nekaj časa, ker v zadnjih mescih spričo visokih cen koruzi ni bilo mogoče pitati svinj, kakor tudi glede na razvoj cen za žive svinje na našem trgu, je prišlo med našimi in nemškimi pristojnimi ustanovami do sporazuma, po katerem v oktobru ne bomo izvažali na nemško tržišče živih in zaklanih svinj. Ta ukrep bo vsekakor pripomogel, da se ustavi naraščanje cen, ki traja že nekaj mescev in da se cene svinjam zopet normalizirajo. = Spremenjeni tečaji v turističnem prometu z Nemčijo. Devizna direkcija Narodne banke je izdala naslednjo okrožnico: Na osnovi doseženega sporazuma s pristojnimi nemškimi oblastvi se uporabljajo v turističnem prometu z Nemčijo spremenjeni tečaji. V tej zvezi daie devizna direkcija naslednja navodila: 1) Nemškim potnikom, ki prihajajo v našo državo s kreditnimi pismi, izdanimi do 30. septembra 1940 se vršijo izplačila po starem tečaju 14.80 din za eno marko. 2) Izplačila po kreditnih pismih, ki so bila izdana po 1. oktobru 1940 se vrše do na daljnega po tečaju 15.80 za eno marko. 3) Naši potniki, ki odhajajo v Nemčijo bodo kupovali nemške marke na dosedanij način, toda po tečaju 17.82 din za eno marko za ves znesek mark. ki jih želijo kupiti Neizkoriščena kreditna pisma se stornirajo na osnovi tečaja, po katerem je bil svoj čas izvršen nakup. =r Licitacije. Dne 19. okt bo v tehničnem oddelku čtaha momp-ice v Zemunu pismena licitacija za dobavo strojev; dne 21. oktobra pa za dobavo kartona in knji-goveških potrebščin. Dne 22. cktobra bo pri komandi mesta Ribnica ustmena licitacija za oddalo prodaje bože ter sladkornih proizvodov ped zakup, Dne 28. oktobra bo pri štabu zrakor>'ovstva voiske v Zemunu licitacija za dobavo fotografskega materiala, dne 31. oktobra za dobavo lery»nke in 2. novembra za dobavo napiria. lepenke ln kartona = Dobave. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 14 oktobra pismene ponudbe za dobavo valjčkov za valjčke ležaje, prenosne brusilne naprave na električni pogon, krtačic za elektromotorje ter dveh dežnih plaščev. Komanda podvodnega orožja v K um boru sprejema do 10. oktobra ponudbe za dobavo orodja, do 12. okt. za dobavo izolirnega kabla, jeklene žice. železne pocinkane žice, kositra, vrvice vrvi, do 15. okt. za dobavo raznega železa, • železne pločevine, železne žice, vijakov s I maticami, fitingov za cevi, razne železnine in materiala za avtogeno varjenje, do 19. okt. pa za dobavo elektrod, kabla i dr. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 14. oktobra ponudbe za dobavo električnega materiala, spojk za nosilno vrv ter tračnikov. Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 16. oktobra ponudbe za dobavo naslonjal in sedal iz tnie-ga lesa, hrastovih parketov, denaturiranega špirita, svinčenih akumulatorjev, električnega stroja, merila za cilindrske motorje in sesalke. Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 22. oktobra ponudbe za dobavo orodja. Borze 7. oktobra Na iueoslovenskih borzah se ie tečai grških bonov ponovno dvignil in je bil danes v Zagrebu promet do 62. v Beogradu pa do 62.05. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali do 9150. Tečaji na svobodnem trgu so ostali naoremenjeni na bazi tečaia 55 din za dolar. Na zagrebžkem efektnem tržišču i o bilo ari čvrstejši tendenci za Voino škodo oo-vpraševanje do 438 (v Beogradu je bil promet po 441). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. dqč Da ie bil promet v delnicah Trboveljske do 345 — 353 in v delnicah Sečerana Osijek do 235. I>E\ IZE Uub'.fana. Ofic:elni tečaji: London 177.38 — 180.58. New York 4425 — 4485. C^rih 1022.32 — 1032.32. Tečaji na svobodnem trgu: London 219.60—222.80. New York 5480 — 5520. Curih 1263.30 — 1273.30. Curih. Beograd 10. Pariz 9.9^. London 17.10. New York 433. Milan 21.8750. Madrid 40. Berlin 173.50. Stockholm 103 25. Budimpešta 85 625. Atene 3.00. Carigrad 2.80. Bukarešta 2.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 438 den.. 4° « agrarne 51 den.. 4% severne agrarne 51.50 den.. 6°/o begluške 77.50 bi.. 6" « dalm. agrarne 68.50 — 70. 6% šuirnke 70 bi.. 7% stabiliz. 92 den.. 1% in vest. 97 den.. T r> Seligman 100 den.. 7% Blair 94.50 den.. 8"/o Blair 99 — 100; delnice: Trboveljska 348 — 358 (345 — 3?3), Gutmann 45 — 51. Sečerana Osljek 228 — — 230 (235). Osječka lievaonica 165 den.. Isis 60 den.. Oceania 608 den.. Jadranska 403 den Becgrad. Vojna škoda 441 — 442 (441). 4% agrarne 53.75 den.. 4" <> severne agrarne 52 50 den. (52.75). 6% begluške 76.75 den.. 60/n dalm. agrarne 69.50 — 70.50. 6"o šumske 69 den.. 1% in ves*. 99.50 — 100.50, 7°'n Blair 95 25 den. (95 25). 8;Y« B'air 99.50 den.. Narodna banka 6500 den. (6500). PAB 193 — 194 (192). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 7 oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 82.75. za mai 82.25. za luni 78 25: koniza: za dec. 58.375. -f NovosaX*ska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški. šremski 310 — 312.50. Rž: ba*ka 332.50 — 335; ban. 330 — 332.50. Ječmen: baški in srem^ki 350 — 358: pomladni 412.50 — 417.50. Koruza: ba-ška 340 — 342.50. Mo*a: franko mlin v dunavski banovini brez skupnega davka in vreč: »Og« in »Ogg« 723; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 407.50 — 412.50. Mezdno gibanje zasebnih nameščencev Delavska zbornica nas obvešča, da so nameščenske strokovne organizacije poslale delodajalskim organizacijam spomenico, ki pravi med drugim: Zaradi izjemnih gospodarskih razmer se nahajajo zasebni nameščenci v vedno bolj obupnem položaju. Cene življenjskim potrebščinam se dnevno zvišujejo. Indeksi Narodne banke, revije »Indeks - Benko« v Zagrebu in Delavske zbornice v Ljubljani nesporno dokazujejo, da so se vzdrževalni stroški za rodbino zvišali tekom zadnjega leta kar za 40 do 50%. Toda komaj ugotovi indeks te ali one ustanove ostotek podražitve, so med tem že zopet poskočile cene, tako da je vsak indeks, ki je priobčen javnosti, primeren le še za presojo včerajšnjega stanja, dočim je za današnji dan položaj že zopet slabši in draginja že zopet večja. V teh izjemnih in težkih časih je neobhodno potrebno, da se delodajalci in delojemalci sporazumejo in določijo plače, ki naj jih prejemajo nameščenci, da bodo kos obvezam, ki jih terja od njih skrb za dnevno življenje. Ne moremo se več zadovoljiti, da bi bilo od proste presoje in individualnega dogovora odvisno, kako se odmerjajo plače. Prilike, v katerih živimo, zahtevajo, da se splošno urede nameščenske plače, če hočemo očuvati nameščenski stan socialnega propada in če hočemo ohraniti njegovo delavoljnost in sposobnost, da v redu in v zadovoljstvo svojih delodajalcev izvršuje odgovorne posle, ki so mu poverjeni. Mislimo, da ni delodajalca, ki ne bi resno upošteval tega dejstva. Podpisane nameščenske organizacije so se zato odločile, da predlože delodajalskim organizacijam predlog, kako se naj zaenkrat urede nameščenski prejemki. Enotna ureditev prejemkov nameščencev v dravski banovini bo imela tudi to ugodno posledico, da bodo vsa podjetja enako obremenjena z novimi izdatki za nameščensko osebje in da bo s tem izravnana konkurenčna sposobnost. Podpisane nameščenske organizacije predlagajo, da se vsem nameščencem brez razlike in z veljavnostjo od prvega oktobra tega leta zvišajo dosedanje plače tako, da se prizna pri plačali do 2.500 din 40%-ni povišek, do 3.500 din 30% povišek, do 4.500 din 20% povišek in pri plačali nad 4.500 din 10% povišek. Da se nameščenci sedaj tik pred zimo preskrbe z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami — in to Se preden so se zopet še bolj podražile —, naj bi delodajalci g 15. oktobrom tega leta Izplačali vsem nameščencem brez razlike enomesečno plačo. Nameščenci v Zagrebu so se z delodajalci sporazumeli, da se na novo urede prejemki nameščencev in je bilo potom arbitraže zastopnikov banske uprave določeno, kakšni so novi prejemki nameščencev. Iz poročil, ki jih prejemamo, sledi, da se bodo novi povišani prejemki zagrebških nameščencev uveljavili za vso hrvatsko banovino ln za vse kategorije nameščencev. | G. ban dravske banovine je v posebnem 1 dopisu na g. bana hrvatske banovine pri-• občil, da se bo radevolje pridružil vsaki I akciji, da se enotno reši vprašanje do-! hodkov zasebnih nameščencev. Ker je sedaj na Hrvatskem že deloma rešeno vprašanje poviška nameščenskih plač, je nuj-; no potrebno, da se to vprašanje povoljno i reši tudi v dravski banovini, j Prepričani smo tudi, da bo g. ban dravske banovine novo ureditev nameščenskih plač z vso odločnostjo podpiral. To tembolj, ker je iz statistike socialnega zavarovanja znano, da so bili doslej povprečno v dravski banovini nameščenci slabše plačani kakor v hrvatski banovini, četudi so življenjske prilike v dravski banovini zaradi večjega porasta draginje še težje. Vse delodajalske organizacije vljudno vabimo, da na predlog nameščenskih organizacij odgovore najkasneje do 10. oktobra t. 1. in pristanejo, da