tefo LXV Poltnln« plsiana » gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 13. junija 1937 Stev. 132 a Cena 2,- Din, z Ilustrirano prilogo 3.- Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 12f Din Uredništvo je v Kopitarjevi nl.6/III SLOVENEC Ček. račnn: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva ln nprave: 29-92, 29-93, 29-9*. 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjnt^aj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Unstrirana priloga »Teden t slikah" Mučenišho seme položeno v zemtj Slovenska zemlja sprejeta vase svojega sina Rudolfa Dotinarja Ljubljana, 12. junija. Dvakrat se je odprla slovenska zemlja. Prvič oni nesrečni večer, ko se je duša Slovenca Dolinarja Rudolfa poslavljala od tega sveta in mu je ena roka krčevito iskala rešitve v mehki prsti, druga pa je zagrabila za žito, ker je telo še hotelo ostati živo na tem svetu. Takrat se je samo nekoliko zrahljala prst, iz katere poganja klasje za novi kruh. To je bil le signal, ki je povedal, da se bo morala slovenska zemlja še odpreti. Včeraj se je odprla za popolni grob. Truplo, ki je vzdihovalo v mladem žitu, ki je pognalo iz zrna šele potem, ko je strohnelo, smo včeraj položili v zemljo. Odkod to, da je ves narod mrtvemu truplu Dolinarja Rudolfa posvečal tolikšno pozornost? Ob živem se nikdar niso tako zgrinjale množice. Bil je eden izmed mnogih, eden izmed Slovencev, ki je nosil tezo dneva potrpežljivo in vdano, kakor zna naučiti samo kmečka mati in kmečka zemlja. Po smrti pa ni bil več eden izmed mnogih, bil je prvi med vsemi. Umorjen je bil v imenu hudobnega načrta, ki nam ne da miru, da bi uspešno živeli in rastli, padel je v imenu obrambe, v imenu naroda, ki hoče živeti, ker ve, da še ni zrel za smrt. Zato so se oči vseh ozrle vanj. Misel naroda je bila utelešena v njem, celotni nazor o življenju, svetu in državi, ki smo ga živi doslej branili z glasovanjem, pisanjem in govori, Dolinar Rudolf ga je branil z življenjem. Tisti, ki je iz sence Živkoviča in dr. Kramarja planil nadenj in mu zasadil nož v hrbet, ni meril nanj, saj ga še poznal ni, ne on njega. Na našo misel je meril, našo misel je toliko sovražil, da jo je hotel ubiti. Dolinar Rudolf je dal življenje za njo in tako pokazal, da je velika in lepa. Kri, ki je planila iz rane, je kakor v ostrem pramenu vrgla na nas mogočno luč, da se danes vidimo in poznamo. Kdo si, Ali si na strani žrtve, ali na strani zločina? Vmes ni nič, vmes so gledalci, ki pridejo in gredo, kadar vidijo še kaj bolj senzacionalnega. Rajnki pa ni bil gledalec. Rajnki je bil borec. Tudi ni važno ali obsojaš ta zločin in se zgražaš nad njim, važno je, ali stojiš ob rajnkem in mesto njega nadaljuješ borbo za našo misel, ki je ni mogoče prebosti. Zločin obsojajo vsi, razen zločincev. Obsojajo ga tudi razni mačkovi in »pristaši slovenskega ljudskega gibanja«, ki včasih podpišejo tudi kako resolucijo za priznanje slovenskega jezika v državnih uradih. Rajnki pa ni bil pristaš kakega slovenskega ljudskega gibanja, ampak je bil pristaš slovenskega naroda. In za to tu gre: ali si z rajnkim, ali pa ga niti toliko ne spoštuješ, da ga drobiš in se pridružiš samo kaki posamezni lastnosti njegovi. Morda odobravaš njegovo junaštvo, pa zavračaš njegovo vero, čudiš se njegovi požrtvovalnosti, pa zavračaš njegovo gorečo ljubezen do slovenske zemlje. Morda se ti smili njegova mladost, obsojaš pa njegovo doslednost. Ti si pristaš, ne pa ud. Luč, ki je šinila iz široke rane in nam danes sveti iz svežega groba, te je našla na napačni strani. Rajnki je bil živ ud naroda in je ves vso misel naroda vase sprejel. Bolj kot katerakoli dolga doba, so nas združili ti dnevi, v katerih nam je govoril mrtev govornik. Ti dnevi so nas zlili v eno narodno telo, ki ima na roki svoj zakonski prstan kot znamenje zvestobe do zemlje in do svojega duha. Sedaj imamo enotno misel. Tista je naša, za katero je katoliški, slovenski akademik doma iz Lučin nad Poljanami umrl. Ta je naša: slovenstvo in vera. To je eno, to smo mi slovenski narod. Rajnki tega ni ločil, vse je sprejel in združil v svoji duši. Tudi zločinec tega ni ločil, po obejem je udaril. Tudi mi ne bomo ločili. Grob je eden in mi ob njem smo eno, mladi in stari, učeni in neuki, tisti, ki so videli govorniški oder — belo krsto — našega največjega govornika in tisti, ki tega niso videli. Slišali smo ga vsi, ker nam je iz duše govoril in svojo besedo s krvjo zapečatil. Vsi smo eno. narod, na našem dnu pa mladika, h kateri je tudi rajnki spadal, ki kakor kvas našo misel pelje do sleherne veje in slehernega lista. Ta mladina pa črpa dragoceni sok iz dvojega: slovenstvo in vera. Nič se ne bomo upirali, s tako širokim srcem bomo oboje sprejeli, kakor je rajnki sprejel in tako zvesto bomo branili, kakor je rajnki branil. Rajnki pa je še mrtev na straži sredi ljubljanskega polja in nam bo pomagal, da borno izpregledali iveri dneva in ostali zvesti. Na mrtvaškem odru Ko je ležal naš narodni mučenik, sin trpeče slovenske matere Rudolf Dolinar, na mrtvaškem odru v dvorani Akademskega doma, se je ta dvorana spremenila v romarski kraj vseh dobro mislečih Slovencev. Iz Ljubljane, iz okolice, iz oddaljenih podeželskih krajev so od včeraj popoldne pa davi prihajale množice ter pred Akademskim domom potrpežljivo čakale, da so se zvrstile in da so mogle pokropiti krsto s truplom mučenika. Od včeraj popoldne, ko je bilo truplo pripeljano v Ljubljano, pa do poznega večera so množice glasno molile žalostni del rožnega venca:« ki si za nas bičan bil...« Refren o Kristusovi mučeniški smrti je žalostrto odmeval po Akademskem domu in v srcih žalujoče množice, ki se je zavedala, (ia je akademik Dolinar žrtvoval svoje življenje. Računati moremo, da je krsto pokojnika v Akademskem domu samo v teh skromnih urah, ko je ležal v Ljubljani, pokropilo in zanj pomolilo najmanj 20.000 ljudi. Neprestano so se množice izmenjavale v molitvi rožnega venca. Poleg vencev, ki smo jih navedli že v našem včerajšnjem poročilu, so prihajali vedno novi, tako, da je krsta bila v najkrajšem času obdana s samim cvetjem. Večina vencev je imela narodne trakove. Na krsto pa je bil položen samo en venec: matičnega društva pokojnega Dolinarja »Danice«. Prekrasni so bili tudi šopiri in venci, ki so jih poklonili ljudje iz socialno najnižjih stanov. Tako so razne delavske skupine poslale šopke cvetlic, krasne šopke v narodnih barvah so poslali rudarji iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Prihajale so skromne ženice z belimi nagejčki ter jih poklanjale do smrti mučenemu fantu. Možje, fantje, dekleta, žene, vsi so si otirali solze med molitvijo. Minister dr. Krek ob mrtvaškem odru Davi ob 8 je prišel kropit pok. Rudolfa Dolinarja minister dr. Miha Krek s svojo soprogo. Minister se je delj časa mudil ob mrtvaškem odru ter molil za dušo pokojnika. Družina pokojnega Dolinarja Davi je dospela iz Lučin v Poljanski dolini družina pokojnega Rudolfa Dolinarja. So to oče, mati, šest malih bratov in tri dekleta. Pretresljiv je bil pogled na žalujočo mater, kateri so zločinci ugrabili prvega in najstarejšega 6ina. Nemo sočutje naših žena krog nje ji je bilo v skromno uteho. Mali bratci pokojnika in sestrice pa se niso mogli vzdrževati solz, ko so videli krsto, v kateri je počival njihov nepozabni Rudi. Oče je pogumno prenašal bolečino, da6i se mu je videlo, kako rad bi se bridko razjokal nad truplom svojega sina, njegovim lepim upom I Za Dolinarjevo družino je prišlo iz Lučin in iz sosednih krajev okoli sto rojakov, preprostih kmetiških ljudi, ki so s svojo navzočnostjo še poglobili veličasten vtis splošnega narodnega žalovanja. V Akademskem domu Po osmih dojioldne eo začeli prihajali zastopniki raznih društev z zastavami, akademiki, predstavniki raznih ustanov in drugi. Točno ob 9 so odmolili zadnje molitve v Akademskem domu univ. prof. Ehrlich, univ. prof. dr. Fabjan in domači župnik Ivan 1'oljanec, ki je tudi s svojo navzočnostjo počastil spomin svojega mladega farana. Pred veliko množico se je nato v imenu akademikov in v imenu kluba »Danice« akademik g. Aljančič poslovil takole: V imenu Slovenskega katoliškega akademskega društva »DANICA«, katerega zvest član si bil in obenem v imenu vseh katoliških akademikov se poslavljam od Tebe, dragi in pri vseh priljubljeni^ tovariš Daničar Rudolf Dolinar. Zadnjikrat odhajaš iz Akademskega doma, kjer si deloval tri leta. Bil si skromen, nisi se silil v ospredje, z nikomur se nisi prepiral bil si prijatelj nam vsem. Slovenska mati Te je rodila, s trdim kmečkim kruhom Te vzredila, s katoliško vero prepojila in ostal si njen zvest sin, — vnet katoličan in zaveden Slovenec. Bil si pravi katoliški akademik po duhu in srcu. Malo let Ti je dal Bog živeti med nami. Verno si služil, zato Ti je hitro dal večno plačilo. Slovenija Ti je dala življenja in slovenska zemlja se je napojila s Tvojo mučeniško krvjo. Vidim še danes, kako si včeraj zapuščal v našem spremstvu štajersko, ka- ko eo Te hoteli povsod zadržati, da bi se na[>ojili Idej, za katere si padel. Bela Ljubljana To je včeraj sprejela in danes Te vsa Slovenija spremlja k večnemu počitku. Vzvalovala je pšenica, v katero jo padel akademik Rudolf Dolinar zaboden z nožem. Tako mora vzvalovati vsa Slovenija v eni sami misli: katolicizem in Slovenstvo hočemo braniti do zadnjega diha. Vzvalovati tako, da prekvasimo tudi naše brate, ki se veselijo ogabnega zločina in blatijo z nesramnimi letaki njegovo mučeništvo. Dani-čarji, veliko čast, nam je podelil Bog, ko jo ravno iz naše srede izbraz narodnega mučenika. Tovariši, ali bomo znali čuvati to čast, ali smo vredni tolikega odlikovanja? Slovenski katoliški akademik, ali boš stal vedno na braniku in izpolnjeval nemo ojx>roko mrtvega tovariša? Slovenci, Slovenke, mi slovenski ktdiški akademiki prisegamo, da bomo ojioroko akademika Rudolfa Dolinarja zvesto izjx>lnjevali in da v boju ne bomo nikdar popustili! Ta naša jirisega Vam bodi zagotovilo, da smo pripravljeni raje umreti, kakor dopustiti, da bi kdorkoli onečastil svetinje slovenske zemlje in slovenskega naroda. Dragi tovariš Rudolf! Vsa Slovenija je danes v črnini in žaluje z nami. Ves narod joče in Ti zagotavlja, da je Tvojo vzvišeno žrtev sprejel v svoje srce, da bo s Tvojo krvjo oplemenitil svojo katoliške in slovenske ideale. Tvoj duh bo vedno kraljeval nad nami in nas vodil! A ve Anima Pia! Slava narodnemu mučeniku! Na delo krščansko, z Bogom za narod! Akademiki so prenesli truplo z mrtvaškega odra na mrtvaški voz, v katerega so bili vpreženi štirje vranci. Krsta s pokojnikovim truplom je bila ovita v veliko narodno zastavo. V stolnici: V prvi klopi sede ban dr. Natlačen, notranji minister dr, Korošec in minister dr. Krek. Veličasten žalni sprevod Čeprav so se žalnega sprevoda udeležile le organizirane skupine in zastopniki, vendar se je ta žalni sprevod izpremenil v veličastno žalno manifestacijo vsega slovenskega naroda. Skoraj vsi trgovci s kakšnima dvema izjemama, so po poti, koder se je žalni sprevod pomikal, zaprli tedaj svoje lokale in s skoraj vseh hiš so vihrale žalne zastave. Po vsej poti, koder je šel sprevod, so se zbirale številne množice, ki so se razvrstile v impozanten špalir. Tiho in nemo je ljubljansko občinstvo prisostvovalo zadnjemu dejanju nepozabne žaloigre Dolinarjevega življenja. Pred univerzo se je žalni sprevod ustavil. Tam sta se poslovila od pokojnega tovariia dva akademika. V začetku sprevoda je nosač nosil veliko sve-tiljko, za njim so nosili križ z dvema belima pra-mencima, nato pa črno zastavo. Mogočna skupina akademikov je otvorila veličasten sprevod. Akademiki z narodno zastavo na čelu skupine so glasno molili. Za fanti so šle akademkinje, v glavnem članice društva »Savica«. Nato je šla Prosvetna zveza s svojo društveno zastavo in pa zastopniki slovenskih fantovskih odsekov v svojih novih krojih. Sledile so zastave raznih naših organizacij iz Ljubljane, okolice in podeželja Vseh zastav je bilo okoli 22. Sledila ie zopet močna skupina fantov in mož, ki je prav tako glasno molila. Okoli 150 pevcev je korakalo pod vodstvom g. Simonittija tik pred venci. Možje, fantje in dekleta so nato nesli 24 vencev, 15 pa jih je bilo na posebnem vozu. Prvi nagrobni šopek iz samih vrtnic v rožnati barvi je poklonil naš voditelj dr. Anton Korošec. Sledili so venci Slovenske dijaške zveze, slovenskih fantov, »Danice«, Akademske zveze, »Savice«, »Zarje«, zagrebške »Danice« .»Kladivarjev«, ljubljanskih bogo-slovcev, Akademskega športnega kluba, krasen venec mestne občine ljubljanske v mestnih in državnih barvah, »Akademske akcije«, Slovenskega akademskega starešinstva, venec z napisom »Slovenski akademiki«, dalje venec slušateljev filozofske fakultete, venec konzorcija »Straže v viharju«, Oraž-movci, venec slovenskih katoliških organizacij v Vrhnike in drugi venci. Krasen in morda najlepši venec v vsem sprevodu je poklonilo Katoliško tiskovno društvo. Dalje so nosili vence fantje iz Kranja, Novega mesta, akademiki in starešinstvo iz Celja, zastopniki JRZ mestnega odbora Ljubljane, Sledil je voz, obložen z venci, ki so jih poklonila razna društva in skupine. Za tem vozom je šla skupina slušateljev klasične discipline na univerzi, ki jo je študiral tudi pokojnik. Fantje so nosili v sprevodu trto in mirto iz Slovenskih Konjic kot zadnji pozdrav slovenske Štajerske, kjer je Dolinar žrtvoval svoje življenje za narod. Sledili so predsedniki in zastopniki skoraj vseh akademskih kulturnih in strokovnih društev. Okoli 120 bogoslovcev in duhovnikov je tvorilo močan zbor, ki je med sprevodom pretresljivo prepeval cerkvene žalostinke. Pogrebno obrede je opravil vseučiliški profesor dr. Ehrlich ob asistenci vseuč. prof. dr. Fabjana in župnika Poljanca. Tik pred mrtvaškim vozom je nesel Slovenskemu narodu! Slovensko ljudstvo je danes dostojanstveno spremilo k veinemu počitku akademika Rudolfa Dolinarja. S tem je počastilo žrtev, ki jo je rajnki Dolinar poloiil na oltar slovenske skupnosti in njenih idealov. Ta žrtev ne sme biti pozabljena in ne bo pozabljena. Njegovo ime mora živeti med nami in užigati rodove, ki bodo prihajali, sa plemenito službo idealov, ki je zanje živel Dolinar, pa jih je v njem hotela zločinska roka smrtno zadeti. Ze danes pozivamo našo slovensko katoliško skupnost po vseh občinah, da organizira žalne spominske svečanosti, na katerih bomo počastili narodnega mučenika Dolinarja in s tem poudarili pomen njegove žrtve. Narodni odbor pa bo v nekaj dneh izdal potrebna navodila, kako naj se te slovesnosti tragičnemu dogodku primerno izvrše. Ljubljana, 12. junija 1937 NARODNI ODPOR. Navadi svojega otroka pravočasno na akademik palmov liat, simbol mučeniške zmage. Ob rakvi je korakala častna straža slovenskih akademikov. Pretresljiv je bil pogled na žalujočega očeta, mater, 6 bratov, 3 sestre in vse sorodnike pokojnika. Ginljiv ji bil pogled na številne žalujoče ožie rojake Rudolfa Dolinarja, ki so prihiteli k žalnemu sprevodu. Od Akademskega doma pa do univerze so šli v prvi vrsti takoj za sorodniki in rojaki naši najvišji predstavniki, t. j. g. pomočnik bana dr Majcen Stanko, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golja in podpredsednik dr. Mastnak. Pred univerzo se je pridružil žalnemu sprevodu tudi ban dr. Natlačen. Univerzo sta zastopala univ. prof. dr. Kidrič in dr. Slavič ter številni drugi univ. profesorji V sprevodu so šli številni višji predstavniki cblasti, Sledili so zastopniki štirih slovenskih avtonomnih mest, župani dr. Adlešič za Ljubljano, Miheliič za Celje in dr. Remec za Ptuj in podžupan Žebot za Maribor. Sledilo je veliko število žucanov slovenskih občin, članov Županske zvezo z g. NandetOm Novakom na čelu. Prav tako se je udeležila pogreba večje število članov banskega sve'.a V sprevodu so dalje šli skoraj vsi ljubljanski občinski svetniki, predsednik Pokojninskega zaveda dr. Milavec z več funkcionarji, predsednik in podpredsednik OUZD Kremiar in Jonke, slovensko katoliško akademsko starešinstvo s predsednikom dr. V. Korošcem, minister n, r. dr. Kulovec, podpredsednik Zbornice za T01 g. Ogrin, Zveza združenih delavcev in Jugoslovanska strok, zveza, Krščansko žensko društvo ter rediteljski zbor. Veličasten sprevod je zaključila številna množica iz vrst ljubljanskega prebivalstva. Pred univerzo Ves spored se je ustavil pred univerzo, kjer je prvi spregovoril akademik cand. phil. Lipovec: Slovenska akademska mladina čuti dolžnost, da se poslovi od padlega tovariša; pooblaščen od medstrokovnega odbora, predstavnika slušateljev ljubljanske univerze, izrekam tovarišu Dolinar Rudolfu poslednji pozdrav. Tovariš! Kot mlad fantič si zapustil rodno grudo ter prišel v Ljubljano, pred tremi leti si ee vpisal na Alino Mater Aleksaudrino v želji, da se izpopolniš ter preskrbi? za daljno pot — za pot v življenje. Bil si skromen in tih, komaj, da smo te opazili.Nisi bil fant besedi, ampak fant dela. Samo še dobro leto, pa bi odšel med mladino bu<'!t ljubezen do naroda, ljubezen, ki 6i jo sam tako vneto gojil- . ,, Zločinske roke. so Ti pretrgale nit življenja. Zaman čakajo nate starši, bratje in sestre, da bi jim bil opora na poti življenja. Zaman čaka nate slovenska mladina. Tovariš, spi mirno pod hladno rušo! Preljl si svojo srčno kri, prelil, toda ne zastonj. Ta kri bo rodila slote.ro, med slovensko mladino bo vzrasla nova zavest, močnejša od te. Kri, ki jo je vpila zemja, nas bo trdneje privezala na slovensko grudo. Povezala bo v enoti slovenski narod, da se bo združen in močan boril za ideale, za katere si padel Ti. Spomin nato bo budil v nas vero in moč za daljno pol. Ti pa. narod slovenski, pomni, kaj ti govori tvoja mladina na grobu padlega tovariša. Mi gremo naprej, cilju naproti, v boj za svoj rod! Spomin nate, padli tovariš, bo budil v nas veliko in neomajno ljubezen do ožje in »irSe domovine, btiflil tudi upanje na boljšo bodočnost našega slovenskega naroda. Slava Ti, tovariš, ki si padel kol žrtev za narod! Za njim ie spregovoril v imenu dijaškega stro* kovnega društva klasikov cand. phil. Sušnik: Pokojni Rudolf je bil velik, tako velik, da upamo, da bo iz te družine morda zrastel še drugi Rudolf, za katerega vzgojo pa bo skrbel narod. Druga beseda ljubezni je spokojnost, V tej spokojnosti dvigamo k Tebi, Gospod, iz srca svojo prošnjo, da bi vsi ljubili slovensko zemljo, za katero se je žrtvoval pokojni Dolinar. Tretja beseda ljubezni pa naj velja onemu, ki je dvignil roko zoper našega brata, zoper svojega brata. Gospod pravi: »Kri tvojega brata kliče k meni? Kje je tvoj brat?« Gospod pa pravi tudi: »Moje je maščevanje!« Bogu je pridržano maščevanje. Odgovor pa imamo zopet v svetem pismu, ko prosi krivec Boga: »Usmili se me Gospod! Jaz izpovedujem svoj greh!« To pričakujemo, da krivec obudi pred Bogom kes nad svojim dejanjem. Govornik je nato izpregovoril nekaj prisrčnih besed Rudolfu v spomin, nakar je izvajal: »Mi pa obljubimo, da gremo s tega kraja boljši, bolj plemeniti in moramo misliti, kaj bomo ustvarili velikega za domovino, kai nam bo Bog dovolil! Vas, akademiki, pa prosim, ko se vrnete v študij, da boste postali veliki in da ne bosta srednji. Morate postati veliki in s tem se boste oddolžili spominu Rudolfa Dolinarja!« Po tem govoru je vsa množica odmolila očenaš za slovensko domovino. Sključena mati, ki se ji je na očeh poznalo trpljenje zadnjih dni, je prva vrgla grudo pesti na grob svojega ljubljenega sina, za njo oče, bratje sestre, med dostojanstveniki pa prvi minister dr. Krek, dalje mestni župan dr. Adlešič in drugi. Žalost je prevevala srca vseh, ko so se poslavljali od groba mlade žrtve političnega sovraštva in mržnje do slovenskega naroda. Lik Rudolfa Dolinarja pa je zrastel v dušah slovenske mladine in bo tak tudi trajno ostal: svetel bo sedanjemu in vsem prihodnjim pokoljenjem! Govor msgr, L Vreze ja v konjiški cerkvi pred Krsto pok. Rudolfa Dolinarja Konjiška zemlja -~>mučeniška slovenska zemlja! ' • Travnik cveti, pšenica zori in se božjega sonca veseli! In narod čaka. blagoslova božjega in hov svojega dela. In v (o našo zemljo je kanila nedolžna mlada kri! Kri mučenca za slovenske svetinje! Zemlja je vztrepetala in narod na njej! Zgrozila se je, da mora piti nedolžno kri svojega dobrega sina! Stresla se je v grozi vea slovenska zemlja, stresla se je zemlja vse naše Jugoslavije," bolj naše, kakor tistih, ki jo napajajo s krvjo nedolžnih in najbolj idealnih sinov! Brat je ubil brata, Slovenec je ubil Slovenca! Zakaj? •Nekoč je bilo, beremo v sv. Pismu, ko sta bila na polju dva brata. Kajn in Abel. Darovala sta. In Kajn je bil nevoščljiv bratu Abelu, ker njegova daritev ni bila sprejeta, Abelova pa je bila. Ubil ga je sredi polja in pustil tamkaj ležati. In Bog sam se je oglasil: »Kanj. Kanj, kaj ei sloril, kri tvojega brata vpije do mene! Zato bodi proklet na zemlji! Potikal se boš in begal po zemlji!« In Kajn je šel v drugo deželo in ni imel več miru. Tako beremo. Tako doživljamo! Veliko zlo je med nami! Zločini uboja, uboja v jezi, v pijanosti, v lakomnost). Vsakdo, ki ljubi svoj narod, se vpra šuje, kam bo lo vodilo? Zakaj razbijate dekalog zakaj zametujeie božje zapovedi, katerih peta pravi, ne ubijaj! In vsem raznim gnusnim ubojem 6e je pridružil še uboj zaradi političnega prepričanja! Slovenci štejemo malo takih ubojev. Najbolje bi bilo, da bi ne šteli nobenega! Ali morda ne leži nad nami Slovenci zaradi te nesložnosii ono prokletslvo, ki ga je Bog izrekel nad Kajnom: Potikal se boš in begal po zemlji! Kje vse so naši bratje, daleč po svetu razlepeni, pa še oni, ki bi morali biti doma, ki bi lahko bili doma, kqr smo drug poleg drugega, 6ino vendarle razdeljeni na tri države. In doma? In pri nas? Brat mori brata! Brat brata izdaja, ovaja, in zemlja naša, namesto, da bi bila raj, je morišče! Katoliški Slovenci! Ta žrtev zločina pred nami, ta mlada plemenita žrtv naj iztrezne ves narod, da se oklene božje postave: Ne ubijaj! Moje je maščevanje — je rekel Gospodi Toda eno maščevanje izvršimo tudi mi: Prisezimo: Naš narod mora postati povsem zdrav! Zločinstvo se mora izločiti v celoti! Bodimo močni, odločni in — plemeniti! In tebi, ki si padel in umrl sredi pšenice: Padel si kot zlato pšenično zrno, ki umrje, a požene nov klas 6to.ternih zrn! Vsak slovenski fant, vsak slovenski mož, naj ob spominu nate postane močen, odločen in — plemenit! Preko vse Sovenije od nemške do italijanske meje boš romal na svoji zadnji poti! Povsod kliči narodu: Vstani narod, izloči iz svoje sredine zločine in zločince, da boš na svoji zemlji plemenit, I kakor je plemenita tvoja zlata pšenica! pmvifm neg^^df SARGOV_ PROTI ZOBNEMU KAMNU naslanja na poslopje deške ljudske Šole, ima v kleteh delavnice, pralnico in skladišča. V srednjem delu vmesnega trakta je kotlarna za centralno kurjavo, ki zadošča za gretje vsega razmeroma velikega šolskega poslopja s potrebno delavnico in skladiščem za kurivo. Del trakta, ki se naslanja na dekliško ljudsko šolo pa ima v kleteh prostore .za gospodinjsko šolo, shrujube, kleli in drugo pri-tikline. 18 učilnic Glavni šolski poslopji za deško in dekliško ljudsko šolo sta dvonadstropni, nasprotno pa ima vmesni trakt le eno nadstropje. Glavni šolski poslopji bosta zidani tako, da odpadejo običajni in za sodobno šolo neprimerni in dolgi hodniki. Obe glavni šolski poslopji sta po razdelitvi prostorov popolnoma slični in imata po O velikih in svetlih učilnic s pripadajočimi pritiklinami. V pritličju ima vsako od glavnih poslopij, ki fma obliko velike kocke, katere stranice merijo nekaj nad 20 m, v sredi veliko avlo, ki je dolga 20 m, široka pa 9 m. V sredi avle vodi svetlo in udobno stopnišče v prvo nadstropje. Šolski poslopji sami sta torej po notranji ureditvi podobni bežigrajski gimnaziji v Ljubljani, ker imata na obeh podolžnih stranek avle učilnice in 6icer po 4. Prav tako je v pritličju ob priključku na vmesni trakt po 1 kabinet. Seveda ne manjkajo potrebne pri-tikline, kakor umivalnice itd. V prvem nastropju se osrednje stopnišče v avli konča. Na obeh straneh avle so zopet 4 učilnice in pritikline, stopnišča v drugo nadstropje skozi sredo avle pa ni več. Iz prvega nadstropja v drugo nadstropje vodit1.000 Din, tapetniška dela na 27.000 Din, centralna kurjava s pripadajočimi instalacijami na 646.0(X) Din, vodovodne inštalacije na 170.000 Din, električne inštalacije in svetlobna telesa pa na 136.000 Din. Vsa dela so preračunana na skupno vsoto 5,372.000 dinarjev. Licitacije se je 7,a zidarska in železobetonska dela udeležilo šest podjetnikov. Najvišji popusti so znašali za zidarska in železobetonska dela okrog 11% ter je občina oddala delo podjetju E. Tomažio iz Ljubljane. Pravtako je uspela licitacija za tesarska dola. Ako vpoštevamo, da znaša prihranek radi popustov pri licixacijah že 6edaj Okrog 300 tisoč dinarjev, čeprav je bilo izlicitirane šele dobro polovico prernčunnne vsote, potem smemo pričakovati, da bo, gledo tia verjetne popuste pri licitacijah za ostala dela, zgradba cele šole stala niti ne jKilnih 5 milijonov Din. Dolgoletno pereče vprašanje novo kranjske ljudske šole, ki se bo začela gradili sredi junija, se je potemtakem naposled vendarle premaknilo 7. mrtve točke, zakar gre zasluga ludi začasni občinski upravi v Kranju, ki se ?>a izvedbo tepa načrla ni strašila dela in žrlev. Vedno lepe slike z Dragi Rudi! Tvoji tovariši klasiki se poslavljamo od Tebe. Bil si nam drag tovariš, vzor v študiju in pripravi na svoj bodoči poklic. Bil si vedno med nami in zato te bomo ravno mi najbolj pogrešali. Spomin na Tebe bomo trajno ohranili. Pravični Bog ti bo bogato poplačal vse, kar si pretrpel. Počivaj mirno, dragi Rudi, v naročju slovenske zemlje! V stolnici Pevci akademskega zbora in »Ljubliane« so pod vodstvom g. Simonittija zapeli žalostinko *Bea-ti mortui«, nakar se je žalni sprevod ponovno razvil po WoIfovi ulici čez Marijin trg do stolnice, kjer je bila žalna služba božja za pokojnika. Žalno službo božjo je daroval ob asistenci univ. prof. dr. Ehrlich, sodeloval pa je tudi cerkveni pevski zbor, Službe božje so se udeležili naši voditelji minister dr. Korošec in dr. Krek ter ban dr. Natlačen. Po končani službi božji so krsto zopet dvignili na mrtvaški voz, nakar se je žalni sprevod nadaljeval po Vodnikovem in Krekovem trgu, Kopitarjevi ulici, čez Zmajski most, po Resljevi in Masary-kovi cesti na Šmjrlinsko cesto ter na pokopališče. Ob svežem grobu Sveži grob za to žrtev ljubezni do slovenske zemlje in naroda jc bil izkopan na novem delu pokopališča zadaj za starim zidom. Tu nastajajo najlepši grobovi. Grob Rudolfa Dolinarja je nekako v središču novega prostora, kaj kmalu bo zrasel tukaj spomenik tej novi žrtvi in bo tako ta košček zemlje svelo zapisan v srcu slehernega zavednega Slovenca. Izkopani grob so obdali akademiki in drugi udeleženci ter zastavonoše z zastavami. Minister Krek je v sprevodu šel prav do groba ter tam izrekel svoje sožalje staršem pokojnika. Med turobnim zvonenjem so akademiki prinesli v narodno zastavo zavito krsto ter jo ob ihte-nju sorodnikov in množice spustili v grob. Zastave so se nemo priklonile. Dr. Ehrlich, dr. Fabjan in župnik Poljanec so opravili cerkvene molitve, odgovarjala je vsa množica. Pevci so pod vodstvom g. Simonittija zapeli »Človek, glej«. Nato je spregovoril vseuč. prof. dr. Ehrlich! Naša domovina je umolknila za nekaj trenutkov. Vasi in mesta so nekaj časa odložila svoje delo in se zgrozila nad to mrtvo žrtvijo. Kaj se je zgodilo? Dosedaj skoro neznani akademik Rudolf Dolinar jc prelil svojo srčno kri, Vsa domovina je takoj začutila velik pomen tega dogodka. Temu dogodku smo dali poudarek z našo dostojanstvenostjo in ta lepi pogreb, ta lepi mir, ki smo ga obdržali ves čas pri pogrebu, daie še večji poudarek dogodku. Odbor za pogreb je sklenil, naj ne bo na tem grobu govorov, temveč ie naprosil samo duhovnika, naj spregovori nekaj poslovilnih besed. Edina beseda pa je ljubezen. Ta izraža vse. Navada je, da ' duhovnik izreče zahvalo v imenu staršev, družine, pogrebcem za udeležbo. Danes pa je stvar drugačna in zato, pogrebci, v vašem imenu izrekam tej družini, ki jo vidite pred seboj, vso zahvalo, da nam je dala tako velikega sina. Lučine! Kdo je vedel poprej za to vas? Sedaj vemo vsi, saj je tam dala slovenska mati slovenskemu narodu tega sina. V vašem imenu, pogrebci, izrekam zahvalo tej materi in izrekam 7nhvaln vsem slovenskim materam. Kie so Lučine? Tam, od koder je oče privedel na pogreb svojih devet otrok, da vidijo pogreb velike žrtve svojega brala Rudolfa. Nova ljudska šola v Kranju Zidarska, železobetonska in tesarska dela so že izlicitirana Celotni stroški 5,372.000 Din — Začetek gradbenih del še ta teden Mestna občina v Kranju so je že več let pripravljala na lo, da bi postavila novo veliko ljudsko šolo. Sedanje šolske razmero v Kranju, ki sc leto za lotom vedno bolj širi in pridobiva 11:1 prebivalstvu, so povzročile, da so prostori v šolanji judski šoli žo do skrajnosti izrabljeni in prenapolnjeni. Radi prenatrjianosli učilnic je popolnoma naravno moral trpeti tudi šolski pouk, pri čemer je grozilo dejstvo, da v teku par let dosedanji šolski proslo''i ljudsko šole svojim nalogam sploh ne bo lo več kos. — Lepo stavbišče Radi tega je občinski svet izbral primerno stavbišče za poslopje nove ljudske šole, ki nuj bi stala na parceli nn desni strani Tyrševe ceste. Parcela bi mejila na severu nn Cojzovo ceslo ter bi po svoji legi in okolici popolnoma odgovarjala za zgraditev ljudske dečje in dekliške šole. Lega te parcele je ugodna zlasti radi tega, ker regulacijski .načrt Kranja predvideva v leni okolišu le enaiiadslropno zgradbe s predvrtovi. Rndi tega bi ljudska šola, postavljena nn tem mestu, imela dovolj zraka I11 aolnca, kar je eden prvih |)redpogo-jev za pravilno stavbeno maslo vsiike ljudske šole. Občina jo tudi žo lansko leto naročila načrte za šolo, ki so bili koncem lota izdelani. Nnčrt za novo ljudsko šolo v Kranju je doličal zgraditev velike palače, ki je v vsakem oziru ustrezala. Gradbeni stroški pa so bili preračunani na okroglo 7 milijonov, radi česar je nastalo vprašunjp, nli bo občina lako velike izdntke za zgradbo nove ljudske šole mogla prenesti. Vsesplošno se je pod-črlavaln žr.lla, da bi bilo mnogo ugodnejšo, č>* bi nova ljudska šola v Kranju bila nexoltko cenejša. Radi tega se je občina občina obrnllu ni> tehnični oddelek banske uprave s prošnjo, naj ji po možnosti pomaga priti do cenejše ljudske šole, ki bi v ostalem, tako glede šolskih prostorov in drugih priti klin odgovarjala zahtevam, ki jih ima volno bolj so razvijajoči Kranj. Sodoben načrt Tehnični oddelek banske uprave je prošnji kranjske občine ustregel v toliko, da ji je napravil idejni osnutek za ljudsko šolo, ki bi bila cenejša, hkrati pa po svoji notranji ureditvi slična bežigrajski gimnaziji v Ljubljani, katera je bila lako krajevnemu šol. odboru knkor ludi zastopnikom občine zelo všeč. Ing. arh, Emil Navinšek, projektant banske uprave, ki je napravil ludi načrte za novo bežigrajsko gimnazijo, je napravil idejni osnutek za ljudsko šolo v Kranju, ki je občini ustrezal zlasti radi toga, kor ji je prihranil več kakor milijonski izdatek. Kranjska občina je po tem osnutku dala v izdelavo podrobne načrte in proračune v najkrajšem času. Tako je bilo mogoče, da so je licitacija za zgraditev nove ljudske šole vršila v Kranju žo 4. junija ter tudi uspela. Z zgradbo novo šolo bodo začeli prihodnji leden in jo bo mogočo spravili pod streho »e v letošnji gradbeni sezoni. Dve šolski poslopji z vmesnim traktom Nova ljudska šola v Kranju bo iinela dve glavni poslopji, v kiilerih hosln ločeno nastanjeni deška in dekliška šoln. Obe glavni poslopji bosta zvezani 7. vmesnim traktom, v katerem bodo stanovanja, upravi oboli šol in telovadnica. Na zunaj jo vsn stavba simetrična in jiostavljena na parcelo tako, dn imajo lako učilnice, kakor tudi upravni in stanovanjski prostori dovolj sonca in zraka. Obe poslopji, v katerih so nastanjene učilnice za deško in dekliško ljudsko šolo sta ne podkle-teni. Vmesni Irakt, ki tvori naravno vez med obema poslopjema, pa jo podkleten. Del trakla, ki sc Akademiki nosijo vence; prvi venec je poklonilo Katoliško tiskovno druStvo. Društvene zastave v sprevoda. dani fantovskih odsekov v svojih uniformah v sprevodu. Na pokopališču pri Sv. Križu. Zastave izkažejo zadnjo čast slovenskemu mačeaiku.Mali bratec pokojnega Rudolfa vrže pest na krsto. Bojjoslovci in duhovščina v sprevodu. V stolnici: Po sv. maši je dnhovftčba opravila molitve za pokojnega. Na MfMoAčevi ceati pred Akademskim domom. Oče, mati, bratje in sestre pokojnega Dolinarja v stolnici. MaH bratec pokojnega Rudolfa vrže prst na krsto. Stalin je dal postreliti 8 armadnih poveljnikov Med njimi maršal Tuhačevski — „Ker so biti vohuni in veleizdajalci" Kot je »Slovenec« že pisal, je dal Stalin postaviti pred vojaško sodišče osem rdečih generalov, med njimi tudi enega rdečega maršala. Te so naslednji najvišji sovjetski vojaški poveljniki: maršal Tuhačevski, imenovan »rdeči Napoleon« in od nedavnega pomočnik vojnega ministra in določen, da postane vrhovni poveljnik vso sovjetske armade v primeru mobilizacije ali vojne; general Jakir, armadni poveljnik kijevskega okrožja, general U bore vi ž, armadni poveljnik beloruskega vojaškega okrožja, general K o r k, poveljnik moskovskega voj. okrožja, general E i d e m a n, poveljnik »Osoviahima«, to je organizacije za razvoj sovjetskega vojnega letalstva, nadalje generali F e 1 d m a n, P r i m a k o v in P u t n a. Imenovani so bili obtoženi, da so špijonirali za neko tujo državo in izdali vse tajne sovjetskega generalnega štaba dotični državi. Obtoženi so nadalje, da so pripravljali notranji udar, da pomagajo zunanjemu napadalcu z namenom, da se podere sovjetski režim. Obtožence jo sodilo vojaško sodišče, ki so ga sestavljali: predsednik general U1 r i e h, sodniki general Alksins (poveljnik letalstva), maršal Budjeni, novi poveljnik moskovskega vojaškega okrožja, maršal B 1 ii c h e r, poveljnik sibirskega armadnega zbora, general šapošnikov, načelnik vrhovnega generalnega štaba, general Dibenko, novi poveljnik leningrajskega vojaškega okrožja, general K a š i r i n, novi poveljnik kavkaškega vojaškega vojaškega okrožja, general K o r a č e v, vrhovni poveljnik sovjetske Kozaške konjenice, in general B j e 1 e v, poveljnik beloruskega armadnega zliora. Vojaško sodišče se je sestalo v petek, dne 11. junija ter je po kratkem postopku spoznalo obtožence — ki so tudi sami priznali — krive vohunstva in veloizdaje ter jih obsodilo na vojaško ponižanje in na smrt s streljanjem. Po pravdoreku so bili obsojenci odpeljani na dvorišče, kjer je žo čakal oddelek kitajskih vojakov. Obsojenci so bili postavljeni ob zid. Nikdo izmed n.iih ni črhnil besede. Bili so videti zrušeni. Le Tuhačevski in Putna sta ponosno in brez nervoznosti korakala proti zidu. Najprej so jim strgali z uniform vojaške čine, nakar jo četa ustrelila. Ob prvem strelu so vsi padli. Njihova trupla so naložili v navadne neotesano krste ter jih odpeljali iz Moskve neznanokam. Uradno poročilo o smrtni obsodbi Moskva. 