se takoj izvrši tudi anketa, ki naj dokončno in sporazumno reši vprašanje takojšnjega povišanja nameščenskih plač. Napredovanja v prosvetni službi Na predlog prosvetnega ministra so s kraljevim ukazom napredovali v V. polo-žajno skupino učitelji ln učiteljice Ana Miterhamer v Toplicah, Viktorija Flere, Franc Lončar, Ferdo Kokot v Ljubljani, Amalija Duh pri Sv. Trojici, Marija Win-diseher v Trbovljah, Leopoldina Rot ▼ Konjicah, Amalija žitko v Velikih Laščah, Štefanija Boječ v Petrovčah, Ivana čebul v Velesovem, v 6. pol. skupino Stanislav Žagar na Dobravi, Janko Kramarič pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, Stanislav Završnik v Kranju, Marija Gale v Sevnici, Nanica Semlič v Grosuplju, Marija Rupnik na Primskovom, Friderika Zupan v žalni, Danica Erker v Dolnjem Karteljevem, Kristina Radej na Senovem, Alojzija Ašič v Polhovem gradcu, Marija Vrtovec v št. Vidu pri Brdu, Franja Pivk na Pobrežju, Josipina Iglar v šmartnem, Bogdana Mesojedec v Ljubljani, Ivan šeško v Rušah, Alojzij živko v Poljčanah, Danica Pohar v Radečah, Ana Zidar v Lembergu, Davorina Kegl v Vurbergu, Ivan Horvat v Mali Polani, Stanislav Skočir v Gornji Rečici, Aleksandra Jovan v št Petru, Rudolf Pipan v Trebnjem, Marija Turk v Metliki. Janko Moder v Trbonju, Angela Horvat pri Zg. Sv. Kungoti. Ivana Gojnič v Vidmu, Evlalija Milavec pri Sv. Miklavžu. Vida Gostinčar v Poljanah, Lavoslava Lipovšek v Semiču, Rozalija Kemperle v Železnikih, Ivan Lazar v Stični, Ivan Ka-dunc v Ribnici, Ljudmila Jazbinšek pri Sv. Jakobu b Savi, Melita Petelin v Konjicah, Drago Krepek v št. Vidu pri Grobelnem, Angela Gospodarič v Šmarju pri Jelšah, Dragotin Pečnik v Grižah, Angela Prelcv Šmarju. Maksimiljana Gros v Mohorju, Marija Ditrih v Ratečah, Elizabeta Rojnik pri Sv. Lovrencu, Anton Bellhar v Križali, Amalija Breže pri Sv. Lovrencu in Frane Erjavec v Ljubljani Bolgarska vojska je zasedla Južno Dobrudžo in domače prebivalstvo je nove gospodarje sprejelo povsod z navdušenjem Nemčija — ena sama delavnica Razredna boj Izločen, stavke nemogoče Dopisnik uglednega švicarskega dnevnika »Basler Nachrichten«, ki je obiskal Nemčijo, piše o svojih vtisih, ki jih podajamo v izvlečku, sledeče: Kdor potuje po Nemčiji, si mora biti na jasnem, da potuje ne samo po deželi, ki jo vlada diktatura, temveč tudi v državi, ki je zapletena v eno najsilovitejših vojn. Navzlic temu dovoljujejo nemške oblasti nevtralnemu opazovalcu, da potuje brez spremstva in brez posebnega nadzorovanja. To govori o zaupanju, a tudi o sigurnosti, ki se sploh ničesar ne boji. Sousmeritev je v dolgoletnem delu že toliko napredovala, da ljudje njenega pritiska posamezno skoraj več ne občutijo. Organizirane opozicije ni več. Tu in tam so zlasti med starejšim pokolenjem nezado-voljneži, ki jih pa čas pritiska ob zid. Le med štirimi očmi si upajo govoriti, a njih tožbe se potapljajo v silni pesmi dela in vere množic. Nobeno kolo ne stoji, noben tovarniški dimnik ne počiva, nobena sila ni neizrabljena. Nemčija je ena sama delavnica. Vodjem nove Nemčije je uspelo dvigniti proizvodnjo masla v enem letu za 30 odstotkov, zelenjave za tretjino, zagotoviti ljudstvu kruh z ogromnimi zalogami tudi za to zimo iz lastnega pridelka ter doseči rekordno letino krompirja in pese. Zmešnjave komunistične dobe po vojni so odstranili, vse ljudstvo so pritegnili k sodelovanju. Razredni boj je izločen, stavke niso več mogoče. Kar se tiče svobode, svobode ni. Vsakega postavijo na mesto, ki ustreza njegovim sposobnostim in potrebam države. Neki nemški novinar je dejal: »Prej smo imeli svobodo in nič dela. Danes imamo delo in nič svobode, ččmu bi dali prednost?« Neki drugi pa: »Političnih razmišljanj za nas ni več. Vodstvo moramo prepuščati tistim, ki so za to izšolani. Za to pa nimamo tudi nobene odgovornosti, če gre kaj napak, in imamo več časa za naše lastne posle.« Jesti imajo tudi sedaj v vojni, navzlic blokadi in vpoklicu milijonov delovnih sil. Kdor ima dovolj denarja, si lahko nekaj celo privošči, kajti piške in gosje pečenke ne spadajo med racionirane stvari. Sistem dodeljevanja živil je po drugi strani izvrstno organiziran. Vsak lahko živi, čeprav ne trdi, da ima vsega preveč. Kruha je več nego zadosti, krompirja je dovolj, zelja, pese in druge zelenjave je dosti, sledkorja prilično dosti. Obrok masti je videti za posamezno osebo majhen, toda za družine lahko zadostuje. Mesa ni na pretek in mila dajejo samo en kos na mesec. Pozimi dobe vsi otroci vitaminske tablete kot dodatek. Na deželi in v malih mestih se ne pritožuje nihče, velemestni ljudje se pa prilago-devajo. Berlinčani čutijo še vedno zadnjo zimo z njenim besnim mrazom in skopim dovozom. Odločeni pa so vztrajati in ves njihov gnev velja Angležem. Začudenje zbuja brezhibnost, kar se tiče obleke. Berlinčani opravljajo svoje posle z dobro zlikanimi hlačami in dobrim obuvalom. Ženske so oblečene preprosto, toda skrbno. V tkivih je morda malo volne in bombaža, pa več umetne volne in svile, toda obleke so videti zelo dobre in jih tudi dobro nosijo. Perila je dovolj. Ljudje se znajo morda tako prilagodevati ali pa imajo zadosti zalog v omarah ali pa je bila samo vojna zvijača, da so Nemci kazali večje pomanjkanje sirovin, nego so jih v H. Adams resnici imeli. Neki lastnik tovarne usnja, Švicar, ki živi v Nemčiji, je dejal dopisniku, da je v njegovi stroki vse nabito z zalogami in lahko bi prišlo več na trg, nego sme. Po čem hrepenijo Nemci? V prvi vrsti po miru, toda to hrepenenje ne slabi volje do boja. Vsak daje vse iz sebe, da bi se čim prej odločilo. Potem hrepenijo ljudje po smetani, radi bi več tobaka, čaja, kave, radi bi kupovali prosto vse, kar razveseljuje oko in srce, skratka želijo si malo luksusa ... Pretežno so to materialne želje. Ne pozabljajo pa tudi idejne strani, poslanstva: Nemci menijo, da so poklicani delati povsod red. Iz tega sledi nauk za sosede in vse, ki prebivajo v Evropi: sami morajo držati red in ne smejo zbujati z nepotrebno diskusijo, z nergavostjo ali politično špekulacijo vtisa, kakor da bi bili potrebni temeljnih sprememb in kakor da bi ne vedeli, kako lepo jim je v resnici! Kaj pravi H. G. Wells V angleškem časopisju se je oglasil znameniti pisatelj »Svetovne zgodovine« H. G. Wells, in sicer z zahtevo, da se lord Hali-fax umakne z odgovornega mesta v angleški politiki. Wells je Izjavil novinarjem, da popolnoma veruje v končno zmago Anglije. Toda če naj bo dosežen ta smoter, mora lord Halifax čimprej izginiti iz angleške vlade. Halifax je mož, čigar odstop Je želja vse angleške javnosti. Predstavlja namreč kvintescenco vsega, česar se vsak iskren angleški domoljub boji. Usoda francoske vojske »New York Post« piše, da je novi francoski vojni minister Hutzinger obvestil svojo vlado o nemški odločitvi glede bodoče francoske vojske. Po tej odločitvi ne bi smela imeti Framcija več nego sto tisoč mož oborožene sile, med njimi samo 4000 oficirjev. Nemčija baje zahteva, da bo francoska vojska stotisočih mož sestavljena izključno iz prostovoljcev, ki se bodo obvezali služiti dvanajst let. Ribje olje in razpadanje zob Na Dunaju so izvršili na mnogih otrocih preglede, da bi ugotovili, ali se da z ribjim oljem, torej pred vsem z vitaminom D, zadrževati nastajanje zobne gnilobe. Ugotovili so le to, da med zobovjem otrok, ki dobivajo ribje olje, in onih, ki ga ne dobivajo, ni bistvenih razlik. Med 25 otroki, ki so dobivali ribje olje in ga še dobivajo, je bilo 18 takšnih, ki so imeli celo po devet karioznih zob. Zdi se pa, da ima važnejšo vlogo v tem pogledu vitamin B in žvečenje zadosti trdih jedil. Straža na Kanalu Usoda potniške ladje Po vesteh iz Londona, je bila na Atlantiku torpedirana 14.000 tonska potniška ladaj »Highland Patriot«. Brodolomci so so izkrcali te dni v neki severni britanski luki. že letos spomladi je imela ta ladja hudo preizkušnjo na morju. Med vožnjo proti Riu de Janeiru je srečala nemško podmornico, ki je izstrelila proti nji pet torpedov. Borba je trajala dve uri. Z ladje so streljali na podmornico s topovi, slednjič so se dvignila v zrak letala, ki so prisilila podmornico, da je izginila pod morsko gladino. Pozneje je bila ta ladja napadena od nemških bombnikov v bližini Temze. Toda angleški lovci so pregnali Nemce, zdaj pa je » ladja postala žrtev sovražnega napada. Nemški stražnl čdln v neki luki na francoskem nabrežju Usoda londonskega avtobusa Tako sta si Hitler in Mussolini pri svojem zadnjem sestanku na Brennerju Lokomotiva v jedilnici Posledica nenavadnega trčenja na postaji Pred kratkim so imeli v Buenos Airesu eno najbolj nenavadnih železniških nesreč. Na postaji pacifiške železnice Retiru je ranžirala neka lokomotiva. Ob nekem iz-ogibališču je strojevodja zagledal tovorni vlak, ki mu je drvel naproti. Mislil je, da ga bo lahko še pravočasno prehitel in je dal polno paro. V svojih računih pa se je zmotil in vlaka sta trčila z vso silo skupaj. Sunek je strojevodjo vrgel iz lokomotive, ki je nadaljevala brez njega svojo pot. Zavozila je proti peronu, treščila proti odbijačem na koncu perona, jih podrla in je zdrvela po peronu sredi množice ljudi, ki je bila tu zbrana. Krenila je proti postajnemu poslopju in sicer proti jedilnici, podrla je njeno steno in zavozila v dvorano. Stole in mize je podirala in potiskala pred seboj. Sredi restorana je zadela ob širok železen strop, ki jo je končno ustavil. Drug strojevodja je hitro zlezel na vozilo in ustavil stroj. Razen znatne materialne škode k sreči ni bilo hujšega. Človeških žrtev ni bilo nobenih, če izvzamemo strojevodjo, ki je odnesel pri skoku iz lokomotive lažje poškodbe. Najnovejša bolgarska odlikovanja O priliki priključitve Južne Dobrudže k Bolgariji, je bolgarski kralj Boris odlikoval nemškega min. predsednika maršala Go-ringa ter zunanjega ministra v. Ribbentropa ln italijanskega zim. ministra, grofa Ciana. Novi konzulati Na podlagi sporazuma med Rusijo in Nemčijo se otvorijo novi nemški konzulati v Leningradu, Batumu in Vladivostoku. V Nemčiji pa se otvorijo novi ruski konzulati v Konigsbergu. na Dunaju ln v Pragi. Vsi trije novi sovjetski konzulati bodo pooblaščeni izdajati dovoljenja za potovanje v Rusijo. ki ga je na cesti razdejala nemška bomba Prvi bataljon ameriških padalcev Ameriško vojno" ministrstvo je objavilo, da se je osnoval prvi bataljon padalcev ameriške vojske. Bataljon šteje 500 prostovoljcev ter je stacioniran zaenkrat v Fort Benningu, Georgija. Če še ne veš, zdaj izveš* da je znani ameriški novinar Knicker-bocker odpotoval v Ameriko. Pravi, da so zanj nemški letalski napadi na London postali nevzdržni; da ne bo v bodoče noben ruski dijak mogel prejeti diplome, če ne bo dokazal, da obvlada vsaj en tu jezik: nemščino, angleščino ali francoščino; da ima Nemčija danes okrog 75.000 zdravnikov; da bodo ostanki demobilizirane nizozemske vojske, spremenjene v milico, v prvi polovici oktobra demobilizirani do kraja. 32.000 mož bo ostalo pod orožjem zaradi brambe pred napadi iz zraka. 5000 mož pa bodo poslali v Nemčijo, kjer jih bodo zaposlili pri javnih delih; da je Belgijski Kongo odločen nadaljevati vojno ob strani Velike Britanije. Tako je oznanil guverner tega ozemlja v nedavnem nagovoru po radiu; da vlada Nemčija sedaj 150 milijonov ljudi, ker ima nemška vojska zasedenega 900.000 kvadrat, kilometrov tujega ozemlja s 65 milijoni prebivalcev; da so pri ljudskem štetju v Zedinjenih državah letos 1. aprila našteli 131 milijonov prebivalcev; da je neka Angela Carmino v Cognanu v Italiji že četrtič porodila zdrave dvojčke; da bo Italija tudi preko zime ohranila sistem poletnega časa, ki se je dobro ob-nesel; da se vojvoda Windsorski, sedanji guverner Bahamskih otokov, pripravlja na službeni obisk v Ameriko; da bo bivša ječa rumunskih železnih gardistov v Remnicu Laratu preurejena v le-gionarski muzej. Različna delavnost v koreninah Dr. C. H. Daviš v Tucsonu v Zedinjenih državah je opazoval delovanje korenin koruze in nje ugotovil, da srkajo tiste, ki so bližje steblu, vodo z večjo energijo nego one ob robu. Vsadil je koruzne rastline v steklene posode in je stalno meril talno vlago v bližini korenin. Ko je imela zemlja komaj še toliko vlage v sebi, da bi morala pričeti prav za prav veneti, so notranje korenine dobile še toliko vode iz nje, da so rastlini ohranile življenje. Zunanje korenine, ki so prišle v tako suho zemljo, niso mogle opraviti ničesar. ANEKDOTA Gottfried Keller je v svoji stalni gostilni dobil nekega dne samo mladega pesnika, namesto prijateljev, ki jih je pričakoval. Mladi mož ga je takoj skušal zadržati z besedami: »Ali mi nočete posvetiti svoje družbe, spoštovani mojster? Jaz se razgovarjam tako rad z duhovitimi ljudmi!« »Potem je z vami natančno tako kakor z mano!« je dejal Keller in zapustil lokal. VSAK DAN ENA »Ne zameri, Korle, upam, da se nisi ugriznil v jezik!« (Judge.) 20 PA ZAROTNiCi Detektivski roman Vsaj desetič že je ta mah rekel Bili: »Tega ne razumem. Davi sem bil pri njem na stanovanju; tam tudi nič ne vedo o njem. Niti tega mi niso mogli povedati, ali je bil v torek zvečer doma ali ne. Podoba je namreč, da ga ni bilo domov. Čeprav so zelo vljudni, vendar skomigajo z rameni in se delajo, kakor da jim vobče ni mar. kako se kratkočasijo najemniki. Vsak lahko dela, kar ga je volja, s pogojem, da ne uganja svojih pustolovščin doma.« »Misliš, da je tudi gospod Grey takšen?« je vprašala Vera. »Prav za prav imam o njem drugačno mnenje. Iz prejšnjih časov ga poznam bolj s puritanske strani. Ko bi bil mogel slutiti, da išče pustolovščin, bi mu bil vse drugače postregel. Človek se res ne more na nikogar zanesti!« »Najbrže je našel dlako v svojem zaupanju vate!« »Kako misliš to?« »Poslovni človek je, ti si ga pa hotel opeharili s to honduraško sleparijo. Nekdo mu je odprl oči in zdaj nama je brez besede obrnil hrbet. Ti moraš res merom vse pokvariti.« »Kaj sem pokvaril? Kakor da polovica 40 000 funtov ni bila vredna tveganja!« »Vsak up mi skaziš. Rada ga imam. saj sem ti ?e povedala, in tudi on me ima rad. Da sem bila z njim sama, bi bila zdavnaj spravila zadevo v red. Z milijonarjem bi se bila poročila! S tem. da si ga izkušal pridobiti za svoje sleparsko podjetje, si r,i vse razdejal.« »Tako misliš? Da bi se bila sama spretneje lotila stvari? Nikar se ne varaj. Najbrže je kje :z;nk~ nil zalo spakico, to je vse. Misliš, da bi se bii ut -nil, ko bi bila napravila nanj tak silen vtis, kakor trdiš?« »Ti pa tvoj prijatelj Walker, vidva sta kr ve. Kdo bo zaupal človeku, kakršen ie Walker? Te t.u niti posojevalec na zastave nič ne da, če vidi njegov obraz.« »Ti pa kaj veš o posojevalcih!« je Bili odvrnil. » Že davno bi bila pod kolegi, da nama ni Wc.lk >r pomagal.« »Bolje je iti po zlu kakor biti odvisen od takšne pijavke v človeški podobi!« Jezljiv odgovor mu je bil na jeziku, toda py?.rl ga je. Sam pri sebi ji je moral pritrditi. Peter je bil utegnil slišati o njem kaj neugodnega. S cer se pa ni hotel prepirati s sestrico. Bila je nie^ov glavni adut in mu je morala pomagati pri velikem ribolovu. »Veliki ribolov!« V ta izraz je bil kar zaljubljen, čeprav mu je bila stvar še vsakikrat iz-podletela. »Zal mi je, dekletce,« je rekel. »Storila si svojo dolžnost. Sva imela pač spet smolo. Vsaj tisti voz naj bi bil Peter kupil, potem mi vsaj osemdeset funtov ne bi bilo ušlo. Sam Bog ve. da jih krvavo potrebujem. Ti moraš dobiti za obisk pri Summer-sovih še r>ekaj novih oblek. Tam se mi mora kakšna reč obnesli, bridž ali bakarat ali kar že bodi!« Mahoma sta se jima mrka obraza ziasnila in na lica se jima ie vrnil smehljaj. Postrežnica je bila odprla vrata in naznanila: »Gospod Peter Grey.« Čisto obrit in ves preoblečen je stopil Peter v sobo. Ze po kretnji je bilo videti, da se prihaja opravičit. »Kaj ste s' le mislili o meni,« je rekel Veri ter ji podal roko. »Bala sem se, da se vam ne bi bilo kaj zgodila,« je dejala. »Saj se mi tudi je.« Sklenil je bil, da jima ne zaupa resnice, k^r bi utegnila imeti slabe posledice, ne glede na to. da moški nerad pove, kako je postal žrtve krdelca mladih deklet. »V Susseški pustinji se nam je pokvaril avto pa nismo mogli nikogar tako hitro obvestiti.« Bili ga je nezaupljivo ošinil z očmi. Kakšna nezgoda z avtom more človeku ubraniti, da dva dni ne da prijateljem glasu o sebi? In dve noči! Besedo »noči« je v mislih debelo podčrtal. Domneva zastran ljubice je bila torej le pravilna; vendar je hotel biti obziren in se ogibati vprašanj. »Avto,« je ponovil. »To sem si že mislil. Pravkar sva govorila o tem. Vera je bila v skrbeh, češ, da ne bi bil ranjen.« »O tem ni govora,« je rekel Peter, vesel, da sta tako dobro sprejela njegovo pravljico. »Ste mar poizkušali kak drug voz?« je vprašala Vera. »Ne, vozil sem se s prijatelji« »Avtomobila, ki ste ga ondan izbrali, menda ne mislite vzeti?« »O, pač. Jutri nadomestiva najino poizkusno vožnjo, če vam je prav?« »Če mi je prav?« je vneto vzkliknila. »Oh Peter, kako rada se peljem z vami!« Obtičala je in ga prepadeno pogledala. »Prosim, nikar ne zamerite. Bili vas zmerom imenuje Petra, pa je tudi meni ušlo kar ime.« »Upam, da se vam to še mnogokrat zgodi,« je z nasmeškom odvrnil. »Torej jutri opoldne?« Brat in sestra sta se hitro sporazumela z očmi. Stvar torej ni slabo kazala in igra še ni bila izgubljena. Dogovorili so se ter si izbrali primeren kraj za kosilo. Nato je Peter, nič hudega sluteč, vrgel zažigalno bombo. »Deloma«, je rekel, »sem bil svoje nezgode celo vesel. Za nobeno ceno ne smeš vtikati denarja t Honduraško družbo.« »Zakaj ne?« je poskočil Bili, presenečen in razočaran nad tem nepričakovanim obratom. »Ker je vsa stvar velika sleparija.« »Ali — ali — to vendar ni mogoče,« ie Bili ?a-jecljal. »Odkod pa veš? Kdo ti je rekel?« »Moj prijatelj Bickerton, Američan, zanesljiv človek, si je ogledal vse ozemlje. Nič drugega ga ni kakor mal&rijska močvara.