12. jun. b. Uradno poročajo, da je vrhovno sodišče sovjetske. Unije obsodilo maršala Tuhačevskega in ostale obtožence na izgubo vojaških časti in na smrt z ustrelitvijo. Ko je bila prebrana obtožnica, so na vprašanje predsednika vsi obtoženci priznali svoje zločine. Ugotovilo se je, da so bili obtoženci v službi neke tuje države ter da so vohunili v sovjetski armadi za njo. Ta država je imela nalogo, pripraviti poraz rdeče armade ter vpostaviti režim veleposestnikov in kapitalistov. V uradnem komunikeju se ničesar nc govori, kje je bila včerajšnja razprava vrhovnega sodišča za zaščito države, izve sc pa. da ni bila niti v zgradbi vrhovnega sodišča v Puškinovi ulici in tudi no v moskovskem komisarijatu za vojne zadeve. Nekateri celo govorijo, da jc bila razprava že zdavnaj končana na skrivnem in da je bila tudi smrtna obsodba izvršena že prej. — V moskovskih delavskih krogih so časopisne vesti o izdaji povzročile pravo presenečenje, kajti vesti o vohunstvu v rdeči armadi po najvišjih sovjetskih funkcionarjih, ki jim je bila zaupana obramba države, je udarila kakor strela z jasnega v javnost. Britanski dopisniki trdijo, da je bila obsodba izrečena že v noči med petkom in soboto, ker je agencija Tass šele v soboto zjutraj izdala poročilo o obsodbi. Po sovjetskem zakonu se niora obsodba izpolniti čimprej, najpozneje pa v roku 24 ur. V sami Moskvi, tako poročajo londonski listi, vlada strahovito razburjenje, ker se ne ve nič podrobnejšega o poteku sodne razprave in tudi ne, kje se je sploh vršila. London, 12. jun. AA. DNB: Današnji londonski listi priobčujejo na najvidnejših mestih in pod debelimi naslovi poročilo o moskovski obsodbi,— «Tiines> piše v svojem poročilu, da je obsodba napravila v Moskvi porazen vtis. Opazili so, da maršala Vorošilova sploh ni bilo na razpravi in da ni nastopil ne kot priča ne kot izvedenec. Iz tega sklepajo, da maršal Vorošilov najbrž ne odobrava. da so včerajšnjo njegove tovariše postavili pred sodišče in jih obsodili. To okoliščino dokazuje tudi dejstvo, da je Stalin poklical maršala Bliicherja iz daljnjega vzhoda. Ni izključeno, da ?>o maršal Bliicher zavzel dosedanje mesto maršala Vorošilova. List omenja nato uradno sovjetsko poročilo, da so obsojeni vojskovodje delali za neko tujo silo. Veliki londonski list je mnenja, da je ta obtožba brez vsake osnove. Pravi, da so vsi obsojenci kazali javno svojo sovražnost do te tuje države. Večina se jih je celo z orožjem v roki borila proti njej. — Stalin se boji, da no bi njegovi dosedanji najboljši prijatelji padli po njem. Zato sc ne čuti dovolj varnega niti v sa-niem Kremljn. Iz daljnjega vzhoda je poklical posebno zanesljivo brigado usurskih kozakov in on mongolski polk. Tem četam so zaupali varstvo Kremlja. Maršala Vorošilova varuje 60 izbranih uradnikov GPUa. Atentat na Stalina London, 12. jun. b. Od davi se tukaj trdovratno širijo vesti, ki so prispele tudi iz drugih krajev zapadnoovropskih glavnih mest, da je bil atentat na rdečega diktatorja Stalina. Iz vesti ni razvidno, kdaj in kje je bil atentat. Vesti doslej še niso bile potrjene, ker v Moskvi ni mogoče dobiti odgovora. Ozadje zarote Jagoda \e izdal Tuhačevskega Najprej umor Stalina, potem upor Ijondon, 12. jun. b. Moskovski dopisniki londonskih listov poročajo, da je bil maršal Tuhačev-skij s tovariši obtožen ne le veleizdaje in vohunstva, temveč tudi zarote proti Stalinu, na čelu katere je bil, O a m e r n i k , ki je napravil samomor, jc bil določen, da ubije Stalina, nakar je nameraval Tnhačevskij s pomočjo vojaških posadk iz Ljeningrada, Moskve, Kijeva in Minska proglasiti novo meščansko republiko. katere prvi predsednik bi bil sam. — lz Rige poročajo, da je bila razprava proti Tuha-čevskemu in tovarišem vodena na temelju mate-rijala, ki ga'je dni na razpolago bivši šef OPU Jagoda, da reši sebe. Jagoda je dal Stalinu jim razpolago dokazilni materijal proti maršalu Tiihačnvskcinu in drugim višjim častnikom. To je liil oni skrivnostni paket, ki bi bil objavljen zunaj sovjetske Rnsije za primer, če bi bil Jagoda obsojen na smrt. . Varšava. 12. junija. A A. (DNB) »Express Po-rany« piše o smrtni obsodbi proti Tuhačevskemu in njegovim tovarišem in pravi, da nihče razen Sovjetske Rusije ne more verjeti, da bi bili obsojeni sovjetski voditelji sporočali Nemčiji ali Japonski SOVjCiaHC vujdam OBII.IIVDH, j,. — .. ——j-, je obtožnica to pot še mnogo bol) nesmiselna in neverjetna, kakor so bile obtožnice v prejšnjih mo- skovskih procesih. Sovjetski oblastniki sploh niso mnogo gledali na to, da bi obtožnici dali videz verjetnosti. Želeli so samo ravnati zgolj po najosnovnejših človeških formalnostih pri odstranitvi osebnosti, ki so jim postale odveč. Ali ti oblastniki ne sprevidijo, da njihovi pristaši ne morejo imeti dobro mnenje o Stalinu in o njegovem poznanju ljudi, ko je postavil na najodgovornejša mesta može, o katerih trdi, da so tuji vohuni in veleizdajalci? - Agencija »Iskra« priobčuje članek o moskovskem procesu in pravi, da je bila težka obtožba proti maršalu Tuhačevskemu in njegovim tovarišem 6amo pretveza, ki naj pomaga odstraniti može, ki se načelno zelo razlikujejo od Stalina glede taktike, po kateri naj se ravna Sovjetska vlada. Vtis v Parizu Vojaška zveza z Rusijo propadla Pariz, 12. jun. b. Ves francoski desničarski tisk obširno piše o dogodkih v Moskvi. Listi ponavljajo že znana dejstva v zvezi s smrtno obsodbo osmih generalov. Pertinax pa piše v «Echo de Par,is», da je sovjetska armada s smrtjo inaršaja Tuhačevskega znatno oslabljena, oslabljena pa je tudi zaradi neprestanih izdajniških procesov. Dogodki v sovjetski Rusiji so vzbudili najt večje zanimanje tudi pri pariških vladnih in političnih krogih, že zaradi tega, ker sta sovjetska Rusija in Francija zvezani s paktom. Obtožnica proti maršalu Tuhačevskemu in njegovim sotrmL »ikoni jo izzvala v Parizu zelo neugoden vtis. f!« je res, da je maršal Tuhačevski takšen izdajalec, če je res, da je bil vohun in da jc izdajal skrivnosti. ki so inii bile zaupane, potem vsa sovjetska v o j n a s i I a ne pomeni ničesar v c č. To pa jc za Francijo vsekakor najtežji udarec. ki ga jc mogla pričakovati, ker jo svetu izdana skrivnost ruskega vojnega komisarijata. Če inozemski generalni štabi vedo za vse, kar se jc dogajalo v sovjetski rdeči armadi, potem vedo bržkone tudi mnogo tega. kar je maršal Tuhačevski izvedel o francoskem generalnem štabu, in to je za Francijo še hujši udarec, ki ga bo težko prebolela. Politični krosji izjavljajo po procesu v Moskvi, da vojaška in fizična smrt maršala Tuhačevskega pomeni istočasno tudi smrt franco-s k o - s o v je t s k e g a pakta, ki za Francijo nima nobeno vrednosti več, razen vrednosti papirja, na katerem jo bil napisan. Z izdajo vseh načrtov ruske rdeče armade je izdana tudi Francija, ker je za mnoge skrivnosti vedel maršal Tuhačevski, in to je zelo neugodno. Čiščenje med rdečo diplomacijo London. 12. jun. TG. Reuter poroča nove podrobnosti o čiščenju v Sovjetski Rusiji. Na vrsti je sedaj rdeča diplomacija in razne visoke sovjetske ustanove. Potrjujejo, da so bili aretirani bivši pomočnik zunanjega ministra ter nekdanji poslanik v Londonu in Berlinu Krestinski, bivši sovjetski poslanik v Turčiji I< a r a k a n, bivši sovjetski poslanik v rdečem Mndridu R o s e n I> e r g, nadalje G u r e v i č, bivši poslaniški svetnik v Parizu in sedaj pomočnik komisarja za težko industrijo, O s trn vs k i in K o in s a, oba pomočnika komisarja za kmetijstvo, A t a n a s i e v, generalni ravnatelj jeklaren v Habarovsku, Kot in, gene- ralni ravnatelj premogovnikov v Sibiriji, in veliko število vrhovnih šefov rudnikov in lesne industrije v Sibiriji in na Kamčatki. Stalin bo popolnoma preuredil poslaništvo v Berlinu. Dosedanjega poslanika Žida Suriča bo nagnal v Pariz, kjer imajo več simpatij do njega, za poslanika pa bo imenovan Rus J u r e n i e v, do sedaj poslanik v Tokiu. Poslaniški 6vetnik v Berlinu postane donski kozak Astakov, ki je svoje dni že služboval v Londonu in je bil šef tiskovnega urada v Moskvi. Temeljite spremembe bodo tudi v Londonu in v Rimu ter v Ameriki. Povsod bodo nastavljeni ruski diplomati, židje pa bodo odpoklicani. Tajna policija GPU je na lovu, da tudi med diplomati razkrije vso črvivost, ki je zavladala in da krivce postavi pred sodišče in — pred zid. Z ustrelitvijo osmih najvišjih vojaških osebnosti se je v Sovjetiji zaključil tretji veliki proces proti vodilnim komunistom. V avgustu 1936 so bili postreljeni Sinovjev, Kamenev in 14 drugih komunističnih prvakov, češ da simpatizi-rajo s Trockim. Istočasno se je »sam ustrelil« naj-jačji komunistični teoretik in organizator Tomski. Januarja 1937 je bil obsojen na smrt Pjatakov z 12 sodrugi, Buharin in Rikov pa sta dobila po 8 let ječe. Toda to so le najslavnejša komunistična imena. Vmes je bilo še polno procesov proti manjšim komunističnim veličinam, ki jih je časopisje komaj omenjalo. Prijateljem Mre vinske kapljice! Ako ljubite dobro kapljico in želite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine »Tempel«. Okus bo popolnejši in Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd. Vzemite torej k-vinu vedno Rogaško slatino ,Tempcl' 1 „Protetarshi raj" Stalin sam je pokazal, kakšen je t Država korupcije in veleizdajstva Proletarski raj, delavska nebesa, zaobljub-ljena dežela vseh ponižanih in razžaljenih, dežela delavske svobode, pravičnosti in enakopravnosti. Pod temi naslovi so razglasili ime boljševiške Rusije po vsem svetu. Postavljali so jo za vzor reda, dela in pravice. Od vseh koncev sveta so organizirali romanje v to deželo proletarcev. Dvajset let je ta zarja trepetala na obzorju človeštva. Stotisoče je zapeljala. Milijone je prevarala, da so stegali roke proti njej in čakali odrešitve.. Kri je tekla po vseh kontinentih za njo, kri mladih, ki trmasto verjamejo, ki brezpogojno ljubijo ideal. Revolucije eo grmele po zemlji zaradi boljševiške Rusije, milijarde so se valile po državah, da so plačale ploskan je in navdušenje. Po vsem svetu ■Se je pripravljal dvig revnih delovnih ljudi, da po ruskem vzoru preuredijo človeštvo, da bo mogoče bolj udobno živeti za vse. Drugi ideali, druge vrednote so bile teptane. Boga so preklinjali zaradi Rusije. Njegove duhovnike so streljali zaradi tega raja. Njegove cerkve so rušili zaradi boljševiške Rusije. Vero so sramotili, domovino so blatili zaradi nje. Družinske svetinje so poteptali, razuzdanost so v oltar postavili — vse, vse zaradi proletarsikega raja v Rusiji. Sedaj naj si ga ogledajo. Nam niso verjeli, ko smo pripovedovali in pisali o gnojnici, ki se pretaka po tej deželi njihovih vzorov. Ko smo pisali o vsakodnevnih zločinstvih. o propa-losti tega režima, o močvirju, ki ga je komunizem ustvaril iz Rusije ter v njem vzgajal in redil najbolj ogabne strasti in zablode, ki morejo upropastiti človeka in njegovo družibo. Nam niso verjeli. Ali bodo verjeli sedaj Stalinu? Stalinu, ki je dal postreliti najvišje voditelje komunizma kot izdajalce, najvišje predstavnike boljševiške oblasti kot prodance in plačance, najvišje poglavarje_ Rusije kot raz-uzdanee, goljufe in komprioniste najgrše vrste, najvišje načelnike boljševiških državnih gospodarskih ustanov kot saboterje in zarotnike. Ali bodo verjeli vsaj Stalinu, ki je sedaj_ dal po-loviti najvišje zvezde tolikanj proslavljene rdeče vo jske ter jih postreliti kot pse, ker so bili plačani vohuni tujine in izdajalci domovine. Nam ni treba več govoriti o proletarskem raju. Ni ga treba napadati. Stalin sam je po 20 letnem življenju tega nestvora izrekel obsodbo nad njim. ko je dal pobiti vse, kar je bilo dve desetletji svetovnemu proleitarijatn prikazano kot vzvišeno in sveto, enostavno pobiti zato, ker se je izkazalo, da je to bilo samo gniloba in smrdljiva mlakuža. Strah mora vsakega objeti, ko čuje, kaj se v Rusiji dogaja. Kaj se v tem tajinstvenem ogromnem nestvora poraja novega in nedojm-ljivega. Strah, da, toda pri tem si ne moremo, da ne bi čestitali komunizmu, da je v dvajsetih letih sam, brez kakšnega vsiljevanja, pokazal, kaj je zmožen ustvariti za »dobrobit človeštva«. Avstrija sili iz nemškega objema I ta Na Dunaju govore o koroških Slovencih in o Schuschniggovem potovanju v Belgrad Dunaj, 11. junija. Potovanje nemškega maršala Blomberga v Rim ter krožno potovanje nemškega zunanjega ministra Neuratha v Jugoslavijo, Bolgarijo in Madjarsko je pri avstrijskih vodilnih činiteljih vzbudilo veliko pozornost. Avstrija leži kot nebogljeno dete med dvema velesilami, ki imata obe apetit po njej, a sta kosilo odložili in sklenili, da se bosta med tem časom obnašali kot prijateljici. Do zadnjega je še veljalo, da vendar ne bo res, da je Italija na ljubo nemški podpori na drugih evropskih prostorih Avstrijo več ali manj potisnila pod zobe Nemčije. Neprestano letanje nemških državnikov v Rim pa je to rahlo upanje ubilo. Na Dunaju imajo vtis, da vedno bolj grozeče lega nemška senca po avstrijskih deželah. Veriga, ki veže Berlin z Rimom — in ki gre čez Avstrijo — postaja čedalje bolj trdna, K temu je sedaj prišlo še Neurathovo prizadevanje, da pobere simpatije pri vzhodnih avstrijskih sosedih. Ozračje postaja vzdušljivo. Nemški objem postaja popolen. Kamorkoli Avstrija pogleda, proti severu, proti jugu, proti vzhodu, povsod jo tajinstveno obdaja nemška senca. Edino odprto okno jc proti češkoslovaški, toda tudi izza njenega hrbta zre grozeče nemško žrelo. Dunajska vlada je v Italiji vprašala, kaj to pomeni in je dobila pomirljive izjave. Da nič ne pomeni, da ostane vse pri starem. Ni čudno, če se je v vladnih krogih zelo okrepila misel, da mora Avstrija, oprta na Francijo in Anglijo, ki sta svoje dni avstrijskemu ministru za zunanje zadeve Schmidtu dali zelo spodbujajoče obljube, pogumno naprej po začeti poti in se čim hitreje sporazumeti z Madjari in čehoslovaki, da se bo nemški Franco prebil obroč pri Bilbao Sovjetske podmornice pri rdečih Razburjenje v Berlinu Salatnanca, 12. junija, c. Uradno potrjujejo, da so nacionalistične čete na baskovski fronti predrle železni obroč pred Bilbaom. Najbrž je sedaj usoda Bilbaa že zapečatena. General Franco je včeraj sam pregledal nacionalistične postojanke pri Santandru. Nacionalisti so sijajno oboroženi in imajo najmodernejše orožje. San Sebastian, 12. junija. AA. fDNB): Po poročilih z baskovskega bojišča je nacionalna pehota izvedla v odseku Ordune zelo močan napad. Podpiralo jo je težko topništvo in tanki. Proti večeru »o se nacionalistične zastave vile že v marksističnih jarkih. Prav tako eo nacionalisti zavzeli postojanke pri Zabalagani in druge važne točke, Bitka še traja dalje. Vitoria, 12. junija. AA. Havasov posebni dopisnik poroča: Nacionalistične čete so snoči prebile prvo linijo, tako imenovani železni obroč okoli Bilbaa. Ko so zavzele Herculo, najvišji vrh v gorovju Fici, so po vrsti padli v njihove roke vrhovi 363, 361 in 190. V globoki 5 km so nacionalistične čete prekoračile to linijo. Madridi 12 juniji b- Srpdišnp borb je prene-šeno spet na severno bojišče. Najhujši boji se vodijo v zraku med obema letalskima silama. V te- ku včerajšnjega dne je bilo tudi nekaj hudih nacionalističnih napadov na republikanske položaje med Mungujo in Lamono. V tej bitki je bilo sestreljenih na obeh straneh nekaj letal. Proti večeru pa so nacionalistični motorizirani oddelki izvršili hud napad, ki eo ga podpirale letalske eska-dre. Ti oddelki so potisnili nazaj republikanske čete, ki eo kmalu prešle v protinapad. Na obeh straneh je veliko mrtvih in ranjenih, položaj pa je po bitki ostal ekoraj nespremenjen. Jekleni obroč okrog Bilbaa še ni strt. Na sektorju Pike izvajajo nacionalisti hud pritisk. Vsi napadi so bili doslej odbiti. Na severozapadnem bojišču pri Oviedu je pričelo republikansko topništvo obstreljevati nacionalistične utrdbe v samem mestu. Na sektorju Escamplero je prišlo do manjših spopadov pred-straž. Republikanske letalske sile eo včeraj bombardirale letališče v Garaji in pokrajini Soriji, dalje pa v Melili, v španskem Maroku in pa na Malorci. Neka tuja ladja je včeraj bombardirala obalne utrdbe na rtu Maciacho. vendar pa ee ie kmalu oddaljila. Na ostalih bojiščih nič novega. objem zrahljal. Zopet se je ▼ zveznem kanclerstvu pojavila zamisel, da bi bilo treba še enkrat posli u 111 v Belgradu. Avstrijska vlada je ie preje enkrat vprašala, kako bi bilo s Schuschnig-govim obiskom v Belgradu. Takrat odgovor ni bil posebno ugoden. Sedaj so se stvari nekoliko spremenile in jugoslovanska vlada ve, da bi to bila tudi želja Anglije. Predvsem, ko je Avstrija popolnoma pripravljena dati glede Habsburžanov pametno in jasno zagotovilo, da jih ne bo tiščala na prestol. V kanclerjevcm uradu se torej mnogo govori o bližnjem potovanju zveznega kanclerja v jugoslovansko prestolico. Vaš dopisnik je tudi zvedel, da so pri zveznem kanclerstvu sedaj na to pripravljeni, da začnejo razgovore o slovanski man j Sini na Koroškem, če bi jugoslovanska vlada takšne razgovore želela in izrazila takšne želje glede ureditve tega vprašanja vsaj istočasno, ko bi se dosegel sporazum glede vseh ostalih vprašanj in bi se podpisale kakšne pogodbe, podobna itali-jansko-jugoslovanski. Kakšni so v tem pogledu nameni avstrijske vlade ni znano. Znano je le, da se to vprašanje proučuje, in sicer resno proučuje. Avstrija mora iz hitlerjevskega jeklenega oklepa, ki jo je zajel in je za to pripravljena, da se odloči za korake, ki bi jih morala storiti že pred leti, a je priložnost zamudila. Prijateljstvo z Jugoslavijo bo sedaj prišlo bolj drago. Po Dunaju pa pravijo, da bi bilo sedaj tudi bolj dragoceno. Bomo videli, kaj se bo iz tega razvilo. Ing. Sch. Političen umor v Franciji Dva vodilna protifašista ubita Pariz, 12. junija, b. Skrivnostni uimor, ki je bil izvršen nad dvema uglednima protiitalijanski-ma fašistoma, ki sta kot emigranta dolgo časa živela v Franciji, je vzbudil splošno vznemirjenje v levičarskih krogih. Pri mestu Bagnoles sur Orne so kmetje našli prevrnjen avtomobil. Poklicali so policijo, ki je našla na sedežih krvave madeže, re-volverski naboj in paket, v katerem je bil montiran peklenski stroj z gorilno vrvico, ki pa je menda zaradi dežja ugasnila. Zločinci 60 menda hoteli na ta način zabrisati sled za seboj, da bi avtomobil zažgali in razbili s peklenskim strojem. Po temeljiti preiskavi so našli v bližini avtomobila dve trupli, položeni drugo vrh drugega. Obe trupli sta imeli številne bodeže in rane od revol-verskih krogel. V gornjem truplu je tičal še nož, na katerem je vrezana črka »R«, Vse na okrog jc bilo zelo izhojeno, kar pomeni, da sta se žrtvi dolgo borili s svojimi morilci. Obe žrtvi sla Carlo in Nello Roselli, znana italijanska protifašista. — Karel je bil dolgo časa ravnatelj italijanskega protifašističnega lista, ki je izhajal v Parizu pod imenom »Giustizia ed Liberta«. Brata Roselli sta prišla v Bagnoles sur Orne 28. maja ter se nastanila v prvovrstnem hotelu. Ugotovilo se je, da sta odšla v petek z avtomobilom in da se odtlej nista več vrnila. Hodža v Bukarešto Praga, 12. jun. r. Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Milan Hodža odpotuje jutri v Bukarešto. Listi podčrtavajo, da potuje tja na vabilo krnlja Karola II. Opomin ob gomili Smrt slovenskega katoliškega akademika Rudolfa Dolinarja, ki je padel kot žrtev pod udarci in zabodljaji naših političnih in kulturnih nasprotnikov, vzbuja zelo resne misli. Vsi vemo, da to ni bil edini dogodek te vrste, ampak da je krvavo nasilje v zgodovini naše Jugoslavije žal že velikokrat imelo besedo in naša politična ter kulturna nasprotja odločevalo z revolverjem ali nožem. Ker so mnogi taki slučaji, zlasti pri nas v Sloveniji ostali brez kazni, je razumljivo, da se to razpoloženje izvestnega kroga izdejstvuje dalje in vsakokrat zopet bruhne na dan, kadar se mu nudi prilika. Ce se ne bo pojavila energična roka, ki bo temu napravila konec in če tudi drugi faktorji javnega življenja, ki jim je naloga vzgajati ljudstvo, zlasti pa mladino, ne bodo zastavili vseh sil, da to nasilniško miselnost iztrebijo, ne bomo izlepa dosegli tega, za čemer vsi dobri elementi v naši državi stremijo: demokratizacijo Jugoslavije. Danes ko imamo režim, ki si je to vzvišeno nalogo kot bistvo in glavno točko svojega programa postavil, ie vprašanje temeljite izločitve nasilnih metod našega javnega življenja postalo naše prvo vprašanje. Ko je naša država po svobodnem pristanku jugoslovanskih narodov nastala, nihče ni mislil, da bi se pri nas sploh kdaj mogel razbohotiti teror kot sredstvo politike naših mnogoštevilnih političnih strank. Teror je združen z imenom nekega z bogatimi talenti obdarjenega, a duševno neuravnovešenega moža, ki ga ni več med nami. Vsi se spomnimo tiste dobe, ki je dobila ime batinaškega režima. Ta politični teror je nastopil kot pomočnik tako zvane unitaristične ali integralistične in totalitarne jugoslovenske ideologije proti vsem onim, ki so si našo državo zamislili na drugih temeljih: na temelju ljudske samouprave, čim večje svobode posameznih narodnih, tradicionalnih in zgodovinskih delov naše države, to je, v duhu prave demokracije. Ker je bila in je še danes večina države na tem stališču, so tako zvani integralisti mislili, da morajo poseči po nasilju, da državljane primo-rajo k evoji miselnosti. Za ščit jim je služila tista jugoslovanska ideja, ki je zbrala razdeljene in ra&-tresene ude velike jugoslovanske družine v eno državo in ki je danes kljub vsem razočaranjem 06tala oni neugasljivi ogenj, iz katerega vsi zajemamo oduševljajočih sil, da gradimo na naši državi pogumno naprej, da bi premagala vse notranje težave in postajala čim dalje bolj enotna in močna. Ta patriotizem, ki nas v najhujših naporih in ovirah neločljivo združuje, naj bomo tega ali onega mnenja, kakšno obliko oziroma vladavino naj bi imela naša država, naj izpovedujemo to ali ono vero in kulturno naziranje, si je ta skupina osvojila zase, kakor da bi bili resnični domoljubi in državotvorni ter prijatelji Jugoslavije samo le oni, ki si jo zamišljajo na temelju centralizma in uni-tarizma. Na ta način so državo razdelili v dva sovražna tabora, od katerih si je eden lastil zase ves patriotizem, drugi pa je bil označen kot načeloma protidržaven. Kakšne pogubne posledice je ta politična miselnost imela tako z ozirom na naš notranjepolitični razvoj, kakor z ozirom na naš sunanji ugled, o tem je polna vsa, skoro že dvajsetletna zgodovina naše mlade države. In vendar je vsak naš državljan, če izvzamemo peščico onih, ki so »ploh načeloma zoper vsak družabni red v smislu krščanstva in zapadne kulture, patriotičen do dna duše, vsak hoče svobodno in močno Jugoslavijo ln vsak pošten človek zasleduje svoj političen program samo zato, da bi ta država bila čim bolj solidna in prestala vee viharje časa. Ali ni potem skrajno abnormalno stanje, če hočejo tako zvani jugoslovenski unitaristi utrdili Jugoslavijo e tem, da so večini jugoslovanskega ljudstva vtisnili pečat protidržavne miselnosti in da tako v vladi kakor sedaj v opoziciji ne prenehajo s to miselnostjo in s temi metodami, ki so kakor di-namit, ki razganja našo državno stavbo in otežuje vsako pozitivno delo. To je tem hujše, ker ni veliko onih, ki v taboru integralnega jugo6lovenstva zasledujejo svoj cilj, gnani zgolj od svoje ideje, ampak prevladujejo oni, ki jim njihovo jugoslovenstvo, katerega istovetijo z edino pravim patriotizmom, udanostjo do kralja in dinastije ter do narodne države, služi le za sredstvo, da ostanejo na oblasti ali si jo zopet prisvoji'o. Ti elementi so tudi tisti, ki so uvedli v naše politično življenje terorizem in se Sa, kakor kaže tragična smrt akademika Rudolfa »olinarja, tudi še danes niso odrekli. Temu se pridružuje tista lažisvobodomiselna mentaliteta, ki katoličane načeloma prikazuje kot protidržaven element, ki se v političnih državnih zadevah podreja tujim direktivam, ki nacionalno ni polnovredno, in kakor se te in podobne fraze, ki jih je polno tako zvano napredno časopisje, glasijo, zastrupljajoč naše politično ozračje do neznosnosti. Saj vsi pametni ljudje vemo, da so to prazne bajke ▼olterjanskega stila, ki so nevredne človeka sodobne kulture in katere bi zlasti vsak Jugoslovan moral odklanjati a limine, ker so zmožne našo tako raznoliko državo le razedinjevati, ne pa njene narodne dele družiti v bratovsko skupnost Ne govorimo o tistih, ki jim država sploh nič ni in ki jim tudi bratovska skupnost ne pomeni ničesar, ampak jim je malik njihova stranka, zato da ima vso in edino oblast, na kateri se more držati samo z nasiljem, ki je tem elementom brezpogojno dovoljeno sredstvo, ker so v povojnem kaosu izgubili vsak čut odgovornosti in ne znajo več ločiti med zlim in dobrim, ker so si prisvojili moralo boljševizma ali fašizma — teh dveh najhujših bičev modernega človeštva. Ce vzamemo vse to skupaj, dobimo kot nujno posledico takšno neznosno stanje, v katerem se je naša država dolgo nahajala in ki še danes ni popolnoma likvidirano, kakor vidimo. Kjer in kadar taki elementi prevladajo, seveda ni mogoče, da bi se naše glavno notranje vprašanje: centralistično-unitaristična ureditev države ali pa čim bolj svobodna zveza treh jugoslovanskih narodnih individualitet v okviru najnujnejše skupnosti, rešilo tako, kakor je to mogoče le v pravem demokratičnem režimu, to je na padlagi življenjsko nujnega kompromisa, ki se ogiblje skrajnosti obeh nasprotnih tez. Po fašističnem zamislu, ki je duša napadalnih elementov tako zvanega integralnega jugoslovenstva, more odločiti samo pest ali pa revolver. Kam bi to vedlo v naši državi, kjer so tako različne narodne mentalitete, kulturne smeri in zgodovinske tradicije, to bi moral vsak slepec uvideti. Saj se tak kompleks ne da zedinjevati in vladati drugače, kakor so nastale in se vladale druge velike zedinjene države, To so: ogromen čut moralne odgovornosti, okrepljanje medsebojnih naravnih vezi, modra politična pedagogika ,pred vsem pa svoboda povsod tam, kjer skupnosti ni škodljiva, ampak jo le notranje okreplja, ne pa sredstva brutalnega nasilja, ki nas hoče vse zasužnjiti eni hegemoniji, ki se je v vseh ozirih, v državnopolitičnem in v gospodarskem zelo slabo izkazala in je vse kaj drugega pospeševala, nego obči interes mlade Jugoslavije. Te misli moremo zaključiti le s poudarkom, da se mora naš demokratični režim odločno lotiti posla, da teror v političnem življenju enkrat za vselej neha, pa da bodo tudi vse dražvne in zasebne kulturne institucije vzgajale mladino v duhu pravega demokratičnega mišljenja, ki zapoveduje, da spoštujemo vsako pošteno in moralno utemeljeno Micka je napravila madež na prtu _Toto aoxmo to al — modezl od kov« bl moral) popolnoma Izginili!" Vzeti moramo te dobro SCHICHTOvo Kajn si izpira znamenje Zločinci naše dežele 60 se združili v zarot-nišlko bando, ki so ji tolovajstva postala poklic. Politiki, ki jih Slovenci nikdar nismo sprejeli in se je ljudstvu že posrečilo, da jih je zavrglo, hočejo na vsak način zopet priti nazaj v domačo sredo in nič jih ni groza, če jim tudi zločin utira pot. Ce 6e val ljudskega ogorčenja obrne proti njim, jih zopet ni nič ne strah ne 6ram utajiti zločin, češ napadeni ni umrl takoj, torej mu smrti ni prizadejal napadalec. Neverjetna pokvarjenost in hudodelska nrav vsega do dna gnilega zadnjega liberalizma se je pokazala prav te dni. Gnusobo, ki so jo zagrešili nad neoboroženim Rudolfom Dolinarjem opravičujejo z novo gnusobo. Njihove predrznosti ni konca kakor da so od nekoga najeti, kakor da jim je nekdo naročil, naj uničijo vse slovenske svetinje in umažejo vse, kar so uničili in potem še vpijejo, da so uničili samo umazanijo. To divje obnašanje že razodeva načrt in namero: razdražiti ljudstvo do skrajnosti, izzvati nerede in nemire, da bi lahko rekli, da so potrebni oni kot reditelji. Tako so najprej ubili mladega katoliškega akademika, mrtvemu pa vzeli dobro ime, da bi lahko rekli, da niso ubil; nič posebnega. Njihov ples nad mrtvim truplom je še grši zločin kakor pa je bilo dejanje samo. Nož je pognal naročen surovež, ki ni bil prvič na takem delu, letake pa pišejo izobraženci, »solidni gosnodje«. Nož je uničil eno življenje, letaki, ki so jih v velikih množinah raztrosili po mostu in po deželi, pa ubijajo vse, po- dirajo vsako moralo in iz človeka delajo volka. Ti ljudje smatrajo 6loven6ko ljudstvo za tnalo, na l/olitičnega obupa, pa to ni nič. Žrtev mora izdihniti takoj, ali pa je umrla naravne smrti. Najbolj pridnega fanta, vedno treznega, vpričo njegove krste proglasijo za pijanca, da bi prevzel del ali pa vso krivdo. Zato ker ni padel pod nožem s praznim želodcem, zato ker je morda v Mariboru poj>il eno malo čašo piva in pri šestih 1 liter vina in se mu je zaril nož ▼ hrbet, ko je bila tvarina še v želodcu! — Oglasi naj se tisti, ki ga je kdaj videl pijanega!!! Da mu je nož tako rzel vso moč, da niti glave ni mogel okreniti, to političnim tolovajem ni nič, oni so krivi, če je umrl, naj bi pa živel ali pa pustil, da Zivkovič tn da. Kramer doživljata v Sloveniji triumf. So pa seveda demokratični in visoko moralni!!! Nekaj dela krivde naj pa prevzamejo tudi tovariši, ki so se po prvih kamenjih v šij>e avtomobila, še bolj pa potem, ko so izstopili, da bi bili drugemu avtomobilu na pomoč, po prvih strelih iz revolverjev in pred noži razkropili na vse 6traai, ker ee taki bandi niso imeli s čim v bran postaviti. Na vse druge naš Kajn vali svoj težki madež, samo sam ga ne mara nositi. Tovariši se Kajnu ne zdijo dovolj sposobni za izražanj^ ljudske volje, ker ne hodijo z revolverji