« Amerika In Japonska Glasilo sovjetske vojske prikazuje sedanji položaj in možnosti razvoja na Tihem oceanu »Krasnaja zvezda«, glasilo sovjetske vojske, je priobčila prošli teden zanimiv članek Ivana Djedova, svojega političnega so-trudnika, ki je zlasti dober poznavalec Daljnega vzhoda. Članek pravi med drugim: Kolikor bolj se zavlačuje nemško-angle- ški spopad, toliko tesneje se Zedinjene države navezujejo na Veliko Britanijo. Amerika veže svojo usodo vedno bolj na usodo Anglije ter izkazuje slednji v vsakem pogledu izdatno pomoč. Logično je, da se to sodelovanje opaža v največji meri tudi na Tihem oceanu. Zedinjene države so edina velesila, ki lahko močno vpliva na razvoj dogodkov v južnem delu tega oceana. Zato jc Amerika v tem delu sveta postala zelo aktivna Japonski vladajoči krogi smatrajo, da se mora Indokina takoj otresti nadvlade Fran-cijc, Vzhodna Indija pa nadvlade Nizozemske, dasi ima tudi Amerika tam svoje vele-v;:žns gospodarske interese. Profesor tokijske univerze Hikomacu Kamikava je nedavno napisal v »Japan Chroniole«; Mi morami* biti pripravljeni na veliko vojno za vzpostavitev novega reda na Tihem oceanu. Japonski narod, ki se bori za novi red v Vzhodni Aziji, se mora zavedati, da ima posebno poslanstvo v Tihem morju. Področje novega reda obsega prostranstvo 10 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je več nego petkratni obseg današnje japonske posesti na otočju in na azijski celini. »Japonsko društvo za Južno morje« smatra, da spadajo poleg drugih pokrajin v območje japonskega novega reda še Filipini, francoska Indokina, britanska Alalaja, vse Vzhodnoindijsko otočje, skratka vsa evropska in ameriška posest v južnem delu Tihega oceana. Japonski politični publicist gre v tem pogledu še dalje, ko pravi: »V nekem pogledu bi bilo še pravilneje, ako bi naš prostor v južnih morjih obsegal tudi ! Novo Gvinejo, v širšem smislu pa je treba j vključiti v ta prostor še Indijo, Avstralijo in celo Afriko. Ni čuda, da se te japonske namere občutno zadevajo ob interese Amerike. Od te strani preti Japoncem največja nevarnost ta njihove načrte. Zato je japonski list j »Hoci« nedavno zapisal: »Japonci sedaj so- • vraiijo Ameriko tako kakor nobeno dru- go državo na svetu«. Od prvih dni vojne je postalo jasno, da odnošaji Japonske napram anglosaškemu svetu na eni in napram Italiji in Nemčiji na drugi strani zavise povsem od izida borbe za Anglijo. V sedanji fazi vojne so se stvari zasukale tako, da angleška mornarica lahko brani Atlantik z angleških ali ameriških oporišč, zato Amerika lahko ves pritisk svoje pomorske sile osredotoči na Tihem morju. Ameriški listi poročajo, da se med obema anglosaškima silama že vrše pogajanja o odstopu novih angleških oporišč v Tihem morju. Najvažnejši del teh pogajanj se tiče skupne obrambe Singapura, na katerega se bo v bodoče morala opirati ameriška mornarica. Tudi se j>oroča o skupni obrambi z Avstralijo po vzgledu pogodbe s Kanado. Kakor stvari stoje sedaj, je možnost takega sporazuma zelo realna, ker bi bil koristen za oba pogodbenika. Največja težko-ča Anglije je sedaj v tem, da mora vse sile osredotočiti na obrambo zoper bližnji nemški napad na britansko otočje ter zavoljo tega ne more uspešno braniti ostale svoje posesti, razmetane po vsej zemeljski krogli. Ameriška pomoč je dobrodošla Londonu, obenem pa Zedinjene države s tem tudi zavarujejo svojo pozicijo v južnem delu Tihega oceana, ako imajo za obrambo na razpolago britanska oporišča. Ameriška posest se nahaja namreč v veliki bližini Japonske, dočim je od ameriške celine silno oddaljena. Filipini se ne bi mogli dolgo držati pred kombiniranim napadom japonskega vojnega brodovja in letalstva. Ako pa ima ameriška zračna in pomorska sila na razpolago oporišča v Avstraliji in zlasti v silno utrjenem Singapuru, je uspešna obramba razmeroma lahka. Takoj, ko se je zvedelo, da bi se Amerika lahko posluževala Singapura, pa so iz Tokija dali na znanje, da bi smatrali to za neprijateljski čin. Neposredno nato so japonske čete tudi stopile na tla Indokine. Po prirodni nujnosti se politika Amerike giblje popolnoma v pravcu angleške politike, kajti položaj na Daljnem vzhodu naravnost zapoveduje tesno sodelovanje obeh anglosaških sil. Po mnenju raznih tujih opazovalcev je treba računati v začetku prihodnjega leta z angleško-ameriško vojno zvezo, ako se vojna zavleče preko zime.« Bolgarska sedtsa o ruski politiki Stališče bolgarskih listov glede odločitev Rusije v zvezi z novim svetovnim razvojem, ki se je začel z evropsko vojno, je našim čitateljem v glavnem znano, ker smo nanj večkrat opozorili v izvlečkih iz bolgarskih časopisnih komentarjev. Na kratko bi ga lahko označili kot pričakovanje, da bo Rusija v tej vojni do kraja sodelovala z velesilama osi. Za presojo bolgarskega stališča o istem vprašanju po sklenitvi berlinskega pakta pa je značilen uvodnik, ki ga je te dni objavilo sofijsko ' vo . in v katerem čitamo med drugim: :ede zadržanja Rusije smo mnenja, .e more biti drugačno kakor je bilo ednjih 13 mescev, to se pravi prija-. ko (do velesil osi). Ko bo prišla vrsta Azijo, pa bo Rusija kot zaveznica in '.avka morala doseči to, kar ji že sto-• i primanjkuje. Ze otroci vedo, da je •'e; bila edina ovira za dosego tega ci-Anglija, celo tedaj, kadar so se Rusi n Angleži borili skupno kot zavezniki!« Nekoliko drugačno mnenje zastopa o tem vprašanju sofijski »Mir«, v katerem dr. Planinski takole razmotriva o Rusiji: »Bilo bi napačno misliti, da bi mogla nova zveza vplivati na prijateljske odno-šaje med Rusijo in tremi velesilami berlinskega pakta. Takšno tolmačenje bi bilo absurdno. Vendar pa postavlja novi položaj tudi Rusijo pred nove naloge. Ne smemo pozabiti, da je Rusija nevtralna. Več ko dve desetletji je Moskva na razne načine vodila borbo proti kapitalističnemu, meščanskemu in liberalističnemu svetu, katerega predstavnici sta danes Anglija in Amerika. Kremelj bi zašel v doktrinarno in politično nasprotje, ako bi iskal stikov s tema državama, pa ne bi mogel nuditi prepričevalnih argumentov svojim širokim množicam, vzgojenim v duhu kominterne. Na drugi strani pa je Rusija ideološko zelo oddaljena tudi od totalitarnih velesil. Zato bo edina pot, ki ji bo sledila, verjetno tudi v bodočnosti pot nevtralnosti, toliko bolj, kolikor bolj bodo ruski interesi ne le spoštovani, temveč tudi bolj zavarovani z moskovskim paktom z Nemčijo z dne 23. avgusta lanskega leta,« židovsko vprašanje pri nas V nizu naših notranjih reform so nedavno bile izdane tudi nekatere pro t i židovske odredbe. Prva se nanaša na židovska podjetja. ki se oečaio s trgovino življenjskih potrebščin na debelo, druga pa ustanavlja numerus clausus za židovske dijake na srednjih in visokih šolah. Obe odredbi sta velikega pomena za srbske in hrvatske kraje. Kakor znano, ie zlasti trgovina v Vojvodini in na Hrvatskem po velikem delu v židovskih rekah, a tudi cela vrsta industrijskih podjetij, ki se baviio z proizvodnjo življenjskih potrebščin, ima židovski kapital. Posebno močen ie židovski živeli v Beogradu in v Zagrebu. Zidi v Srbiji pa niso istega porekla, kakor židje v ostalih krajih. Srbijanski Zidi so po ogromni večini tako zvani španioli. ki se niso doselili z vzhoda, temveč z zapada. Oni so se tudi dosti asimilirali in so v najtežjih časih srbske zgodovine bili solidarni z narodom, s katerim živijo. Med niimi ie mnogo nosilcev srbskih vojnih odlikovanj. Zidi na Hrvatskem in zlasti v Zagrebu pa so tvorili vedno v narodu tui element, ki se ie posebno v Zagrebu s poudarkom prišteval k nemškemu kulturnemu krogu. V Sloveniji židovskega vprašanja nimamo. Nekaj Židov je naseljenih v Prekmur-iu še iz madžarskih časov in se tam tudi še prištevajo odločno k madžarskemu kulturnemu krogu. V ostalih slovenskih krajih so Zidi le sporadično naseljeni in ne igrajo niti v gospodarskem, niti v kulturnem oziru nobene pomembnejše vloge. Le pri nekaterih tujih podjetjih je angažiran tudi židovski kapital, predvsem inozemskega izvora. Obe vladni uredbi torej ne bosta pri nas v Sloveniji izzvali nobenih vidnih sprememb. Postavlja se oa interesantno vprašanje, koga smatramo v Jugoslaviji za Zida. Uredba o židovskih podjetjih govori le o tem. da ie tisto podietie židovsko, katerega lastnik ie Zid ali katerega kapital .ie po večini židovski. Uredba, ki uvaja za Zicle numerus clausus. oa govori o dijakih »židovskega porekla«. Iz tega bi bilo sklepati, da je pri nas usvojena rasna teza. t. j. da se smatra Zida. kdor ie židovske rase. brez ozira na to. ali ie židovske ali katoliške ali katerekoli druge vere. Toda nič ni določeno, kai velia glede potomcev iz mešanih zakonov. Ali so potomci židovskega očeta in arijske matere, ki so katoliške vere še Zidi in do katerega kolena? Na Nemškem pozna rasni zakon pol žide in določa, da v gotovem kolenu ugasne židovski rasni značai poedinca. ki je potomec mešanega zakona. Vsa ta vprašanja so ori nas ostala nerazčiščena in bo vsekakor treba še avtentičnega tolmačenja. koga ie v Jugoslaviji smatrati za Zida Akcije za srbsko fronto V srbskem delu države je v toku živahna nova akcija, ki stremi za tem, da se po načelu, ki se izvaja na Hrvatskem, postopa tudi glede politične organizacije Srbov. Na Hrvatskem se, kakor znano, poudarja princip enotne narodne politične organizacije in s strani vladajoče stranke HSS .se stalno postavlja zahteva, da morajo vsi Hrvati biti organizirani v HSS. Sedaj se to načelo vedno bolj propagira tudi med Srbi, češ da je proti hrvatski fronti treba postaviti srbsko fronto. Posebej je še na Hrvatskem v teku akcija, da se vse srbske skupine v banovini povežejo v »srbsko narodno koalicijo«. Med predstavniki teh skupin se že dalj časa vršijo pogajanja, katerih rezultat sedaj sicer še ni znan, toda zatrjuje se, da se bodo pogajanja uspešno zaključila. Na Hrvatskem prihajajo v poštev JRZ, pristaši dr. Stojadinoviča, ki jih vodi bivši minister dr. Novakovič, pristaši glavnega odbora narodno radikalne stranke, katerih prvak je dr. Peleš, in pa skupina disiden-tov JNS, ki jih vodi senator dr. Peter Zec. Izven te akcije stojijo Srbi, ki pripadajo Jugoslovenski nacionalni stranki, in pa Srbi, ki so pristaši Samostojne demokratske stranke. Ti dve stranki se akcije za srbsko fronto ne moreta udeležiti. JNŠ ima kot jugoslovenska politična organizacija v svojih vrstah Srbe, Hrvate in Slovence in odklanja seveda enostranske fronte, SDS sicer formalno ne stoji na jugoslovenskem programu, ima pa dejansko poleg Srbov tudi Hrvate v svojih organizacijah, ki seveda istotako odklanjajo srbsko fronto. če bodo šle te akcije za ustanovitev narodnih front tako naprej, se bo čim dalje bolj pojavljala potreba, da se prične bolj energično kakor do sedaj tudi akcija za fronto, ki bo postavljala predvsem geslo »država pred vsem in nad vsem«. Dr. Behmen in dr. Kulenovič Bosansko in hrvatsko časopisje se zadnje dni zopet mnogo bavi z akcijo bivšega ministra dr. Behmena med muslimani. Hrvatski listi obtožujejo JRZ, da podpira dr. Behmena v njegovi borbi proti ministru Kulenoviču, ki se je izjavil za Hrvata, dočim dr. Behmen propagira kar najožje sodelovanje med Srbi in muslimani. Nesporno ima akcija dr. Behmena precej uspeha in cela vrsta muslimanskih politikov, ki so nekdaj sodelovali z dr. Spahom, sodeluje sedaj z dr. Behmenom. Zadnje dni se je dr. Behmen mudil v Beogradu, kjer je imel sestanke z nekaterimi merodajnimi činitelji današnjega režima ter je bil sprejet tudi pri predsedniku vlade. Hrvatska narodno- socialistična stranka Na Hrvatskem ie bila ustanovljena narodno socialistična stranka, ki ie v zadnjem času pričela z živahnejšo organizacijsko propagando. Stranica se imenuje »Hrvatska nacional-socialistična stranica rada (dela) (HNSSR)«. Kot svoje glavne programske cilje označuje »vzpostavo hrvatske države v njenih zgodovinskih mejah in na celem ozemlju, kjer živiio Hrvati s celo jadransko obalo, par vse preko Dravi, Tise in Dunava tja do Drine.« Držav-nopravno se stranka proglaša kot naslednica borbe dr. Ante Starčeviča. Glede kmečkega programa pravi, da usvaia nauk bratov Radičev. Stranka zahteva posebno »zakonito zaščito hrvatske krvi in hrvatske solidarnosti,« pobi.janie židovstva. pro-sto-zidarstva in plutokracije. Dalje zahteva, da se ustvari »najožja politična zveza hrvatskega naroda z velikim nemškim narodom, ki je s svoio iunaško borbo ustvaril tudi predpogoie za samostoino narodno življenje malih narodov.« Stranka ie zgrajena na voditeljskem načelu. V Zagrebu in hrvatski provinci so določeni poverjeniki, ki sprejemajo prijave in začasno predstavljajo stranko. Glavni poverjeniki v Zagrebu so dr. Juraj Veselič. Viktor Košu-tič. Slavko Govedič in Djuro Medved. I>ober odgovor Zagrebški »Obzor« se ie nedavno tudi cbširno razpisal proti temu. da bi poleg Hrvatske in Slovenije obstojala kot tretia edinica Srbija, češ da bi to bil nemoeoč monstrum. ki bi sploh ne mogel upravno funkcionirati. Še posebei ie dokazoval, da je današnia dunavska banovina, v kateri so Gornji Milanovac in Kragujevac. Novi Sad. Vršac. Subotica in Petrovgrad. nemogoča edinica. ker so ti kraii geografsko in upravno težko združljivi pod eno administracijo. Splitski »Narodni list« se sedaj dobro norčuje z »O b z o r o v o« argumentacijo ter obtožuje zagrebško glasilo, da »indi-rektno zagovarja avtonomijo Da"macije« in sicer »izven okvira Hrvatske«, kajti ako Gornji Milanovac in Kragujevac ne moreta biti v eni upravni edinici z Novim Sadom in Subotico radi »pravilnega funkcioniranja upravnega aparata.« kako morejo biti v eni in isti. povrh še centralistično upravljani banovini Split. Dubrovnik. Vinkovci. pa celo Subotica. ki jo »Cbzor« zahteva za banovino Hrvatsko? Balkanska konferenca ? švicarski list »Basler Nachrichten« razpravlja v uvodniku o vprašanjih ureditve evropskega jugovzhoda po zamislih osi Rim-Berlin. V tej zvezi navaja najprej mnenje bue"impeštanskega poročevalca tu-rinskega lista »Stampa«, ki po vtisih v ma-džarski prestolnici zatrjuje, da pomeni rešitev madžarsko-rumunskega spora šele začetek preureditvenega procesa v podu-navsko-balkanskem področju. Ni še znano, pripominja nato list, ali bo v ta namen sklicana kaka posebna konferenca, ali pa bodo vsa odprta vprašanja rešena samo po redni diplomatski poti. Skoro gotovo pa je, da je bik) "tedt to vprašanje na tapetu v poslednji izmenjavi misli med Nemčijo in Italijo. švicarski list dodaja k tem informacijam, da za to tezo govori med drugim okolrest, da v političnih in diplomatskih krogih v nekaterih prestolnicah Balkana računajo s sklicanjem posebne balkanske konference v najbližji bodočnosti. Konferenca naj bi fne vršila v Rimu in naj bi pretresla vsa balkanska vprašanja, ki so po mnenju velesil osi še nerešena. Razčistila naj bi zlasti tudi stališče Turčije in Grčije, ki naj bi za to priliko točno opredelili svojo politiko in svoje namene. Zahv&la nemškim kmetom Nemški državni minister za prehrano Wa!ther Darre je objavil posebno zahvalo nemškim kmetovalcem. V zahvali pravi: »Spet je leto trdega dela za nami. V tem vojnem letu ste sami sebe prekosili. Zmagali ste težave, ki so se zdele kar nepremagljive. Neugodno vreme preteklo jesen in zimo, v zgodnjem poletju in pri žetvi je zahtevalo obsežnih naporov. Kljub temu in kljub vsem težavam, ki jih prizadeva vojna vašemu delu, se vaša volja ni oslabila, temveč je postala le še odpornejša in trša. Tako vam je uspelo doseči žetev, ki je zbudila pri prijateljih po svetu občudovanje, pri sovražnikih pa jezo in razočaranje. Angleško upanje, da se bo Nemčija zrušila na posledicah slabe letine, se je razblinilo. Vaši uspehi v vojnem letu 1939-40 se bodo vpisali v zgodovino kot velik prispevek nemškega kmetijstva k zmagi, žanjejo pa tudi že zdaj globoko zahvalo vsega naroda.« Nemški konzulati v Rusiji Med Nemčijo in Rusijo je bil pred kratkim sklenjen sporazum o zopetni otvoritvi nekaterih nemških konzulatov na ozemlju Sovjetske unije. Zaenkrat bodo poslovali nemški konzulati v Leningradu, Batumu in Vladivostoku. Istočasno so bili otvorjeni ruski konzulati v Konigsbergu, na Dunaju in v Pragi, ki imajo prav take kakor konzularni oddelek berlinskega ruskega poslaništva pravico izdajanja vizumov in običajne trgovinske funkcije. O Industrializaciji evropskega jugovzhoda O tem vprašanju razpravlja francoski poluradni »Temps«. ki izhaja sedaj v Lyo-nu. List piše med drugim: »Reklo se je, da bi moral evropski jugovzhod v bodoči gospodarski organizaciji Evrope prevzeti vlogo dobavitelja surovin za velike industrijske države, v prvi vrsti za Nemčijo, ki bi mu v zameno dajala svoje industrijske izdelke, katere bi potreboval. To zamisel pa moramo sprejeti z rezervami, kakor izhaja iz pisanja nekaterih nemških oficioznih organov. V berlinskem dnevniku »Borsen Zeitung« čitan-o na primer, da so se vršile za časa dunaiskega velesejma konference nemških bolgarskih in jugoslovenskih strokovnjakov o vprašanjih elektrifikacije ter industrijskega izkoriščanja in preosnove podunavskih m balkanskih držav. Elektrifikacija v Bolgariji se je od leta 1918 dalje podesetorla in dosega danes že 240 milijonov kilovatnih ur. Jugoslavija ima številna ležišča lignita, bitumenskih plasti in različnih kovin, Zlasti železa, ki dopuščajo ustanovitev pomembne metalurške industrije. Druge industrije bodo izko- ristile les, ki ga je v teh predelih zelo mnogo. Začeli pa bodo lahko tudi druga velika dela, kakor na primer gradnjo kanalov, ki bodo spajali Dunav z Jadranom in Egej-skim morjem ter Jadran s Črnim morjem. Nemška industrija upa, da ji bodo ta dela nudila velika naročila. Iz tega pa sledi, da Nemci računajo z možnostjo podobnega industrijskega razvoja teh v glavnem poljedelskih držav, slično kakor v Rusiji.