pred politične nasprotnike in keT se jim je zgodilo, da so jim napadalci iz zasede enega ubili. Tudi to jim šteje v krivdo, da ga ležečega ▼ globokem žitu niso videli in da so mislili, da je izza kake meje, nekoliko najjrej od kraja napada — proti te) strani je tekel — skočil na tisti osebni avtomobil, ki je privozil do njih in tri hitro odpeljal v konjiško bolnišnico. Kdorkoli je bil ▼ bližini, je kriv, samo tisti ne, ki je slovenskega katoliškega akademika davil in mu zasadil nož v hrbet, ker je do smrti mislil tako, kakor mi vsi mislimo, ker je do smrti želel slovenskemu narodu svobodo in pravico, kakor mu jo želimo mi vsi. To je drugo kajnovsitvo, duševno, toliko hujše od fizičnega. Tudi pri ljudstvu ee je ta kajnovski rod zaznamoval z neizbrisnim madežem. Zato bo odpor ljudstva še močnejši, da se tistim politikom, ki takim tolpam senco drže, načrti ne posrečijo. — Umor leži na njih in ta se z lažnjivimi letaki ne odpravi. Drobne domače in tuje Tenis Praga, 12. junija, m. Danes so se nadaljevale teniške tekme za Davisov poka! v dvoje. Igrali so: Menzel-Heht : Punčec-Palada. Naši tudi danes nieo pokazali takšne igre, kot emo jo navajeni videti. Prvi set sta končala v svojo korist 2:6, nato 6ta popustila in izgubila drugi in tretji set s 6:1, 6:0. Četrti set je bil pri stanju 7:6 v korist Cehov zaradi dežja prekinjen. Igra v dvoje se nadaljuje jutri popoldne ob 2. Naši imajo prednost e 30:0. Servis ima Palada in je verjetno, da bosta popravila s servisom na 7:7. Rezultat Menzel-Heht : Punčec-Palada 2:6, 6:1, 6:0, 7:6. Kalija—Jugoslavija Belgrad, 12. junija. AA. Radi izvedbe gospodarskega dogovora med Jugoslavijo in Italijo od 25. marca 1937, ki odreja ustanovitev italijansko-jugoslovanskega gospodarskega odbora za pospeševanje trgovine med obema deželama, sta se 11. in 12. t. m. sestala pomočnik zunanjega ministra Milivoje Pilja kot predsednik jugoslovanskega odbora in senator Amadeo Gianini kot predsednik italijanskega odbora, da določita delovni načrt stalnega odbora. S sodelovanjem članov obeh odborov sta predsednika proučila sedanje stanje gospodarskih odnošajev med obema državama in določila dnevni red prvega zasedanja navedenega odbora, ki se bo začelo v Rimu 28. t m. Jugoslovanka poročena s tujcem ,.. Belgrad, 12. junija. AA. Državljanka kraljevine Jugoslavije, poročena s tujim državljanom, izgubi v načelu državljanstvo kraljevine Jugoslavije, izvzemši v primerih, ki jih navaja čl. 29 zakona o državljanstvu. Ločitvena pravda ne odlok o ločitvi zakona ne vplivata na državljanstvo po-ročenke. Glede na vprašanje, nastalo zaradi neke naše bivše državljanke, ki je s poročitvijo izgubila državljanstvo kraljevine Jugoslavije, je notranje ministrstvo izdalo tole pojasnilo: Določila čl. 29 zakona o državljanstvu so jasna in ne dopuščajo nikakega dvoumja. S poročitvijo s tujim državljanom izgubi državljanka kraljevine Jugoslavije državljanstvo, če si je s poročitvijo pridobila državljanstvo moža, po določilih, veljavnih v domovini njenega moža. Prav tako ostane državljanka tudi v primeru, če je podaljšala naše državljanstvo. Izjava o podaljšanju mora biti v pravilni obliki, to je v smislu čl. 72 uredbe za izvršitev zakona o državljanstvu. Šah v Rogaški Slatini Rogaška Slatina, 12. junija. Nocoij se je začel turnir za letošnje šahovsko prvenstvo Jugoslavije, pri katerem sodelujejo poleg najboljših mojstrov iz Jugoslavije tudi češkoslovaški mojster Foltys, Poljak Neudorn in Madžar Gereben in nemški mojster Saemisch. Turnir bo trajal tri tedne. — Igrali bodo dopoldne in popoldne v veliki zdraviliški dvorani. Tukajšnje zdravilišče, ki je prevzelo ves turnir v svojo režijo, je priredilo nocoj sodelujočim mojstrom v Aleksandrovem domu svečano večerjo. Turnir sam je otvoril podpredsednik jugoslovanske šahovske zveze Vladimir Vu- politlčno in kulturno prepričanje, da iščemo v eks-tremih ^zdrave srede in da znamo svoje ustvarjajoče državljanske sile združevati, ne pa razpihovati strasti in nasilne instinkte. To ie danes prva in najnujnejša naloga državnika in" politika," naj bo tudi v opoziciji, če se hoče resnično izkazati za Jugoslovana, demokrata in nacionalnega v najple-menitejšem pomenu te besede. kovič z lepim pozdravnim govorom. — V imenu zdravilišča je nato pozdravil mojstre ravnatelj g. Gratner. Jutri ob pol 9 bo prvo kolo. Nastopili bodo tile pari: Daudorf (Poljska) : Kalaban (Jugoslavija); Voltia (Češkoslovaška) : Saemisch (Nemčija); Kosfcič (Jugoslavija) : dir. Dresga (Jugoslavija); Koenig (Jugoslavija) : Breder (Jugoslavija); Pire (Jugoslavija) : Gereben (Madžarska); Matvejev (Jugoslavija) : Tomovi č (Jugoslavija); Schreiber (Jugosl.) : Sava Vukovič (Jugosl.); Nedelfkovič (Jugosl.) : dr. Trifunovič (Jug.). „Freude und Arbeit" o Jugoslaviji Berlin, IZ junija. AA. Veliki nemški časopis »Freude und Arbeit«, glasilo osrednjega urada mednarodne organizacije »Freude und Arbeit«, posveti vso prihodnjo številko Jugoslaviji. Ta izredna številka bo prinesla celo vrsto člankov, bogato ilustriranih, o najvažnejših problemih javnega življenja, uglednih osebnosti, o lepotah Jugoslavije, o njenem tujskem prometu, o njeni umetnosti, gledališkem življenju, športu itd. List izhaja v uredništvu šefa propagande osrednjega urada te organizacije Walterja Kiela, številko o Jugoslaviji 60 pa pripravili ugledni nemški časnikarji. Pri kopanja utonit Maribor, 12. junija. LetoSnja kopalna sezona je že zahtevala svojo žrtev. Danes popoldne je utonil v Betnavskem ribniku Leopold Zalokar, predilec iz Ehrlichove tovarne, stanujoč v Delavski ulici 12. Betnavski ribnik je zelo priljubljena kopalna točka za prebivalce Južnega dela Maribora, katerim leži precej blizu, je pa zahrbten in nevaren, ker skoro vsako leto zahteva novo žrtev. Belgrajske vesti Belgrad, 12. junija, m. Vpokojeni so naslednji poštni zvaničniki: Franc Pogačar, Ljubljana, Tine Mizek, Gor, Logatec, Josip Kamer, Maribor. Belgrad, 12. junija, m. Za sredo 16. L m. je sklicana seja odbora ministrov za pretres zakonskega osnutka o sodnikih. Belgrad, 12. junija. AA. Po sklepu predsednika ministrskega sveta morejo državni nameščenci, člani društva »Ekonomist«, ki se žele udeležiti kongresa tega društva v Zagrebu od 19. do 21. junija, dobiti dopust od 18. do 22. t m., ne da bi se jim ta dopust štel ▼ redni letni dopust. Prometni minister Je dovolil udeležencem tega kongresa polovično voznino na državnih železnicah. Belgrad. 12. junija. AA. V zdravstvenem stanju patrijarha Vamave se opaža postopno zboljšanje. Lutz-peči najkoristnejšet Zagreb, 12. junija, b. Jutri slavi nadškof dr. Ante Bauer svoj god. Zaradi slabega zdravja ne bo sprejemal, pač pa se bodo gostje vpisali v posebno knjigo. Davi je sprejel nadškof številne brzojavne čestitke. Jutri pride v Zagreb nadškof-koadjutor dr. Stepinac, ki bo v imenu vseh duhovnikov in vernikov čestital nadškofu. Zagreb, 11. junija, b. Te dni je prispel ▼ Zagreb Milan Garrilovič kot član vodstva bivše kmetijske stranke, ki je včeraj obiskal dr. Mačka, ing. Košutiča ter prvake SDS. Danei je bil zopet pri Mačku, ■ katerim se je dolgo razgovarjal. Dunajska vremenska napoved: Lokalno poslabšanje vremena. Naraščanje oblačnosti in temperatura. Maribor spomina ranjkega Dolinarja Maribor, 12. junija 1937. Turobno in dostojanstveno ie Maribor proslavil spomin akademika Dolinarja. Vse mesto je bilo zavito v črne zastave, ki jih je prebivalstvo obesilo vkljub drznemu terorju gotove skupine ljudi, ki se ni strašila niti najhujših groženj, da bi preplašila hišne posestnike in jih pripravila k temu, da bi zastave zopet umaknili. Nocoj ob 20 je bila v stolni cerkvi komemo-racija. Ob pol 20 se je začelo veliko zvonenje, ki je privabilo v 6tolnico ogromno množico ljudstvi. Cerkev je bila nabito polna pripadnikov v.seh stanov od inteligenta do delavca, 6ilno razveseljivo j>a je bilo, da je bilo toliko dorasle mladine j>ri teh rvečanostih. Sredi cerkve se je dvigal mrtvaški ka-tafalk. Zbor duhovnikov in pevcev je zapel pretresljivi psalm »Usmili se me, o Gospod«, nakar je opravila duhovščina pod vodstvom mgr. Vrežeta ob katafalku mrtvaške molitve. Vsa prireditev je pretresla vsakogar, ki se je udeležil. Po prireditvi se je mariborsko prebivalstvo mirno razšlo. Živkovičev poslanec i „To državo bom porušil!" Belgrad, 12. jun. b. Poročali smo že o zadnjem klavrnem sprejemu Pera Zivkoviča na bel-grajskl železniški postaji. 0 tem sprejemu je danes »Samouprava« dobila še nekaj podatkov, predvsem o zadržanju poslanca Jovana Nenado-viča, prijatelja in intimnega sodelavca vodstva JNS. »Samouprava« med drugim pravi, da je pred železniško postajo zapeljal svoj avtomobil na mesto, ki ni določeno za avtomobile. Zaradi tega je Nenadoviča opozoril službujoči orožnik, naj odpelje svoj avtomobil drugam. Nenadovič jo temu orožniku odgovoril, da je on poslanec ter ga je za roko zagrabil za bluzo. Orožnik mu je takoj uradno odgovoril: »Odstranite se od menel Nikar me ne grabite za roko!« Poslanec Nenadovič je orožniku odvrnil: »Ja« sem narodni poslane«! Imam v tej državi mandat. Mene je volilo 15.000 (!) Ijndi, ki so tndi danes za mene (!!!). Jai sem ustvaril to driavo, ja* jo bom pornši!(!)< Orožnik je hladno odgovoril poslancu, da je žalostno, da se kot narodni poslanec tako obnaša ter mu še rekel: »Ce ste vi to državo ostvarili, jas jo bom branil.« — «Samouprava» svoje informacije zaključuje in ugotavlja, da so k sreči trije tovariši odpeljali omenjenega poslanca, potom ko je dobil zasluženo lekcijo od orožnika. Drobne Bndimpeša, 12. jun. b. Nemški zunanji minister von Neurath je obiskal grob v svetovni vojni padlih vojakov ter položil venec. Prebivalstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Nato jo odšel v novo nemško poslaništvo. Ob pol 12. ee je pričela konferenca med njim, Daranyjem in Kanyo. Berlin, 12. junija. AA. (Havas) Snoči je strmoglavilo v okolici Deltmonda neko letalo. V začetku 60 mislili, da gre za poštno letalo. Toda kmalu se je pokazalo, da je to vojno letalo. V njem je bilo šest ljudi. Po hudem viharju je bil pilot izgubil oblast nad aparatom, letečim zelo nizko, tako da se je zaletelo v žice električne visoke naj>etosti. Število žrtev še ni znano, bati se je pa, da 6e je ubilo vseh 6 oseb. Berlin, 12. junija, e. Danee Je nemška tajna policija zopet aretirala več voditeljev katoliških mladiniikib organizacij po Nemčiji. Policija jih :6 zaprla zaradi Tega, ker bi se jutri moralo'poNemčiji vršiti več protestnih zborovanj nemške katoliške mladine proti preganjanju nemškega kato-lidnna. Drobne novice Koledar Nedelja, 13. junija: (4, pobinkoštna nedelja.) Anton Padovanski, spoznavalec; Akvilina, devica. Ponedeljek, 14. junija: Bazilij, cerkveni učenik; Elizej, prerok. Novi grobovi + Žibert Alojzij. V 6oboto 12. junija je umrl na Suhi pri Kranju akademik Lojze Žibert. Študiral je nekaj časa v Št. Vidu, nato pa v Ljubljani. Po maturi se je vpisal na agronomski oddelek zagrebške univerze. Zaradi bolezni je moral tudi študije parkrat prekiniti. Iskal je zdravja na Golniku, nato v Ljubljani, odkoder so na smrt bolnega pripeljali domov. V cvetu let tik pred koncem svojih študij ga je Gospod poklical s tega sveta v večno domovino, kjer ga pričakujejo njegovi bratje in sestre. Sestro, ki Je zapustila 6 malih otročičev, smo prav pred tednom dni pokopali. Eden od bratov pa je umrl leta 1921 po maturi, ki jo je z odličnim uspehom naredil v škofovih zavodih v Št. Vidu. ln zdaj še nas Lojze. Bil je zaveden slovenski katoliški študent in lian zagrebške Danice. Pogreb bo v ponedeljek 14. Junija ob 8. zjutraj na Suhi. Domačini naše iskreno soialje, njemu pa naj sveti večna luči Nedelja Osebne vesli — Duhovniške vesti iz lavantinske škofije. V škofijo je bil sprejet g. Franc Horvat, bivši član brv. frančiškanske province in župnik v Ameriki. Postavljena sta bila Franc Horvat za provizorja župnije Vel. Dolenci in Franc Lasbaher, kaplan v Kamnici. za provizorja istotam. Nastavljena sla bila g. Franc Gomboc, provizor v Vel. Dolencih, za lil. kaplana v Ljutomeru z delokrogom v Gor. Lendavi, in p. Edvard Vogrin, kapucinski gVar-dijan v Ptuju, za kaplana pri Vel. Nedelji. — Nov načelnik oddelka za trgovino in industrijo v Ljubljani. Za načelnika oddelka za trgovino in industrijo banske uprave v Ljubljani je imenovan dr. Fran Ratej. = Diplomirani so bili na pravni fakulteti ljubljanskega vseučilišča gg. Kon Albert in Hočevar Franc iz Ljubljane, Strehovec Stanko iz Ribnice, Zupane Rajko iz Kranja, Konvalinka Konstantin iz Toplic pri Novem mestu, Uršič Andrej iz Krške vasi ob Krki, Jenko Marijan iz Mirne, Vetrovec Josip iz Trbovelj ter gdč. Der-novšek Hermina iz Ljubljane. Čestitamo! — Poročil se bo danes v SI. Vidu nad Ljubljano Franc Kon jedi c, posestnik in trgovec v K ran ju z gdč. Marico Krega rjevo, hčerko tovarnarja Andreja Kregarja v Št. Vidu. — Obilo sreče! — Mojstrski izpit pred komisijo TOI iz železo-strugarske stroke je napravil z odličnim uspehom g. Rabič Justin z Jesenic. Čestitamo! Šolska naznanila — Na uršulinski realni gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje za 1. gimnazijski razred 21. in 22. junija od 8 do 12 v direktorjevi pisarni. Sprejemajo se učenke, ki so bile rojene v letih 1925, 1926 in 1927. Vsaka naj k vpi6u prinese prošnjo, kol-kovano z 10 dinarskim kolkom, krstni list in letošnji izkaz. Učenke, ki so v šolskem letu 1936/37 posečale 5. razred ali meščansko šolo', morajo imeti tudi izkaz 4. razreda. Izven Ljubljane stanujoče deklice lahko pošljejo prošnjo z navedenimi prilogami tudi po pošti najkasneje do 22. junija. Sprejemni izpit se bo vršil 23. m 24. junija. V uršu-linsko gimnazijo se sprejemajo gojenke, ki stanujejo v tukajšnjem zavodu in učenke, stanujoče v mestu. Celoletna oskrbnina za gojenke znaša 5500 Din. Točnejša navodila glede sprejema V internat in prospekt dobe starši v uršulinskem samostanu. — Sprejemni izpiti za 1. razred na drž. žanski realni gimnaziji v Ljubljani (v poslopju Učiteljske šole na Resljevi cesti) bodo 24. in 25. in eventuelno 26. junija. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu, naslovljene na ravnateljstvo in kol-kovane s kolkom za 10 din se bodo sprejemale v ravnateljev! pisarni 21., 22. in 23. junija od 9. do 12. ure. Prošnji ja priložiti krstni list in šolski izkaz. Sprejemale se bodo učenke rojene v letih 1924 do 1927. Pri vložitvi prošnje bo vsaka učenka izvedela, kateri dan bo delala izpit. Ravnateljstvo. LJubljana Komenskega ul.4 Telefon it. S621 Dr, Frane Dergaae Uf—primarij kirirg.idil). Ordlnlra: 11.—1. Naša nova povest za stare in mlade V torek začnemo objavljati v »Slovencu« novo mladinsko povest, ki jo bodo naši čitatelji gotovo prebirali s prav takšnim zanimanjem, kot so svoj cas Kastnerjeva dva otroška romana »Emil in detektivi« ter »Pikica in Tonček«. Povest je izvirna in je izšla izpod peresa mladinskega pisatelja Mirka Kunčiča, ilustriral pa jo je akademski slikar Maksiin Sedej. Ni napisana v stilu in žanru običajnih ameriških zgodb, s katerimi so danes preplavljeni vsi listi in v kalerih se pustolovščina vrsti za pustolovščino brez vsakega smisla, brez vsake življenjske verjetnosti in logike ter je v njih vso preracununo zgolj za trenuten efekt. V »Tri-peresni deteljici« (tako se povest Imenuje) je mo- čan socialen in etičen poudarek, toda napetost dejanja zaradi tega nič ne trpi. Pisatelj jo je zagrabil in obdelal pereč socialni problem zanemarjene dece, ki je deloma zaradi pomanjkljive vzgoje, deloma zaradi velike revščine izpostavljena najrazličnejšim 6labiin vplivom iniljeja, v katerega je pahnjena proti svoji volji. Povest bo bogato ilustrirana. Ime Ilustratorja nam jamči, da bodo slike zanimive, čeprav ne bodo ponazorjevale Ču-dovišč, kakršnih so polne ameriške puetolovne ■godbe. — 200 letnica. Te dni poteče 200 let, kar je bil sv. Vincencij Pavelski proglašen za svetnika. Njegovemu spominu posveča tudi Slovenec eno stran, je pa pomotoma izpadel naslov, ki naj bi čitatelja opozoril, za katero priliko se spominjamo velikega karitativnega svetnika. — Na Dovjem je bila dne 10. junija pokopana župnikova mati Ana Pečarič ob zelo veliki udeležbi župljanov. Opaziti je bilo tudi udeležence iz drugih župoij. Pogrebne obrede je opravil gosp. dekan Jakob Fatur, ki je imel ob odprtem grobu zelo lep in ganljiv govor o pomenu duhovnikove matere. Asietiralr so mu gg. č. konzist. 6vetnik Jo6ip Lavtižar, duh. svetnik Anton Kastelic, župnika Karel Cuk in Matej Žbontar. Pevci so zapeli žalostinke pred župniščem, v cerkvi in na pokopališču. šolska mladina se je pod vodstvom p. n. uči-teljstva udeležila pogreba. Žene 60 spremlajle krsto s j>rižganimi svečami ter nosile vence. Cč. duhovščini, šoli, pevskemu zboru, ženam in darovalcem vencev, kakor tudi vsem udeležencem pogreba ter onim, ki so tni posebej izrazili svoje sožalje, najlepša zahvala! Priporočam blago pokojnioo v pobožno molitev. — Franc Pečarič, župnik. — Uprava bolnišnice za duševne bolezni Ljub-Ijana-Studenec sporoča, da je radi občutno zmanjšanih kreditov prisiljena odpustiti znatno število bolnikov v domačo odnosno občinsko oskrbo. Radi istega vzroka bo bolnišnica v tem proračunskem letu sprejemala le tiste bolnike, ki so zaradi nevarnosti bodisi 6ebi ali svoji okolici nujno potrebni zavodove oskrbe. Za vsak sprejem je Ireba predhodno predložili zdravniško sgričevalo, nakar bo uprava bolnišnice prosilca pismeno obvestila, če je sprejem v zavod mogoč. — V Žusnui pri Sv. Juriju ob jni. žel. bodo imeli v nedeljo 20. junija izredno slavje, in sicer blagoslovitev 4 zastav: Marijine družbe, sv. Valentina, sv. Nodburge in sv. Jakoba, obenem pa tudi fantovski labor. Možje in fantje se zberejo ob pol devetih zjutraj pri kapeli pod Žusmom, odko- der je potem skujMii odhod do farne cerkve sv. Jakoba ob spremljavi godbe in ljudskega petja. Pred cerkvijo bo govor funkcijonarja Katolišlie Najboljši čistilni praiek za čiščenja kuhinjskih ta ostalih predmetov. GOSPO- dtnle, zahtevane nn! domaČi proizvod. VIN [Ril akcije. Po blagoslovitvi cerkvenih zastav se bo razvila procesija s 6v. Rešnjim Telesom, nato pa bo sv. maša. OTVORITEV SEZONE DOLENJSKE TOPLICE, najučinkovitejše, radio-termalno zdravilišče za revmatizem vseh vrst, bolezni živčnega sistema, ženske bolezni itd. se otvorijo dne 1. aprila 1937. Znižane predsezonake pavšalne cene: za 10 dni 600 Din, za 20 dni 1100 Din. Pojasnila daje uprava zdravilišča. (Nova uprava) — Na prošnjo občine Krka je odredil ban g. dr. Marko Natlačen, naj 6e podeli iz betlncslnega sklada občini Krka podpora 50.000 Din pod pogo» jem, da se porabi 25.000 Din za nadaljevanje grad-be ceste Krka-Laze-Korinj, ostalih 25.000 Din pa ie por Krka za gradnjo nove ceste Krka-Sušica. S temi sredstvi bo mogoče speljati novo cesto iz Laz do gozdne poti, ki vodi v Lese in bi bila na ta način vpostav-ljena zveza Laze-Krka. Zveza vasi Sušice proti Krki pa je nujno potrebna za to, ker Sušica nima nobene prave zveze niti s Krko, niti z dnigimi vasmi. Radi tega otroci v slabem vremenu ne morejo v šolo, ob deževju in pozimi starejši ljudje ne morejo v cerkev, v slučaju požara pa ne bi mogla priti v vas niti brizgalna. S temi sredstvi pa bo mogoče odpomoči najhujšim prometnim ne-dostatkom, ki so v tem delu litijskega okraja res precejšnji. (z) Če ste skupili solnčarico, hitro Tschamba Fii, bolečine prestanejo in koža porjavi. Drogerija Gregorič.dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. — Za popravilo in delno novo graditev občinske ceste Ratje-Prevole v občine Hinje v novomeškem okraju je določil ban g. dr. Marko Natlačen podporo 10.000 Din. Ta podpora bo neglede na to, da je cesta nujno potrebna popravila, prišla v korist siromašnemu prebivalstvu, ki bo z delom moglo prislužiti nekaj gmotnih sredstev. — Pariš, V založbi ».Putnika« je pravkar izšel priročni slovenski vodnik za Pariz in svetovno razstavo. Posetnikom priporočamo, da si ga nabavijo, ker jim bo pri kretanju po mestu in razstavi nujno potreben. Dobi se v vseh biljetamah Putnika in večjih knjigarnah. Vodnik obsega 120 6trani, več slik, načrt mesta in razstavnega prostora. Cena 120 Din. — Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg) opozarja na različne potopisne knjige, zemljevide in kažipote, ki jih ima v zalogi, posebno pa na bogato izbiro vsakovrstnega čtiva v vseh jezikih. — Naročila iz inozemstva ee izvršujejo v najkrajšem času. Izredna ugodnosti Sandali moški od 50—100 din damski od 60—110 din otroški od 30—60 din Prodajalna čevljev preje pri Pollaku Dunajska cesta sedaj „Iriumf Kolodvorska ulica 11 — V Službenem listu kraljevske banske uprave draveke banovine od 12. t. m. Je objavljena »Odločba kraljevskih namestnikov o ustanovitvi generalnega konzulata v Aleksandriji«, dalje »Pravilnik za zavarovanje podpor in pomoči ob bolezni, onemoglosti, staroetl in smrti ali nezgodi po predpisu § 7 zakona o zavarovanju delavcev«, »Pooblastitev društva jugoslovanskih dramskih avtorjev za opravljanje avtorskopravnega posredništva-, »Pooblastitev Društva jugoslovanskih glasbenih a\tor-jev za opravljanje avtorskopravnega posredništva« in »Odredba o prejx>vedi streljanja srnjadi na bra-kadah v šmarskem okraju«. — Aeroklub — modelarski tečaj. Dijaki, ki se zanimate za letalstvo, oglasite se v ponedeljek ob 18. na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici, kjer se bo vršil razgovor o modelarskem tečaju. Mode-larstvo za počitnice ni le prikladno, nego je prav koristno, saj lepo združuje ročno delo z duševnimi vrlinami: vzgaja navdušenje za letalstvo, navaja k natančnosti, bistri um, vzbuja domišljijo in ljubezen do dela. Izdelovanje modelov nudi mnogo razvedrila, vzpodbuja k plemeniti tekmi in iznajdljivosti ter daje osnovo za jadralno in motorno letalstvo. Dijaki, ki želite združiti koristno s prijetnim, ne zamudite prilike! — Kam greš študirat? V »Knobleharjev zavod«. novoustanovljeno misljonišče v Dravljah pri Ljubljani, se sprejemajo dečki, ki žele postati duhovniki in nekoč kot misijonarji delovati v afri- ških misijonih Kongregacije misijonarjev sinov presv. Srca. Letno plačilo se določa po gmotnih razmerah prosilčevih staršev (plača se lahko tudi z živežem). Tako je tudi ubožnim odprta pot do oltarja in najvzornejšega poklica. V poštev pridejo taki, ki šele začno gimnazijki študij (rojeni v letih 1924—1927), sprejemajo se pa tudi dijaki drugih gimnazijskih razredov. Prošnji za sprejem je priložiti: 1. zadnji šolski izkaz, 2. krstni list, 3. zdravniško spričevalo. Natančnejša pojasnila daje vodstvo Knobleliarjevega zavoda, Dravlje 148, p. Št. Vid nad Ljubljano. P. Stanko Dobovšek, misijonar. Lutz-peči «».«»*»* na Velesejmu l Na Sveto goro pri Gorici bo od 27. do 29. junija veliko romanje »Svete vojske« s posebnim vlakom in z avtobusi; izlet v Trst in v Koper. Obširne podrobnosti pošilja tajništvo (uprava lista »Po božjem svetu«), Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Jin&eztmilo, domače, stovensfio miio\ — Na ljubljanskem velesejmu v pavilojnu G štev. 594, je razstavljena nova motorna brizgalna, ki je last gasilske čete v Velikem Gabru, župa litijska, izdelal jo je pa g. Ogrinc Franc, livar v Ljubljani, Sv. Jerneja cesta 47. Ogrinčeva livarna je s tem delom pokazala največji uepeh, kar ga pač more nuditi javnosti. Nova motorna brizgalna, z motorjem DKV, tipa 1100, pokazuje vedno stabilnost ter dosega pri zaprtih ventilih preko 20 atmosfer, dočim v vodnem pogonu nad 12 atmf. ter pri 17 mm ustnjku, po 20 irieterskih ceveh, meče v daljavo do 60 metrov s količino vode nad 1000 litrov v minuti. Da ima nova motoma brizgalna popolnost in stabilnost, 6e vidi po gornjih podatkih; zato g. Ogrincu vsa čast. Nogomet, table-tenis Šport-Kmet, Aleksandrova 7 — Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini In si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Od 27. do 29. t. m. priredi »Putnik«, Ljubljana izlet z avtobusom v Benetke, Padovo, Trst in Gorico. Cena vožnji, prehrani, prenočišča z kolektivnim potnim listom Din 485. Prijave do 23. t. m. v biljetarnicah »Putnika«, Ljubljana. — Izšla je junijska številka ilustriranega družinskega lista >Žike< z naslednjo vsebino: Joža Lovrenčič: Poletje; Anton Ingolič: Veletoč; Albin Zalaznik: Napoleon kot lovec; Jean Michel Re-naiton - dr.Brežnik: Na zeppelina; Zgodba o bi-strovidcu; Zdravniška posvetovalnica in »Gospodinjski kotiček«. — Revijo »Ziko« prejema brezplačno vsak prijatelj in ljubitelj Žike. V zavitkih po pol kg Žike najdete kontrolne listke; tri take listke pošljite na naslov: Pražarna Žika Ljubljana-Vič, da vam kot prijatelju Žike moremo brezplačno pošiljati mesečnik. — Pri zaprtfn, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Josef grenčice«. — Gospodinje! Cas je za vkuhavanje sadja in Vi se že gotovo pripravljate. Ne pozabite si nabaviti pri Vašem trgovat »Opekta« istotako tudi recepte. Preberite današnji oglas. — Poštenega najditelja torbice v večernem dolenjskem vlaku prcKim, da vrne dokumente in pismo na upravo »Slovenca«. Din 400 v torbici je najdenina. — I. Perdan nasledniki, Ljubljana, Krekov trg 11, stara trgovina šj>ecerije, nudi sveže blago po najnižjih dtievnih cenah. Poslrežba točna in 6olidna. Priporoča se Marij« Zgonc, lastnica. — Tridnevni izlet s posebnim vlakom od 27. do 29, junija 1937 v Trst, Gorico, Benetke. Cene vožnje s kolektivnim potnim listom v Trst din 120; v Gorico din 135; v Benetke din 185. Vozni red je sestavljen Iako, da imajo Gorenjci in Štajerci zvezo na 6voj vlak pri odhodu in pri povratku. Informacije In prospekte v biljetarnicah »Putnika« in v izletni pisarni »Okorn«. — Dvodnevni izlet s posebnim vlakom na Oplenac od 27. do 28. t. m. priredi »Putnik«, Ljubljana. Informacije v biljetarnicah »Putnika«. — »Putnik« Maribor-Celje. Krasni izleti z modernimi avtokari: Grossglockner — Zeli am See — Salzburg — St. Wolfgang 26.-29. VI.; okoli Pohorja 20. junija; v Gradec 19,—20. junija; Vrb-sko jezero 29. junija; Logarska dolina 29. junija. Prospekti, infortnacije in prijave: »Putnik«-, Maribor-Celje. Misijonski kongres v Grobljah Dolžnost vsakega zavednega katoličana je, če le utegne, da se udeleži misijonskega kongresa, ki ga prirejata prihodnjo nedeljo, 20. junija Družba za širjenje vere in Duhovništva misijonska zveza v misijonišču v Grobljah. Misijonska ideja zasluži, da ji posvetimo vso pozornost. Spored: V soboto,, 19. junija zvečer ob pol 9 igra na prostem »Naša apostola«. V nedeljo, 20. junija ob 0 sprejem gg. škofov; ob 10 sv. maša na prostem, mašuje nadško dr. A. B. Jeglič, govor ima belgrajski nadškof dr. J. Uičič; ob U slavnostno misijonsko zborovanje: Govore: minister dr M. Krek, prof. J. Richter in prost K. Cerin, nato pismeni pozdravi slov. misijonarjev in resolucije. Popoldne ob 2 pete litanije z misijonsko posvetitvijo, nato igra na prostem »Naša apostola«. Ljudsko petje: Pri sv. maši ob 10 in popoldne pri petih lifanijah poje vse ljudstvo s spremljevalcem godbe. Pri sv. maši: Pojte hribje in doline, Kraljevo znamnje, Mogočno se dvigni, Lepa si, lepa st tn Povsod Boga, Pri litanijah: Pridi molit, o kristjan, odpeve: Marija, k tebi, vboge reve, Le za Jezusom hodimo, Saj lepše rože nima svet, na koncu: Ti, o Marija in Povsod Boga. Vse navedene pesmi najdete v knjižici za evharistični kongres v Ljubljani. Prosimo, da pojejo prav vsi. Narodne noše: Nekateri hočejo vedeti, če smejo priti v narodnih nošah. Cisto prav. Kar pridite! Vse nas veseli, kar poveča sijaj misijonskega kongresa. Narodne noše dobe posebno mesto. Sprejem bo zraven postajališča, nato gremo na dvorišče, kjer bo 6v. maša in zborovanje. Neobhodno je potrebno, da se pokoravate redileljetn, ki vam bodo dajali vsa potrebna navodila. Hrana se bo dobila tudi na mestu, vendar svetujemo. da vsak prinese za kosilo kako malenkost s seboj. Kongres se bo izvršil brez prenočevanja, zato naj vsak, ki more, pride šele v nedeljo zjutraj. Igra v sobolo zvečer je za tiste,ki gredo lahko po igri domov. Ce kdo hoče prenočevati, mora prej sporočiti. Polovična vožnja je dovoljena za prihod od 11. do 20. junija, za odhod od 13. do 22. junija. Udeleženci naj kupijo na odhodni postaji celo vozovnico do postaje Jarše - Mengeš, ker začasna postaja v Grobljah nima svojih listkov.Vsak naj zahteva tudi rumeno karto, brez katere se ne more brezplačno vrniti. Komur pride bolj poceni nedeljska povratna karta, naj zahteva to. Velja od sobote opoldne do ponedeljka opoldne. Razstava, Danes 13. junija se odpre velika misijonska razstava in bo odprta vsak dan do misijonskega kongresa. Razstavo se v resni«? .splača pogledati. Zbrali smo vse, kar je mdgo6#«|itijti pri nas misijonsko zanimivega. Urejena je z veliko skrbjo. Tudi misijonski film bo vsakega očaral. Kdor st hoče dobro ogledati razstavo, nzjfim pride šele zadnjo nedeljo, ker bo verjetno velil|:if%al. šole. Misijonska razstava je velike vzgojne vrednoeti za mladino, zato vabimo vse šole, da ei pod vodstvom svojih učiteljev ogledajo razstavo in film. Za šolsko mladino v skupinah je vstopnina samo in 1 dinar. Dijaki. V petek, 18. junija popoldne je rezervirana razstava in film za srednješolske dijake, ki pridejo pod vodstvom 6Vojih katehetov v Groblje. Vožnja iz Ljubljane in nazaj in vstopnina skupaj je 4 din. Prihod z vlakom in kolesi ob četrt na tri. Duhovniki imajo v četrtek, 17. junija v Grobljah od 10 ure dalje misijonsko rekolekcijo, katero prireja Unio Cleri. Treba se je prej prijaviti. Izkaznice za misijonski kongres in razstavo se dobe pri župnih uradih, pr»"-: -''• misijo- nov in na samost. portah v Ljubljani. Izkaznica je potrebna vsakemu udeležencu. Stane 3 din. Za pet tihih minut (Berilo: Rimlj 8, 18—23.) Prve besede današnjega berila nekako više o zraku. So. Paoel namreč z njimi nadaljuje misel, ki jo je bil povedal o prejšnjih stavkih. Govoril je namreč o novem življenju, ki smo ga po Kristusu deležni. »Torej, brat je,t je dejal, tnismo dolžni mesu, da bi po mesu živeli. Zakaj, če po mesu živite, boste umrli; če pa z duhom dela mesa (t. j. meseno poželenje) mrtvite. boste živeli. Katerikoli namreč se dado voditi božjemu Duhu, ti so božji otroci. ... Prejeli ste duha posinovljenja, o katerem kličemo: ,Aba, Očel' Sam Duh pričuje z našim duhom, da smo božji otroci. Ako pa otroci, t ud i d e-diči: dediči božji, sodediči pa Kristusovi, če le z njim trpimo, da bomo z njim tudi poveličani.< Sedaj pa apostol nadaljuje: »Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami.t Apostol gleda o življenje, kakršno je, gleda ose fizično trpljenje, ki tlači človeka, gleda oso revščino, ki tisoče in tisoče mori, gleda sovraštvo in preganjanje, ki njega in vernike zatira, in ob pogledu na vse to, dejali bi, neznosno stanje, prani, >da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami.t Apostolov pogled pa sega preko trpečega človeka. Prekletstvo greha ni breme, pod katerim človek samo zdiliuje, prekletstvo zaradi greha je zadelo tudi stvarstvo, prirodo, kateri je človek postavljen za gospodarja. — Zato tudi »stvarstvo željno pričakuje razodetja božjih sinov*. pričakuje njih usovršenja in pooeličanja. iVemo namreč, da doslej vse stvarstvo skupno zdiliuje in trpi v porodnih bolečinah. Pa ne h ono, ampak tudi mi, ki imamo prvine Duha (t. j. milost in darove svetega Duha); tudi mi sami pri sebi zdihujemo, ko čakamo posinovljenja, odrešenja svojega telesa.t To je naše upanje, ki ima svoj temelj ne v majavih obljubah človeškega modrovanja, marveč v neomajni božji obljubi. To niso podobe iz sanj, marveč resnica, zajamčena po božji resničnosti. ZA POMLAD NOVA OBLEKA - NOV PLAŠČI Lepo sortirano zalogo blaga vam nudi tvrdk* Drago Schwab UuhljKna, Aleksandrova 7 V zaloili tudi izgotovljena oblačila ali pa se na željo izgotove tudi po meri. Kar koli je treba očistiti — Vim čisti vse i boljše in navadnejše I Vim vsebuje drobno zmlete substance, k! posebno delujejo in razkrajajo. Te omehčajo nečistočo, tako da se jo zlahka popolnoma odstrani, n« da bi se pred- Ti met poškodoval. Vim je zelo varčen v uporabi in zares vreden svoje cen«. VIM vse jjffgfcl Velika dobra deta sv. Vincencija Pavelskega Sv. Vincencij Pavelski je storil za krščansko ljubezen v 17. stoletju to, kar je bil sv. Tomaž Akvinski v 13. stoletju storil za vedo krščanske vere, je nekje zapisal škof Treppal; pač po pravici. Zakaj, kakor je sv. Tomaž Akvinski podal vse razodete resnice v sumi, v sestavu, ki je tudi arhitektonsko čudo vednostne zgradbe, tako je tudi sv. Vincencij vsa takratna karitativna prizadevanja s svojimi genialnimi domisleki vred strnil v sestav karitete, ki je skoro popoln in že danes služi za vzor. Bil je obenem strateg, taktik in preprost vojak krščanske ljubezni! Sv. Vincencij Pavelski. Božja previdnost ga ie pripravljala za ta apostolat že od zgodnje mladosti. Prejel je od Boga izreden dar sočutja. Že kot otrok si je pri jedi pritrgoval, da je mogel od jedi drugim dajati; nekoč je iz vreče moke, ki jo je nesel iz mlina, med potom vzel moko, da jo je dal prosjaku. Ko je imel 12 ali 13 let, mu je premoženje naraslo na celih 30 grošev (sous), pa ga sreča berač in mu vso vsoto podari. V hudem življenjskem boju in v dveletnem suženjstvu mu zori ta krščanska ljubezen; 1. 