« Usoda francoskih kolonij O položaju francoskih kolonij razpravlja v posebnem članku budimpeštanski vla- dni organ »Pester Lloyd«, ki prihaja do naslednjega zaključka: ■Dokončno rešitev usede francoskih ko-lonijalnih ozemelj bo prinesla šele sklenitev miru. Trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko je proglasil načelo prednostnega položaja velesil osi v severoafriškem in Japonske v vzhodnoazijskem prostoru. S tem se pakt dotika tudi usode francoskih kolonij. Podrobnosti o končni ureditvi pa so seveda danes še povsem neznane.« (NSERIRAJTE V »JUTRU"! ŠPORT Naši uspehi v Carigradu Dva nova jugoslovenska rekorda v metu kladiva kopja — Še nekaj o dogodkih pretekle nedelje Kakor smo na kratko poročali že v nedeljski številki in v ponedeljski izdaji našega lista, je bila v nedeljo zvečer zaključena XI. balkaniada v Carigradu, na kateri so imeli največ uspehov Grki, na drugem mestu pa so ostali naši, ki so odšli na važno tekmovanje v nekoliko čudnih okoliščinah in tudi ne v sestavi, ki bi bila najmočnejša. Letošnje tekmovanje se ni ocenjevalo po skupno doseženih točkah v posameznih disciplinah za vsako državo, temveč samo po doseženih uspehih posameznikov. Ker so bila poročila o poteku sobotnega in nedeljskega tekmovanja sem in tja nepopolna — deloma pa objavljena samo v enem delu naše ponedeljske izdaje — ponavljamo v naslednjem imena zmagovalcev in plasma naših tekmovalcev na ostalih mestih, kakor sledi: Prvi dan: tek na 100 m: Stefanovič 11 sek., tek na 110 m z zaprekami: Mantikas (G) 15 sek., 3. dr. Buratovič 15.6 met krogle Aras (T) 14.40, 4. Kovačevič, met kladiva inž. Stepišnik 54.42 (nov jugoslovenski in balkanski rekord). 2. Gojic 45.21, skok s palico Tanos (G) 3.70, 3. Lenert 3.60, tek na 400 m 1. Melih (T) 50.5. 2. Despot 50.7, 3. Klinar 50.9. tek na 1500 m Košir (J) 4:04.4, skok v daljino Lazarevič 7.06, štafeta 4X100 m Turčija 43.5, 3. Jugoslavija 44.3. Drugi dan: skok v višino Lekacas (G) 187, 3. in 4. Abramovič in 2erfi (T) 180, tek na 200 m Melih (T) 22.6. 3. Račič 23 sek., tek na 800 m Maksut (T) 2:01.2, 2. Markovič 2:01.6, met diska Silas (G) 50.10 (nov balkanski rekord), 3. Curčič 41.15, 4. Kovačevič, tek na 400 m z zaprekami Faik (T) 56.4, 3. Klinar 58.9, troskok Pala-miotis (G) 14.50 (nov balkanski rekord), 4. Vučevič 14.09. met kopja Mavsar 64.24 (nov jugoslovenski rekord), 3. Markušič 59.98, tek na 5000 m (brez naših) Mavra -postulos (G) 15.22 (nov balkanski rekord), maratonski tek (brez naših) Ragasos (G) 2:41:37, balkanska štafeta (Jugoslavija) Košir. Klinar, Račič, Stefanovič 3:25.8. * Dve tabeli Razen v slovenski ligi so v nedeljo igrali za točke v ligah tudi Hrvati in Srbi. Pri Hrvatih je bil dogodek dneva v Zagrebu, kjer je izborna Concordia iztrgala svojemu velikemu nasprotniku Gradjanskemu eno točko, tako da je kot državni prvak za enkrat še zmerom šele na četrtem mestu v tabeli. Hajdukovci so v Varaždinu z enim golom dobili dve točki in se povzpeli na čelo tabele, ki je zdaj takale: Hajduk 5 5 0 0 20: 4 10 Concordija 6 4 2 0 20: 7 10 Hašk 7 3 3 1 17:10 9 Gradjanski 5 3 2 0 22: 4 8 Split 7 4 0 3 12:20 8 Slavija (O) 7 2 2 3 12:23 6 Slavija (V) 7 2 1 4 9:16 5 železničar 7 1 2 4 9:19 4 Bačka 6 114 8:15 3 SAŠK 7 0 2 5 2:13 2 V srbski ligi je bil v soboto in nedeljo spored popoln. Sobotna tekma med Baskom in Jedinstvom je prinesla po rezultatu 1:1, in ne 1:0 za Jedinstvo, kakor je bilo narobe objavljeno v brzojavni vesti z nedelje —, vsakemu po eno točko, v nedeljo pa so sta si pomagala z dvema točkama BSK ter subotiški Železničarji, medtem ko sta ostali dve tekmi med Vojvodino in Skopljanci ter sarajevsko Slavijo in Jugoslavijo iz Jakube neodločeni. Tabela srbske lige je zaenkrat naslednja: BSK 7 6 0 1 24: 4 12 Jugoslavija 7 4 1 2 16:10 9 Gradjanski 7 3 2 2 12:17 8 Bata 7 3 13 14:11 7 Vojvodina 7 3 1 3 14:14 7 Slavija 6 2 2 2 18:11 6 Jugoslavija (J) 7 2 2 3 14:17 6 Jedinstvo 7 2 2 3 7:14 6 2AK 7 2 1 4 10:22 5 BASK 6 0 2 4 7:16 2 V Skoplju so v teh dnevih odigrali teniški turnir za prvenstvo vardarske banovine, kjer je postal prvak znani Beograjčan Radovanovič, ki je v finalu zmagal nad Branovičem s 6:4, 6:3, 6:2, medtem ko je drugega nevarnega nasprotnika Borisa Smerduja izločil že v polfinalu z 2:6, 6:1, 6:4. Tudi v doublu sta bila Radovanovič in Branovič najboljša s končno zmago nad parom Smerdu—Bogda«Wlž s 6:2, 6:2. Plavalci so zborovali Prvo poslovno leto Slovenske plavalne zveze je prineslo v vseh pogledih lepe uspehe — V novem odboru so ostali §kon vsi dosedanji delavci s predsednikom dr. Skabernetom na čelu Slovenska plavalna zveza je imela v nedeljo dopoldne svoj prvi občni zbor od obstoja. Zanimanja zanj ni bilo mnogo, saj so bili od 7 včlanjenih klubov po delegatih zastopani samo trije, in sicer Ilirija, MPK iz Maribora in Mura iz Murske Sobote. Po pozdravnem nagovoru je predsednik dr. Skaberne predložil tudi tajniško poročilo, iz katerega se je videlo veliko delo, ki ga je odbor opravil v pretekli sezoni, čeprav se skoraj tretjina odbornikov sploh ni zanimala za delovanje zveze. V SPZ se je na novo včlanilo Bratstvo z Jesenic, medtem ko dosedanji člani SK Kamnik, Planina in Maraton iz Maribora niso pokazali nobenega dela na terenu. Ostali trije so bili zelo agilni in je posebno Ilirija z osvojitvijo naslova državnega prvaka spet pokazala vrednost našega plavalnega športa. Klubu je bila v znak hvaležnosti in priznanja poklonjena spominska listina, delo znanega grafika g. Justina. Razmerje zveze do plavalne zveze v Zagrebu je bilo do nedavna povsem korektno, zadnji dogodki pa vzbujajo nekoliko nezaupanja, ker so se tudi v plavalni šport vsilile metode, ki jim dozdaj v našem športnem življenju ni bilo mesta. Dr. Skaberne je h kraju omenil tudi veliko delo I. jugoslovenske plavalne šole, ki Je letos imela 7 raznih tečajev, ki jih je obiskalo v 106 delovnih urah 633 udeležencev. Blagajniško poročilo g. Jesiha je bilo najboljši dokaz, da je zveza zelo previdno gospodarila z razpoložljivimi sredstvi. Strokovno poročilo je predložil tehnični referent g. Božo Kramaršič, ki je navedel, da je imela zveza dve prireditvi, in sicer prvenstveno tekmovanje v Mariboru in tekme za srednješolsko prvenstvo, ki sta obe prav lepo uspeli. Tudi on je naglasil letoš- nji podvig v Iliriji, posebno pa uspehe Ili-rijana Cererja, ki se je s svojim rezultatom na 200 m prsno v Szegedu (2:45.8) uvrstil med najboljše prsne plavalce Evrope. G. Kramaršič je sestavil tudi tabelo šestih najboljših slovenskih plavalcev v vsaki posamezni disciplini. Po prejeti razrešnici so bili v novi odbor izvoljeni: predsednik dr. Bronjo Skaberne, podpredsednika prof. Andro KuljiS, Evgen Bergant, tajnika Boris Kogovšek in Viki Kurnik, blagajnik Jule Jesih, tehnični referent Božo Kramaršič, ter odborniki: Mesarič, Petek, Kavšek, Trampuš, Poschl. V nadzorni odbor so prišli Ster-nad, Zaletel, Seunig in Megušar, kot delegati za občni zbor JPS pa so bili določeni dr. Skaberne, Kramaršič, Bergant, in Kogovšek. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da bo prihodnjo zvezino prvenstvo v Murski Soboti. Zveza bo skušala organizirati troboj med Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo — po olimpijskem sporedu. Na prvenstvu SPZ se bo obenem izvedlo tudi prvenstvo Slovenije za posameznike na takih progah, ki so bolj redko na sporedu. Na prvenstvu za posameznike bodo smeli star ta ti tudi liga-ši, obe prvenstvi pa bosta ocenjeni ločeno. Zveza se bo potrudila, da bo po možnosti izvedla vsaj eno večjo mednarodno prireditev. Eden sklepov je bil tudi ta, da bo SPZ sklicala dne 10. novembra izredni občni zbor, na katerem bodo pravila popravljena, tako da bo zveza lahko vzela v svoje okrilje tudi plavalne sodnike, katerih vrhovna organizacija za zdaj Se ni razdeljena po posameznih narodnih zvezah fiok« 6 golov na rovaš sodnika ? Iz Celja smo prejeli: Naj se še enkrat povrnemo k tekmi med Ljubljano in Olimpom, ki je bila odigrana v nedeljo na igrišču Ljubljane. Tej tekmi je posvečal Olimp mnogo pozornosti in se je dobro pripravil na njo, ker je hotel ostati, če že ne zmagovalec, pa vsaj poražen s častnim rezultatom. Čeprav je nudilo moštvo solidno igro, je prejelo deset golov, od katerih pa jih gre po sodbi objektivnih opazovalcev 6 na rovaš sodnika, ki je tudi izključil dva Olimpovca brez pravega povoda in tako pripomogel Ljubljani do tako visoke zmage. Ker je tako sojenje nogometnih tekem v škodo nogometa in ubija v igralcih veselje do športa, prosim SNZ v imenu vseh klubov, da bi posvečala vsem klubom pozornost in skrbela za razvoj nogometa tudi s tem, da bi delegirala objektivne in nepristranske sodnike, če bi pa šlo po taki poti naprej, kakor se je to zgodilo na tekmi Ljubljana—Olimp ln tudi že pri drugih tekmah n, pr. Mars—Kranj, bomo morali iskati pomoči in klicati spet sodnike izven Slovenije, ki jih je pa treba seveda dobro plačati. SNZ bo gotovo uvidela, da to našemu nogometu silno škoduje. Zato pričakujemo, da bo posvetila vprašanju sodnikov vso pozornost. V imenu mnogih: M. S. ★ Za gornje vrstice prepuščamo vso odgovornost piscu, ker se z njihovo vsebino ne strinjamo. Stara je namreč pesem, da je za svoj klub redko kdo objektiven in todt v tem primera ni drugače... Pa tudi polemike po Ustih stvari ne koristijo! Se z občnega zbora LZSP. Na občnem zboru Ljubljanske zimsko-sportne podzvo-ze je bil ustanovljen tudi odsek Zbora mu-ških učiteljev, čigar načelstvo je prevzel g. dr. Stanko Kmet. Ta novo ustanovljeni odsek smuških učiteljev bo v letošnji zimski sezoni priredil brezplačne mladinske smuške tečaje, tako početniške kakor nadaljevalne. 