1610, 1611 je že junaška. Za duhovnega tovariša, ki je silno trpel zaradi verskih dvomov, vzame n&se vse to gorje in ga nosi 3 ali 4 leta, dokler mu obljuba, da bo vse življenje posvetil ubošcem, ne vrne dušnega miru. Znanec mu zapusti 15.000 frankov, pa jih daruje bolnišnici, kamor je hodil obiskovat bolnike. Odtlej ga spremlja brez prestanka vsakršno dobro delo, drugo za drugim, vsako primerno kot lek za gorje, ki ga srečuje na življenjskem potu; in marsikako je gorčično zrno, določeno, da mu zraste v mogočno drevo zares blagoslovljene karitas. Bivajoč pri Gondijevih zazna vso duhovno uboštvo in zapuščeno6t podeželskega ljudstva — umirali so v smrtnih grehih — pa priredi v Fole-vilu (Foleville) z izrednim uspehom prvi ljudski misijon. Da bi bilo ljudstvo trajno deležno te bla-godati, določi gospa Gondijera za ustanovo večjo vsoto denarja. Ker je nihče ne sprejme, pa mu vznikne misel, da bi sam ustanovil posebno družbo duhovnikov-misijonarjev. Bila je ustanovljena leta 1625. Misijonarji so hodili na misijone, doma in v tujini, obiskovali bolnike in ujetnike, snovali karitativne združbe, sodelovali pri velikih pomožnih akcijah in pri reformi duhovništva. To je bilo prvo gorčično zrno svete ljubezni, ki je zraslo sv. Vincenciju v drevo, mogočno še danes — družba duhovnikov-misijonarjev (lazaristov). Pri Gondijevih je mogel pogledati še v drug svet človeškega gorja Grof Filip Emanuel Gondi je bil poveljnik kraljevih galej, na katerih so bili za veslače galijoti, za to težko delo obsojeni zločinci, pobežniki, delomržneži, berači, roparji in drugi taki nesrečniki. Njih življenje je bilo grozno. Ze zapori v Parizu, od koder so jih odpravljali na ladje, so bili neznosni, v Marseju (Mar-eeille) je bila njih ječa — bagiio — pravi pekel. Vincencij Pavelski je postal galijotom duhovni pastir. Po cele dneve je v Parizu prebil med njimi; dosegel je, da so jim dali druge ječe; obiskal jih je tudi v Marseju. Tam so'zanje po njegovi pobudi zgradili bolnišnico. Ostal pa je sv. Vincencij do konca svojega življenja velik prijatelj in dobrotnik teh nesrečnikov kakor tudi drugih izgnancev človeške družbe. Posebno so mu bili pri srcu tudi sužnji. Saj je bil sam okusil vso bridkost suženjstva. Poslal jim je v pomoč v Tunis in Alžir svoje sinove-misijonarje; med njimi sta se posebno odlikovala Ivan in Filip Vašž (Vacher). Šteli so takrat v Alžiru do 20.000, v Tunisu 5000 do 6000 meščanskih sužnjev. Do smrti sv. Vincencija (1. 1660) so jih odkupili 1200, dom pri sv. Lazarju v Parizu je bila nekaka borza za to veliko ilovekoljubno delo. L. 1617 je bil Vincencij duhovni pastir v šati-jonu (Chatilion—Lex—Dom bes). V 4 mesecih je prenovil župnijo. Neko nedeljo mu pred sv. mašo povedo, da leže zunaj mesta v neki borni hišici vsi stanovalci bolni, brez vsake postrežbe. Z leče potrka na dobra srca poslušalce. Cela vrsta dobrih žena pohiti na pomoč. Treba pa bo to dobro voljo ohraniti in dobrodelnost stalno urediti. Zato zbere žene v bratovščino krščanske ljubezni (Con-frčrie de la Charitč). Dne 8. decembra 1617 je bila ustanovljena. Članice so nabirale prispevke, darovale tudi od svojega premoženja, obiskovale ubožce v hišah in stregle bolnikom. Še so ohranjena podrobna navodila, ki jih je takrat za ona dobra srca sestavil svetnik. Kmalu so se te združbe razširile, prodrle so tudi v Pariz. Treba je bilo zanje tudi nadaljnje organizacije. Plemenita gospa Ludovika Marijakova (Marillac), vdovljena L'Gra (Le Gras) — danes je svetnica — obiskuje te združbe, jih nadzira in bodri. V Parizu se pri njih pokažejo nove teži;oče. Članice ne morejo zaradi drugih poslov pogosto izvršiti obiskov pri ubožcih in bolnikih. Vincenciju pride misel, da bo pritegni^ v pomoč gospem preprosta, dobra dekleta z dežele. Res se jih nekaj oglasi, med njimi kot prva Marjeta Nazo (Naseau). Dne 29. novembra 1. 1633 je sv. Ludovika nekaj teh mladenk vzela k sebi na svoj dom, da so pričele skupno življenje. Imenovale so se služabnice, hčerke svete ljubezni (filles de la^ Charite). Pomagale so gospem Bratovščine krščanske ljubezni, obiskovale reveže in stregle bolnikom. Dne 25. nov. 1634 so napravile prve obljube kot »služabnice ubošcev in bolnikov«. Kmalu so dobile svoj, čeprav skromen dom, za njim še druge. Ze pri prvih domovih so pričele tudi poučevati deklice (les petites ecoles). Klicali so jih v bolnišnice za postrežbo bolnikom, v domove je za oskrbo sirotam, starčkom in staricam, umobolnim, tudi med ujetnike, celo na bojna polja (Arras, Sedan) v pomoč bolnim ranjenim vojakom. Sv. Vincencij pa je več kot 20 let preskušal pravila, ki so bila končno 1. 1655 odobrena. Kar se ni posrečilo sv. Frančišku Šaleškemu, je uspelo sv. Vincenciju; Cerkev je imela združbo Bogu posvečenih devic, ki so delovale za ubožce, bolnike in mladim izven samostanske klavzure. To je drugo gorčično zrno, ki je sv. Vincenciju zrastlo v mogočno drevo — prva kongregacija Usmiljenih sestra, kakor se dandanes pri nas imenujejo. V Parizu je bila največja bolnišnica »Božja palača« (Hdtel Dieu). Razmere v njej niso bile razveseljive. Po troje bolnikov, včasih tudi več, je ležalo na eni postelji, duhovna pomoč je bila nedostatna. Pariške gospe iz najvišjih krogov so se jih usmilile, njim na čelu gospa Gusd (Gou-sault). Spet je te plemenite gospe organiziral Vincencij. Ze v prvih mesecih obstoja (1634) je bratovščina (Confrerie de H6tel Dieu)) štela 100 do 120 članic. Imele so mnogo duha, ljubezni in — premoženja. Zato so vršile velika dela. Zavzele so se za najdenčka; ko je bila plemenita naprava v nevarnosti, da propade, jih je osrčil Vincencij z ganljivimi besedami, ki so še ohranjene. Hodile so v bolnišnico streč bolnikom; obiskovale so tudi ujetnike, galijote, pomagali služabnicam svete ljubezni ustanavljati domove, podpirale z denarjem misijone; in v posebno pomoč eo bile Vincenciju pri njegovih velikih pomožnih akcijah. To je bilo tretje gorčično zrno, ki je Vincencija zraslo v mogočno drevo — družba Gospa svete ljubezni (Da-mes de Charite), še danes delujoča vsepovsod po svetu. Že tedanji čas je skušal rešiti problem beračenja. Neprestane vojne so bile takrat zarodile cele armade beračev. Davčna oblast je zaman skušala beračenje s strogimi naredbami odpraviti. Bolj srečno roko je imel sv. Vincencij. L. 1621 je prišel v mesto Makon (Macon), kjer so zelo trpeli pred nadležnimi berači^ Sv. Vincencij je ustanovil bratovščino mož in žena, ki se je zavzela zanje in jih nadzirala. Napravili so natančen seznam vseh beračev in ubožcev. Zdravi so morali prijeti za delo, drugi, ki niso mogli delati, so dobivali denar, živila in kurivo. Akcija je uspela. Mestni očetje so skazovali Vincenciju toliko časti, da je ni mogoče prenašati — kakor sam pravi. V Parizu, kjer so sredi 17. stoletja šteli do 40.000 beračev, so sklenile gospe svete ljubezni zgraditi velikansko hiralnico in v njej nastaniti berače (1* h6pital gčneral charitable). Kralj sam je v ta namen daroval veliko vsoto denarja. Podarili so gospem veliko stavbo (Salpetričre), pa namera se ni posrečila. V zavod je vstopilo samo 5000 beračev, vsi ostali od 40.000 so izginili iz Pariza. Pri vseh teh delih se je skazal genialen Vin-cencijev praktični razum, ves njegov organizato- Rojstna bila Vincencija Pavelskega. rični genij pa je vzplamtel ob velikih nesrečah, ki so ta kraj po vrsti obiskovale posamezne pokrajine Francije. Tridesetletna vojna (1618—1648) je leta 1639 posebno hudo zadela Loreno. Popolno opustošeno in izropano deželo so bičale šibe lakote, kužnih bolezni in roparskih čet. Po cestah so 66 klatile čete beračev in osirotelih otrok. Vincencij jo zasnoval velikopotezno pomožno akcijo. Po domovih misijonarjev in usmiljenih sester so opravljali v ta namen molitve in se pokorili, Gospe svete ljubezni so po vsej Franciji nabirale mile darove; nakupovali so žito in obleko in vso to z denarjem odpravljali v svetišča pomožnih od-dečkov, na katere je bila Lorena razdeljena. Pri-akciji so vsepovsod sodelovali misijonarji, tudi sestre usmiljenke. Izmed bratov se je posebno odlikoval brat Matevž, s priimkom Renjar (Reqnard). Prenašal je iz Pariza v Loreno denar velike vsote denarja, v neprestani nevarnosti za življenje in za denar; napravil je to pot 53-kratt Takrat je stopil Vincencij tudi pred vsemogočnega državnika, voditelja Francije, kardinala Rišeljeja (Richelieu). »Velemožni gospod«, mu je dejal, »podarite nam mir. Imejte z nami usmiljenje, podarite mir Franciji!« — Podobno pomožo akcijo je Vincencij izbruhnila revolucija, tako imenovana fonda. Vse grozote vojne in oblege je sedaj okušal Pariz. Spet je Vincencij neustrašeno stopil pred kraljico vdovo in jo prosil, naj odstrani Rišeljevega naslednika, kardinala Mazarena (Mazarin). Mazarenu je to tudi odkrito povedal. Sicer ni uspel, pa mogel je s svojimi sinovi in hčerami obilo lajšati gorje, čeprav so bili tudi njihovi domovi deloma oplemeni. Isti pogum in isto srce je Vincencij spri-cal pri veliki poplavi 1. 1652, ko so se nekateri okraji v Parizu spremenili v Benedetke. V istem času so tudi pribežale v Francijo pred Oliverom Cromvellom še nesrečne Irske trume beguncev; med njimi je bilo mnogo duhovnikov. Vincencij jih je z veseljem sprejemal, velikodušno podpiral in še neprestano pri drugih plemenitih dušah zanje iskal pomoči. Vidimo, velikansko je bilo Vincencijevo kari-tativno delo, njegova delavnost čudežna. Čudeža ni storil svetnik v življenju nobenega, pa vsa njegova velika dela so bila en sam veliki čudež, Njegova ljubezen je pač obsvetljevala, rekli bi, vsak kotiček življenskega gorja. V svojem srcu je nosil vse stanove, vse, od prosjaka do kralja, pripadnike vseh dob človeškega življenja, od najdenčka do onemoglega starčka. Neutrudno je izvrševal vsa dela krščanskega usmiljenja, duhovna in telesna; za vsako tako delo najdemo v njegovem življenju ganljivo ilustracijo. Pa vsa ta dela še niso bila vsa dobra dela njegovega življenja. Neprecenljiva so dobra dela, ki jih je skazal Cerkvi. To so njegovi napori za duhovno povzdigo duhovništva; te njegove »torkove konference« za duhovnike, te duhovne vaje za novomašnike, za duhovnike, te njegova skrb za duhovne vaje za laike, pri oddajanju duhovskih služb (conseil de conscience), njegova udeležba pri reformi raznih redov in naposled — to je eno največjih njegovih del — njegove zasluge, da so bile Janzenijeve zmote pravočasno razkrinkane in v Riniu obsojene, čeprav je bil iz mlada prijatelj Sensiranu (Saint-Cyran). In kaj naj rečemo o njegovih zaslugah za domovino Francijo, ko je proti berbožnosti in razrvanosti neutrudno gradil nasipe bogoljubnega življenja in svete potrpežljivosti, stal kralju Ludoviku XIII. na strani ob smrtnem boju, se trudil za mir med razprtimi državljani in zanje molil, molil...? Kje imajo korenino njegovi veliki uspehi? Bil je za čudo delaven (aktiven), pa ta delavnost je izvirala iz neizmerno globokega notranjega življenja. Njegovo geslo je bilo: »lente et oontinue — počasi in zdržema«. Razmišljal je in ugibal, iskal, iskal sveta in poskušal, kakor da bi vsega pričakoval samo od človeka modrosti, pa je z druge plati vse storil za Boga, ki je Vanj neomajno zaupal in Ga za vsako stvar goreče prosil. In bil je neizrečeno ponižen. »Ze toliko let zlorabljam božjo milost,« je pogosto tožil. Ko je tako gradil, so njegove zgradbe prebile vse viharje treh stoletij. Še cveto njegove naprave — kongregacija sinov misijonarjev, kongregacija usmiljenih sester, družba Gospa svete ljubezni — Vincencijeve konference, ki jih je po njegovem zgledu in v njegovem duhu ustanovil 1883 Friderik Ozanam s tovariši. Tudi mi Slovenci obilo dolgujemo sv. Vincenciju; ob 200-letnici 6e ga spominjamo z veliko hvaležnostjo. Kot glasnik in apostol krščanske ljubezni stopa te dni pred nas, ki v pekoči stiski časov hrepenimo po ljubezni, krščanski, sveti, ponižni, potrpljivi. Ali smo vredni, da am take ljubezni izprosi sv. Vincencij? M. L. Sveii Vincencij ,na Slovenskem Misijonska družba je bila do srede preteklega stoletja nepoznana med Slovenci. V tistem času so prišli nekateri na misel, da bi bilo dobro upeljati ljudske misijone po škofijah. Ta misel je dala povod naselitvi misijonarjev v bivši Avstriji. Ko so prvi slovenski misijonarji iskali zavetja in primernega mesta za naselitev, jih je častitljivi služabnik božji škof Anton Martin Slomšek 7. veseljem sprejel v svojo škofijo in jih sam pripeljal k Sv. Jožefu nad Celjem. Dne 26. sept. 1852 jih je škof Slomšek peljal v procesiji iz opatijske cerkve k Sv Jožefu, kjer jih je v prekrasni pridigi predstavil ljudstvu. Izročil jim je cerkev in hišo v porabo. Misijonarji so takoj začeli z delom. Poglavitno njih delo je bilo na misijonih, ki so jih iz hiše Sv. Jožefa opravili do danes nad tisoč. Prvi misijon so vodili med Slovenci pri Sv. Lenartu v Lavantinski dolini. Poleg misjjonov so vodili duhovne vaje za stanove tako doma, kakor tudi po župnijah. V Ljubljano so prišli Vincencijevi sinovi in začeli širiti duha njegove ljubezni dne 1. sept. 1879. Sprva so se naselili na Poljanah v mali hišici poleg sedanjega Lichtenthurnovega zavoda. Tu so bili do leta 1883, ko je bila dozidana sedanja cerkev Srca Jezusovega in samostansko poslopje poleg. Od tu so se posvetili Vincencijevi sinovi svojemu misijonskemu delovanju skozi vsa leta do danes. Njih delo je segalo preko ljubljanske škofije tudi v tržaško in preko goriške škofije tudi v Beneško Slovenijo, dokler se 1. 1913 ni ustanovila na Goriškem nova misijonska naselbina na Gradu v Mirnu pri Gorici, kjer so delovali slovenski misijonarji še tudi po voji petnajst let, dokler niso bili od oblasti prisiljeni 1. 1985 to postojanko zapustili. Po majski deklaraciji 1. 1917 in sledečem razpadu avstroogrske monarhije je bila dana slovenskim misijonarjem ugodnejša prilika za ustanovitev lastne jugoslovanske provincije, ki je končno nastala 1. 1919 z osrednjo hišo v Ljubljani kot sedežem provincije. Misijonska družba je 1. 1930 prevzela posestvo in graščino Groblje pri Domžalah, kjer se je ustanovilo Misijonišče, da bi se pripravilo primerno vzgojevališče bodočih misijonarjev za domače in zunanje misijone. Da bi za-moglo Misijonišče tudi s tiskom in tiskano besedo širiti kraljestvo božje, je bil 1. 1929 dozidana in urejena Misijonska tisikarna. Pa tudi proti jugu države so šli sinovi sv. Vincencija za apostolskim delom. L. 1924 je postal g. dr. Ivan Gnidovec škof skopljanski in njegovi redovnj sobratje so mu šli naslednje leto na pomoč v dušnopastirekem delu v Prizren in druge kraje njegove škofije. Leta 1929 so misijonarji prevzeli dušno pastirstvo v prestolici države v Belgradu, kjer imajo na Čukarici veliko razsežno župnijo. Kmalu za misijonarji so prišle na Slovensko tudi hčere sv. Vincencija, usmiljene sestre, ki so prevzele oskrbo v obči bolnišnici v Ljubljani. V naslednjih letih so prevzele še tudi druge dobrodelne zavode in eo v skoraj vsakem malo večjem kraju na Slovenskem v najrazličnejših zavodih delile ljubezen sv. Vincencija bolnikom, sirotam ter odpomogle najštevilnejši človeški bedi. Po vojski se je ustanovila samostojna jugoslovanska provin-cija usmiljenih sester, ki ima sedaj že okrog 50 postojank in štejo do 120J članic. Kakor je bil sv. Vincencij obnovilelj svoje francoske domovine, tako naj njegov duh in njegova ljubezen obnavlja tudi pri nas in celi rane človeške bede v našem narodu. Sv. Vincencij in duhovna obnova tedanje Francije V okrožnici »S pekočo skrbjo«, ki jo je Pij XI. poslal letos 14. marca nemškemu narodn, piše sv. oče med drugim tako resnično in lepo: »Vsaka resnična in trajna obnova (reforma) je izšla končno iz svetišča: od ljudi, ki so bili vžgani in gnani od ljubezni do Boga in bližnjega... ki eo v ponižnosti in samozavesti svojega zvanja postali svetilniki in obnovitelji svoje dobe.« Če veljajo te besede o vsakem pravem »reformatorju«, pa veljajo tudi kar od besede do besede o sv. Vincenciju Pavelskem. Bilo je na praznik sv. Trojice, 16. junija 1737, Misijonišče in Cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani. ko Je sv. oče Klemen XII. slovesno razglasil štiri nove svetnike: sv. Vincencija Pavelskega, sv. Frančiška Regis, sv. Julijano de Falconieri in sv. Katarino de Flisco. Med njimi zasluži posebno sv. Vincencij priznanje, da jo bil »svetilnik in obnovitelj svoje dobe.< Res, dobi, v katero je postavila božja Previdnost sv. Vincencija, je bilo treba svetilnika in obnovi telja. Luthrov upor proti Cerkvi, ki je potegnil za seboj milijone, je vlil žalostnega poguma še drugim, da so postali očaki krivih ver. Francoz Ivan Chauvin (Kalvin, 1500—1564) je postal glava francoskih hugenotov. Njegovo zmoto so se globoko zajedle v Francijo in jo razcepile v dva tabora. Od 1. 1562 do 1570 so so v strastnih državljanskih vojskafi klali katoličani in hugenotje .Ko so je ta prva vojska malo unesla, je »šentjernejska noč« (med 23. in 24. avgustom 1572) vžgala še strast-nejše boje, ki so mesarili Francijo skoraj še nadaljnjih 30 let. Ko je 1. 1598. prineslo zaželjeni mir, je bila nesrečna dežela kakor žitno polje, na katerem je toča vse pobila, zmlatila in uničila. Na tleh je ležalo poljedelstvo, ležala trgovina in obrt Ljudstvo obubožano, obupano, podivjano, v duhovnem oziru skrajno zapuščeno: vsepovsod grozna verska nevednost in nravna pokvarjenost. Duhovnikov je bilo mnogo pobitih mnogo jih je odpadlo k novi veri, vzgoja naraščaja pa jo bila silno težka in pomanjkljiva. Vse je kliralo po rešiteljih. In ti rešitelji so prišli — po papeževi besedi — iz svetišča. Med najimenitnejšimi, ki jih je Bog poslal tedaj Franciji, pa je bil sv. Vincencij Pavelski. Dala ga je vas Pouy v južni Franciji blizu mesta Daxa, kjer se je rodil 24. aprila 1581. Starši — pisali so se De Paul (latinsko samo: a Paulo, slovensko po p. Škrabcu samo: Paveljski — so mn bili preprosti kmetje. Ko je bil posvečen v maš-nika, jo nadaljeval bogoslovne nauke na toulou-škem vseučilišču in bi jih bil raztegnil do doktorata, ali na morski poti iz Marseja v Narbono so ga 1. 1605. ujeli alžirski morski roparji, ga odpeljali v Tunjs in prodali za sužnja. Ko so mu je po dveh letih trdega suženjstva (konec junija 1607) posrečilo pobegniti, je božja Previdnost kar očividno vodila njegovo življenje. Izpopolnjevanje bogoslovnega znanja ter vidna rast v duhovnem življenju in pravi svetosti — to je oznaka prvih lot njegovega življenja po ujetništvu. Hotel je postati apostolski delavec. Kakor njegov vrstnik in poznejši prijatelj, sv. Frančišek Šaleški, pa je bil ž® .e,.aj prepričan, da je apostolskemu deiavcu poleg globokega bogoslovnega znanja med klenimi kr- Nadatjevanjc na 8. strani Nadaljevanje s 7. strani ščanskimi krepostmi najbolj potrebna velika, v živi veri ukoreninjena ljubezen do bližnjega ter njeni žarki: usmiljena dobrota, krotkost, prijaznost in vljudnost — tako je zorel Vinceneij v rešitelja Francije. Najprej se je skazala pravilnost teh njegovih načel v dušnem pastirstvu. Ko je bil župnik v Klišiju (Clichy, danes pariški mestni okraj, tedaj še vas zunaj Pariza), je v enem letu (1612—1613) župnijo popolnoma prenovil. Vsi župljani ao mu vsaj mesečno prejemali sv. zakramente in »o mu bili vdani kot očetu — kaj to pomeni za tedanje razrvane čase, je jasno. L. 1617. je prišel za župnika v Chatillon-les-Dombes,. Mestece s kakimi 2000 prebivalci je bilo polno nravne gnilobe, vsi uglednejši meščani so bili hugenotje. Ali kakor da je prišlo t Vincen-eijem v župnijo poosebljeno zdravje: manj kot pol leta — pa so se vsi hugenotje vrnili v kato-liiko cerkev in mestece je postalo vzor krščanskega življenja. Tak obnovitelj je bil Vineencij kot dušni parstir. Zdaj pa mu je božja Previdnost izročila za župnijo, rokli bi, vso Francijo. Z iskreno ljubeznijo se je oklenil jedra naroda, kmečkega ljudstva in začel ie L 1617. dvigati z mieijoni te najbolj teptane in zapuščene. L. 1025. je ustanovil misijonsko družbo, ki jo je namenil izključno misijonom med podeželskim ljudstvom. Samo iz Pariza so imeli on in njegovi misijonarji do konca njegovega Hvljenja (1660) približno 840 misijonov, ki so pa tedaj trajali po 2—-4 tedne. Prav tako so delovali njegovi misijonarji po Franciji, Italiji in Korziki i— misijoni so prerajali ljudstva ln cele dežele. Toda segel je še globokeje — s pravim apostolskim duhom je hotel navdati še prav posebno duhovniški stan. L. 1028. je začel zbirati ordl-nande, ki so se pripravljali na prejem mašniškega posvečenja, k duhovnim vajam. Po odličnih prvih sadovih teh duhovnih vaj so mu škofje od vseh strani pošiljali svoje klerike. Kakih 400—500 ordi-nandov je sprejemal vsako leto na lastne stroške v Sv. Lazar (avguštinski priorat v Parizu, ki so mu ga ponudili in izročili ti redovniki — odtod ime »lazariati«, kakor so že tedaj imenovali njegove misijonarje) in to vseh zadnjih 30 let svojega življenja. Sadovi so bili tako očividni, da je papež Aleksander VII. 1. 1659. zapovedal take duhovne vajo za ordinande tudi za Rim in da so prišle kmalu v splošno navado. Da bi mladi duhovniki ohranili, kar so dobili pri teh duhovnih vajah in se bolj in bolj poglobili v duha apostolskih delavcev, jih je Vincenclj od L 1633. naprej zbiral pri Sv. Lazarju k tako imenovanim »torkovim konferencam« (Confčrences des Mardis): poglobitev bogoslovnega znanja, rast v vsoh duhovniških krepostih uvajanje v praktično dušno pastirstvo, to je bil namen teh zgodovinsko znanih konferenc. 22 škofov je izšlo iz njih, vsi drugi člani pa so bili kakor zdrav kvas, ki je prekvašal tedanjo družbo s pravim in zdravim krščanstvom. Po pariškem zgledu so uvajali te »torkove konference« tudi po drugod, po Franciji in iiven nje in povsod z najodličnejšimi sadovi. Pa še globlje je hotel Vincencij poseči pri ozdravljanju duhovniškega stanu. Do njegovega Saša so bila v navadi samo tako imenovana mala ali deSka semenišča. Ali t žalostjo je Vineencij fledal, da dajejo bore malo, skoraj nič duhovni-iega naraščaja. Molil je in mislil, pa mu je dozorela v duši ideja tega, kar imenujemo danes bogosloTske semenišče. V nekem govoru pove svojo misel ministru in kardinaln Richelieuju. Bistrovidni kardinal spozna takoj, da bo to prava rešitev perečega vprašanja, kako dvigniti duhov-ski stan, ter mu izroči 1000 tolarjev s pozivom, naj se tega dela nemudoma loti. Januarja L 1612. Je odpri vineencij prvo tako semenišče. Ideja je bila oetvnrjena in skušnja je pokazala, da je bila ta ideja tudi prava. Vpliv Vincencijevega seme-niSča je moral biti velik. Kljub svoji skromnosti je zapisal besede: »Drugi so nas začeli posnemati. Opravljajo ista dela kot mi in še z večjim uspehom, ne samo gledč misijonov, marveč tudi semenišč, ki se zelo širijo po Franciji.« V franooskem cerkvenem življenju pa je zijala tedaj še druga globoka rana. Francoski kralji so si pridoblH privilegij, da so mogli sami oddajati najvišje cerkvene službe. Pa se je naprej in naprej godilo, da so prihajali na ta visoka mesta popolnoma nepoklicani in nevredni. Ker iVincencijeva svetost in preizkušena razsodnost ni ostala prikrita francoskemu kraljevemu dvoru, so ga poklicali 1. 1643. v tako imenovani vrhovni sv6t za cerkvene zadeve (Conseil de Conscience), ki se je bavil z imenovanjem škofov in opatov ter eploh podeljeval najvišje cerkvene službe. Pod Vinconcijevim vplivom je postal ta vrhovni svžt zdrav studenec, iz katerega je zdaj začelo teči popolnoma novo življenje po katoliški Franciij. Devet let je z neomajno trdnostjo odločeval ta imenovanja ah vsaj pri njih Boodločeval, da m prihajali na vsa odgovorna mesta samo najboljši, najvrednejši duhovniki, značaji obnovitelji. Velik je bil sv. Vincencij tudi v boju zoper jantenizem. Važnejši kot boj s peresom se mu je Klel to čisto drug način bojevanja: ni mnogo pisal — že tndi I — zoper nove zmote, pač pa tem več delal. Bil je prepričan, da bo čim hitrejša razsodba in obsodba sv. stolice še najprej spodkopala ia zasula studence usodnega strupa. Zato je spodbujal škofe, da so se strnili k složnemu nastopu proti nevarni krivi veri, pobiral njih podpise za spomenico na papeža, podpiral v Rimu s svetom in denarjem zastopnike francoskih škofov, ki so pri sv. stolici razkrinkavali janzenizem, in bil z njimi v nepretrgani korespondenci. Pravijo, da je bv. oče Pij IX., ko je bila 18. julija 1870, dan pred praznikom sv. Vincencija, razglašena verska resnica o papeževi nezmotljivosti, rekel: »Sv. Vineencij je stri janzenizmu glavo, naj mu strž zdaj 8e rep.« In naposled — koliko duhovne obnove i« 'duhovnik vaj, ki jih je sv. Vincencij tako zelo popularizirali Ce se danes odpirajo domovi duhovnih vaj, jih je odpiral Vincencij že pred 300 leti, samo da še v mnogo večjem obsegu in obratu. Leto za letom je delalov njegovem Sv. Lazarju po 700—800 ljndi duhovne vaje; duhovniki in ne-duhovniki; plemiči, meščani in delavci; vojaki advokati in sodniki; največji grešniki in najizbra-nejše duše. In kakor v Parizu, tako je bilo povsod, kjer 90 delovali njegovi misijonarji. Če še pomislimo, da je bilo njegovemu tako razeežnemu karitativnmnu delovanju glavni namen, pridobivati reveža in trpina za Boga — če pomislimo, da Vincencij še zdaj deluje po svojih družbah, ki ju je ustanovil — moramo reči: av. Vincencij je bil res velik obnovitelj svoje dobe in obnavlja svet še danes, bil je svetilnik, ki naj nam sveti tudi v zmede današnjih dni in nam kaže, kako bodimo obnovitelji tudi mi. Dr. At. Zdešar C. M. Poizvedovanja Zatekel se je pes Fo5Ct"yer bel, pri ušesih iti očeh belkast. Dobi ee pri Anton Jakše, Vogelna ulica 5. lOJ .3 SE^N Ne pozabite na NIVEAI 0na Vaš0 kožo!!! Ljubljana Nedelja, dne 18. junija Gledališče Drama, začetek ob 20: Nedelja, 13. junija zaprto; ponedeljek, 14, junija »Cyrano de Bergerae« Red A; torek, 15. Junija zaprto. Opera, začettek ob 20: Nedelja, 13. junija zaprto; ponedeljek, 14. junija »Dramska produkcija gojencev državnega konservatorija.« Izven. Znižane dramske cene; torek, 15. junija »Car Kalo-jan«, Red B. Prireditve In zabave Edina orgelska produkcija dri. konserv»torija bo v sredo, dne 16. junija i L ob četrt na 7 v Ilubadovi dvorani. Nastopijo gojenci najvišjih letnikov, med drugim Janko Ravnik, Radko Simo-nittd, Stanko Bohinc, Salvator Majhenič, Hrašo-vec Silva, in drugi. Izvajali bodo najpomembnejša dela orgelske literature, ki eo Jih napisali Bach, Reger, Franck, Boesi, Schmidt, Dugah, Kaminski in Albrechtsberger. Zlasti pri Baohu tn Regerju bo prilika občudovati temeljito kontrapunktično delo, ki označuje olog obeh mojstrov ter mu da s tem neko posebno m ornim en tal nost in globino. Ta dva mojstra eta tudi največ na programu. — Zanimiva bo tudi Tokata zagrebškega kontra-punktika Dugana, kakor Bossijeve variacije, ki eo dokaij redka forma za orgle. Program stane 3 din in velja obenem kot vstopnica ter se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Dramska produkcija goj. drž. konservatorija iz šole prof. Šesta bo jutri v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 20 v opernem gledališču. Veseloigro v 3 dejanjih »Kita« od Kuneticka izvajajo: Pristov-šek, Baukart, Šimenc, Korunovič, Kačič, Burger, Burian, Gregorc, Kovačič, Pavlovčič m Frelih. — V Cyranu de Bergerac (5. dejanju) pa nastopijo: Pristovšek, Kovačič, Baukart, Šimenc, Korunovič, Burger, Gregorc, Frelih in Presetnik. Cene vstopnicam znižane dramske. Dobe se v predprodaji v opernem gledališču. Cerkveni vestni* Kongregacija za gospe pri ar. Jožefu ima v torek, dne 15. t m. popoldne ob 5 shod in obnovitev posvetitve presv. Srcu Jezusovemu, — v sredo, dne 16. t. m. zjutraj ob pol 7 pa mašo in skupno sv. obhajilo. Pridite vse in prinesite v ponedeljek cvetja za oltar! Kino Kino Kodeljevo, tel. 31-62. Danes ob 5 in pol 9 in jutri ob pol 9 dva velefilma: »Ugrablje-nje«, Gustav Frolich, in »Slepa potnika«, Pait in Patachoa. Lekarne Nočne služIm imajo lekarne: V nedeljo: mr. Leustek, Resljeva e. 1; mr. Bahovee, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. — V ponedeljek: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste. m m«pri po zelo nizkih cenah prodaja ORIENT-KARPET na velesejmu, paviljon F št. 119-23 1 Mladinska akademija »Otrok za otroka«, ki so jo izvajali ljubljanski ljudakoiolski otroci z velikim uspehom v sredo za odrasle obiskovalce, se ponovi v nedeljo, dne 13. junija za šolsko deco v dvorani bežigrajske šole ob pol 11 dopoldne. — Starti pošljite svojo deco na to akademijo; nudili jim boste mnogo prisrčnega in plemenitega veselja, ki ima hkrati tudi velik vzgojni pomen.. 1 Celodnevni božjepotni izlet priredi v nedeljo 20. t. m. za svoje člane in prijatelje z družinami križaneka moška in mladeniška Marijina družba k podružnici sv. Nikolaja na Taboru pri Grosupljem, oziroma v št Jurje. Izlet je združen z obiskom slovite Zupanove jame. Odhod a turistom ob 5.25 do Grosupljega. Izlet ee izvrši ob vsakem vremenu. Priglasila za kosilo ee sprejemajo samo do 16. t m. pri vratarju križanskega samostana ali piri članih družb, odbora, 1 Združenje gostilničarskih podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se v obilnem številu udeleži pogreba g. Pok Franca, bivšega gostilničarja, odbornika in predsednika gostilniške zadruge. — Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, dne 14. junija ob pol 3 popoldne h Opekarske ceste št. 29. 1 Mesto venca na grob g. t Franceta Vilfana daruje rodbina ravnatelja Bog. Remca din 200 za reveže črnuške občine. Bog povrnil 1 Počakaj me na velesejma. Dobiva se na veseličnem prostoru v paviljona g. Franc Ocvirka. 1 Pred obrtnim davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne stroke; dne 21. junija 1937 ob 8: brivci, pleskarji, slikarji, pečarji, Jcrovcd, rodnjakarji, krmarji, tkalci, klobučarji, knjigovezi in kartone-ža. Dne 22. junija 1937 ob 8; mizarji, lesna stroka — razni, sedlarji, torbarji, ščetarjii tapetniki in irvodi-stinje. Dne 23. Junija ob 8;ple-tilje, vezilje, fotografi, urarji. zlatarji, pasa rji, peki, elaščičarji, medi-čarfi, izdelovalci kanditov in razni. Dne 24. junija ob 8: elektroinStalaterji, zidarski mojstri, kovači in mehaniki, kleparji, kotlarji, vodovodni instalaterji in ključavničarji, dimnikarji in mesarji. — Seznami davčnih zavezancev in davčnih osnov ter strok »o razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 7. junija do 14. junija 1937. 1 Društvo »Naša skrinja« priredi danes dopoldne ob 10 in pol 12 na velesejmu v paviljonu »K« revijo domačih dečev in Janezov. Poje koncertni tenorist H. Lukman ob spremljevanfu najmanjšega harmonikarja. — Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena. najtopleje priporočena in se dobiva povsod. Ogrl. reg. 3. br. S0474/S5. 1 Idrijski krožek. Vse rojake in prijatelje obveščamo, da bo letošnji izlet k Sv. Trem kraljem nad Vrhniko v nedeljo 20. junija. 1 Obveščamo vse služkinje, da bo v nedeljo, 20. t m. na Rožniku ob 5 zjutraj sv. maša za služkinje. Prosimo, da ee udeležite v obilnem številu. — »Poselska zveza«. 1 Slike od pogreba pokojnega akademika Ru-dofa Dolinarja se dobe pri fotografu Parlovčiču, Poljanska c. 12; komad 2 Din. 1 Strokovno čiščenje oblek, parno likanje — Šimenc, Kolodvorska 8 in sprejemališče, Knaflje-va ul. 2. 1 Razpis. V »Službenem listu« št. 46 in 47 razpisuje mestno poglavarstvo dobavo knjižnih omar za mestno knjižnico in licitacijo za napravo strehe nad dvoriščem Mestnega doma, na kar se opozarjajo interesenti. 