2SK Hermes. Drevi ob 20. v palači Grafike seja prireditvenega odbora. Vabljeni vsi pooblaščenci sekcij. Moto sekcija naj pošlje svojega zastopnika! Sabijaška sekcija SK ITrtfe vabi vse one, ki se nameravajo vpisati v začetniški tto-retsld tečaj, na sestanek, ki bo drevi ob pol 19. v telovadnici učiteljišča na Realjevi cesti. MALI OGLASI CENE MALI OGLASOM Po 50 par za besedo. Oln S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo ■lužbo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Službo dobi Beseda 1 Din. davek ž Din. ea šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanlš) znesek 20 Din Slugo ki Je vešč tudi nekoii ko sodarstva, sprejmem. Novak, Makslmlrska 64. Zagreb. 27246 1 Mlado dekle me sprejme za pomoč v gostilni. Naslov v vseh posl Jutra. 27623 1 Pletiljo Kem Hrana ln stan v hiši. Pletama, Rogatec. 27624-1 Dekle - gospodinjo za opravljanje vseh domačih poslov ln kuha nja išče družina treh odraslih oseb. Plača din 400 in ostalo ter povračilo potnih stroškov. Ponudbe s sliko poslati sa naslov: žarko Djor-djevlč, Beograd, Sv. Hauma 14, Srnjak 27617-1 Modistinja se takoj sprejme. Naslov v vseh posl. Jutra. 27630 1 Službe išče Vsaka beseda 50 par. sa dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 15 Din Poštena gospodična pridna, išče mesto plačilne v restavraciji ali kavarni. Nastopi lahko t3koj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridna poštena plačilna«. 27375-2 Strojnik Izprašan za parne stroje išče mesta. Ponudbe na oglas oddel. Jutra pod »Strojnik«. 27068-2 Brivski pomočnik dober ln hiter delavec, išče službe za takoj, naj-I raje na Gorenjskem — 1 Piki Ernest, Podmilšča-I kova 17, Ljubljana ' 27629 2 Moderen kauč (kavkaški oreh — predal za posteljnino) prodam radi selitve. Naslov v vseh posl Jutra. 27641-6 •ai^ifke) Vajenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v elektrotehn. obrt Naslov v ogl. odd. Jutra 27613-44 Vajenca za trgovino sprejmem takoj. Tyrševa c. 37 Zima 27632-44 Kupim Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Trgovsko opremo boljšo, s pultom, kupim Lampič, Poljanska 31 27634-7 Steklenice Franz Jožef kupimo. Drogerija Kane, Židovska ulica. 26945-7 Za zajntrk, popoldne in zvečer pijte mesto ruskega čaja naš osvežujoči »Emona" cvetlični čaj aromatičnega okusa in pomirjevalnega vpliva. Zahtevajte samo originalne pakete. V vseh trgovinah. Natakarico • kavcijo ln znanjem nemščine sprejmem. — Pismene ponudbe poslati v podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Takoj« 27631-1 Večja manufaktur- na trgovina J6če perfektno kores-pondentko z znar.jem slovenskega, hrvatskega ln nemškega Jezika, ki }e vajena poslovanja s Strankami. — Reflektira samo na prvovrstno samostojno moč. Ponudbe pod »Korespoadentlnja« na ogl. odd. Jutra. 27625-1 Potnik zmožen prodaje poznanih radio aparatov samo trgovcem po državi, naj ee Javi na ogl. oddel. Jutra pod »Poznam stroko«. 27642-5 Večje število zidarjev B delo na Vrhniki sprejme Bmil Tomažič, stavbenik v Ljubljani 27655-1 Delavke lzvežbare v predelovanju papirja (vrečic) sprejme takoj »Paplro-eel«, Lepodvorska ul. 23, LJubljana. 27648-1 Fina šivilja gre šivat po domih Ponudbe pod šifro »Dnevno 20 din« na ogl. odd Jutra, 27614-2 Diplomirani jurist vsakega dela zmožen, išče kakršnekoli zaposlitve za popoldne Ponudbe pod »Nujno« na ogl. odd. Jutra 27206-2 Brivski pomočnik dober in hiter delavec, star 26 let, išče stalno službo. Jože Serše, brivski pomočnik, Vrhnika št 27 27443-2 Natakarica poštena, s kavcijo, želi mesta v ugledni gostilni ali restavraciji. — Naslov v vseh posl. Jutra. 27653-2 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Posteljo z žičnim modrocem, več karniz, stoječ obešalnik, nekaj stolov in štelažo za knjige, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27259-6 a Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Ford Eifel z dobrimi gumami, motor v odličnem stanju po nizki ceni prodam Samsa Boris, Litija. 27639-10 Dobavljamo generatorske naprave z čistilci znamke »HAN-SA« za pogon z lesom ali lesnim ogljem od 2 do 25 KS, za stabilne motorje Nadalje gene ratorje za tovorne avto-mobUe do 120 KS. Vsi-informacije pri AMERICAN MOTORS. Tyrševa cesti 24 26392-10 Fordove avtogume 4 5X21 s kolesi, kompletne, proda Industrija volnenih izdelkov — Majdič, škofja vas — Celje. 27622-10 6-sedežni avto »Austro - Dalmier« v ze lo dobrem stanju, s 6 kom. skoro novih pnevmatik se proda Cena din 20.000 Murska Sobota, Lendavska c. 7, Garaža Benko« 27183-10 Kapital Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NaJmanlSl znesek 20 Din Posojila dajemo našim članom tn varčevalcem Ugodni po goji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi var Sevacl brezplačno zava rovanl Zadruga »Moj Dom«, Ljubljana. Dvor Jakova 8. Iščemo oover lenlke 199 Mlada žena nesrečna v zakonu, prosi gospoda malega posojila za povečanje obrti. — Ponudbe pod šifro »Skupno delo ln življenje« na ogl odd. Jutra. 27633-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Dva lepa trgovska lokala i Frančiškanski ulici, novograjena, oddamo Ponudbe na upravo hotela Union v Ljubljani. 27640-19 Posest Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Kupim na periferiji Ljubljane aii na Gorenjskem malo posestvo ali hišico. Ponudbe z navedbo cene poslati na ogl. odd. Jutr a pod šifro: »Takoj posestvo«. 27217-20 Realiteta zavod za nakup in prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova 54-1 Telefon 44-20 228-20 Kupim stavbno parcelo, malo posestvo, trgovsko ali stanovanjsko hišo. Najraje v Celju, odnosno okolici Celja Obširne ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zmerna cena«. 27619-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Dve sobi in kuhinjo se odda s 1. novembrom 10 minut od gl. pošte. Naslov v vseh posl Jutra. 27645 21 DKW motor 200 ccm, moderen, v od ličnem stanju, za 4800 din naprodaj. Vprašati: Božič, Sv. Petra c. 83. 27637-10 Elektromotor 220 380 izmenični tok, 10 HP kupim. — Samsa Boris, Litija 27638-10 LEKARNA v prijaznem mestecu na štajerskem, zelo sloveča, z velikim rajonom, IŠČE DRUŽABNIKA z najmanj din 350.000.— gotovine. Dokazana prima eksistenca. — Samo resni reflektanti naj se obrnejo osebno na: RUDOLF ZORE, LJUBLJANA, Gledališka ulica 12. Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Dvosobno stanovanje komfortno v okolici bolnic Išče mala družina za november ali december. Ponudbe pod »Reden in točen« na ogl. odd. Jutra. 27452-21a Dvosobno stanovanje išče g06pa Ponudbe pod gospa na ogl odd. Jutra. 27615-21a Enosobno stanovanje s kopalnico ln kuhinjo Išče samski državni uradnik s sestro. Ponudbe na ogl. odd Jutra pad »Točen plačnik 17« 27647 21a Dvosobno stanovanje s kopalnico, solnčno, bližina centra ali ob tramvaju, za dve odrasli osebi, iščem za november. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Siguren«. 27649-21 a » > Kupimo rabljeno stružnico za obdelavo kom t. zv. »Stutzbank«, za premer struženja do 1500 mm. — Stružnica ima lahko tudi prekinjeno posteljo. — Ponudbe z opisom, navedbo fabrikata in fotografijo poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod broj »152«. f Umrla nam je naša dobra mama, gospa Avguština Smerkolj, roj. šukovič zasebnica Pogreb blage pokojnice bo v torek 8. oktobra 1940 ob %4. uri popoldne z Žal — kapele sv. Jakoba — k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 1. oktobra 1940. GLOBOKO 2ALUJOČI OSTALI Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Tri dijake ali gospode sprejmem na stanovanje Naslov v vseh posl. Jutra 27326 23 Sobe išče Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslova 5 Din najmanjši znesek 15 Din Visokošolec Išče lepo, prostorno so bo v centru LJubljane s posebnim vhodom. Naj raje s popolno oskrbo Centralne kurjave zaže-ljena Ponudbe poslati na podr Jutra v Celju pod značko »Elka«. 27652-23a Dijaške t obe Visokošolki (ev. dvema) oddam lepo sobo v centru Naslov v vseh posl. Jutra. 27646-22 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 20 Din Rezkalni stroj (Fr&sse) visokoturni, z kompletnim orodjem, ter poravnalni stroj z krožno žago, vrtalnim in brusilnim aparatom se prod as ta Stroja sta znamke »Elhoena«. SleJ-ko I., Ljubljana. Sv. Petra c. 3 Tel. 25-31 27643-29 Univerzalni mizarski stroj znamke »Elhoena« se dobavi kratkoročno po ugodni ceni. Slejko, Sv. Petra c. 3. Ljubljana Tel. 25-31 27644-29 Sadje Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Namizna jabolka jedilni kostanj ln vse vrste fižola kupim vsako množino. Ponudbe poslati Bezjak Konrad, Zagreb, Tkalčičeva ul. 20 telef 24-692. 