1 Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi Simandl, Dvofakova ulica 3, tel. 24-07. Maribor m Simpatizerji in simpatizerke zločinskih napadalcev 60 tisti, ki trgajo s sten čmoobrobljene lepake, v katerih se poziva mariborsko prebivalstvo k razofoesitvi črnih zastav. Bili eo med temi celo neki dijaki in dijakinje. Imena so znana in bodo poklicani na odgovor. m Trije inozemski »strokovnjaki« tovarne Zelenka in Co. izgnani. Svoječasno smo poročali, da je tekstilna tovarna Zelenka in Co. v Mariboru, katere lastnik je znani Bedrih Schon6ky, odpustila 117 svojih delavcev, češ da ji primanjkuje dela. Med odpuščenimi je bilo tudi nekaj mojstrov, ki 60 bili najbolje kvalificirani. Tovarna pa zaposluje večje število inozemskih mojstrov, za katere je dela imela dovolj. Radi tega je mariborska policija jjozvala tovarniškega ravnatelja Ivana Rengerja, češkoslovaškega državljana, nadmojstra Franca Vosatko, avstrijskega državljana, in tkalskega mojstra Jare-mira Martla, češkoslovaškega državljana, da v teku 5 dni zapuste našo državo. Imenovani so 6ieer vložili priziv, mislimo pa, da bo njihovo prizadevanje zastonj. Ce nima podjetnik dela za naše ljudi, tem manj ga more imeti za svoje inozemske »strokovnjake«! V Mariboru je energična gesta mariboreke policije 6ilno odmevala ter žanje vsesplošno priznanje, seveda z izjemo inozemskih tovarnarjev in »strokovnjakov«, ki jih je začel oblivati resen 6trah za lepe položaje. m Stavka splavarjev je deloma že končana. S stavkujočimi 6plavarji so se pobotale vse tvrdke, za katere plavijo les po Dravi, razen tvrdk Steiner in Mravljak. Zaradi tega so njihovi splavi ostali še v Mariboru. Splavarji eo si s 6tavko svoj položaj nekoliko zboljšali. Pomožni delavci II. kate-goriie dobe sedaj 25 Din, I. kategorije 28, krmarji pa 34 Din na dan. Pogajanja so se zaključila na predstojništvu mariborske policije. m Hotel »Orel« od 15. do 30. t. m. senzacionalen program — »edini svetovni skakač po glavi«. '■jjL in jMpzkti ^tc.-Azi EN D r pi cub A" aHc " A D D A 7 I A NOVI ZDRAVILNI Za osebe, ki potrebujejo miru in okrepitve. r\ D D S\ im I M DOM DR> L A K A T O S Dobe se vsi pripomočki za vse knre. HOT. JEANNETTE Leži sredi južne obale. Moderen komfort. Gorke morske kopeli. Cene zmerne. PARENZO hotel riviera Tik ob morju. - Mirno. - Sobe z balkonom. Mod, komfort. - Zmerne cene. - Ravn. Tolja. PORTOROSE-TERME PALAČE HOTEL 1 red?• ■L«? P««««. Pension od 40 Lir naprej. GRADO HOTEL esplanade Tik ob obali. Vodilna hiša. Pred sezono L. 32 -40'—. V sezoni L. 39—45'—. GRAPO PBUŽINSKI HOTEL ^l-rL^jt^^^rsIjuafvi^r?^: NAKAZNICE ZA HOTELE IN BENCIN ZNI2ANA VOŽNJA NA 2ELEZNICAH 50«/o-70•/. Pojasnila: BRiT - Paira Kocica br. 6 • BEOukhd - in vsi oataši potniški In prometni biroji. Priznano budjevačko pivo in izborna ljutomerska kapljica. m Preselitev. S 17. junijem t. L se preseli vodstvo mestnega vodovoda iz dosedanjih prostorov v Frančiškanski ulici 8 na Slomškov tre 11, priti., levo — v bivše prostore mestnega konskripcijskega urada. - Telefon 29-52. m Svileno perilo, letni Jopiči, klobuki, čepice, najugodneje v konfekciji Jakob Lah, Maribor. m Ogenj uničuje. Posestniku Henriku Specu na Gaberniku je napravil požar na gospodarskem poslopju 40.000 Din škode. Ogenj je nastal zaradi slaoega dimnika. Pocestnici deri Muršič v štrigovi je ogenj uničil gospodarsko poslopje ter jo oškodoval za 12.000 Din. Tudi posestniku Ant. Kolarju v Zdolah je zgorelo goei>odarsko poslopje ter je škode 20.000 Dm. KARTOLEJ LINOLEJ od Din 29-— naprej v vseh Širinah in od Din 17'— naprej I kakovostih v veliki izbiri samo pri NOVAK, Maribor. Komika testa 8 m Prijatelj tujih koles za zapahi. Okrožno sodišče je včeraj obsodilo 32 letnega kovaškega pomočnika Josipa Ribiča iz Radvanja na dve leti in 5 mesecev robije, ker je kradel kolesa, jih na novo sestavljal ter prodajal. m Avto povozil delavca. Na Kralja Petra trpi se je ponesreči! tamkaj zaposleni mestni cestni delavec 65 letni Franc Potočnik. Podrl ga je na tla neki avto ter mu zlomil desno nogo. m Tri mesece, ker je zaprl financarja v mesnico. Pred Okrožnim sodiščem se je zagovarjal včeraj mariborski mesar Josip R. iz Orožnove ulice zaradi tega, ker je 6. aprila zaprl v svojo mesnico podpregletltiika fmančne kontrole Kogeja in uradnika mestnega načelstva Glabučnika. Oba imenovana organa 6ta prišla k mesarjn radi rubeži. Hotela sta mu zapleniti listnico, v kateri je imel precej gotovine. Za to listnico se je vnel boj ter jo je mesar obdržal, potem pa je hitro skočil iz mesnice ter zaklenil za seboj vrata. Oba uradna organa sta morala presedeti dobro uro v nenavadnem zaporu, preden ju je R. zopet izpustil. R, je bil obsojen na 3 mesece zapora. ZIa< prstan je bil najden na Olavnem trgu pred lokalom »Slovenca«. Dobi se v npravi »Slovenca«, Koroška ce6ta 1. f Fani Ravniharjeva V petek je v Ljubljani umrla ga. Fany Ravniharjeva, mati g. podžupana ljubljanskega. dr. Vladimirja Ravniharja. Ga. Fany Ravniharjeva roj. Per-metova, se je rodila v Ljubljani 6. marca 1854 ter je torej dosegla visoko starost 83 let. Njen oče Anton Perme je bil ljubljanski meščan ter svetnik Trgovske zbornice. Bil je lastnik pekarije in gostilne v Stritarjevi, tedaj Spitalski ulici, njena mati pa je bila iz znane Potočinove družine na Blanci. Gospa Fany se je v 16. letu poročila z g. Franom Ravniharjem, višjim uradnikom deželnega odbora. V srečnem zakonu se je rodilo 7 otrok, katere pa je razen prvorojenca dr. Vladimirja Ravniharja vse preživela. V dobi našega narodnega pre-poroda, v čitalniški dobi, se je v javnosti živahno udejstvovala. Nastopala je na diletantskem odru Narodne čitalnice ter na njenih »Besedah« kot pevka in deklamatorica. Bila je zelo izobražena. Še prav do zadnjega je bila živahnega duha ter kljub visoki starosti duševno popolnoma sveža in čila. Citala je vse časopisje, tudi inozemsko ter je z zanimanjem spremljala vse dogodke javnega življenja. Žalostilo jo je, ko ji je v zadnjem času vid pešal, tako da ni mogla sama čitati. Pred nekaj meseci jo je močno potrla smrt sina Etbina, polkovnika v r. To je največ pospešilo, da je pričela telesno pešati. Vendar pa je umrla v mini in brez smrtnega boja. — Žalujočemu g. podžupanu naše sožalje! — Pokojnici naj sveti večna luč! — Pogreb pokojnice bo v nedeljo ob 5 popoldne izpred hiše žalosti v Gledališki ulici 4. Celja e Nj. Vel. kralj Peter H. boter devetemu sinu. 13. junija bo v farni cerkvi v Šmarju pri Jelšah ob pol 12. dopoldne krst devetega sina, ki se je rodil Čakšu Jožetu, posestniku v Draskovem selu, župnija Šmarje pri Jelšah. Krstni boter novorojenca bo Nj. Vel. kralj Peter II. ki ga bo kot njegov odposlanec zastopal gosp. polkovnik Joaip A. Krasnik iz Celja. Zvedeli smo, da pripravljajo v Šmarju kraljevemu odposlancu veličasten »prejem. e Cerkveni sestanek sa goepe In Ione bo drevi ob 7. v kapelici šolskih sester. c Nabiralna akcija v Celju za vence in godbo pokojnemu Rudolfu Dolinarju je našla pri narodnih Slovencih lep odziv, tako da ji še preostaja čez izdatke. Kljub temu pa se bo denar že zbiral in nato poslal ubogim staršem nedolžne žrtve. — Celjani, prisrčna vam hvala, izkažite še staršem pokojnika, kako sočustvujete z njimi ob tragični smrti njihovega ljubljenca. KINO METROPOL Danes ob 18.16, 18.15, 30.SO »GOVORI SE 0 JACQUEUN1« Kot dodatek 800 m dolg kolorlran film o svečanostih kronanja v Londonu. Ob 10 ln 14 matineja: »DVIGNI SIDRO I« Ponedeljek ob 16.16, 18.16, JO.80 »GOVORI SE O JACQUELINI ln kronanjske svečanosti. c Pet smrtnih nesreč je bilo v par dneh v Celju in okolici, razen tega pa še mnogo drugih težkih nesreč, katerih je največ nastalo zaradi brezvestnega obnašanja kolesarjev in vozačev motorjev In avtomobilov. V petek je zopet podrl neznan kolesar g. Brečka Franca, sodnika okrož. sodišča. Kolesar je pobegnil, g. sodnik ima pa zlomljeno desno nogo. Istega dne je padel Kopriva Josip, 19 letni mlinarski pomočnik, e kolesa in se močno poškodoval po obrazu. e Zadnje ostanke velikanske pariije čevijev prodaja še Stermecki po 23, 33, 39, 49 Din, prej pa čez 200 Din. Vse polno je še vrat v Zlatorogovo kraljestvo, vsaka s svojo posebno lepoto. Mogočna Krma s svojimi strmimi, strahotnimi, nepreglednimi navpičnimi stenami na eni strani, na drugi z romantični mi gorskimi vrhovi in prepadi, ki se prelepo porajajo in izginjajo pred teboj, ko stopaš po zarastlem gozdu. Na prelivajočih se pobočjih svetlozeleni gozd z mladimi tankimi bukvami, ravnimi kakor sveča ves poln razpršenega solnca, kakor da čuva svojo princeso v zasanjanih globinah. Obširna zelena ravna zasipska planina is par kočami in zeleno cesto v okvirju temnih ^sinrek, kakor bi bil pravkar izsekan. Studenček, ' nato žametasta zelenica z lovsko kočo, s par plan-■šarskimi stajami, s kravami in konji v prelepih skupinah. Počivaš, ne misliš nič, samo gledaš, vsa lepota je zunaj in v tebi, po vsein telesu čuliš njen sladki opoj. Opo; stvarstva, katerega del si ti sam. Brzojavni drogi z žico v lovoko kočo, široka pot konča, skozi gozd v saharsko puščavico, kjer vsa ]»ota v grušču in produ vsahnejo. Pa se zopet prikažejo med zelenjem Smreka, bukev, nagnoj, vedno bolj pa te pozdravljajo z višje Lepote naše zemlje ležečega sveta zasanjani macesni, s kamnitih hribcev in hribov in gorskih pečin. Plazovi, jeleni. Cela procesija jih stopa drug za drugim. Po plazu in kamenju in med pečinami. Zažvižgaš. Ne bežijo, obstojijo. gledajo z dvignjenimi vratovi. Zopet stopa procesija po novem plazu, drug za drugim. En jelen obstane, gleda po dolini, se obrne in zavije po svoji poti med strahotne navpične stene. Sklop doline: veličastno božjo gledališče. Arena polna ogromnega nametanega kamenja, med njim vse križem trohneči macesni, nad areno veličastna naravna scenerija: napol kameniti, napol temno zeleni hribi in hribci, takoj za njimi fantastične oblike kamnitih gorskih vrhov, na levo struhoten, nepregleden božji zid s črnimi prepadi, tu pa tam posamezno in v skupinah, zasanjani macesni. Scenerija za tnisteriji; boj med časnim in večnim človekom. Steza na levo, planinsko cvetje, prevladujejo živo rumene cvetke, kakor bi se sonce prelilo vanje. Pa slikovita pot na Vršič. S cvetočih razigranih travnikov jk> beli serpentinasti cesti, med gorami ik> ovinkih in ovinkcih navkreber, kjer se ti odkrivajo vedno nove panorame sivih gorskih sten in vrhov, mimo ruske kapelice, mimo koče Na gozdu z mehko trato naokoli, ob Prisan-kovi steni z ogromnim naravnim oknom, naprej na vrh — na prelnz Vršič s pogledom na zelenje in cvetje proti Trenti. Dolina mladosti in veselja bi jo imenoval, če bi ne bilo v njej ruske kapelice — doline mrtvih. R. Pečjak. Božje katedrale pod Triglavom v Smohor pri Laškem Jutro na planini Vogel. Vrata v Zlatorogovo kraljestvo so božje katedrale, kjer je solnce nad veličastnim lokom gorskih velikanov samo zlata luč, prepolna pra-svetlobe. Široka, romantična dolina Vrata s temnimi in svetlimi gozdovi, z redkimi seniki in tratami, s plazovi in napol izsušeno strugo v globini, s fantastičnim naravnim trdnjavskim obzidjem po sredi pobočja od solnčnega Peričnika do veličastnih temnih Galerij. Kakor da gledajo mrko tisočletja na-te, kakor da je okamenel v temnih, za-črnelih skladih čas pradavnine. Okamenel pra-mrak med zelenjem in eolncem, med svetlimi eolnčnimi gorskimi kopami in temnim smrekovjem in borovjem. Zelenje zginja. Nad teboj kakor na nebo pripeto kamnito kraljestvo Špika in Škrla-tice. Konec doline: ogromen polkrožoi-božji—amfi— teater: kamen, kamen, kamen... Masivni Stenar, kraljevsko nalahno sklonjeni Triglav s strahotno severno steno, piramidasti Cmit — vse sivo z ogromnimi žilami in lisami barv, vse pokrito z neskončnimi sencami in eolnčnimi bleski, povsod prepadi, čeri, skala, grušč, plazovi, ledenik in snežišča. Tam daleč na plazu pod severno steno črne pike. Gamsi. Trije stari in dva mlada. Brlizg. Beg, tišina. Slutnja smrti. Visoko gori v ogromnem kamenitem polkrogu dve okni, dva prelaza, pota v Zlatorogovo kraljestvo. Na desno po grušču in plazu in snegu, mimo ogromnega stebra-stega Stenarja na sedlo Luknja, odkoder pihajo topli vetrovi — pozdravi Soče. Na levo čez Prag po navpičnem kamenitem žlebovju, po lepi nalahno vzpeti poti med redkim zelenjem, po klinih čez skalo Prag, nato po produ, po serpentinah vedno bliže golih sten do studenčka pod mogočnim gorskim vrhom, ki v fantastični podobi ogromne sfinge čuva vhod v Zlatorogovo lsralje-stvo. In po čudovito lepi Tominškovi poti: strma steza med smrekami, mecesni in bori, nato po klinih in žici nad navpičnimi stenami, policami, prepadi in prepadki, po prelepih ovinkih, kjer se ti na vsakih nekaj korakov odpirajo nove lepote. Bujna raznolikost v enoličnosti nepreglednih gorskih strmin. Kakor na tehtnici tehtaš svoje lepše življenje: svežost, iskrenost, pristnost; tehtaš svoje slabe moči, omahljivo voljo in napihnjeni razum. Pa še svoje računarstvo tehtaš, ker živiš iz dneva in navideznega, ne iz večno veljavnega, resničnega. Zalo tolikokrat ne goriš in ne svetiš, ampak brliš. Nisri živa skala, ampak prod in grušč, ki odpada. Tudi zato, ker trepečeš pred napihnjeno blestečo besedo, pozabljaš pa v svoji sebičnosti na prasilo zemlje in naroda, iz katerega rasteš. Ker ee bojiš trpljenja. Na to ogromno božjo živo skalo bi prižel vse to svoje bedno telo, da bi zjeklenilo, da bi ga ne bilo strah trpeti, da bi bilo voljno in pokorno duhu, ki živi iz Boga, iz zemlje, iz svojih očetov. V čem je moč in sila življenja? V objemu elementarnih sil, sredi neizmernih dimenzij, ko si samo otrok božji, prost nadutosti in domišljavosti, občutiš veličino in globino preproste Pridige na gori. Kaj je smisel življenja. Job je pel hvalnice Stvarniku v svojih gnojnih ranah na gnojišču, ubožec Frančišek je zlagal slavospeve solncu, tisoči in tisoči ubogih so jih peli. Sredi prepadov in strmin se vprašujem: Kaj je sila, kaj je moč? Pri studenčku sem pod veličastno gorsko sfingo, ki nemo gleda čez gorske velikane in pije solnčno luč. Naprej po kameniti, eivi, enolični in divje razriti planoti, naprej po kamnu in snegu na kraljevski, s soncem obžarjeni vrh Triglava. Tiha idilična dolina Kot s prelepimi gozdovi in s tiho potjo po gozdu, po kateri bi rad hodil bos, da bi ne motil tišine, da bi občutil skrivnostno opojno moč zemlje. In skrivnostno opojen je pogovor, je korak, je vsak gib: gozd diši, kamen diši, solnce diši in gore dišijo. Svoboden, prost meščanske civilizacije, čutim, kako oživljajo v tem mojem ubogem telesu zopet nerodne kmečke kretnje in zdrave besede mojih pradedov. Moč, sila in opoj zemlje. Srečujem zarjavele, temne, vse enake drvarje in upognjene, sopihajoče nosače. Zopet smo si samo bratje, eno se čutim z njimi, eno z vsem tem vesoljnim stvarstvom. Ob koncu doline zopet: kamen, kamen, kamen. Navkreber po gozdu, mimo studenca, nato po neskončnih serpentinah, po produ in grušču in plazu, po tem ogromnem stvarstvu, ves majhen, ubog in neznaten. Solnce žge, kamen žge in nebo žge. Veter zapiha. Zadihaš, zasopihaš, zasopeš, da ti ga je polno vse telo. Zopet žge solnce, žge kamen, žge nebo. Vrisk iz lahkega, opojno utrujenega telesa. Skozi veličasten vhod mimo Rjavine, polne fantastičnih oblik, kakor da čuva pod seboj neizmerne triglavske zaklade, mimo ponosne pirainidaste Urbanove špice, po ledeniku mimo Pekla, ogromne kamnite udrtine z ledenikom v sredi in okrog in krog z ogromnimi stopničastimi ekladi kamenja. Kakor razrušeno gledališče gorskih duhov. Divje razrit kamenit svet, poln veličastja. Veter, burja, mraz, megla, ki se trga, pada, dviga in vstvarja med prepadi in vrhovi svoje fantastične svetove. Zašel sem. Blodim po snegu in kamenju. Megla se pretrga in pade kakor veličasno pretrgano za-grinjalo na dvoje: pred menoj na kamenitem hribu v okvirju megle in v rdečem odsevu solnca: visok lesen križ, za njimi solnčno obrobljeni "vVTWvl" Kredarice, v ozadju kraljevsko sklonjeni Triglav; še dalje nebo s hitro plavajočimi meglami in meglicami in solnčnimi odsevi. Prelepa podoba zgine, sunkoma se vali in bruha črna megla iz prepadov in me objame, da vidim le nekaj korakov pred seboj. Naprej proti križu v burji in viharju. Raztresena pestunja Slovenskim turistom žal premalo znan, morebiti zavoljo tega, ker se je razmeroma pozno, dasi stoji na turisiovsko zanimivi točki, uvrstil med naše priznane planinske jKistojanke. Kajti koča, za število dosedanjih obiskovalcev v vsakem oziru zadostujoča, je bila kol nekak vidni znak delovanja podružnice SPD v Laškem otvorjena šele preteklo leto majnika meseca. Od tedaj pa zaznamuje presenetljivo lepo število obiskovalcev i domačih i letoviščarjev in kopališčnih gostov iz ■Laškega. š m o h o r, t. j. cerkev sv. Herinagore, na najvišji točki Javoršekove kope, bi ne mogla biti slovenska cerkev, postavljena od žuljavih pobož- sta se v tej in v drugi, tudi še vidni jami nekdaj skrivala sv. llermagora in njegov sosed sv. For-tunat pred pogani, ki so ju preganjali. Ako je lo res, potem so to mogli biti samo Turki, ki so tudi res leta 1529 tu divjali in Laško ropali, kajti sv. llermagora je na tem mestu kot prote-žiranemu svetniku oglejske patrijarhije bila postavljena cerkev kot najvišje ležeča podružnica laške nadžupnije šele let.-. 1421. Toda kakor jo ime sv. Mohorja pri nas znano, pa je pri laškem šmohorju vendar glavni cerkveni shod 4. julija, na praznik sv. Urha, in 10. avgusta, na praznik sv. Lovrenca Kadar se ta dva glavna cerkvena shoda obhajata na sončno-zeleni trati in v hladni nih rok Slovencev, od njih češčena in vsako leto redno od njih na določene praznike obiskana ako bi ne stala poleg nje tudi prastara slovenska lipa. Kajti ni slovenske cerkve v hribu brez slovenske lipe, in ni znamenite, starodavno lipe vrh visokega holma brez slovenskega božjega hrama. Tu pri Šmohorju nad laškimi toplicami stojita pred cerkvijo, pred dvema lotoma prenovljeno na zunanjih stenah in v notranjosti in z novima zvo-novima opremljeno, dve taki prastari lipi, vsaka izmed njiju s tako ogromnim, debelim in obsežnim debloin, da eno more komaj pet mož z raztegnjenimi rokami objeti. Ljudstvo v okolici, med katerim gre tradicija, vedno sveža in zato živa in nepokvarjena, jih časti kakor cerkev samo in si tudi pripoveduje, da eta enako stari kakor cerkev, dasi je ena izmed njiju leta 1879 do jx>-lovice pogorela in sedaj komaj še nosi košate, še vedno vsako leto julija meseca žlahtno dehteče veje nad seboj. V bližini cerkve vidiš pred kapelico sv. Fortunala, ki gleda naravnost v Savinjsko dolino pod Vojnikom in goro Oljsko, precej globoko, obzidano in s stopnicami modernizirano jamo, v kateri je bržkone izviral nekoč studenec; sedaj je tu vse suho; ljudstvo pa ve povedati, da senci onih dveh slovenskih lip, tedaj je zbran na Javoršeku nad Laškim številen narod iz vseh etrani. Svet, ki se odpira |>roti severu, sega od rodovitne in Imgate srednje Savinjske doline z mnogimi vasmi, cerkvami in obsežnimi hmeljski-mi nasadi preko Laškega Kozjaka, stenice in Konjiške gore v dobro razločenih terasah, do mirno in ravno potegnjene gozdne črte pohorskega grebena cxl vzhoda pri »Marilx>rskii do tja, kjer so baš sedaj dogradili pri »Cerkvici« blizu Velike kope v zapadnem Pohorju v Jezernikovem kraljestvu novo planinsko postojanko. Pa tudi Sveti Križ nad belimi vodami in. strme planine nad Mozirjem in povrh še koroški 1'lešivec s cerkvijo sv. Urše, gledajo sem na laški Šmohor. Ta svet jo mirna, sanjava idila, sanjava lepota, ki sama sebi ugaja. Proti jugu, proti Savi in sjx>dnji Savinji jo svet drugačen. Ostrorobi vrhovi, piramidasti in stožčasti, g strmimi prepadi, z zobčastimi pečmi in čermi, na prvi pogled sami ugasli ognjeniki, strmičijo proti nebu, kot da bi ga hoteli doseči. To je mlad, ognjevit, bojevit in razl>orit 6vet življenjske moči, prekipevajoče mladosti in pomladi. Dr. F. M. v Laškem na prelepo okolico. Razgled s Starega gradu Skozi okno vlaka Iv. Vuk. BOSANSKE SEVDALINKE »Pojdimo, oglejmo si nočno življenje Sarajeva. Slišali bomo tiste znamenite, lepe pesmi, bosanske sevdalinke.« Portir hotela nam pravi: »Pojdite v nočne lokale. Tam so pevke in tamburice. In zapele vam bodo sevdalinke.« Šli smo v kavarno. Na majhnem odru je sedelo šest pevk, na-čminkanih, pestro oblečenih, z instrumenti v naročju. Igrale so in ena je pela. »Po jezeru, bliz' Triglava .. .< »Uboga slovenska pesem,< sem vzdihnil. »Kaj misliš, Zdravko?« »Druge, po uiojem, ne bodo lepše. Sicer pa bomo slišali.« Zapele in zaigrale so melodije neke srbske pesmi, nato pa šlager iz nekega zvočnega filma. »Vidiš,« je rekel Zdravko. »Neka posebna simfonija današnje dobe, ki vso lepoto spreminja v nekako disharmonijo.« »To je kruh,« je omenil Matevž. »Borba za kruh, ki je v tej novi dobi nenavadna, spreminja melodije v disharmonije. Le pomisli: Peti, vriskati, da dobiš dinar, ni malenkosti In videl sem v očeh pevk globoko trpljenje, premagovanje in ponižanje. Gubice pod očmi in okrog usten, ki so jih povzročale skrbi, kaj bo jutri, in nočno življenje, so bile skrite pod šminko. Stopil sem k dirigentki. Položil na stol dva kovača in rekel: »Zapojte sevdalinko.« Zaigrale zapela je. Nežno, čustveno, valoveče, zdaj plakajoče. zdaj vriskajoče. Ploskal sem. Pristopil je k nam gospod od sosednje mize in se predstavil: Mijo Borojevič, publicist. »Saj dovolite,« je rekel. »Vidim, da niste odtod, pa me zanima. Vidini, da bi radi slišali sevdalinke.« »Zdaj je eno zapela.« »Da, zapela. Po kavarniško. Ali to ni bosanska sevdalinka. Niti ne morete slišati sevdalinke, pristne sevdalinke, v kakšnem nočnem lokalu. Kakor ne pristne slovenske narodne pesmi. Vse ima kavarniško melodijo. To, kar ste slišali, je nekaka ciganska sevdalinka, v kateri je besedilo in melodija dobila prizvok življenja nočnega lokala. Danes, če kdo želi, da sliši pravo sevdalinko, je ne bo našel v nočnih lokalih. Ona se je skrila v tisti milje, v katerem se je rodila. Tam živi in je tam skrita mnogim ušesom, a gotovo ušesom tujca. Le na pravem umetniškem koncertu jo prinese ta ali ona pevka ali pevec z vsem čustvom, s katerim je bila rojena, na oder.« »Rekli so nam, če hočemo slišati sevdalinko, naj gremo v nočni lokal k pevkam,« smo se opravičevali. »Kakor sem že rekel,« je dejal publicist Borojevič, »v nočnih lokalih ne boste slišali prave sevdalinke. Tujce, ki pridejo v Sarajevo, portirji hotela radi navajajo v nočne lokale. Nekaj, ker sami ne vedo, kaj je, kakšna je sevdalinka, nekaj pa zato, ker vedo, da prihaja tujec, posebno Anglež in Francoz, z željo, da bi doživel v Sarajevu nekaj iz romana Pierre Lotia, to je orientalsko noč. Zunanje življenje, ki ga srečujejo na vsakem koraku, fantomi žensk itd., jih žene, da bi doživeli orientalske noči.« »Kaj se ni sevdalinka rodila po nočnih lokalih,« sem vprašal. »Oh, ne. To je popolnoma napačno mišljenje. Sevdalinka pride od časa do časa do teh lokalov. A čim je vstopila, ni več sevdalinka. Postala je pesem z reportoara pevk. In čeprav je lepo število sevdalink. so vendar ne morejo ponarejati kakor šlagerji na zapadu. Sevdalinka jo izraz želja in hrepenenj ene generacije.« »Kako je potein nastala sevdalinka,« sem vprašal. Odgovoril je: »Na to vpraašnje ni ravno težko odgovoriti tistemu, ki pozna življenje tistih, ki so ustvarili sevdalinke. Duševna bol ali veliko duševna razpoloženje, sreča ali nesreča, so gibalo življenja. Izhaja iz besede »sevdale«, vzdihi, kar pomeni sentimentalno hrepenenje, zaljubljenost. Ljubezen pa je gibalo vsega tistega, kar je ustvarjeno umetniško in lepo. Sevdalinke so ustvarjali naši begi, age, kmetje, delavci. Tudi mene je zelo zanimalo, na kakšen način nastane sevdalinka.« Prekinil je in rekel: »Če vas zanima, pojdimo v kakšno kavarno na periferiji. Tam bomo našli akšamlučare. Veste,« je rekel, ko pa je videl, da ne razumemo, kaj je to »akšaillluk«, to je molitev mohamedan-cev po sončnem zahodu. »Akšamlučari« pa so muslimani, ki se sestajajo po molitvi v kavarnah, da se razgovarjajo. ln zgodi se, da pri takem razgovoru nastane sevdalinka. To niso kavarne, kjer pojo pevke in igrajo tamburice, to eo kavarne, v katerih se samo razgovarjajo, nekaki, da tako rečem, domači klubi. Popeljem va6 k takim ak-šamlučarem, morda tam izvemo kaj več, kako nastajajo 6evdalinke.< In šli smo. Stopili smo v majhno kavarno na periferiji. Našli smo tam družijo akšamlučarjev v razgovoru. Naš ciceron nas je predstavil nekemu begu. »Trije Slovenci, dragi beg, bi radi s teboj govorili o sevdalinkah«, je rekel. Obrnivši se k nam je rekel: »Ta gospod je znani beg, katerega ime se pogosto imenuje v sevdalinkah. Imena vam ne bom imenoval.« Beg se je nasmehnil, srebnil črno kavo in začel pripovedovati: »Vi iščete sevdalinke? Ni jih več. Izumrle so, kakor izumirajo tisti, ki so jih ustvarjali. Enako, kakor je z vašimi slovenskimi narodnimi pesmimi. Tiste, ki so iu ki so bile nekoč ustvarjene, so še, n nove se ne rode. A tiste nekdanje se modernizirajo, to se pravi, kvarijo jih. Enako je s sevdalinkami. Ne, ciganske pevke in ciganski mu-zikanti nikdar niso ustvarjali sevdalink, oni so jih samo kvarili. Da, vi bi radi vedeli, kako so so rodile sevdalinke. Evo, gotovo ste si ogledali okolico mesta, in kaj ste videli? Potoček, prijeten in hladen kraj, zažgan majhen kres, h kresu pri-etavljen majhen kotliček. Okrog pa, kakor jioio-nike in drugo cvetje, sede ženske. Tudi harmonika je med njimi. Prišlo so tako na majhen izlet-sestanek. lil ogledujejo prirodo in se divijo lepoti božjega ustvarjenja. V dušah jo hrepenenje po ljubezni, ln tedaj srce dek'etovo zatrepeče, a prsti so poigravajo i>o tipkah harmonike. In pesem, sevdalinka, sama jekne. Beseda se veže 7. besedo, glas pa veže melodije kakor vežejo njeni prsti tipke harmonike. In te pesmi, ki so tako ustvarjene, je lahko prepoznati. Naša ženska jo kakor ptica, iz kletke izpuščena. Ko je zletela v naravo, je začutila njeno širino, opijanila se je z njo in pela o nji pesmi. Ženske so torej ustvarile tiste pesmi, sevdalinke, kakor na primer: »Kolika je J&horina planina, siv jo soko preletit ne može...« Ali ono o Ali paši in lepi Mari. Kratko, vso pesmi, ki govore o dimenzijah, kjer se izgublja pojem širine in objema ogromnost prostora, to pesmi so ustvarile ženske. To je prvi kraj njih rojstev. A drugi? To so akšamulci in moški izletniki v prirodo. Zajielo jo kje srce kakšnega dekleta na kakšnem samotnem, idiličnem kraju. Na drugem kraju je slišal pesem dekletovo fant. Zatrepetalo je dvoje src in fantovsko je odgovarjalo dekliškemu. Tako je nastala pesem: »Moščanice, vodo plemenita, usput ti je, selam češ mi dragoj...« A dekle odgovarja in mu naroča, pojoča* »Ti ne kosi trave pored Save, pokosičeš mojo koec plavo .. MLADI SLOVENEC Nadici Nadica, v očeh ti žar gori plamteč; v mladi duši sniva tisoč zlatih sreč. Z jasnega ti čela sladka zre skrivnost; z lic veselo sije blažena mladost. V srcu ti prebiva sam nebeški raj, kot prebival v mojem 6rcu je — nekdaj. Marija Brenčič. Sinko Vinko in njegov očka Gospod zidarski mojster Anton Možina je imel pridnega sinka Vinka. Očka je gradil v okolici nove hiše, vile in graščine. Svojega sinka je videl 6amo ob sobotah zvečer in ob nedeljah. Tedaj pa je trdo izprašal Vinku vest. Vinko pa ni bil tak tiček, da bi lagal; vsako nedeljo dojktldne jx> maši je jx>vedal očetu vse, kar je jx>čel čez teden. Samo zadnji teden tega ni storil. Tega pa je bila kriva mama. ki je Vinku dovolila, da je šel med svoje šolske tovariše, da, celo na dvorišče in na ulico. V ponedeljek je Vinko ujel belo muco sosede Katre in je nagovoril prijatelja Milana, naj mu preskrbi cev od štedilnika. Mihec je cev prinesel in Vinko je potlačil muco skozi cev. Soseda Katra je omedlela, ko je klicala svojo muco, pa je pritekel k njej črn in grd maček. V torek je Vinko nagovoril Janezka in Pe- teička, da so 6e šli igrat detektive. Zbrali 60 se v kletni drvarnici in Vinko je poskusil, kako močna so vrata od kleti. Nenadoma so se vrata zaprla in Janezek in Petrček sta bila ujeta. Vinko je moral poklicati na pomoč gospoda trgovskega vajenca Adolfa, težkega najmanj 80 kilogramov, da bi odprl vrata kleti. Janezek in Petrček sta vpila odznotraj, da ne moreta 6kozi kletno okno, gospod Adolf pa je zaklical: »V našem športnem klubu smo napravili še kaj hujšega!« Z močno roko se je oprl ob vrata kleti — in štrbunknil čez stopnice navzdol. Strašno se je razjezil. Tako je robantil, da sta bila Janezku in Petrčku kletna okna v hipu dovolj široka; na vso sapo 6ta smuknila skoznje. Vinko se je odtlej nekaj časa izogibal gospodu trgovskemu vajencu Adolfu. V sredo je muca sosede Katre kupila štiri lepe mucke. Vinko ve, da morajo imeti mačice očeta, ki bo skrbel zanje, in je zato privlekel v hlev sosedovega psa Kujona. Pes Kujon je bil res skrben oče: vse štiri mucke je takoj požrl. Gospa Katra je zagrozila Vinkovi mami, da bo njenega pridnega dečka ob prvi priliki pretepla s svojim modernim dežnikom. Modem- dežniki imajo debele ročaje in teh se Vinko na vso moč boji. V četrtek se je Vinko mudil v domači kuhinji, kjer je kuharici Amaliji pomagal delati kolače. V četrtek namreč Vinkova mama sprejema svoje prijateljice na črno kavo, nakar 6e pogovarjajo o važnih rečeh. Vinkova mama rada pogosti 6Voje prijateljice s potico. Kuharica Amalija je naročila Vinku, naj pazi na potice; dala mu je za to velik kos potice, da ne bi imel izkušnjav. Vinko pa prav v četrtek ni imel noben«*a veselja za pecivo; dišale so mu 6amo rozine. Začel jih je dolbsti iz potic. Kuharica Amalija, ki je nekoliko kratkovidna, je prinesla mami in njenim prijateljicam potice — brez rozin. Mamica je bila huda, g06pe 60 vihale nosove, Vinko pa se je nekam skril. V petek je bil Vinko za kazen brez zajtrka, ker jo je v četrtek tako polomil. Videl je, kako kuharica Amalija pripravlja okajeno gnjat za soboto. Kuharica ga je nagnala iz kuhinje, Vinko pa je zlezel v podstrešje, prinesel mišnico in izpustil miško iz nje. Nesreča je hotela, da je prav tedaj stopila v kuhinjo mama, ki je takoj omledlela, ko 'e videla miško. Kuharica pa 6e je v 6mrtnem slra- u zaklenila v jedilno shrambo. Mišk 6e je strašno bala. V soboto je trgovec pripeljal na dvorišče velik sod ruma. Vinko se je učil v šoli o nategi in je bil vesel, ko je poleg soda videl tudi natego. Poizkusil je, če nauki lizike držijo, ter je takoj nastavil natego v 6od ruma in povlekel. Očka, ki se je zvečer vrnil, in pa mamica sta ga našla nezavestnega poleg soda. Tako se ie napil ruma. Gosjx>d zidarski mojster Anton Možina v nedeljo ni izpraševal sinka Vinka, kaj je med tednom počel, ker mu je moral dojx>vedovati. kako je alkohol, prav posebno pa še rum, škodljiv. Pa tudi prihodnji teden Vinku ni bilo treba odgovarjati na očetova vprašanja, temveč samo na vprašanja zdravnikov. £ VREDNOST Tvanček: »Mama, koliko 6em ti jaz vreden?« Mati: »Celo premoženje.« Ivanček: »Daj mi potem od tega premoženja fn dinar!« Čudovita zgodba o naslikanih živalih t (Dalje.) »Tudi jaz sem že trudna, zato vam pa ne bom mogla pomagati pri plezanju po lestvi,« je rekla žaba. »Razen tega pa vidim oblake na nebu. Poštena žaba pa pleza 6amo ob lepem vremenu j>o lestvi.« »Ampak ljuba žaba,« je pohlevno rekla krava Trinožka. »oblaki 60 bili tudi že včeraj na nebu!« »To je vseeno!« je zakvakala žaba Plavka. »Včeraj sem šc upala, da bo lepo vreme, zdaj pa ne upam več. Ob slabem vremenu ne splezam po lestvi navzgor in ne splezam!« »Hm,« 6e je škodoželjno oglasila presmešna žival Metka, »hm, pa bi vseeno lahko. Saj prav za prav nisi prava žaba!« »Kaj naj to pomeni?« 6e je razsrdila žaba. Metka je bila vesela, da je ošabni žabi lahko zabrusila nekaj pikrih pod nos. Pogumno je nadaljevala: »Prava žaba nemara res da ne pleza ob lepem vremenu jx> lestvi. Toda ti si modra, namesto zelena!« Puj6 Cezpobarvan je krulil od zadovoljstva, da e tudi žabi nekdo povedal resnico in celo po-levna krava Trinoška je pokimala. Žaba Plavka jc razkačeno kričala: »In vprav ti, Metka metkasta, si dovoljuješ kaj takšnega, ko si od nog do glave ena sama napaka! In ti, krava Trinoška, prikimavaš z glavo in te ni 6ratn! O pujsu in madežu nad njegovim hrbtom pa sploh ne govorim! Torej moja barva vas bode v oči? To sploh ni nobena napaka, to je tudi žabi nekdo povedal resnico, in celo j>o-je celo gosposko. Čakajte, čakajte, bom povprašala ribo, kaj sem. Boste videli, kaj bo ona odgovorila.« Na te besede je žaba Plavka že stekla k potoku. »Ti in tvoja riba!« je pujs Cezpobarvan zaklical za njo. »Ali misliš, da boš tudi mene tako vlekla za nos, kot 6i Metko? Prav dobro vem, da riba 6ploh nič ne misli in da nam poveš 6amo to, kar je tebi všeč.« »Torej tako nesramno me je vlekla za nos?« je vzkliknila Metka. Strašno je bila ogorčena nad pokvarjenostjo žabe Plavke. »Sama si je izmislila, da sem od zadaj podobna kozi! Fej te bodi, laž-nivka!« Žaba si je komaj upala dihati v 6trahu, da bo ogorčeena Metka zdaj zdaj planila vanjo. A tudi pujs ni bil videti kdo ve kaj miroljuben ... »Čakajte!« je zaklicala krava Trinoška. »Poslušajte me! Tudi ti, Metka!« Ker je krava Trinoška le redko kdaj izpre-ovorila. so pujs Cezj>obarvan, Metka in žaba lavka res takoj utihnili in prisluhnili. Krava Trinoška je nadaljevala: »Vsi imamo napake. Velike in majhne. Mene ni sram, da imam napako, ker je nisem 6ama kriva. Vi pa drug drugemu zamerite, če kdo omeni vaše napake. Kakor da bi bila Metka kriva, če je žaba modre barve! In kakor da bi bila kriva jaz, če ima pujs madež nad hrbtom! Le počemu f? bi se prepirali? Stokrat modrejše bi bilo, da bi dognali, kako 60 te naše napake nastale in kako bi jih popravili.« Besede krave Trinoške 60 napravile na vse mogočen vtis. Ona ima prav! Ampak kdo je kriv teh napak? »Premislimo to reč,« je predlagala žaba Plavka in prijazno pokimala kravi Trinoški: »Ti 6i res modra in pametna žival!« Sedli 60 na sredo travnika in se potopili v globoke misli. »Halo!« je nenadoma zaklical pujs Cezpobarvan tako glasno, da so se Metka, žaba in krava kar prestrašile. »Že vem: nekdo nas je naslikal, pa nas je takole pomazal in popackal!« In kdo je tisti, ki nas je narobe naslikal?« je vprašala krava, ki jc bolj počasi mislila. »Tale fant tukajle, ki na stolu sedi!« je zaklical pujs Cezpobarvan. V6e oči so se hkratu uprle v dečka, ki jc na stolu zaspal. »Pravilno nas mora naslikati!« je odločno vzkliknila krava Trinožka. »Tako je! Meni mora dati drugo barvo!« jc zakvakala žaba Plavka, ki kar na mah ni bila več ponosna na modro barvo. »Ampak kaj naj 6e zgodi z menoj?« je 6 tožečim glasom vprašala Aletka. »Mene ne more zboljšati, mene bi moral kar zradirati; tega pa tudi nočem.« »Tebi bo dal drugo ime,« je prepričevalno rekel pujs Cezpobarvan. »Ampak kako naj mu to dopovemo? Saj spi!« »Že veni!« se je oglasila krava Trinožka. »Postavimo se natančno tako. kot nas je naslikal, potem pa nenadoma zakričimo na ves glas. Jaz bom zakričala „muuu", žaba „kvak, kvak", pujs Čezjiobarvan naj zakruli kolikor more, Metka... Metka naj pa zatuli „uhuuu"l« »Imenitno!« je vzkliknila žaba Plavka. »Torej vsak na svoje mesto! Pozor! Zdajle ...« (Konec prihodnjič.) Za zidano voljo PRIRODOPIS Učitelj: »Katera žival je človeku najbližja?« Učenec: »Stenica.« CAS Učitelj razlaga v šoli: »Ce rečem: Konj je vlekel — je to pretekli čas. Ce pa rečem: Tvoj oče ima denar! — kateri čas je to?« »To jc okoli prvega v mesecu!« se odreže učenec. NI GA SRAM Mati: »Zdaj 6i zadnji v razredu. Ali te ni sram?« Sinko: »Mama, to je vendar vseeno! Saj se na obeh koncih isto učijo.« KOSEC Prepelica prepelf, ko še ni minila rosa; kosec travico kosi, v soncu se mu sveti kOb;i Pol, ki čelo mu rosi, si obriše, koeo brusi; kadar se mu dobra zdi. razkoračen jo poskusi. Travne bilke padajo, vmes sirotice cvetlico; glavice pokladajo pelelinčki in zlatice. Padaj, padaj, travica, sivka suho bo hrustala; pridna naša kravica mleka bo obilo dala. MLADA NJIVA Pogled želja Čudovito jasno je danes nebo: kot neizmerno modro oko. I ravniki v cvetju drhtijo, boje se smrti — že kosci kosijo. Jaz 6e pa 6mrti ne bojim. V modro nebo še dalje strmim; Modreti modrino želim si brezmejno, da našla bi mir, utešila dušo bi žejno. Trpinova Martinka. Iz mojih olroshih let 9. Pes Nero Tako sem bil na svojih prvih počitnicah. Zelo veselo je bilo. Skakal sem kakor nor. Stric ie imel tudi psa Nerona. Kmalu se me jc privadil. Kar skakal je vame. Na prvih počitnicah sem se seznanil tudi z mucom. Lepo belo dlačico je imel. Večkrat smo ga nesli na lesen balkon, približno dva melra od tal in ga vrgli dol. Vedeli smo, da 6e ne bo ubil, ker vedno pade na noge. Zelo lepo se nam je zdelo, ko smo videli, kako kozolce preobrača po zraku. In smo 6i mislili: Ce se muc ne ubije, 6e tudi pes ne bo! Res 6mo poizkusili' to peumnost. Zvabili smo ubogega Nerona s kosom mesa na balkon. Pes je gotovo slutil, kaj bo, zato je klavrno cvilil in lajal. Mi pa smo ga prisilili, da je skočil na stol. Po6ebmo jaz sem 6e drl nad njim: »Ti, ti!« Sestra ga je porinila z balkona. Nero je med padcem pretresljivo cvilil. Ko je padel na tla, je milo zabevskal, se pobral in odšepal v svojo lopo. Mi 6tno se prestrašili in brž odhiteli za njim. Ranjeno je imel sprednjo desno nogo. Skoraj jokali 6mo. Sestra »Aja« mu je obvezala nogo, ki se mu je kmalu zacelila. Jaz pa sem mu v znak sožalja prinesel veliko mastno kost. 10. »Ti grda muca!« Nekoč sem hotel na vsak način pestovaii muco. Zagledal sem jo v veži. Držal sem jo že za rep, pa mi je pobegnila na dvorišče. Stekel sem za njo in bi jo bil kmalu dohitel. V zadnjem hipu pa mi je ušla na skladovnico drv. Plezal se po drveh za njo. Nenadoma je reklo: resk! in skladovnica 6e je začela podirati. Valil sem se z drvmi na tla. Malo opraskan sem bi!, lova pa kljub temu nisem opustil. Mačka je splezala na drevo, jaz pa sem metal za njo kamenčke. Nazadnje je bilo mački te šale dovolj; 6kočila je na streho hiše in odondod izginila skozi okence v podstrešje. Jaz sem se jezil nad njo in ji grozil, da ji bom za kazen drugič še bolj nagajal. Cez nekaj dni sem io našel v kuhinji, kjer je obirala kost. »Oho, zdaj si pa moja!« 6etn rekel. V kuhinji ni bilo nobenega drugega. Planil sem na muco. Najprej se je zelo prestrašila, ko pa je videla, da sem jaz, je začela brusiti kremplje. Jaz 6em jo vzel v naročje in ji prigovarjal, naj bo mirna. Nekaj časa je res mirovala, nenadoma pa 6C mi je z ostrimi kremplji zakadila v obraz. Preden sem se dobro zavedel, je že zbežala. Po obrazu mi je lila kri. Ves sem bil opraskan. »Oh, ti grda muca!« sem zastokal. Pustila mi je res lep spomin na pestovanje. (Dalje prih.) Valentin Albin, dijak. Ljubljana-Vič. •en Križem-kražem.. • mbRVKn .«. V Londonu, glavnem mestu Anglije, eQ .te,, vi* J v .fl *•* v MaU vohun Droben Parižan. Stenne so ga klicali. Suh, bled... Deset let mu je bilo. Matere ni poznal, oče pa je služil v mornarici. Neizmerno jc imel oče rad svojega sina. Bil mu je v ponos. Po šoli se je sprehajal z njim jx> drevoredih. Venomer je govoril o svojem lanlu. V tistih dneh so začeli Nemci naskakovati Pariz. (Bilo je lela 1870.) Vse se je spremenilo. Ladjedelnico, kjer je služil Slennov oče, so zaprli. V njej so shranjevali petrolej. Stennovega očeta pa so dodelili 6traži. Na tej straži niso smeli kaditi. Oče se ni smel ne sprehajati ne videti svojega sina. Stennov oče ie bil žalosten ... Toda samo videti bi ga morali, kako junaško in domoljubno jc sukal brke, ko je govoril o Nemcih. Domovini je žrtvoval vse radosti življenja. In mali Stenne?... Naskok na meslo! Prav nič ni 6trašen za takega pobiča: šole ni več! nobenega nadzorstva! nobenega priganjanja! večni prazniki! Stenne je po cele dneve teka! po mestu. Za bataljoni, za vojaško godbo. Prav dobro je na primer vedel, da godba šeslindevtdesetega bataljona ni bogve kaj, da pa je godba petinpetdeselega bataljona izvrstna... Gledal ie vojaške vaje. Z eno besedo: zabavno. . Naj kar na6kakujejo! Drugače ste ga lahko največkrat videli, kako napeto opazuje igro »galoche« na trgu Chateau d' Eau. Sam kajpak ni igral, ker ni imel denarja Zadovoljen je bil. da lahko gleda. Ko je nekega dne spet opazoval igro. se je znašel poleg njejja nekak velik, 6uh fanTalln Skupaj sta gledaia. Nenadoma se je pritrkijal do Sicn-novih nog srebrnik. Ni bilo mogoče ugotoviti, kdo ga je izgubil, »Obdrži ga! Ccmu se vrtiš okoli 6vojc osi?» ga jc ogovoril dolgi iantalin. »Se ti dopade, kaj? tle, he! Ce hočeš, ti lahko jaz povem, kje si jih lahko nabereš kol listja in Iravc. ln ne samo src brnikov, ampak ludi zlatnikov! Pojdi z menoj! »Kam?« ga je nezaupno vprašal Stenne. »K Prusom. Da jima prodava časopise...« Stenne jc z gnusom odbil ponudbo. Tri dni ni več prišel gledat igre »galoclie«. Bili so trije slrašni in neznosni dnevi... Cetrlega dne ni več vzdržal. Vrnil se jc gledat igro. Preveč ga je prevzela. Ko divja vojna vihra, se dogajajo čudne stvari — pa bi se kaj takega ne! Spet se je znašel v njegovi družbi zapeljivi iantalin. Govoril mu je in govoril, danes, jutri, dokler .. Dokler nista nekega sneženega jutra z nahrbtniki, polnimi časopisov, korakala proti mestnim vratom. Fanlalin je vlekel Stenna za roko, da se ne bi pobič premislil in pobegnil. Straža pri mestnih vratih ju je ustavila. Dolgi fanlalin pa je imel izgovor že priprav- ljen: »Dobri gospod stražnik, pustite naju ven. Mati nama je zbolela ... Sva brata in bi rada na domači njivi pobrala nekaj krompirja ...« Brkati stražar je bil dobra duša in jc fantičema odprl mestna vrata. Kako tudi ne bi, ko je pa dolgi fantalin tako bridko jokal.,. Komaj pa ju stražnik ni mogel več videli, se je glasno in grdo zakrohotal. Stenna jc strese! mraz... Hodila 6ta in hodila in že 6ta zaslišala streljanje. »Vrniva se!« sc je prestrašil Slennc. »Vrzi se na Ha! Česa se bojiš, teslo neumno! • sc jc rogai fantalin. Nad njunima glavama ic /vižn.ilo in brenčalo Sla sla dalje, dalje... Komaj, komaj sta se splazila v sovražnikov labor. Ko so Prusi zagledali mala Parižana, so od vseh strani zadoneli vzkliki: Hura, hura! Bravol Sta žc pridna! flitro dajla sem časopise!« Dali so jima piti. Dali so jima jesti. Dolgi fantalin jih je na vso moč zabaval s svojimi po uličnimi popevkami in šalami. Najbolj pa so se rečju. Pc e grlo Stenne pa ni spregovoril uiti besedice. Ravno smejal1 njegovemu pariškemu narečju. Ponavljali so njegove besede in se na vse grlo kroholali. nasproti ujemu je sedel starejši vojak, možatega in resnega obraza, in ga karajoče gledal. Njegove oči so govorile fantiču: »Raje bi umrl, kakor da bi se moj sin tako daleč spozabil!« Stennu se jc zdelo, da je legla na njegovo srce ledena in težka roka. ki mu ni dala bili... Da prežene tesnobo, je pričel pili Kmalu se mu je zameglilo pred očmi in vse se je pričelo vrteti okrog njega Kakor skozi meglo je slišal, kako se Nemci rogajo Francozom. Dolgi fantalin jim je pritrjeval. Beseda je dala besedo in dolgin jc hotel Nemcem izdati priprave za naj>ad »franos tireursa«. Stenne je bil v hipu trezen in je razburjeno kriknil: »Slišiš, ti! Vse. kar hočeš — samo tega nikar! Nočem! Razumeš? Nočem!« Krohot. Stennu so solze zalile oči Dolgin pa je govori! naprej. Končal je svoje pripovedovanje. Izdal je Nemcem vse, kar je vedel o vojaških pripravah Francozov. Francozi so loicj pripravljali na|iad, a Nettlci šo bili o vsem dobro obveščeni. Po zaslugi dolgi na 1 »Slišiš!« je rekel mali velikemu, žvenketajoč z zlatniki v nahrbtniku, ko sta se vračala iz nemškega tabora. »Rekel bom našim: Ne hodite tjakaj! Mi... mi 6mo vas izdali!« »Samo reči!« mu jc zagrozil dolgin. »Na mestu boš ustreljen, tepec!« Stenne se je prestrašil in utihnil. Ne sprašujte, kaj je bilo, ko 6e je Stenne vrnil domov ves v solzah. Ponoči je tako glasno jokal, da ni mogel več udušifi joka z blazinami. Slišal ga je oče. »Kaj je s teboj, moj mali Stenne?« ga je v skrbeh vpraševal oče. Pobič ni mogel več vzdržati. Skočil je s postelje in se vrgel k očetovim nogam ... Zlatniki, ki jih je skril pod blazino, so se zatrkljali po tleh. »Kaj je to?« se je začudil oče... »Ti 6i kradel?« Očetov glas je zadrhtel... Stenne je odkimal in s hlipajočint glasom povedal očetu vse, v6e... Čim dlje jc govoril, tem lažje mi! je bilo. Ko je skončal, je ekril svoj obraz v dlani in plakal, plakal... »Oče, oče, oče!« Starec je sunil sina daleč proč od sebe. Pobral je denar. »|e to vse?« je vpraša! Stenna. »Vse.« Oče je vtaknil denar v pas za naboje. v-Pojdem, da jim vrnem!« so bile njegove zadnje besede. In je šel. Odtlej ga nihče več ni videl. Zvedelo se je samo, da se je pomešal med vojake, ki imeli ponoči navaliti na Nemce, a so bili — izdani... (Po Alphonsu Daudclu.) 2> R V Ž I N Ji Voda nas vabi Beseda o kopanju Kopalna obleka je še cela, treba jo je preprati z fnilnato vodo in izplakniti še z vodo, kjer je jesih. Ce kupiš novo kopalno obleko, jo moraš prav tako prej izprati, preden jo oblečeš in izprati jo moraš todi vselej po kopanju in sončenju. Ce 6e koplješ v morju, izpereš obleko še v navadni vodi. Kopalne obleke ne smeš ožeti, marveč tako dolgo mahaš z njo okoli, dokler ne kane nobena kapljica več iz nje, nato jo kam položiš, (ne obesiš!) in poravnaš z roko. Gumijasto avbo za na glavo večkrat na-maži z glicerinom, izplakni z mlačno vodo in do suhega obriši s krpo. Nikoli je ne smeš kar mokro vreči kam! Tudi gumijasto avbo je treba izplakniti z navadno vodo, če 6e koplješ v morju, ker mor6ka voda škoduje blagu in gumiju. To je glede na kopalno opremo. Drugo je poglavje o vedenju pri kopanju. Tu so merodajne vprav ženske, ki ne smejo pozabiti, da so ženske, da morala kopališč zavisi od njih in da je že zunanji okus velikega pomena! Ženska naj pazi, da ima dostojno kopalno obleko, da jo ima na 6ebi le za kopanje, a čim hodi okoli ali gre celo v kavarno ali gostilno, naj se obleče V. navadno obleko. Tudi kopalni plašči niso pri-nrefnf 'zk^javne lokale! Kopanje je eno. javnost pa drugo. Dostojnost je še zmeraj moderna in je navzlic vsemu še vedno merilo duševne vrednote. Poletne obleke v vezeninah Kako je bilo prej pri nas Silno živahno je bilo nekdaj (krog 1800—1860) po naših rekah. Saj je šel po njih velik del prometa e severa na jug in od zahoda na vzhod. Iz Slavonije in Banata je prihajalo žito, z Dolenjskega pa vino. Ogrske in 6lavon6ke ravnine pa niso zalagale po tej pati 6amo naših krajev, marveč je šlo njir hovo blago zlasti v Trst in Italijo. Zaslužili niso le čolnarji in trgovci, marveč tudi mlinarji, ki so mleli ogrsko žito in prodajali moko. — 2ito so prevažali na ladjah v vrečah ali pa tudi v sodih, ki eo jih imenovali I a j t e in so držali krog 45 mernikov. Takih lajt je bilo veliko videti tudi na cesti proti Tretu in Gorici. Drugo blago so skladali v zaboje ali ga povezovali v pove6tne. Vino so tovorili v manjših jajčastih sodih, v bar iglah, ali pa v velikih sodih iz trdega lesa, ki so jim rekli banke ali b u n k a r i c e. NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE J MANUFAKTURA Kako peres umetno svilo Znano je, da se umetna svila v vodi vsa spre-nieni, čeprav je še tako trpežna na pogled. Bluzo i* umetne svile je treba prav previdno oprati. Ce je barvasta, je treba najprej za poskušnjo vtakniti krpico v mrzlo vodo in jo v belem platnu ožeti do suhega. Ce gre le malo barve stran, lahko opereš oblačilo, a je treba kar urno ravnati in imeti pripravljeno: nekaj brisač, jesih in kak Persil ali kaj podobnega. Potem namočiš oblačilo v mrzli vodi in ga daš v drugo skledo z mrzlo vodo, kjer je raztopljen kak pralni prašek. Voda ves čas ne sme biti bolj topla ko 25 sto- Stoli in miza za na vrt. Teh šest stolov je tako narejenih, da jih moreš skupno postaviti pod mizo, če jih ne potrebuješ. Tako imaš na trati prostora za igranje otrok ali za domači šport. Ce siie sonre na okenske šipe. jih kar ne moreš lepo osnažiti. Vendar, če krpo namočiš v jesih, se bodo šipe lepo svetile in ne bo nobenih marog. A d pinj Celzija, sicer postane svila zamolkla in sc vse barve razmažejo. Ko pereš, vedno po malem blago ožemaš in ri ne mencaj blago ob blago! Ce mencaš, se blago povsem uniči. Madežev ne moreš izmencati, ampak jih odstraniš s tem, da z roko prav potrpežljivo spet in spet devaš pene na madeže, dokler jih ne odpraviš. Oprano, čisto oblačilo (bluzo itd.) daš v mrzlo vodo; kjer je malo jesiha, in ga izplakneš. Jesih osveži barve in zabrani, da bela svila ne porumeni. Duh po jesibu izgine koj, ko oblačilo izplakneš v čisti vodi. Slednjič previdno ožmeš vodo iz oblačila in ga položiš med dve brisači. Ce je svila barvasta, je dobro, če daš tudi v oblačilo kako brisačo. Potem vse skupaj strkljaš ko klobaso in stiskaš, da vso vodo spraviš ven. Oblačilo nato razobesiš in zlikaš, ko je še vlažno. Bodočnost ženske mladine Koliko jih je med nami, koliko je očetov in mater, ki bi mogli le približno 6lutiti usodo svojih otrok? Skrbstveni ukrepi in njih potrebe 60 zmeraj zaznamovane z višjega gledišča, ki moremo z njega ie na splošno pregledati razna pota in preteče nevarnosti. Ena teh nevarnosti so dandanašnji vsi tisti vplivi, ki zajamejo dekleta, ki ne hodijo nič več v šolo io nimajo nobenega nadzorstva. Njih željam — največ jih želi, da bi postale šivilje ali prodajalke — pa je moči radi gospodarskih ne-prilik le deloma ustreči. Ce odštejemo vse tiste, ki odidejo v višije šole, ki dobijo kako službo, preostane še zmeraj kak tisoč — in več — mladih deklet, ki jim je treba olajšati prehod iz učeče dobe v pridobitveno življenje. Brezposelnost staršev, nezdrave stanovanjske razmere, ki niso noben »dom«, razkrajajoči vplivi življenja brez dela, večkrat tudi nemogoče družinske razmere — vee to nam naravnost ukazuje, da je treba ščititi deklice, ki so izstopile iz šole in imajo 14 do 16 let. Marsikaj je glede te točke že storila javnost, marsikateri napotki so že uresničeni na to plat. Pri tem smo spoznali, kako je važno, da takoj po izstopu iz šole začnemo z izobraževanjem deklet za poklic in gospodinjstvo, predvsem pa za to. da bodo nekoč dobre matere, žene in gospodinje. Uspehi takih krožkov, gospodinjskih tečajev in šo! 6e izražajo ne le v pouku, marveč tudi v naglem notranjem utrjevanju, ki more odstraniti hudo moralno in tudi zdravstveno škodljivo poškodbo teh mladih bitij. Ce so pa leto ali več prepuščene nezaščitenemu, svojevoljnemu, brezdelnemu životarjenju, potem so že mnoge izgubljene za vsakršen vzgojni m poklicni vpliv. Za starejša dekleta, za 16 do 25 letne, bi morala družba tudi marsikaj storiti. Razumljivo je, da tudi v teh letih ne dobijo tako brž kake 6lužbe in se tudi ne omožijo. Na vseh teh področjih čaka nas vseh še obilo pobud in dela! Pri nas je precej več žensk ko moških, radi tega ne smemo zanemariti ženskega rodu, marveč nam bodi vprav to dejstvo opozorilo, da se moramo za naše ženstvo in predvsem za nepreskrbljena dekleta čim bolj zavzeti. Vprav v tej dobi, ko pada število rojstev spoznavamo veliki vpliv žene m matere za zdravo državno življenje. In če smo se že zavzeli za matere, ne smemo zanemarjati doraščajočih deklet! Po mnogih zmedah iz dobe po vojni, ko so ee zmedli jx>{mi mnogim ljudem, zlasti pa mladini, se Ea že zdai kaže, kakor trdijo merodajni krogci, ka-o se dekleta odvračajo od modernih stranpotic in 6e vračajo »nazaj k naravi«, v prirodna, ženska, materinska nagnjenja. Postelja v delovni sobi tudi lepo pristoja, če jo postaviš na primeren kraj. Češni fe Končno smo dočakali čas zrelih, rdečih češenj, s katerimi je naš trg sedaj založen. Krasne, zrele češnje dobimo že po 4-6 Din kilogram. Ta mesec bodo še cenejše, tudi po 2 Din 1 kg. Ker imamo toliko tega božjega daru, bomo svoji družini vsak drugi dan pripravili okusne jedi iz češenj, 6»j so poceni in za otroke posebno zdrave. Cešnjev zavitek (štrudelj). Tri četrt bele, presojane moke denemo na desko, dodamo četrt litra mleka ali vode, žličko soli jajce, 12dkg surovega masla. Testo obdelavamo najmanj 20 minut, če je treba, dodamo še malo vode. ker testo mora biti mehko kot za domače rezance. Pokrijemo ga s toplo kožico ter ga pustimo 1 uro počivati Sedaj si pripravimo lKkg češenj, ki jim odstranimo ko-ščice. Testo položimo na prt, z moko dobro potresen razvaljamo ga zelo tanko, posujemo ga najprej z drobtinami. ki so na maslu opražene. nato ga potresemo 6 češnjami, cimetom in z osminko kilograma sladkorne sipe. Potem štrudelj zvijemo, denemo ga na z maslom dobro pomazano pekačo in pečemo tričetrt do ene ure počasi, pri srednje-mirnem ognju. Cešnjevi cmočki. Sest do sedem krompirjev dobro z valjarjem razmečkamo, dodatno 1—2 jajci, žličko soli. košček surovega masla, 8 žlic mleica. 35—40dkg bele moke, testo obdelavamo najmanj 30 minut, da je lepo gladko. Nato ga z valjarjem razvaljamo na tri četrt cm in zrežemona štirivoglate krpe. V vsako krpo denemo 4—5 celih češenj (ko-ščice jim pustimo) in dobro cmočke zaokrožimo in jih kuhamo v slanem kropu 10—12 minut. Ko Jih denemo v lonec, jih moramo na 5 minut s kuhal-nico dvigniti. Kuhane cmočke denemo na plitvo skledo, dobro jih oblijemo z raztopljenim surovim maslom, potresemo s cimetom, sladkorno sipo in s prepraženimi drobtinicami. — Opomba: Testo mora biti bolj gosto, ne mehko; lonec mora biti velik, prostoren, slane vode mnogo, čim več je vrele vode, tem boljši so cmočki. Tudi z maslom ne smemo štediti. Iz te količine moramo skuhati cmočke v dveh velikih, prostornih loncih in jih dobimo 40-50. (O češnjah še prihodnjič.) Športni jopič ima žep, ki se zapira na kovinasto zadrgo, da se ničesar ne izgubi. Za na potovanje! Limonada z rabarbaro Pol kilograma rabarbare razrežeš, zaliješ z 11 vode in zavreš. Dodaš tudi malo limonove lupine. Ko se rabarbara razkuha. jo daš na sito in ocediš. Ohlajeno osladiš e 30dkg sladkorja, la pijača je jako zdrava in hladilna. Zelena omaka Jajce, žličko moke. 4 žlice mrzle vode. 3 žlice olja, 2 žlici jesiha, malo soli, 1 žličko sladkornega poprha dobro premešaš, na ognju žvrkljaš, ko ohlajaš, še vedno žvrkljaš, dodaš pest sesekljanega drobnjaka in 15dkg surovega, z mesorez-nico razrezanega, oluščenega graha in daš vse 1 do 2 uri na hladno. Svetujem ti Če se pločevinasta škatlica ne odpre, jo poloil na rob na tla in jo nalahko z nogo trkljaj sem in tja. Potem se pokrov izlahka odpre. Cebuljine spomladanske glavice, če jih dušiš, so izbrana, zdrava prikuha. Madeže od sadja iz belega prta odpraviš, če madeže večkrat ovlažiš s triodstotnim vodikovim superoksidom (dvokisom — v drogeriji dobiš!) ifl nato 6krbno izplakneš z mrzlo vodo. Lupine od čebule so izvrstno barvilo za omake in juhe. Natslrgana čebula je zdravo dražilo za želodec in čreva. »Ce pomislim, da sem sc poročila samo zato z njim, ker je bil videti tako demonski!« Naš domači zdravnik J. J. — Lj. Protituberknlozni teden vas je razburil? Hudo krtačite mene, ki sem pri vsej zadevi nedolžen, ker se nisem udejstvoval pri prireditvi, pa tudi poklicne tovariše, da moram priobčiti izbruh »zvestega naročnika« kar se. da dobesedno. Vi pišete: »Dosti vika in krika! Haska? Katero jetiko ste že kdaj ozdravili, pljučno, žlezno, črevesno, v grlu, v možganih itd.? Samo zavlečevali ste življenje in trpljenje bolnika, namestu da bi mu bolečine skrajšali! Ali ni res? Ljudje naj bi bili tudi po časnikih poljudno poučeni, kako se pokaže ena ali druga vrsta jetike; kako se zdravi, če je res, da se lahko ozdravi! Pričakujemo torej, da vsak teden po eno vrsto jetike poljudno razložite, da bodo ljudje in bolniki imeli zaupanje v vas zdravnike. Če ne, pa vemo, da je vse vaše pisanje in govorančenje prazen nič. O pljučni še nekaj pišete, o drugih jetikah pa kar molčite. To velja vam in vsem zdravnikom! Vaša teorija in praksa se ne ujemata.« V dvomu sem, kaj naj predložim glavnemu uredniku, ali naj daje v svojem dnevniku ponatiskovati knjige im knjižice, ki eo jih v našem jeziku spisali in izdali že mnogi odlični zdravniki o jetiki in vseh boleznih, ali nai vam te mnogoštevilne spise posojnje iz uredniške knjižnice. Ne pozabim pa pripomniti, da ne bo lahko ustreči godrnjaču vaše vrste. J. H. — Z. Otroka si želite po dveh splavih, enem prezgodnjem porodu in enem pravočasnem porodu, pa vam je otrok kmalu umrl, dasi je bil nadpovprečno razvit Odtlej sta potekli že dve leti, reklamno zdravilo vam ni pomagalo. Vsekakor je potrebno, da se daste splošno pregledati po izkušenem zdravniku ali strokovnjaku za ženske bolezaii. Potrebno je tudi, da se vam preišče kri na bolezen, ki vam je morda ostala neopazna, a rada in značilno povzroča prav takšne nezgodke^, kakor so doleteli vas. Od izida teh preiskav je odvisno, kakšno bo uspešno zdravljenje, ki pa bo v vsakem primeru mogoče samo v neposrednem stiku z zdravnikom, popolnoma nemogoče na razdaljo. Poročajte mi o uspehu čez pol leta, sklicujoč se na dan tega odgovora Z T. — M. Cepivo zoper steklino da utegne škoditi človeku, ki je bil otbvarovalno cepljen, a brez potrebe, ker se je izkazalo, da mačka, ki je otroka ugriznila, ni bila okužena s steklino? Vaš strah ni upravičen, dasi ni čisto prazen. Cepivo proti steklini morda kdaj povzroči motnje, ki pa vobče niso nevarne in se dajo odpraviti za stalno. Opazovanje živali je potrebno nekaj tednov. Naj vam ne bo žal cepitve, v taikem primeru je bilo vaše ravnanje previdno in zato pravilno! J. Z. — S. žolčnik (žolčni mehur) vas nadleguje že več let? Ne poročate nič, ali so v ospredju znaki vnetja ali samo ujed, krčevito zavijanje »kolika« zavoljo zataknjenega kamenja, pišete pa, da vam zdravnikova zdravila niso pomagala, da ne smete težko delati in uživati navadne hrane in da vam zdravnik svetuje odstranitev žolčnika z zagotovilom ozdravljenja. Vi pa pomišljate, ker se spominjate nekega mojega svarilnega odgovora in se bojite, če se da sploh ali dolgo živeti brez žolčnika, in pričakujete od mene jasnih nasvetov. Tej vaši želji, žal, ne morem ustreči, ker veliko premalo poznam vašo bolezen. Brez vsakršne obveznosti od moje strani sprejmite in uvažuj-te tole splošno mnenje: Operativno zdravljenje je potrebna, če so bolečine navzlic zdravilom in drugim pomagalom dolgotrajne in neznosne, če se vnetje pogostoma povrača in širi. Popolno ozdravljenje po odstranitvi oz. izpraznitvi žolčnika oz. žolčnih vodov je mogoče, a ni gotovo, večkrat treba še opazovanja pri prehrani in delu. Poznam ljudi, ki so brez žolčnika že 10 in 20 let, a žive kolikor toliko zadovoljno in delajo. Kako bo pri vas, ne morem prerokovati, vem pa, da je sreča in zdravje samo na strani srčnih ljudi. Isti. Bolan žolčnik in poštenje po načrtu? Poskusite samo v tem primeru, če ste nadpovprečne reje in se 6icer počutite zdravega. Meo poštenjem pijte obilo vode, navadne stu-denčnice ali še bolj slatine. Če pa je vaša teža podpovprečna, opustite poštenje! Isti. Za navadna obolenja žolčnika, a ne hujše primere, pridejo v poštev oljčna domača zdravila. Uživanje olja, po Vi« 1 zjutraj na tešče, samega ali z limonovim sokom, malce segretega, nekaj tednov po vrsti. Uživanje vrtne redkve (razhanus satinus) ali njenega soka. Pitje čaja iz listja in korenik potrošnika ali cikorije (cichorium intybus). J. B. — Lj. Daljnovidnost in naočniki? Potreba določa čas, kdaj kaže, da si omislite naočnike za branje drobnejšega tiska in opravljanje ročnih del. Z odlašanjem se vam daljnovidnost ne opočasni, pač pa morda pospeši. Seveda morate računati z verjetnostjo, da bo daljnovidnost naraščala navzlic dobro umerjenim naočnikom in rla treba izmenjavati leče. Meni še dobro služi številka, določena pred 7 leti. Tsta. Beli tok se je spremenil v rumenkast gnojen izcedek, ki vas silno peče in povzroča izpuščaje na koži, če stalno ne nosite sušilnih vložkov. Brez zdravniške ugotovitve je nemogoče smotrn nasvet. Čudim se, da se vam ljubi prenašati tolike sitnosti v mestu, kjer je zdravnikov in zdravnic na izbero! A. N. — S. Srbeč lišaj po obrazu in ramah vas nadleguje čedalje bolj? Za umivanje ne rabite vode in mila, marveč samo kamilično ali otrobovo vodo, časih mleko, časih olje. Opustite vso mesno hrano in živalsko zabelo, ogib-ljite se kar se da soli, hranite se z mlečnimi in rastlinskim jedrni. Kar se da sirovimi. Pijte vsak dan vsaj 2—3 dl kislega mleka. Zvečer si očistite bolno kožo in posujte čez noč s smuk-cem. Pa mi poročajte o uspehu na jesen, sklicujoč se na ta odgovor. Ista. Za zlato žilo je značilno krvavenje ob izpraznjevanju. Če ni sredstev za zdravnika in zdravila, pijte čaj iz bezgovega listja, z isto za-vrolico si napravljajte obkladke ponoči. Če to ne izda, pojdite v bolnišnico. Ista. Bruhanje med nosečnostjo se potolaži, če žena užije zjutraj še v posteJji ležeč čašo mleka ali mlečne kave po požirkih in še nekaj časa poleži. Pred vsako drugo jedjo posreblje malo hladnega pelinovega čaja, morda z dodatkom mete. uiimiimniiuiiiiiuiiiiiiniii.....nuni ODREŽITG miiniiiiiiniiiniimniiinimiiHiiniiii | odgovarja samo na vprašanja, ka- | j terim je priložen tale odrezek. | I »Slovenec", 13. junija 1937 | šiininiiiiu u....................................................................... D. H. — V. Prisadno vnetje prsta traja že tri mesece? Ni čudno! Teden dna po poškodbi se je začel poškodovanec zdraviti v bolnišnici, rboljšan je prišel domov in začel delati z roko, ki bi morala mirovati še nekaj tednov. Bržkone je treba še neposredne zdravniške pomoči, za domače zdravljenje je prvo in glavno pomagalo — pamet! V. R. — ž. Spanca nimate več pravega? če ležete močno utrujen, spite komaj štiri ure, sicer pa niti dve uri, kar vam jemlje moč in voljo za delo. Dajte si vsak večer (pred večerjo) telo umiti ali oprštii z vodo, kakršna je (ne segreta), dobro se z drgnenjem osušite; za večerjo imejte lažjo jed (močnato-mlečno, jajca s solato in podobno), po večerji se ne ukvarjaj- I te « težjim telesnim ali duševnim delom. Ce vani je drugo vodno čobodranje nemogoče ali nevšečno, pa si okopljite noge v topli vodi, čez 10—15 minut oblijte z mrzlo in dobro odrgnite, potem pa v posteljo! Nekateri si za v postelj natikajo mokre nogavice in čeznje obuvajo suhe in tako hitreje zaspe in dalje spe. Isti Uspavalna sredstva domačega izvora hočete poznati? Priporočljiv je čaj iz špajkovih (valeriana officinalis) koreninic, ki naj se pije hladen, pol čaše pred večerjo, druga polovica pred spanjem. Ponekod si devajo v podzglavje po eno ali dve peščici hmeljevih češakov. V ta namen je dober tudi navadni (divji) hmelj (humulus lupulns). A. P. M. — M. M. L. Brez izkazila ali opravičila niči Drugi drugič. Pravni nasveti Šolanje v inozemstvo. I. V. Hčerko bi radi dali v avstrijsko šolo. Vprašate, kakšno dovoljenje je potrebno. — Naši državljani, ki se želijo učiti na kakšni šoli v inozemstvu, morajo imeti za to predhodno odobritev ministrstva, v čigar pristojnost 6padajo šole te vrste. Tistim, ki bi se učili na kakšni šoli v inozemstvu brez odobritve pristojnega ministrstva, 6e to šolanje v kraljevini Jugoslaviji ne prizna. Nezgodna renta. F. R. Obrnite se vendar na okrožni urad za zavarovanje delavcev. Če zmanj-šek vaše sposobnosti ne presega 10%, nimate pravice do rente. Odgovornost (Minskih organov. Po zakonu o občinah odgovarjajo občinski uslužbenci in občina za škodo, ki jo povzročijo državljanom z nepravilnim in nezakonitim opravljanjem službe, pred rednim sodiščem. Ne moremo povedati če bi vi uspeli s tožbo na povrnitev stroškov, ki ste jih imeli z nabavo posestnega lista, ker bi se taka sodba mogla izreči šele na podlagi preiskave. Sicer pa vam ni bilo treba nabavljati posestnega lista, če 6te vedeli, da je nepotreben, odnosno, da ga mora nabaviti občina brezplačno. Sprememba rodbinskega imena I. Z. Vprašate, če lahko prosite pred polnoletnostjo za spremembo priimka in pod kakšnimi pogoji se priimek spremeni. — Šele po dovršenem 21. letu starosti lahko zaprosite, da se vam dovoli izpremeniti rodbinsko ime, če vas sedanje ime ovira brez lastne krivde v poštenem prizadevanju za vsakdanji obstanek ali če vam 6icer povzroča bistveno škodo. Prošnjo za spremembo rodbinskega imena opremljeno s potrebnimi dokazi je treba vložiti pri ob-čeupravnem oblastvu. Taksa za prijavo za sekanje lesa. K. I. Tak6a za prijavo za sekanje lesa v privatnih gozdnih parcelah znaša za v6ako gozdno parcelo 30 Din. »Rekord«. J. K. M. Hvalite Boga, ki vam je dal takšno spretnost, da morete z levico tako delati, kakor drugi z obema rokama in opustite misel na cirkuške rekorde, če se pa hočete javno produci-rati, morate dobiti dovoljenje občinske odnosno policijske oblasti. Prepis posestva na hčerko. F. K. Radi bi prepisali posestvo na hčerko in vprašate v kakšni obliki bi to napravili, da bi bili manjši procenti. — Priporočamo vam obliko darilne pogodbe, od katere boste plačali nekoliko nižje procente kakor n. pr. od kupne. Darilno pogodbo mora napraviti notar. Koliko bodo znašali stroški, vam bo povedal notar, s katerim se lahko tudi glede istih