27384 34 Jabolka obrana, zimske, gambo-vec, bobevec ta druge dobre, trpežne vrste razpošilja. Cehner H en rlk. trg., Libellče. Ko roško 27618-34 Dragocenosti Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj« znesek 20 Din — i Vsakovrstno zlato | kupuje po najvišjih cenah CERNE - julevii Ljubljana Wolfo'-a ulica ZENE SO NAVDUŠENE Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din Krompir Kresnlk, zdrav, lep, 6e proda v večjih količinah. Obrnite se takoj r.a naslov. Martin Saj novič, Safersko, Ljutomer. 27627-33 l£mdl3SB Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din V Zalogu je bilo dne 6. t m. od 18.20 do 19.20 ure ukradeno Izpred gostilne A. Dimjnik vulgo Kozjak. moško kolo sive barve, znamke »Torpedo«, tov štev. 434154. evidenčna štev 10319. Svetilka znamke Bosch, dinamo znamke Heinkel. Pozor pred nakupom. Kdor bi kaj vedel, dobi nagrado Stanko Potočnik, Ob Ljubljanici 37. Kodelje-vo, Moste pri LJubljani. 27621 28 Reven akademik Je izgubil 6 IX. 1940 na poti proti Rožniku denarnico z ca 1056 din. Najditelja se orosl. da jo odda proti nagradi na uredništvu Jutra. 27628-28 Izgubljeno! avli glavne pošte v Ljubljani sem med 16 ln 17 uro popoldne iz-gubU denarnico z nekaj gotovine. Ker denar nI moj temveč last firme, vljudno prosim poštenega najditelja naj ga vrne na ogl. oddel. Jutra 27654 28 Vodilna znamka svetovnega slovesa Boljše brije in dalje traja • • • Zahtevajte povsod britvico A L C O S O NSER1RAJTE V „JUTRU"! ki so dosežene magičnim strojem puder v Parizu. Izumljen je baš sedaj nov stroj za barve, ki pokaže točno barvo, najbolj primerno Vaši polti. To Je omogočilo ustvaritev novih prekrasnih, doslej neznanih nijans. Ta puder je nepre- PODVOJI LEPOTO POLT/ mcčljiv. Na licu se drži ves dan, tudi na vetru in dežju. Z njim se prepreči blestenje nosa. Čeprav ste ves večer plesali v soparni dvorani, Vam polt ostane sveža ^^^^^^ in krasna. Ta puder se imenuje Tokalon. Po zkusite ga še danes in takoj boste izgledali mlajši. S pudrom Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa se denar vrne. Nesrečna smrt tesarskega mojstra Kostanjevica, 7. oktobra Ob nenavadnem nalivu se je v petek pomikal žalni sprevod po malem tigu Kostanjevice z godbo na čelu. šest gasilcev je neslo zemeljske ostanke mestnega tesarskega mojstra Jožefa Mavsarja k večnemu počitku. Par dni prej je bil z delavci v gozdu, da bi jim odkazal les ki ga naj bi posekah za novo hišo našega župana, ki jo baje namerava zidati še to jesen. Delavci so podžagali smreko, ki se je pa nagnila na drugo. Da bi se smreka rešila brez večjega truda, so podžagali še to, na kateri je že podžagana slonela medtem pa se je smreka nepričakovano rešila in pa la Mav-sarju na prsa, da mu jih je zdrobila ter je nekaj ur po tem izdihnil na operacijski mizi javne bolnišnice v Krškem. — Pokojni Jožef Mavsar je bil prvovrsten tesarski mojster le žal da v Kostanjevici, ki je vse do pred par leti čakala boljših časov, ni prišel do polne zaposlitve in je zato po večini z družino vred tolkel in heroično prenašal krizo. Kot dolgoleten član gasilske čete in poveljnik godbe je imel pri pogrebu častno spremstvo. Nepretrgan naliv je učinek pogrebnega obreda nekoliko kvaril, vendar pa so godci, gasilci in številno občinstvo vztrajali do konca. Blag mu spomin, njegovi številni družini sožalje! Iz žMfenja na ileiel: Iz Novega mesta n— Spominski večer ob S. obletnici smrti blagopok. Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja bo danes 8. t. m. v sokolskem domu. Prostovoljni prispevki za socialni sklad. Iz Trbovelj t— Komeuiuracijo priredi trboveljsko sokolsko društvo v počastitev spomina kralja Aleksandra Mučenika pred njegovim spomenikom pri Sokolskem domu v sredo 9. t. m. ob osmih zvečer. Spominska svečanost bo ob vsakem vremenu. K prireditvi vabi sokolsko društvo vse svoje člane in članice s pozivom, da prinesejo čim več cvetja, ki ga lahko že prej oddajo prireditvenemu odboru v Sokolskem domu. Pozivamo trboveljsko občinstvo, da s polnošte-vilno prisotnostjo izkaže čast spominu velikega jugoslovenskega vladarja in s tem izpriča ljubezen in spoštovanje do našega kraljevskega doma! [Četrtek. 10.: Revizor. Red premierski. Schiller je pokazal v 'Soji drami »Kovarstvo in ljubezen« socialno razliko, ki uniči ljubezen dveh mladih ljudi. Predsodki visoke družbe in popolnoma drugačen svetovni nazor kot v meščanskem živi ju, povzročijo spletke in kovarstva, katerih žrtev postaneta mlada ljubimca. Igrali bodo Le-varjeva. Jan. Levar, Boltar-Ukmarjeva, Sever, Peček, Gregorin. P. Juvanova, Skrbinšek in J. Boltrrjeva. Predstava drevi bo za red torek. Režiser Peter Malec k. g. ShakeSpearjeva tragedija »Romeo in Julija« pre stavlja visoko pesem ljubezni. Sovraštvo dveh hiš zakrivi pogin ljubečih src. Subtilni lirični in učinkoviti dramatični prizori tvorijo dejanje. Pre-stava v sredo bo za red sredo. Glavni vlogi bosta igrala Vida Juvanova in Jan. Režiser dr. Kreft. V letošnji uprizoritvi (Jogoljevega »Revizorja« bosta nastopila v glavnih vlogah revizorja Hlestakova, Josip Da-n e š-G r a d i š, v vlogi poglavarja pa Ivan Cesar. Vsa ostala zesedba bo ista kot lani. Delo je zrežiral dr. Kreft. Dejanje je satira na neurejene uradniške razmere v predvojni Rusiji. OPERA Torek, 8.: zaprto. Sreda. 9.: Lok. Plesni večer. Gostovanje Pie in Pina Mlakarja. Izven. P1 no in Pia Mlakar bosta gostovala v sredo 9. t. m. s svojo plesno koreografijo »L o k«, za katerega je komponiral glasbo hrvaški skladatelj Fran Lhotka. Vsebinsko osnovo njune zamisli tvori odnos, ki vlada med možem in ženo in sicer v treh stopnjah svojega razvoja. Prvi del, »Mladost« prikazuje mladeniča in mladenko, kot dva suverena pola, v katerih utripa življenje popolnoma nezavisno drugo od drugega, dokler se ne najdeta v »Ljubavi« in ne zažarita v njenem svetlem plamenu. Kot pa žar sle ugasne. Ta tretji del sta umetnika imenovala »Zrelost«. Orkester bo vodil k. g. dirigent Drago Marijo šijanec. Predstava bo izven abonmaja. Zaradi nenadne obolelosti g. Fran da mora predstava »Fidelia« za red A danos zvečer odpasti. Vse cenjene ab°nente prosimo uvidevnosti. Blagajna Narodnega gledališča sporoča p. n. abonentom, da zapade v plačilo drugi obrok za abonma do 15. t. m. Naše ?Ies3aIIšče DRAMA Torek. 8.: Kovarstvo in ljubezen. Red torek. Sred?, 9.: Romeo in Julija. Red sreda. I 0 Bes?da 1 Din. davek 3 Din. za oifre ali da:anjc naslova 5 Din Najmanjši znesek .iO Din 9S99P&£ /\ »'c .j Uporabljajte za izolacije in vodogradnje oblastveno nreizkušeno sredstvo KOKS ~ DRVA nudi ««r tt * [ A a t 3 BOHORIČEVA r releton >0-5i Postrežba nre/.hi!ni. Od Vas ie vfsno, *\ 'niste obleko vedno ""t novo zato jo pustite redne Kemično čistiti al' oarvatl v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-t> Pralnica Svetinu** me nepremočljivi cement Zastopstvo in zaloga M. 6HEGOVIČ & Co. ijJUBLJA* A - CELOVŠKA CESTA 3? - TEL. 39-48 Torek, 8. oktobra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napove "i, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče).— Vaški godci (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Narodni nape-vi (radijski orkester). — 14: Poročila. — 14.15: šolska ura: Kako smo zaključili šolsko leto v Črni Reki (g. Mirko Demšar). — 18: Radijski salonski orkester. — 18.40: O delu in energiji (prof. M. Adle-šič). — 19: Napovedi, poroči'a, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Pisan spored s plošč. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Reproduciran orkestralni koncert. — 20.30: Linhartova »županova Micka«. — 21.15: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kvartet »Fantje na vasi«. Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 20.30: Koncert Beograjske filharmonije. — 22.40: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Dijaški koncert. — 20: Rezervirano za prenos. — Sofija 19.50: Lahka glasba. — 20: Petje. — 20.30: Klavirski koncert. — 21: Ruske romance. — 21.55: Plesna muzika. — Praga 20: Pester glasbeni spored. — 20.55: Glasba baroka. — 21.20: Nemška glasba. — Berlin 19.15: Koncert orkestra in solistov. — 20: Operna glasba. — 21: Drobne melodije. — 23.10: Nočni koncert. Industrijsko podjetje IŠČE za takoj njigovodjo za tovarno z znanjem državnega in nemškega jezika, tovarniškega knjigovodstva, poznanjem zakonov o delavnicah in davčnih predpisov. — Plača po sposobnostih. Samo dobre moči naj pošljejo ponudbe pod »Odlučnost 1359« ■IT TU S na Propagando, a. d. Beograd, poštni pretinac 409. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodne tiskarne f1, d. kot tiskarnarja Pran Jerar - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vai f Ljubljani.