pogodite. Pokojninsko zavarovanje. A. B. C. Vprašate pri Pokojninskem zavodu za zavarovanje nameščencev v Ljubljani. , Trošarina na električni tok. J. R. S. Radi bi zvedeli koliko znaša trošarina na električne žarnice. — Banovinska trošarina znaša 20 par od ki-lovatne ure po ceni toka do 4 Din 99 par in 15 par od kilovatne ure pri ceni toka nad 4 Din 99 par za kilovatno uro. Pri ceni toka nad 7 Din se banovinska trošarina ne plačuje. — Državna trošarina pa znaša od žarnice cez 10 do 32 normalnih svec 5 Din, čez 32 od vsake normalne 6veče 20 par. Uta na meji. F. K. D. Če stoji vaša uta tako daleč od meje, da kaplja voda od strehe še na vaš svet ,potem ne more sosed od vas zahtevati, da napravite žleb na streho ute. Če bi se radi lege vaše ute prekomerno odtekala voda na sosedov svet, potem se sosed temu lahko protivi. Potem morate pač še na svojem svetu napraviti primeren jarek za odtok kapi na vaš svet. Zapuščena žena. M. J. M. Mož se je dal prestaviti v Srbijo in vzel s seboj priležnico. Vas je tudi povabil, a niste šli tja dol radi priležnice. Mož vam ne pošilja nobenega denarja in se hvali napram drugim, da mu ne bo treba za vas_ plačevati, ker niste šli z njim. — Žena je dolžna, da gre za možem, kamor je pač mož prestavljen. Le iz tehtnih razlogov je opravičena, da mu ne sledi. Če ima mož res priležnico pri sebi, žena ni dolžna, da s takim možem živi v skupnem stanovanju. Svetujemo vam, da tožite na ločitev zakona radi moževe nezvestobe. Istočasno predlagajte, da vam sodišče dovoli začasno ločeno bivališče in naloži možu začasno preživnino, dokler se v pravdi ne dožene, kdo je kriv na ločitvi. Če bo zakon ločen le vsled moževe krivde, vam bo moral mož redno plačevati preživnino in se mu bo — tudi v Srbiji — v ta namen odtegovalo od plače. Dolg pri šivilji. L. C. T. Stranki, ki je prinesla blago, ste napravili obleko in dodali še potrebno podlogo, gumbe itd. Ker je stranka slaba plačnica, in vam dolguje še za prejšna naročila, ji nočete izročiti obleke brez plačila. Vprašate, če lahko za svoje plačilo prodaste napravljeno obleko. — če je stranka s tem sprazumna, lahko, sicer pa ne. Pač pa morate tožiti stranko na plačilo dolga, ki ga ima pri vas. Ko bo sodba pravomočna, boste predlagali izvršbo na zadržano obleko, ki jo bo sodišče na dražbi prodalo. — Dokler vam stranka ne plača vašega računa, ji niste dolžni izročiti obleke. Posekane lipe. E. Š. P. Lipe, ki rastejo na skupnem svetu, so last vseh solastnikov tega skupnega sveta. Če je te lipe posekal drug posestnik iz vasi in si les prilastil, je bil k temu opravičen le, če je te lipe v zadnjih 30 letih priposestvoval z javnim in nemotenim uživanjem istih. N. pr. če je vsako leto sam obiral cvetje, drugim pa to prepovedal in so se drugi tej prepovedi uklonili. Pogrebni stroški nezakonskega olroka. M. S. B. Nezakonski oče je dolžan poleg redne s sodbo določene preživnine plačevati tudi vse izredne stroške, ki jih je povzročila bolezen in smrt otroka. Stroške za zdravnika, zdravila in pogreb, ki jih je mati začasno plačala, lahko s tožbo uveljavlja napram nezakonskemu očetu, ki je po postavi dolžan plačati te stroške. — Če zadnjih pet let nezakonski oče ni plačeval s sodbo določene preživnine za otroka, ker se je skrival, tako da je mati sama vzdrževala otroka, lahko mati s tožbo napram očetu zahteva povračilo vsega, kar je v zadnjih petih letih izdala za otroka. »Poštenjak«. Če ste se z dolžnikom dogovorili, da vam bo dolg odplačeval v mesečnih obrokih, potem je dolžnik v zamudi s plačilom šele tedaj, če ob določenem času ne plača zapadlega obroka. Ker je dolžnik v tretjem mesecu plačal naenkrat večji znesek za štiri obroke skupaj, ste dolžni ta znesek vračunati kot obroke za četrti, peti in šesti mesec. Če bi vam v sedmem mesecu ne plačal, potem šele je v zamudi in bi ga smeli tožiti. Izbrisno pobotnico sme dolžnik od vas zahtevati šele tedaj, ko bo ves dolg poravnan. Plačilna obljuba moža za dolg žene. H. D. Kranj. Mati in hčerka sta jemali v trgovini blago na dolg. Mati je umrla, hčerka je podedovala vse po materi in še nadalje jemala v trgovini in tudi odplačevala stan dolg. Hčerka se je poročila in tudi še sedaj kupovala v trgovini in tu pa tam kaj plačala na stari dolg. Ob mesečnem plačilu je njen mož plačal le novi dolg, na opomin trgovca, da ima žena še stari dolg pa odvrnil, da to ve, in da bo vse plačal naslednji mesec kar pa ni držal. Kdo je plačnik za ta dolg? — Izjava moža, da bo plačal dolg za ženo, se lahko smatra kot prevzem dolga in bi bil mož iz tega naslova dolžan plačati ta dolg. Najboljše bo, če povabite oba, moža in ženo na uradni dan k sodišču ter tam uredite zadevo s poravnavo. Žena vam jamči za dolg matere, kot dedinja po materi do višine vrednosti podedovane zapuščine. — Zadevo bi morali urediti takoj po smrti matere-odjemalke, s tem da bi prijavili svojo terjatev k zapuščinski obravnavi. Zgradarina. K. M. Ker imate velike stroške z vzdrževanjem hiše, zlasti z vsakoletnim slikanjem stanovanj, bi radi vedeli, če bi se lahko s strankami pogodili, da vam poleg najemnine še posebej povrnejo stroške za popravljanje stanovanj, ne da bi bilo treba te zneske napovedati v prijavi za zgradarino. — Davčna osnova za zgradarino je letna najemnina, prištevši k tej tudi vrednost vseh obveznosti, dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih mora najemnik iz naslova najemnine vršiti, dajati ali opravljati najemodavcu; odbijajo se stroški za vzdrževanje, upravo in amortizacijo zgradbe. Če se določi s pogodbo posebej odškodnina n. pr. za porabo vode iz lastnikovega vodnjaka, za slikanje rtd., in 6e te odškodnine pripadajo lastniku zgradbe, ne pa tretji osebi (n. pr. občini), se ne sme skupna nazemnina, zavezana davku, zmanjšati s takimi odškodninami. — S tem je tudi pojasnjeno vprašanje, zakaj vam davčna uprava ne odpiše kanalščine, ki je ne plačujete občini, ker imate svoje lastne kanale. Delavčevi prejemki v prvem tednu bolezni M. F. Delavec obdrži svojo pravico do plače, ako je po najmanj 14-dnevnem službovanju zadržan od službe radi bolezni ali nezgode za sorazmerno kratko dobo, ne več kot za en teden dni in tega ni zakrivil namenoma ali z veliko nemarnostjo. Isto velja tudi tedaj, če je od službe zadržan brez svoj« krivde radi drugih važnih razlogov, ki se tičejo njegove osebe. Uslužbenec mora ta svoj zadržek brez odlašanja javiti služb odajalcu in mu na njegovo zahtevo predložiti izpričevalo pristojnega okrožnega urada za zavarovanja delavcev ali uradnega zdravnika o vzrokih tn trajanju njegove delovne nesposobnosti. Vstop t podčastniško šolo. I. L. Vprašajte vojnega referenta pri domačem okrajnem načelstvu ali pa pri poveljstvu vojnega okrožja. Bolan vojaiki novinec. D. I. Lani ste bili potrjeni, Privatni zdravnik je sedaj ugotovil, da ste bolni in za vojaško službo nesposobni. Kaj bi storili, da vas oproste vojaške službe? — Ko boste vpoklicani, se javite pri poveljstvu vojnega okrožja in prosite za pregled, če boste nesjx>6ofoni za vojaSko službo, vas bodo gotovo odpustili. Služba pri kolesarjih. B. M. Prideljeni ste k pehoti, a bi rajši služili pri kolesarjih. Kako bi to dosegli? — Vložite prošnjo na poveljstvo vojnega okrožja. Krapinske Toplice_ lzvanredni uspehi zdravljenja reume, protina. išijasa, ženskih bolezni i. t. d. Radioaktivne terme in blato 43 C, sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Cene nizke, znatni popusti za čas pred in posezone, pavšalne kure. Zel. postaja Zabok-Krapinske Toplice, odtod zveza z autobusom. Brezplačen povratek itd. Zahtevajte prospekte) Posojilo. J. V. Posestnikovemu sinu ste posodili večjo vsoto denarja. Njegov oče vam je rekel, da ni treba nič skrbeti, da boste dobili vse nazaj. Sin nič nima in vam denarja ne more vrniti. Ali bi mogli sinov dolg izterjati od njegovega očeta. — Kot poroka očeta ne morete prijeti, ker se oče ni pismeno navezal, da jamči za sinov dolg. Za veljavnost poroštvene obveze je namreč potrebna pismena oblika. Če vas je oče napeljal, da ste dali sinu posojilo in vam je morda napačno opisoval njegove razmere, bi se dalo proti očetu nastopiti z odškodninsko tožbo. Sicer bo pa posestnikov sin morda dobil po očetu kaj imovine. Tedaj ga pravočasno zgrabite. Kmetijski nasveti Gojitev karpov. I. H. R. — V svojem bajerju bi radi gojili karpe in ste v ta namen pred tremi leti dali v vodo kakih 100 ribic. Nekatere od teh so že precej velike. Vprašujete, če najdejo karpi sami dovolj hrane v takih malih ribnikih, ali jih je treba krmiti; s čim in kako, Nadalje, če so mladi ribji zalegi škodljivi ostriži, ki so že od prej v ribniku, nadalje race, ali žabe, ki jih je zelo veliko. — Karpi dobijo v večjih ribnikih, v katere se voda doteka, navadno dovolj hrane, dokler so še majhni. V tistem letu uporabe jih je pa treba nekoliko krmiti, da hitreje dorastejo. V manjših ribnikih, v katerih je malo planktona (glavne ribje hrane), jih je pa treba v6ako leto krmiti. Pod označbo plankton razumemo »vse, kar v vodi plava«; to 60 drobna živalska in rastlinska bitja, ki se v vodi le malo gibljejo, ampak mirno v njej plavajo. Podrobneje jih spoznamo šele p>od drobnogledom. Plankton v ribnikih jx)množimo, če jih osušimo, preorjemo, zagnojimo, J506ejem0 oves z grašico in ko je ta dorasla, 6pustimo vodo vanje. Če imate pa že triletne karpe, jih lahko opitate z lupino ali ali volčjim bobom, ki se namoči in potem raztrese na določena mesta v ribnik. Dobro za krmo je tudi zdrobljeno žito in koruza, fižol in druge stročnice. Krmimo ribe v manjših ribnikih po dvakrat do trikrat na teden. Od oktobra do maja karp skoraj nič ne žre; največ pa junija, julija in avgusta. Če bo6te torej v svojem malem ribniku trikrat na teden potrosili po 1 kg navedenega zrnja v treh poletnih mesecih, 6mele jeseni pričakovati dovolj velike karpe. Race v ribnikih so Škodljive le tedaj, dokler so ribe majhne. Ko pa te dorastejo, jim niso več nevarne. Žabe škodujejo samo tam, kjer se ribe drete, ker požro ikre. Zatiranje vrtnih stenic - šošlarjev. š. I. P. — Zelnate rastline za 6eme na vrtu vam cveto, toda šoštarji — vrtne stenice — vam uničujejo vse cvetje, da boste težko prišli do semena. Razmnožile so se tako, da če jih dopoldne oberete, jih je popoldne zopet polno. Kako bi se jih rešili? —— šoštarje na cvetju zelja ne morete drugače uničiti, kakor da jih stalno lovite Najbolje razgrniti pod zeljem kake rjuhe ter jih nanje otresti. Tako jih lahko polcrvite in uničite. Škropljenje zelnega cvetja je nemogoče, ker 6 tem bi uničili cvetje. Ker se šoštarji navadno zbirajo ali skrivajo v bližnjem plevelu ali grmičevju, storite prav, če odstranite okrog zelnatih rastlin ves plevel, travo, grmičje, sploh vse, kar bi lahko služilo za skrivališče tem škodljivcem. Bolhači na zelju. L š. P. — Zelnate sadike ima-fe posajene, pa vam jih bolhe hočejo uničiti. Radi bi se znebili tega mrčesa. — To ni60 bolhe,- v navadnem pomenu besede, ampak mali hrošči, ki imajo zadnje noge tako krepko razvite, da z njitni 6kacejo kakor bolhe. Ta mrčes nastopi najrajši v bolj sušnih letih in se v toplih dneh močno razvije. Največjo škodo napravi na zelju, repi. sploh pa na vseh kapusnicah. Proti njemu uporabljamo sledeča sredstva. Če napadejo goste sadike, tedaj te zalivamo z razredčeno gnojnico ali z 1 % odstotnim tobakovim izvlečkom. Dobro je tudi rastline pogosto zalivati s jiostano vodo, ker jih na ta način prepodimo. Drugi se zoper nje branijo 6 tem, da potrosijo sadike posamič 6 pej>eIom Kjer so zelj-nate 6adike še skupaj, jih lahko lovimo tudi na katranovo desko. Vzemite primerno široko in ne predolgo desko in jo pritrdite na en ali dva ročaja, da jo lahko nosite pred 6eboj. De6ko namažite 6 katranom S to desko idite j>o zelju ali repi, napadeni po bolhačih, tako da dregnete rastline. Bol-liači se ustrašijo in skočijo navadno nazaj, padejo na deske, kjer se ulovijo Če to parkrat ponovite, boste nalovili na tisoče bolhačev >n obvarovali zelje pred jioškodbo. Najprej pa uniči bolhače dež. ki je tu pa tam že fiotreben. Bramor v vrtu. I. M. S. — V vašem zelenjad-nem vrtu 6e nahaja zelo mnogo bramorjev, ki vam na zelenjavi delajo občutno škodo. V zemeljske grede ste jsolagali karbid, da jih z njim preženete, toda brez uspeha. Katera bi bila usfiešna sredstva za zatiranje tega škodljivca. — Bramor dela pre- cejšnjo škodo s tem, da grize rastlinske korenine m tako uničuje rastline; pa tudi 6 tem, da zemljo prerije. Toda bramor ni 6amo rastlinojedec, ampak tudi mesojedec, ki požre marsikaterega polžka in drugega samo škodljivega prebivalca naših vrtov. Vzlic temu ga na naših vrtih le nerad! trpitftof' uničujemo ga, čim ga dobimo. Sedaj v juniju in juliju ga najlažje zatremo. Kjer opazimo njegove rove v zemljo, gremo s prstom tako daleč, dokler rov ne pade navpično v zemljo. Rovi so Jtik( pod vrhom, medtem ko je njegovo bivališče in gnezdo pol metra ali še bolj globoko v zemlji. Ko najdemo rov, ki gre navpično v zemljo, vlijemo vanj vodo, ki smo ji primešali nekoliko petroleja. Bramor pride na vrh in tedaj ga lahko umorimo. Pa tudi jajčeca in mladi bramorji v gnezdu se 6 petrolejevo vodo uničijo. Če v te navpične rove denete ko6 karbida, mora razvijajoči 6e težki plin uničiti bra-morja in njegovo zalego. — Najbolj učinkovito je pa jesensko lovljenje v gnojne jame. Koncem septembra ali začetkom oktobra izkopajte na svojem vrtu na tistih mestih, kjer opazite največ bramorjev, pol metra globoke jame, jih napolnite s svežim konjskim gnojem, zakrijte z zemljo ter zaznamujte s količki. Zgodaj spomladi, dokler je še hladno, izkopajte ta gnoj ter poiščite v'njem bramor je, Ogrce in druge škodljivce. Ti so se namreč pred zimo zarili v gnoj, da bi na toplem mestu prezimili. Na ta način boste v prihodnjem letu znatno omejili škodo na vrtu, ki jo povzroča ta škodljivec. Ravnanje s trtami po toči. A. K. R. — Ker vam je lani toča potolkla vinograd, bi radi vedeli že vnaprej, kaj vam je v takem slučaju storiti, da bo škoda čim manjša. — Če toča močno potolče vinograd, je f>rvo, pregledati trsje in odrezati ali odstraniti vse močno poškodovane in polomljene mladike. Potem je vsaj prihodnji dan vse trsje temeljito poškropiti z modro galico, kajti tedaj nastopi največja nevarnost za perono6poro. S tem ohranimo zdravo tišje, ki bo tudi v prihodnjem letu precej zarodilo. Koristno je tudi, če jeseni pognojimo vinograd bodisi 6 hlevskim gnojem, kompostom ali z umetnimi gnojili, da dovane trte okrepijo. se poško- Psičkove sanje Srce, ledvice, živce (nerooza, raz-hurjenost, prenapete tn slabe žioce\ ^^^^ ženske, kat ar al ne in nervozne motnje (beli cvet, neobčutljivost i.si.), prehodna doba žen in moških (kllmakterlj), /etra, želodec, kamne, spolne slabosti in motnje (splošne kokor tudi nervozne, sklerozo, notranje žleze (sladkorno bolezen, glhl 1.1. d.) zdravi z dobrim uspehom Radensko zdravilno kopališče (pri Mariboru) Zahteva/te prospekte/ Direkten oogon !* LJubljane do samega kopališča STRIC MAKI Mlajši otroci so komaj še kaj vedeli o stricu Mak i ju. A starejši bratje ibledela, sluti, da bodo zvezde 6koraj ugasnile in bo luna kot nežnomedla ploskev odplavala v vsemirje. Skrjanček 6luti, da bo luč zmagala. Dviga se kvišku, dh pozdravlja dan, ki se bliža. Kakor navdušen znanilec resnice 6e vzpenja navzgor, da pozdravi sonce, preden se prikaže. Skrjanček je prvi znanilec novega jutra. •Skrjanček je najbolj skromen, najbolj neznaten, najbolj nezahteven pevec izmed V6eh pticev-pevcev, pa vendar izraža najbolj navdušeno in vzhičeno hvaležnost, kakršne ne pozna nobeno drugo bitje. Zunaj na njivah živi. Gnezdo si napravi tik na tleh, v razoru. Rjavo oblačilce je takšno kakor gruda, tako da ga je komaj opaziti. Nikoli ne efrči na drevo, nikoli ee ne U6ede na vejico kakega grma. Cim razprostre krila, se koj vzdigne v nebo. Skoraj navpično sfrfota kvišku, nato začne takoj peti in poje in poje kot drobna pičica v jasni, 6ončni modrini. Ta mali ptiček s slavoepevnim glasom je božji dOmislek prirode, je čudovita pesniška tvorba Stvarnikova. Kadar kos frči. 6e le čivkajoče oglaša; na kratko in šepetajoče cvrkutajo senice, ščinkavci, taščice. Sleherna ptica-pevka mora počivati, kadar proizvaja koncert. Edini škrjanček je prejel tisto moč, da se dviga, leta in zaeno poje. Za vse to je potrebna sila in sapa in neizprosno navdušenje. Skrjaiiekova pesem nima kitic, ne odstavkov in ne melodije, ki bi jih bilo moči posnemati. Njegovo petje je neprestano, 6lavosf>evno žvrgolenje, je melodija v svoji prapodobi, je sladki, blagodoneči zvok sam po sebi, je preprosto, nepojmljivo pra-bistvo glasbe. To prabi6tvo stoji v samih zvokih nad sončno da|jo V6eh njiv, spremlja poljedelca, ko orje, ga spremlja, ko 6eje, zveni in vriska nad zelenečo setvijo. Ce se ozreš kvišku, tedaj ničesar ne za-gledaš. Le včasih vidiš tu in lam. prav visoko v vi|ivju, majceno pičico. Toda vsa neskončna prostornina je neprestano napolnjena z nežnim, pretresljivo lepim, ganljivim jx>božnim petjem, ki je molitev, ki se z njo zahvaljujejo njive nebesom, je blagoslov zemlje, ki ga zemlja pošilja LJogu v čast. Je ponižen poskus. da bi se odzival blagoslov, ki ga On daje, je skladno osrečujoče sopenje njiv, .ki z upanjem zorijo, a je tudi odmev in ostanek angelskega petja. To veličastno preprostost v vsakdanjosti prirode, ta izredni čudež, ki je videti navaden, ker se zmeraj ponavlja, je treba zaznati le kot izrednost. kot blaženi čudež, kar tudi je, in človek^ — brez vsakršne čustvene solzavosti — zadene, prav v dno srca. Vsak škrjanček ima svoj okraj; hrabro si pribori svoj mali okoliš. Zraven pa poje spet drugi škrjanček in zraven spet eden in eden, lako da skupno tvorijo velikanski zbor in praznično poživljajo z žvrgolenjein vso to sinjo, z belimi oblaki pretkano neskončnost. Ce eden teh pevcev umolkne i« 6e 6pusti na zemljo, tedaj pade ko kamen nizdol. še urno, naglo frfotanje, pa že izgine v kaki brazdi, v žitu, v gosti rasti posetev. Noben škrjanček si ne privošči daljšega odmora, kar kmalu se iznova dvigne kvišku. Iz zemlje izhaja, pa ves dan preživi po nebesu. Ce prisluškuješ in si bil očaran o prelesti, njegove pesmi, o sijaju njegovega glasu, tedaj te vedno, ne samo spočetka, iznenadi in osupne njegova siromašna zunanjost, čim ga vidiš pristati. Dokler te njegov zgled ne jxniči, da so poslanci nebe6, oznanjevalci večne resnice in pristni geniji vedno brez okrasa, da so celo siromašni in da vedno v skromnosti živijo, medtem ko 6c duševne, duhovne ničnosti postavljajo s pisanimi, sijajnimi oblačili in hočejo s prevzetnim, oholim jk>-našanjem napraviti dober vtis. Ko pride zima, tedaj najdejo škrjančki drug drugega in v jatah odletijo v toplejše dežele. Pa nc letijo daleč. Potovanju lastovk se ne morejo priključiti in ostajajo delj časa pri nas ko druge ptice-selivke in se vračajo prej ko druge. Malokdaj ali nikoli ne dospejo v Afriko Le na južne robove Evrope pohitijo. Ker 60 tako skromni in nezahtevni, jim ni za razkošne pojedine. Le toliko hočejo imeli, da morejo živeti. To pa je malo, je malo celo v naši pomladi in našem poletju, ko se snie vse ina-stiti. Hrana škrjančkov je pičla ko prehrana modrijanov. Le nekaj žuželk, ki se plazijo po zemlji, nekaj zrnov žita. travnatih bilk, plevela; v ozračju ne lovijo ničesar; tu razdajajo le svoje slavospeve. Oni, ki jim zadošča najskromnejša mera, ki 6e zadovoljijo z najsiromašnejšim, pa nimajo nikoli zadosti navdušenih hvalnic življenja, proslavljanja Stvarnika. Njih jatam sledijo sokol, 6kobec. po-stolke, kakor hitijo ribe-roparice za slaniki. Pokol, skobec jih tudi poedine napadata na domačih ra- zorih. Večkrat 6e pripeti, da 6e kak preplašen, bežeči škrjanček zateče spričo morilca pod kopita konj na polju ali k nogam orača. Tedaj se da rajši prijeti od človeških rok, kakor da bi izkrvavel v krempljih roparja Veliko sovražnikov streže škr-jančkom po življenju, mačke oprezajo krog njihovih gnezd in ubijajo mladiče, ubijajo tudi starše, če se jim posreči zgrabiti jih. Lisice jih love, prav tako tudi krvoločne podlasice; tudi poljske podgane se udeležujejo okrutnega posla. Vrane kljuvajo njih jajčeca in še bolj požrešno požirajo njih mladi, negodni zarod. On pa. dobri škrjanček, ne preganja nikogar, kar pač spada k bistvu takih izvoljenih bitij, da nikomur ne prizadenejo nič zalega in le radodarno delijo višje radosti, duhovne užitke. Škrjančkovim sovražnikom pa ni prav nič ne za duševne dobrine in ne za višje radosti; oni ne mislijo na nič drugega, ko da 6i nasitijo pohotno poželenje Zapisano je: »Blagor tistim, ki so preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo«. Čeprav so škrjančki neizprosno preganjani, pa jim le, ko nobenemu drugemu inozemskemu bitju, pripada že na svetu nebeško kraljestvo. Najbolj okrutno pa preganja škrjančka — človek. Zdaj razumemo vsaktero človeško okrutnost, ker jih , žal, skoraj vsak dan doživljamo in torej moramo priznati, ua 6e dogajajo in morejo dogajati na svetu. Vendar se človek kar ne more uživeti v občutenje neusmiljenih ljudi, ki 6o čutili ixi6ebno slast, če so jedli škrjančke. Niso jih jedli, Ker bi bili lačni, ali bi bili v sili in stieki, ampak zato, da so se gostili 6 posebno slaščico. Človek se mora vprašati ali so bili Rimljani gluhi za škrjančkove slavospeve. In dasi so mu dali zveneče ime Alauda (hvaleči), vendar so pomorili na tisoče malih pevčkov, da 60 postavili na mizo polne sklede škrjančkovih jezičkov. Strašno protislovje! Dandanes živimo v dobi, ki vsebuje še več protislovij in je neskončno bolj zanimiva. Vendar ni6tno taki požeruhi kot 60 bili rimljanski gospodje, nistnO tako slasti željni, ne tako razvajeni in pohotni. K največjim protislovjem te naše dobe spada trdota ljudi drug do drugega in krotko razumevanje za živali; omalovaževanje človeškega življenja in sočutna skrb za manjvredna, molčeča bitja. A zgovorni škrjanček ni prav nič manjvreden in molčeč. Njegovo melodično j>ragovorico, ki je odmev iz paradiža, zmeraj bolj, zmeraj globlje in iskreneje pojmujemo. Majceno trupelce, dvoje kril in ljubka, nežna sila glasu, čigar zvok daje dušam polet: kaj naj bi škrjanček še imel? Zadosti je! (Martin Finder MmK »Dvesto dinarjev kazni radi pijanosti!« »Jaz imam samo štiri kovače, gospod sodnik, ...« »Boste morali pa 6edcti! Vidite, če bi nc bili denarja zapili, bi zdaj lahko plačali!« hotel VILA LUCIJA Aleksandrovo - otok hrk Z restavracijsko teraso nad morjem in ostalim komfortom. Stanovanje in hrana vključno takse od Din 50-— do Din 59-— dnevno. Radi nižjih cen se priporoča bivanje v juniju. Prospekti pri »Putniku« in pri direkciji hotela. ■>Dclo na vrtu! Mojc najljubše opravilo, zdravo, krasno! Po ure bi stal in gledal.,.« Frtaučhu Gustl ma beseda »Ti, Gustl! Kene, u nedela boš mou spet ti ta velka beseda u »Sluvence«? -Glih s temla uprašaj-nam je prdeujala Neška ket ena furja h men na dum. Tu je blu ta zaden pundelk, pugledat n aš velese-jem in mislu pr te prložnast tud soje prjatle ubi6kat, ke se držeja u Iblan na uddihe. . , j , »Kar tlela na ta- la zofa se used, de se boš uddehnila. Pol boš pa puvedala, kua t na src leži.« Reuca se m je res smilla, ke je bla tku razicana, de je use od ne tekel. Sej ni nč čudenga pr te uručtn. U leteh je pa tud že precej. Ke je enkat mal h seb pršla, bem ja pa prašu, kua ja je h men prnesel, ke 6va vnder skregana? »Skregana gor al dol. Jest sem t pršla sam puvedat, de bom mela u nedela spet jest beseda. Au! Na tala toja zofa se ti sam used. Men se že usi fedri not puznaja, tku me tešeja. Jest bom raj stala. Sej bova hiter lertik. Asten, u nedela pust spet mene govort. Tulk mam pa za puvedat ldem de na vem, kdaj bom fertik?« »Noja, boš pa druga nedela puvedala, ke boš prsla spet ti na vrsta, kar maš za puvedat. Sej veš, de more jit use lepu pu vrst, koker sa hiše u Trst. Tu na gre pa na gre. Ce te res tku ježek srbi, de na moreš pučakat, pa men puvej. Bom pa jest pol naprej puvedu, če je tku nujen.« »Ti boš use tku skp zbeleštrou, de na bo za nekamer. Sej te puznam.« »Ce nečeš, pa pust. Boš pa druga nedela sama puvedala. U nedela mam pa jest beseda, pa je fertik.« »Dej s no dupuvedat, de jest na morem čakat. Takeh nedel, koker je bla učerišna, pride u Iblan mal naprej. Sej nč na rečem. Tista nedela, ke je še Jevtič pu iblanskem nebutičnke razsaju in utrobe vezu, jest tud na morem puzabet. Tekat sem jest ceu pupoune stala pred Zeksarbirtam in se čudila, kuku more enmu dedce tku ježek migat. Kej tacga še ena ženska 6kp na sprau, če je še tku zguvorna. Sevede, Iblančani maja pa rad, če jih kdu farba in sa mu tku žiuja upil, de se je kar zemla tresla, če prou jih Jevtič ni mogu slišat, ke je biu u Belem-grade. Na nebutičnke je mou pa sam en zvočnk. Pa še tega je mou tku vesok gor ubešenga, de ga ni mogu nubeden u nafa dregnt ke je tku razsaju, de b se še en iblansk purgar na upu tku razsajat. Jevtiča je bla 6ama baharija, druzga nč. Iblančani pa na pestema, de b se drug pu naš bel Iblan bahal. Sej se znatna 6ami bahat, ziukuvič je pa u tem uzire bi preudaren. On je pršou kar lepu putihem u Iblana. Se zaperu s 6ojem prjatlem u Kazina, pa sa se tam lepu med saba zmenil, kuku b se dal Slu-vencem ta narbl ajnfoh urat zavit. Ce b na stal na ueakem vogle ena kumpanija pulcaju tku na-pucaneh, koker de b bli namenen jit za kašna pre-cesja, b še Iblančani na vedel, de nas je gespud Ziukuvič pršou s 6ojem ubiskam pučastet. Jest 6em kar debel gledala, ke sem vidla u Šelenburgu ulc tulk pa tku napucaneh pulcaju. No, pa jest 6 iz tega še glihe nisem strila. Jest 6em puštena ženska in nimaja pulcaji nč z mana za upraut in jest pa tudi z nim nč. Pa sem tla jit kar naprej preke dum, ke je šlu že preke dvanajstem. Kar naenkat pa stop en pulcaj predme pa m pove, de je dons pu Iblan hodet 6trogo prepuvedan. »Za kua je pa spet tu dober? Jest 6em ja Iblančanka in grem zdejla dam kost.« sem mu jest udguvarila in tla jit naprej. »Oprostite, milostiva, mi na smerna duvolt tle hodet. Ki pa stanujete?« — »Eh, dol u Kuri vas, že tam bliz Marenčeta,« sem mu je6t udguvarila že kar mal nejevolna. — »No, pol greste pa lohka kar tlela nazaj, pa čez Roženpoh lepu pu senc — dons je tku preveč uroče, de b se pari tlela pu mest, koker se morma mi. Ke pridete čez Roženpoh, pa ja mahnte preke Štodbold, pa naprej čez Murost preke Podpeč. Pr Podpeč pa tku drži en must čez Iblanca. Cez tist mu6t pejte, pol pa lepu nazaj pu Ižansk cest, pa boste zvečer že duma, ce bote dober 6tupil.« — Tkula m je puvedu, m lepu salutiru, pa začeu spet enga druzga nazaj pudit in mu prpoudvat, kot more jit, če če dam pndet. Kua m je blu druzga za nardit, koker pul-caja ubugat. Ke je vidu pulcaj, de se neki zmrdu-jem, je pa stopu spet nazaj h men, pa m je reku: „„, . „ „ „ , ?Ja gespa, če vam je predeleč hodet čez Roženpoh diu ta zaden pundelk ln (am naukul, pa tlela pučakte du juter zjutri. Ke ,,lela u Kazin zburvajna kone in bo šou ge pud Ziukuvič prejšen dan | Ziukuvič spet ke, ud koder je pršou, bote šli pa 1 /""V Vi ]s rt 1, „ _ ilnln * ____________ i t . R azvezano snopje Panslavizem V prvi jjolovici 19. stoletja je nemški pisatelj Herder precej pripomogel k probuji narodne zavesti pri Slovanih s svojimi optimističnimi nazori o življenju in kulturi starih Germanov. Nemški zgled je spodbujal Slovane: Nemci so strmeli v odjx>ru proti tujim tiranom po zedinjenju svojih svobodnih plemen in prav tako so zahrepenela slabotna, nesamostojna slovanska plemena po združitvi Slovanov. Češki buditelji Dobrovskij, Jungmann, Ša-farik, zlasti pa Jur Kollar, 6o sanjali o skupnosti slovanskega znan6tva, nekateri celo o skupni slovanski državi z enotnim jezikom. To je bil panslavizem (vseslovanstvo). Kmalu so 6e pa duhovi streznili in namesto j>olitičnega je nastopil kulturni panslavizem, ki je Kollar našel zanj ime »slovanska vzajemnost«. Vsak omikan Slovan naj bi znal glavne slovanske jezike; knjigarne in knjižnice naj posredujejo med Slovani; pisatelji naj zamenjujejo med 6eboj knjige; časopisje, pisano v vseh slovanskih jezikih, naj veže jjoedina plemena;; ustvari naj se enotni pravopis v latinici in cirilici: to naj bi bila sredstva kulturnega vseslovanstva, kakor si jih je predstavljal Kollar. Prijatelji Kollarjeve ideje med Slovenci so bili Urban Javornik, Matija Majar Ziljski, Anton Krempelj in Stanko Vraz. — Sanjam, ki jih je gojil politični in kulturni panslavizem, 60 se kmalu uprli trezno misleči Slovani. Najbolj odločno se je uprl panslavizmu in njegovemu nasledniku ilirizmu — Prešeren. Na čelu opozicije je bil češki politik Karel Havliček, ki je jasno 6poznal,da Slovani niso in ne morejo biti en narod. Njegovi nazori 60 jx>časi prodirali in tudi Palackv jih je brani! leta 1848. Slovanska politika leta 1848 ni bila več panslavistična. lohka kar tlela naprej in naraunast dam.« — »A tku? Zavle zburvajna je prepuvedan tlela hodet? Jest nisem vedla, za kua tlela vahtate. Puglejte, gespud vahtmajster, učaseh je blu pa tu u6e drgač. Keder je mou lontak kašen zburvajne tamla pr Svetinu Jakub u Redut, sa pa kar ketne napel čez ceste, pa ni mogu nobeden motet zburvajna. Nej me pe-steja gespud vahtmajster, de bom šla kar tlela pu Šelenburgu ulc preke dum. Sej bom šla čist tih pu Crsteh, de jih na bom mutila.« — »No, pa pejte u ožiem imen. Ampak pu prsteh m hudite, de na bo kašenga šundra,« m je reku in naprej soja služba upraulu. Ke 6em pršla pu pnsteh 6kori du sred Zvejzde, pa zagledam na en klop enga znanca, ke je tud u našmu kone u kvarteri. Ke vem, de je en hedu zagrizen naejunalen Jugoeluvenar sem ga pa prašala, kuku je tu, de kar tlela u Zvejzd sedi. Za kua na gre na zburvajne Ziukuviče pumagat dumuvina rešvat?« — »Sej sem biu gor, pa je preuroče. Tlela je pa tku lepu hladnu. Scer pa, gespa, 6ej usi nacjunalci dober verna, de klerikalci čist dober in pušten naš narud kumenderaja. Ampak, sej veste, gespa, de jim mi na 6mema prou dat, de sma druga stranka. Lepu vas prosem, gespa, kua boja pa rekel naš pristaši, če jih borna hvalil? Nazadne nam znaja začet še naprej metat, de sma klerikalci. Naša doužno6t je, de isema dlaka u jajce, če prou verna, de ja ni noter. A ste videl, gespa, kuku doug ulak je prpelu dons zjutri našeh pristašu z Vrhnke? Ta peru vagon je biu že u Iblan na kuludvore, ta zaden je stavu pa še na Vrhnk. Taužente in taužente jih je prpelu, pol jih je pa še ene par taužent za ulakam letel, ke ni blu u ulake več prustora. Ja, 6ej vam puvem, kej tacga še ni blu na svet.« — »Rada verjamem. Lde 6a holt mislel, de 6e boja spet za6tojn vuzil, koker 6a se n a Jeftičuve 6hode.« — »Viš, Gu6tl, tkula je blu u nedela u Iblan. Ce mene na j>estiš, de b use tu u nedela jest braucem puvedala, pa jim ti puvej. Zdej pa z Bugam.« F. G. Zlogovna hrižanica V vsak kvadratek vstavi po en zlog. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. mladi ljudje, 4. glasbeni izraz, 6. drevesni sad, 8. prevozno sredstvo, 10. del poslopja, 12. gorenjska rečica, 15. kujočijsko sredstvo, 16. namizna igra, 17. pravopisno znamenje, 18. vrsta (starejše), 19. abesinsko jezero, 20. moško ime, 21. italijansko pristanišče, 22. slaba lastnost, 24. davčna pristojbina, 25. čistilno sredstvo, 26. upanje, 28. španska reka, 30. bolgarska reka, 32. beseda za sigurnost, 33. gozdna f>oseka, 34. špansko mesto, 36. moško ime, 38. jugoslovanski denar, 40. oseba iz Brnčičeve igre »Med štirimi stenami«, 42. priroda, 44. del poslopja, 45. del obleke, 46. pijača, 48. del vijaka, 50. štajerski kraj, 51. žival, 53. motnja spanja, 54. cunja, 56. prizorišče neke Golieve igre, 58. jileme, 60. dalmatinsko mesto, 61. izpit, 63. poslopje, 65. Ibsenova drama, 66. koroška vas, 68. žensko ime, 69. evropska reka, 71. del telesa, 73. tekočina, 75. rimsko oblačilo, 76. pitna tekočina, 78. jugoslovanska reka, 80. izkopana zemlja, 82. del noge, 83. vrsta davščine, 84. reven človek, 85. jugoslovansko mesto, 86. japonski cesar, 88. divja zver, 90. vzrok bolečine, 92. reklamna tiskovina, 93. ogljareka naprava, 94. slovenski slovničar, 96. slovansko drevo, 98. južnoameriško me6to, 100. izraelska jed, 102. žensko ime, 103. kraj pri Litiji, 104. povzročitelj velikega kmečkega upora, 105. vas pri Igu, 106. namera, 107. prevozno sred- stvo, 108. denarni zavod, 109. posledica prehlada, 110. žival, 111. celica. Navpično: 1. mlad človek, 2. jugoslovanski denar, 3. preprosto mišljenje, 4. vrsta pletenine, 5. delček železa, 6. umetniški izdelek, 7. informativna tiskovina, 8. hrvaška reka, 9. del kozolca, 10. glasbeni izraz, 11. nevestina oprema, 12. svetopisemski kraj, 13. vodna žival, 14. vladarski naslov, 23. cenilna podlaga, 24. kmečko orodje, 25. italijansko mesto, 27. jutrnja zvezda, 29. del obleke, 31. evropsko mesto, 32. bolgarsko mesto, 33. azijski otok, 34. mazilno sredstvo, 35. živalski gla6, 36. otroška bolezen, 37. obsavski kraj, 39. del telesa, 41. del cerkve, 43. vrsta blaga, 44. božja čednost, 47. mehka snov. 49. nasilna oblast, 50. usnjarski izraz, 51. ščetarska potrebščina, 52. cerkveno območje, 53. vrsta maščobe, 55. oblika vode, 56. slovenski pisatelj, 57. kraj pri Litiji, 59. hrvaška reka, 62. planinski izraz, 64. varnostna priprava, 65. nov dogodek, 67. južni sad, 69. dobi nevesta, 70. urjenje, 72. človeška naselbina, 73. oblika vode, 74. državni uslužbenec, 75. utežna mera, 76. jugoslovanska reka, 77. hrvaški kraj, 79. vodno korito, 81. ud družine, 84. poljski pridelek, 85. gozdni ptič, 86. ženska la6tno6t, 87. zemeljska vdrtina, 89. evropski prebivalci, 91. telesna napaka, 92. jugoslovanska reka, 93. nalezljiva bolezen, 94. t-meiiška država, 95. tiskarski izraz, 97. štajerska rečica, 99. množica ljudi, 101. vojaški izraz, 103. pristop, 104. živalska noga, 105. puščava v Aziji. Sah »Ini cai moia zena!« res to me snonnnia iulri nride Središče šahovskega zanimanja vedno bolj postaja letošnja šahovska olimpijada v Stockholmu v mesecu avgustu. Vsi udeleženci se mnogo brigajo, da bodo prišli čim bolj pripravljeni k težki borbi za svetovno prvenstvo držav in nudijo svojim boljšim močem čim pogostejšo priliko za vajo. Nemci n. pr., pri katerih je šah v zadnjih letih v organi-zatornem pogledu napravil velikanski korak naprej, so si z velikim številom domačih in mednarodnih turnirjev in tekem vzgojili že zelo tnočno moštvo, ki bo mogoče že letos resen konkurent za prvo mesto. Letos je njihov, deloma že uresničen program sledeč: v aprilu mesecu, maju in juniju domači turnirji kot uvodni turnirji za turnir za prvenstvo države, ki bo od 18. julija do 1. avgusta v kopališču Ocynhansen. Poleg tega turnirja nameravajo prirediti mednarodna turnirja v kopališču Nauheim in v Bcrchtesgadenu, mednarodne tekme v Frei-burgu in trening nemških igralcev v juliju v kopališču Sarow. Za turnir za prvenstvo države bodo poleg vsega še trije izločilni turnirji v mesecu juniju v kopališču Elster, Svvinemuude in Saarow. S tako obširnim programom bi se mogla pohvaliti malokatera država. Dobro pripravo bodo imeli tudi poljski igralci na turnirju za prvenstvo Poljske v kopališču Jurati, kjer igra 22 mojstrov, med njimi od inozemskih mojstrov naš mojster Pire, dr. Tar-takower. A. Steiner, Stahlberg, Foltys, danski prvak Andersen in letonski mojster Apšenek. Poljaki so bili vedno med najresnejšimi konkurenti za prvenstvo in bodo brez dvoma tudi letos. Njihov turnir bo poleg tega tudi dobra preizkušnja izdržlji-V06ti udeležencev, ker bodo morali vsi vsaki drugi dan igrati po dve partiji Jugoslovansko moštvo bo preizkušeno in izbrano na turnirju za prvenstvo države v Rogaški Slatini. Keres — prof. Becker I. d2—d4. Sg8—16 2. Sgl— f3, Sf6-e4 (le poteze so bile tia turnirju na Dunaju predpisane. Skok konja na e4 je neobičajen v tako ranem stadiju in napravlja vti6, da bo črni imel večje težave kot v drugih otvoritvah. V praksi sc je pokazalo, da črna igra ne ostane brez izgledov, če beli podcenjuje vrednost otvoritve črnega. Poteza Sf6—e4 v tem stadiju partije je pričel uporabljati baron Dory in se ta obramba imenuje po njem.) 3. Sf3— d2 (prične 6e takoj borba za točko e4, v kateri mora zmagati beli, ker ima tempo več. Dobro je tudi 3. Lcl—f4 potem e2—e3 in Lfl—d3 z boljšo igro za belega.) d7-d5 4. Sd2Xe4, d5Xe4 5. Sbl—c3, Lc8—15 (f7—f5 bi bilo prenevarno, ker bi slabilo občutno kraljevo krilo črnega in v borbi za središče ne bi mnogo koristilo.) 6. g2—g4! ( s tem osvoji beli točko e4, ker bi mu Lf5—g6 prišlo Lfl —g2) LI5Xg4 7. Sc3Xe4, e7-e5! (črni je moral v borbi za Iočkoe4 odnehati in je prisiljen, da išče svojo rešitev v taktičnih zapetljajih.) 8. d4X«5, Dd8Xdl+ 9. KelXdl, Sb8-c6 10. f2-f4, 0-0-0+ 11. Lcl—d2, Sc6—d4 12. Se4-f2, h7—h5 13. Lfl—h3 (še močneje bi bilo ohraniti tega lovca in igrali h2—h3) Lg4Xh3 14. Sf2Xh3, Le7-c5 (črni ima za žrlvovanega pešca več taktičnih groženj, ki se jih pa beli izgone. Tako bi n. pr. na c2—c3? prišlo Sc5—b3!, a2Xb3 Lc5—e3 in črni bi prišel v prednost.) 15. Sh3—g5, Sd4—f5! (na Sg5Xf7 bi črni sedaj odgovoril Lc5 —e3.) 16. Kdl—el, Td8— d7 17. e5—e6, (7Xe6 18. Sg5Xe6, Lc5—f2+ (izgleda močno, kar pa v resnici ni. Bolje bi bilo Lc5 —b6 in črni bi imel dobre izglede, da reši partijo.) 19. KelXI2. Td8Xd2 20. Tlil-dl! (bele trdnjave pridejo sedaj v igro in ravno moč tega črni pri 6voji 18. potezi nt dobro ocenil.) Td2Xc2 21. Tal —cl!, Tc2Xb2 (beli bi bi! mnogo močnejši tudi po Tc2Xcl, Td 1 Xcl c7—c6, Tcl-gl z grožnjo Se6 Xg7 :n e2—e4.) 22. TclXc7+, Kc8—b8 23. Tc7-d7, a7—a6 24. Se6Xg7, Sf5Xg7 25. Td7Xg7, Th8 —e8 (edina obramba proti grožnji Tdl—d7 s silnim pritiskom.) 26. Tdl—el, Tb2Xa2 (črni je ma-terilano izenačil, pozicijsko je pa na 6labšem, ker morejo bele proste jiešce podpirati vse figure, dočim je pokretljivost črnega kralja omejena.) 27. Kf2—f3, Ta2—b2 (tudi tukaj b7—b5 bi ne pomagalo, ker bi črni kralj ostal odrezan.) 28. e2—e4, a7—a5 29 f4—f5. Te8-f8 (f5-f6 črni ni smel dovoliti.) 30. Tel—e2, Tb2—bi 31. Tg7—g5, a5—a4 Kaj pravi tehnika Dvotaktni motor Poleg štiritaktnih imamo tudi dvotaktne eksplozijske motorje. Poglejmo si njegovo konstrukcijo. Kakor pri štiritaktnem motorju, tako imenujemo tudi tukaj eno pot bata navzgor ali eno pot bata navzdol en takt. Enemu taktu ustreza torej polovica obrata gredi motorja. Mislimo si, da je motor v polnem teku. Predstavljajmo si trenutek, ko gre bat v valju navzgor. V prostoru nad valjem so bencinske pare. Te pare potiska bat proti vrhu cilindra, kar ustreza kompresijskemu taktu štiritaktnega motorja. Spodnja stran bata, ki se pomika proti vrhu, odkrije odprtino (glej sliko), skozi katero stopajo bencinske pare v prostor pod batom, v okovje, v katerem so ležaji motorja in na kate-> rem so pritrjeni cilindri. Ta del motorja (spodnji del) imenujemo karter. Prvi takt dvotaktnega motorja bi lahko imenovali sesalni in kompresijski takt. Ko pride bat v zgornjo mrtvo lego, se kom-primirani (stisnjeni) plini z električno iskro zažgo in eksplodirajo. Pritisk, ki nastane pri eksploziji, pritiska na bat in povzroči, da se začne bat v valju gibati proti gredi motorja. Bat se giblje navzdol in pokrije s spodnjim robom sesalno odprtino (glej sliko). Pri nadalj-nem gibanju bata odkrije njegov levi rob izpuh, to je odprtino, skozi katero gredo plini na prosto. Bat se pomika še naprej in odkrije z desnim robom tudi režo na desni strani valja, ki je po kanalu zvezana s karterjem. Po tem kanalu pride v prostor nad batom zmes bencina in zraka. Utor, ki je na desnem robu bata, povzroča, da se zmes, ki prihaja nad bat, odkloni navzgor in opiše pot, ki jo kaže puščica na sliki in izrine na ta način še preostale zgorele pline na prosto. Sedaj sledi zopet kompresijski takt itd. Pri dvotaktnem motorju, kakor vidimo, na dva takta pride en delovni takt. Konstrukcijsko se razlikuje dvotaktni motor od štiritaktnega po tem, da mora zmes plinov naprej v karter. Zato mora biti karter od zunanjosti popolnoma zaprt, medtem ko je karter pri šitiritaktnem motorju vedno v zvezi sasctrija. &o/npmsya tn ctcsftlcKUfc. izpuh tn z zunanjim zrakom. Pri nekaterih motorjih, n. pr. pri motorjih za žaganje drv, je ta del motorja pojiolnoma odprt, tako da se vidi sunkovito gibanje oj.nice in vrtenje ročice, medtem ko je karter pri avtomobilih zaprt, da so ležaji in spodnji del cilindrov zavarovani spričo prahu in poškodb. Kakor štiritaktni tako rabi tudi dvotaktni motor vztrajnik, t. j. kolo, ki je nasajeno na gred in kjer se v delavnem taktu nakopiči energija, ki se porabi za pogon motorja v kompre-sijskem taktu. Toda, ker je vsak drugi takt eksplozijski takt, more biti vztrajnik dvotaktnega motorja manjši in lažji. Motor dvotaktnega daje pri istih merah valja in pri istem številu obratov skoraj dvakrat toliko moči kakor štiritaktni motor, ker dobi dvakrat toliko goriva vase (pri štiritaktnem motorju je vsak četrti takt sesalni takt, pri dvotaktnem pa vsak drugi). Zato je štiritaktni motor, ki daje isti efekt, težji od dvotaktnega motorja. Prednost dvotaktnega motorja je tudi v tem, da nima nobenih ventilov in da odpadejo ža to neprijetna popravila in motnje, ki so v zvezi z ventili. Rešite v ugank z dne 6. junija 1937. REŠITEV KRIZANICE Vodoravno: 1. podoba, 7. 6ad, 10. Oregon, 16. epika, 17. barok, 18. enota, 19. rana, 20. rep, 21. obed, 22. arak, 23. iva, 24. vol, 25. ime, 27. lok, 29. Eva, 30. capin, 32. brana, 24. volan, 30. Arad, 38. Urh, 39. loto, 41. kila, 43. rod, 44. oda, 45. kos, 46. iks, 47. kan, 49. obet, 50. adut, 51. ilo, 52. Ceka, 53. kocen, 56. arena, 58. karat, 60. Abo, 62. pas, 64. ata, 65. pud, 66. sla, 67. vaza, 69. tema, 71. čer, 72. atek, 73. erika, 74. lopar, 75. Ilona, 76. carina, 77. žar, 78. oratar. Navpično: 1. perica, 2. Opava, 3. dina, 4. Oka, 5. baron, 6. Abel, 7. Sap, 8. aroma, 9. Dob, 10. okel, U. redov, 12. ena, 13. gore, 14. otava, 15. nakana, 24. vid, 25. irh, 26. Enos, 28. koks, 31. padec, 32. brada, 33. Atila, 35. liker, 37. rob. 38. Uda, 39. lot, 40. oko, 42. lak. 43. rokavec, 44. otep. 45. kura, 48. natakar, 51. Ina, 52. čad, 54. obara, 55. Natan, 57. etapa, 58. kurir, 59. Alena, 61. ozir, 63. Sela, 65. pero, 66. stot. 68. aki, 70. mož, 71. čar, 72. Ala. Rešitev številnice: Kaves, plug. cin, Crt, Dob. Na svetega Urbana sonce gorko. obilno bo vina, bo sladko; če pa ta dan prirosi, trta le cviček rodi. 32. e4—e5, Tbl-fl+ 33. Kf3-e4, a4-a3 34. f5-f6, b7-b5 35. Tg5-f5, Tfl—cl 36. e5-e6, Kb8— c7 37. e6—e7 (beli je precizno izkoristil 6vojo prednost in je uveljavil svoje pešce, dočim črni ni mogel, ker 6e je moral braniti.) Tf8—e8 38. Ke4—d3, Tel—dl + 39. Te2-d2, TdlXd2+ 40. Kd3Xd2 a3—a2 41. Tf5—fl in črni 6e je vdal. Partija je zelo poučna, ker je tudi Becker igral dobro in mu bi 6e moglo očitati samo popustitev v 18. potezi. Kere-soiva izkoristitev preonosti v končnici je bila odlična, čeprav res ni bila posebno težka.' Tabor slov• fantov in mož v Celju v dnevih od 27. do 29. julija 1937 Prevzvišeni gospod nadškof dr. Anton Bona-▼entura Jeglič — pokrovitelj tabora slovenskih fantov in moi v Celja. Sklep pripravljalnega odbora, naprositi prevzviienega gospoda nadškofa dr. Antona Bonavenitura Jegliča, naj bi prevzel pokroviteljstvo tabora, je vzbudil sploSno navdušenje. In vseobče veselje je zavladalo ob sporočilu, da je sivolasi nadpastir pokroviteljstvo sprejel. Vso dolgo dobo je ves slovenski narod občudoval svojega Škofa, ki ga je ljubeznivo učil in v težkih dneh tolažil in bodril. Hvaležnost srca narekuje zato našemu možu in fantu, da vpričo svojega prvoboritelja javno izpove, da se je vedno držal smernic, ki mu jih je on dal. Pa tudi prevzvišeni pokrovitelj se bo brez dvoma iskreno veselil sadov svojega dela na polju mladinske vzgoje. Prepričal se bo, da je sejal na rodovitna tla, ki z eno žetvijo nikakor niso povrnila vsega truda, ampak, da bo nevenljive vrednote njegovih besed, njegovih dejanj in njegovih svetlih zgledov dedoval rod za rodom in da bodo pravnuki s prav isto gorečnostjo delovali za njegove svetle vzore kot njihovi dedi. • Župnijske pripravljalne odbore vljudno prosimo, naj nam vsaj do ponedeljka 14. t. m. odpošljejo prijavne pole. Lepake za tabor smo odposlali že prejšnji teden, če jih morda kdo ni prejel, naj nam to takoj sporočil • Zveza fantovskih odsekov je sklenila, da ee vrše letošnje zvezine tekme za člane in mladce o priliki velikega fantovskega tabora v Celju, in sicer v dneh od 27. do 29. junija t. 1. Tekmuje se v telovadbi, lahki atletiki ter v odbojki. Spored tekem je naslednji: Nedelja, dne 27. junija; ob 15: A) Tekme članov: 1. Mešani dvanajsteroboj posameznikov (samo orodne vaje). 2. Orodni dese-toboj. 3. Tekme vrst za višji oddelek in posameznikov v vnstah ter posameznikov izven vrst (samo orodne vaje). 4. Tekme posameznikov v posameznih panogah lahke atletike: a) teki: 100, 200, 1500, 5000 m; b) skoki: e palico v viSino ter v višino z zaletom; c) meti: disk, kopje, kladivo. 5. Tekme v odbojki: Tekmuje se po sistemu, da vsako moštvo, ki izgubi igro, takoj izpade. Vsako okrožje 6me postaviti na tekmo samo eno moštvo. Okrožju pa je seveda na prosto dano, da sestavi moštvo iz najboljših igralcev okrožja ali pa ga postavi oni fantoski odsek, ki je prvak okrožja, oziroma oni, ki je po mnenju okrožja najboljši v tej športni igri. B) Tekme mladcev: 1. Tekme posameznfkov v mešanem desetoboju (samo orodne vaje). 2. Tekme posameznikov v posameznih panogah lahke atletike: a)teki: 100, 200, 1000, 1500 m; b) skoki: s palico v viš. ter z zaletom; c) metisdisk, kopje. 3. Tekme v odbojki: Veljajo isti predpisi kakor za tekme članov. Ponedeljek, dne 28. junija ob 8 zjutraj: A) Tekme članovi 1. Nadaljevanje tekem prvega dne, v kolikor ne bi bile ta dan končane. 2. Mešani dvanajsteroboj posameznikov (lahkoalletske točke). 3. Tekme vrst za viSji oddelek ter posameznikov ▼ vrstah in izven njih (lahkoatletske točke). 4. Tekme posameznikov v teh vrstah ter posameznikov izven vrst v nižjem ter srednjem oddelku. 5. Tekme posameznikov r posameznih panogah lahke atletike: a) teki: 400, 800, 10.000 m; b) skoki: v daljavo z valetom, troskok; c) meti: krogla, žoga z zanko. 6. Nadaljevanje tekem v odbojki. B) Tekme mladcev: Nadaljevanje tekem prvega dne, v kolikor ne bi bile ta dan končane. 1. Tekme posameznikov v mešanem deseto-boju l(ahkoatle tiske točke). 2. Tekme vrst mladcev in posameznikov v teh vrstah, kakor tudi posameznikov iz ene teh vrst. 3. Tekme v lahki atletiki: a) skoki: v daljavo z zaletom, troskok; b) meti: krogla, žoga z zanko. 4. Nadaljevanje tekem v odbojki. Odlikovanja Kdo in kaka odlikovanja dobi, je povedano v knjižici Tekmovalni red in vaje« za leto 1937-38 — Fantovska knjižica — zv. 3. Predpisi za tekmovalce in sodnike Vsi predpisi za tekmovalce, kakor tudi za sodnike se dobe v isti knjižici, ki smo jo omenili pri odlikovanjih. Predpisi za odbojko so pa izšli leta 1932 in se knjižica dobi pri Zvezi fantovskih odsekov oz. pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. Tekmovalcem, ki tekmujejo v mešanem dvanajsteroboju ter v orodnem desetoboju, se bodo vaje, ki so predpisane za oba namenjena oddelka štele za oba oddelka, da jim ne bo treba izvajati dvakrat Lstih vaj. Onim, ki tekmujejo v mešanem dvanajsteroboju ter za višji oddelek, se bo upošteval rezultat lahkoatletskih panog, dobljen pri mešanem dvanajsteroboju, da jim ne bo treba dvakrat tekmovati v istih lahkoaletskih panogah. To seveda samo v slučaju, če bodo o tem na licu mesta obvestili prizadete sodnike. Prijave tekmovalcev Vse vnste, moštva in posamezne tekmovalce je treba prijavili najkasneje do 15. junija t. 1. Zvezi fantovskih odsekov v Ljubljani ter Podzvezi v Celju. Tekme se vrše, če eo se prijavili vsaj trije posamezniki, odnosno tri vrete za dotično tekmovanje. Prijavnina, ki jo je t/reba poslati obenem s prijavo Zvezi fantovskih odsekov v Ljubljani, znaša za posameznika in za vsako panogo lahke atletike po 2 Din, za mnogoboje (v dvanajsterobojih, deee-toboj) za vsakega posameznika po 5 Din, za tekme vrst ter moštva v odbojki pa po 20 Din. Oče, mati in sin obtoženi uboja Obsojena oče in sin, mati oproščena Maribor, 12. junija. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila danes razprava proti celi troČlanski družini. Na zatožni klopi so sedeli oče, mati in sin. Glavni obtoženec je bil 25 letni posestniški sin Ludvik Brunčič iz Župetincev, poleg njega pa sta bila obtožena še njegov oče 55 letni Kari Brunčič in njegova mati 57 letna Frančiška Brunčič. Brunčič je zadal dne 12. februarja smrtne poškodbe Francu Poštraku, njegov oče mu je pri tem pomagal, mater pa dolži obtožnica, da je sina nagovarjala z besedami: »le ubij ga hudiča«. Tragičen dogodek se je odigral na dvorišču Brunčičeve hiše. Usodnega dne je prišel mimo njihov sosed Franc Poštrak, ki je bil nekoliko vinjen. Poštrak se je v dolinici pod Brunčičevo hišo razstal s svojim prijateljem Aloj-zem Kajnikom ter sta šla vsak po svoji poti proti domu. Kmalu je slišal Kajnih klice na pomoč in ko je prihitel mimo Brunčičeve hiše, je ravno videl, kako je stal Poštrak ob plotu, pred njim pa Ludvik Brunčič s krampom v rokah, njegov oče Kari pa s kolom. Mati pa je stala na pragu ter vzpodbujala sina:' »le ubij ga hudiča«. Hipoma je sin zamahnil ter udaril Pbštraka po glavi, da se je zgrudil, Nato ga je udaril s kolom še Kari Brunčič. Takrat je Kajnih zavpil ter sta oba napadalca zbežala, Kajnih pa je spravil ranjenega Poštraka na dom. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Udarec s krampom mu je bil zdrobil lobanjo. Pred sodnijo so Brunčičevi dejanje tajili ter so zatrjevali, da sta jih Poštrak in Kajnih sama napadla in da so se oni samo branili. Obsojen je bil Ludvik Brunčič na 4 leta robije, 4 leta izgube častnih pravic ter na plačilo stroškov, njegov oče Kari Brunčič je dobil 1 mesec strogega zapora, pogojno za 2 leti, mati Frančiška Brunčič pa je bila oproščena. Tragična smrt dveh otročičev Enega so raztrgala mlinska kolesa, drugi fe utonil v plitvi jam Maribor, 12. junija. Nesreča, ki nikoli ne počiva, je zahtevala dve mladi življenji. V Jarenini je mlinsko kolesje raztrgalo 2 letnega posestnikovega sinčka Cvetka Kipa. Posestnik Kip se je podal s svojo ženo na polje, doma pa so ostali štirje otroci. Najstarejši, 14 letni sin, se je učil, mlajši bratci pa so se igrali. Pri tem je zaneslo 2 letnega Cvetka v domač mlin, ki je bil v obratu. Otrok se je približal preveč gonilnemu kolesju, ki ga je zagrabilo ter popolnoma zmečkalo. Ko je prišel oče z dela domov, se je za- čudil, da mlin stoji, Šel je pogledat ter našel pod kolesi raztrgano truplo svojega sinka. — Druga nesreča se je pripetila v Kumnovem pri Negovi. V plitvi, jedva 90 cm globoki neograjeni jami za napajanje živine na dvorišču posestnika Ivana Ra-kuše, je vtonil nezakonski otrok viničarka Antonije Flajsinger, 2 letni Franc Flajsinger. Otrok se je na dvorišču igral, prišel preblizu jame ter omahnil r vodo. Ker ni bilo nikogar v bližini, ki bi ga bil izvlekel iz jame, je dete vtonilo. Našli so ga šele čez več ur, ko je bila že vsaka pomoč prepozna. Ptu\ Slovesna sv. maša zadušnica ter ialostinke la pok. akademika Rudolfa Dolinarja se bodo opravile v proštijski cerkvi v Ptuju v torek, dne 15. t. m. ob 8 zjutraj. Vsi pošteni in zavedni Slovenci iz mesta in okolice vabljeni. Pera Živkovič je obiskal s svojimi trabanti Ptuj v ponedeljek zvečer. Kar leze in gre z JNS 1« celega ptujskega okraja, je bilo zbrano v kla-vernem številu okrog 150 oseb v Narodnem domu, ki je edini razobesil zastavo. Po dolgom čakanju, ko je že marsikdo izmed nestrpnežev odšel, so se pripeljali generali s svojim štabom, sedli k večerji in začeli tudi z zborovanjem. Dočim je eden govoril, je drugi obiral sredi slavnostne dvorane piščanca, tretji se je bavil b solato, četrti si je hladil žejo, si obrisal usta in začel z govorom, ko je prvi končal itd. Ni manjkalo krepkih udrihanj čez vlado in neka veličina iz južnih krajev si je dovolila zafrkovati tudi zastopnika oblasti, ki je bil navzoč po službeni dolžnosti. Bahal se je ta gospod, ki je baje senator, da je do te časti prišel kljub temu, da ima le toliko znanja, da se mu ravno nI treba podpalčiti. Na tej večerji, ki je bila združena z govoranrami, so mnogi Imeli utis. da so gospodje prišli v Ptuj prav za prav si samo duše privezat. Narodne dame pod vodstvom učiteljic gg. Bratinove in Jeršetove zaradi pičlega časa niti niso mogle v redu streči Zivkovicu in tovarišem. Po oficijelnem delu so sledile avdijence pri generalu, h kateremu »o zlasti silili »preganjane!« g. učitelj Komac, ki se otepa prosvetnega dela na terenu in bi rad v Ptuj nazai, g. nadzornik Sterk ln drugI. Kaj so tam' iskali razni profesorji z gimnazije pod vodstvom ravnatelja Kovačiča, kaj cestni nadzornik Semrekar in drugI, ni znano. Ze pred deseto uro ponoči so jo gospodje odkurili iz Ptuja brez glasu. V primeri z mogočno proslavo majske deklaracije pred tednom dni je bil zaupni seslanek je-enesarije v Ptuju zelo skromna zadeva, ki je v mestu ni bilo opaziti. V ponedeljek, dne !4. t. m. ob 20. se bo v gledališču predvajal II. del strokovnega filma »O železnicah in njenih tehničnih napravah v Nemčiji«. Jesenice Kino Krekov dom igra danes ob 3 in pol 0 dvojni spored: »Življenje po smrti« in »Ne pozabi me«. Pri slednjem filmu poje znani tenorist milanske Skale Benjamino Gigli. Dodatek še Foxov tednik. ' Svečana otvoritev plavža. Pod spretnim tehniškim vodstvom eed. tehniškega direktorja g. ing. Doetala bodo Jesenice dobile pravo metalurško industrijo. Redukcijska peč, ki bo jeseniške železarne osvobodila od uvoza starega železa iz inozemstva, bo pomenila veliko gospodarsko pridobitev v pogledu podpiranja domače proizvodnosti. Dela so v najlepšem teku in upati je, da bo po preteku 30 let na Jesenicah v avgustu zažarel zopet novi plavž. Zadnja primitivna visoka peč je bila tu podrta leta 1906. Brz dvoma bo to eden najpomembnejših gospodarskih dogodkov v naši slovenski domovini. Kamnik Prvovrstno primorsko črnino in opolo po 8.— din dobite pri Šafarju v Kamniku. Tabor v Petrovčah preloien Radi splošnega žalovanja slovenskega naroda po pokojnem akademiku Rudolfu Dolinarju, žrtvi boja za slovenske svetinje, je tabor fantov in mož v Petrovčah pretožen na 20. junij. AKD ,,Danica" v Zagrebu vabi vse zavedne katoliške Slovence v Zagrebu k sv. maši zadušnici za akademikom Rudolfom D o I i n a r J e m , ki je moral Izdihniti dne 8. junija 1937 svojo mlado dušo pod surovimi udarci zločincev, katero roko je vodilo sovraStvo do slovenskih svetinj. — Sv. maia bo v torek, dne 15. junija 1937 ob 7 zjutraj pri sv. Roku. Zdravstveni dom v Logatcu blagoslovljen Logatec, 12. junija. Na veliki postojanki matične celice iz Ljubljane za ohranitev zdravega življenja na Notranjskem je bil danes dopoldne na skromen način blagoslovljen zdravstveni dom v privatni hiši, ki je last neke gospe dentistke, ki je bila tako velikodušna, da je spodnje prostore svoje vile prepustila akciji za ohranjevanje zdravja na Notranjskem. Točno ob 8 se je zbralo mnogo zdravnikov in zastopnikov oblasti pred domom. Pri skromni slovesnosti so bili navzočni okrajni načelnik Ma-lešie, zastopniki sodišča in drugih krajevnih oblasti. Zdravstveni dom je namenjen štirim občinam, Dolenjemu in Gorenjemu Logatcu, Hotedršici in Planini. Vsi župani teh občin gg. Puppis za Go-genji Logatec, Tršar za Dolenji, Cuntar za Hotedr-sico in Sirca za Planino, so bili navzoči in so pozdravljali novo higijensko ustanovo. Daljo so bili navzoči duhovni svetnik Remžgar, za sodišče sodnik Kitek, za davčno upravo Blažon, komandir orožniške postaje Cuš, poveljnik obmejne čete ka-petan Midžovič. Slovesnost je začel mag. pharm. Janez Kristan, ki je vse navzoče v toplih besedah pozdravil in želel, da bi dom dosogol svoje začrtane uspehe. Nato je ravnatelj higijenskega zavoda dr. Ivo Pire v lepem govoru pojasnjeval važnost in jx>men ustanove zdravstvenih domov. Namenjeni so v prvi vrsti za zdravje naraščaja naroda. Zdravstveni dom, ki gu je organiziral dr. Stampar, naj bo narodu zavetišče, kjer dobe dojenčki svojo prvo oskrbo, in dalje šolski otroki. Naj bo namenjen tudi za oskrbo higijene celega zdravstvenega okraja. Zdravstveni domovi naj bodo zavetišče vsemu narodu. Pred desetimi leti se je ustanovil v Sloveniji prvi zdravstveni dom v Lukovici, ki je dosegel dobre uspehe. Asnnacija naših krajev je glavni cilj teh domov. Zdravstveni dom pa naj bo ludi splošni ambulatorij za zaščito otrok pred nalezljivimi boleznimi. V teh domovih naj bo vsaka zdravniška pomoč brezplačna. Poudarjal je dalje, da so slrokovnjaki iz Ženeve dostikrat stavili našo državo za zgled, kako je treba organizirati zdravstvene institucije. Zahvalil se je vsem merodajnim faktorjem za pripomoč, da je bil ustanovljen v Logatcu nov zdravstveni dom, ki naj bo kljub skromnim razmeroni vzor vsem takim ustanovam. Sef zdravstvenega doma zdravnik dr. Perpar se je toplo zahvalil vsem odličnim činiteljem, ki so pripomogli, da se je ta. dom otvoril, zlasti pa banu dr. Natlačenu. Po otvoritvi je bil skromen prigrizek v hotelu Kramar, kjer je v imenu socialnega oddelka poliklinike ga dr. Simenčeva čestitala na lepem uspehu, da ima Notranjska že drugi zdravstveni dom. Ti domovi imajo pravilna veliko zgoj-no zdravstveno nalogo. Dr. Smerdu, banovinski zdravnik iz Cerknice, je prav tako čestita! lepi ustanovi, jioudarjajoč, da prav zdravniki v teh krajih imajo veliko nalogo za jKivzdigo narodnega zdravja. Pri slavnosti so bili navzoči vsi zdravniki, ki se z veliko vnemo žrtvujejo za zdravje našega notranjskega ljudstva. Zdravstveni doni v Logatcu je bil zgrajen s skromnimi sredstvi. V prvi vrsti je banovina pod vodstvom g. bana dr. Natlačena, ki umeva stremljenja naših Notranjcev, prispevala znesek 18.000 dinarjev, pa tudi občine, ki spadajo pod zdravstveno okrožje Logatec, so se, zavedajoč se svoje velike naloge ob meji, odzvale in so s svojimi skromnimi sredstvi prispevale, da se je ta dom ustanovil. Naj bo ta doni v čast naši obmejni postojanki! TOGAL-tablete R««. 2082. 6. II. 1933 ugodno učinkujejo zoper: hripo, bolezni vsled prehlada, reumatizem, protin, živčne bolezni, Utor (Hezenschuss), ISlas in glavobol. V2IVAJTE V FINEM OKUSUI WRIGLEY gumi za žvečenje, ljubljenec celega \ sveta. Hoče Proslavo > Majniške deklaracije« bo izvedel krajevni odbor JRŽ v Framu danes v nedeljo na godovni dan voditelja dr. Korošca. Po drugi sveti maši odidemo v dvorano g. Cererja k preslavi, pri kateri sodelujejo poleg oabora JRZ še šolska mladina, katoliško prosvetno društvo Slomšek in cerkveni pevski zbor. Neurje je tudi naši občini prizadejalo mnogo škode. Sadonosniki in poljski posevki v Kopivniku so jx>f>olncmia uničeni. Ljudstvo je obupano in upravičeno pričakuje, da bo to nezgodo Uf>oštevala tudi oblast pri izterjavanju davkov. Električno zadrugo javno vprašamo, če ji je znano, da njen tajnik g. Sotošek pri nekaterih strankah že dva meseca ni pregledal števca in ni zahteval plačila za tok. \lorda pa je tajnik odklonil tudi plačo za ta dva meseca. Litija Mladi ljubljanski harmonikarji, pod vodstvom svojega učitelja prof. Pnvla Račlgaja, nastopijo v nedeljo 13. Junija v Litiji s koncertom, katerega prirede popoldne oh [X>1 4 v predilniškl dvorani nn Stavbah. Opozarjamo na io edinstveno prireditev malih hariiiotn' urjov, ki nastopujo prvič v Litiji. Zalo vsi, ki lj Je našo slovensko zemljo in njeno pesem, na to glosbeno prireditev! Nesrečna smrt. Na svojsm domu na Bukovlci, fara Kolovrat, se ie v nedeljo zvečer ob 8 ustrelil na postelji ležeč v sence 39 letni posestnik Franc Kokole. po domače Maček. DOBER, ZDRAV, ČIST, U B LA 2 U J E ŽEJO. ISčem provizijske zastopnike. Gen. zastop. in tovarniška zaloga: Agentura Ozmo, Zagreb, Vlsška 72 a. Telefon 52-80. V Pariz na svetovno razstavo l t V četrtek, 10. t. m smo razposlali po pošti vsakemu definitivnemu prijavljencu naše študijske ekskurzije v Pariz itd. sledeče tiskovine — okrožnico s podrobnimi navodili, vprašalno polo, formular uradnega potrdila, eno položnico z oz-načko »Valute«, seznam vseh do 31. maja t. 1. prijavljenih udeležencev in knjižico »Vodič« po Parizu in okolici itd. s pregledom in opisom historičnih, kulturnih in drugih zanimivosti. Vse Ljubljančane, ki so se tudi prijavili za to ekskurzijo uljudno prosimo, da osebno proti legitimaciji, oziroma pooblastilu dvignejo zgoraj imenovane tiskovine pri g. Jožetu Hvale, Miklošičeva 10-III, in sicer jutri v ponedeljek, dne 14. junija tekom dneva. To prosimo zaradi tega, da prihranimo za poštnino. Okrožnico dobro preštudirajte in takoj izvršite vse zaprošeno! Iz Pariza sta se vrnila naša delegata. Obiskala sta vse kraje kjer koli potujemo, oziroma se ustavimo. Na licu mesta, kjer koli sta kontrolirala naše predpriprave in delo v inozemstvu, sta ugotovila, da se razvija vse delo lepo po načrtu in sicer prav tako, kakor je zamišljeno. V bližini našega bivališča v Parizu, ki se imenuje Ecole Saint Nicolas, 66 Rue Ernest-Renan, Issy - Les Moulineaux, so v hotelih na razpolago sobe za one, ki žele event. stanovati separatno od naše skupine. Poudarjamo, da so naša prenočišča v higijeničnih prostorih konvikta (udobna postelja z odejo, rjuhami, blazino za pod zglavje). Hotelska eoba z eno posteljo, za eno osebo in za eno noč stane francoskih frankov 25, ista z dvema posteljama za eno noč (dve osebi) pa 35 francoskih frankov. Kdor bi torej hotel stanovati v hotelu bo moral sam plačati zgoraj omenjeno pristojbino Kje sc bodo hotelske »obe naročile, kako in kdaj ter komu plačate,- sporočimo v tretji okrožnica, odnosno na tem mestu t najkrajšem času. Istotako sporočimo podrobnejši program naše ekskurzije, iz katerega bo v Vaše presenečenje razvidno, da smo k prvotno objavlienemu programu še marsikaj dodali, ne da bi se pri tem prispevek kaj poviSal. Naval na prostor svetovne in kolonialne razstave v Parizu je že sedaj ogromen, nkoravno šc niso vsi paviljoni dograjeni. Impozantna sla zlasti ruski in nemški paviljon, oblegana skoraj noč in dan od obiskovalcev vsega sveta. Za danes izdamo samo eno tajnost k našemu programu v Le Havre, namreč: ogled največje ladje eveta sploh, to je »Normandie«. Je to francoski prekooceanski veleparnik, ki si je že ponovno priboril »modri trnk«, znamenje zmagovalca za najhitrejšo ladjo preko oceana. Za ostale zanimivosti boste zvedeli z bolj detajlnega programa tekom tedna. Nekaj mest je šc na razpolago! Prijave so mogoče samo še do 18. junija. Prijave sprejema in daje prospekte g. Jože Hvale, Ljubljana, Miklošičeva cesta 10. — Prijavite sel Vodstvo. Št. Vid nad Ljubljano Prepotreben avtomatičen telefon bomo vendarle v kratkem dobili. Te dni so začeli kopati temelje za telefonsko centralo nn prostoru, ki ga je odstopila občina. Pravijo, da mora ta centrala do konca tega meseca bili gotova. Nato pride montaža, in če Bog da, bomo letošnjega septembra ali oktobra imeli avtomatičen telefon. Kaj naj to pomeni? Preteklo nedeljo zvečer je v neki tukajšnji gostilni k točilni mizi stopil tukajšnji ugledni posestnik F. Z. in naročil vrček piva. Pa je stopil k njemu neki tukajšnji fant, ki ima službo pri mestni cestni železnici in ga takole pozdravil: »Le počakajte, proklete f..... k..., prav kmalu bomo vas vse pobesili in pobili.« Pogreb učitcijice Urško Porenta je bil prav lop. Pokopal jo je g. dekan Zabret ob asistenci 4 duhovnikov. Pogreba so se med drugimi udeležili: nadzornik Štrekelj, učiteljstvo ljudske šole v Sp. Hrušici z vso šolsko mladino, učiteljstvo mešČan-ske in ljudske šole z mladino. Govorila sla nn grobu upravitelj Skubie v imenu šole Hrušica in Kri-sla Hafner v imenu Slomškove družbe. Šolski pov-sk zbor je pod vodstvom učitelja Jovana zapel dvo žalostinki. Med pogrobci smo zapazili tudi gg. k»-teliete Kogeja iz Št. Vida, Cudermana iz Hrušice ter p. Teodorja in p. Arhangela z Viča. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Oruber, Praktische Herz Jcsu Verehrung. Zvvolf Vortrage 08 str., nevez. 24 Din. — Hattenschvviller, Ftihrer durch die neuere deutsche Herz-Jesu-Lite-ratur. 219 str., nevez. 30 Din. — l!Sttenschwiller, Di« Verheissungen des lieiligsten Herzens Jesu. 221 str., nevez. 24 Din. — HummcI, Das Buch des gdtt-lichen Herzens Jcsu. Sieben Herz-Jeeu-VortrHge. 55 str., nevez. 9 Din. — Hirrter, Entwiirfe zu Herz-Jesu-Prediglen. 137 str., nevez. 10 Din. — Kiera. Im Geiile des Herzens Jesu. Stoffsammluiig ftlr lierz Jesu-Predijften. 221 str., nevez. 27 Din. Lenhart. Tu Rex gloriac Cliriste! Kurze Zeitpredigtcn (iber das Kftnigtum Christi und die dem lieiligsten ller-zen Jesu gcscliuldete allgemeine Stihne. 154 str., nevezano 30 Din. — Nir, Die Verehrung des heiligs len Herzens Jesu und des reinsten Herzens MariK 212 str., vez. 24 Din. - Roettig, Der Rasttag am Herzen Jesu. Anleitung zur monatliehen Ueistes-sammlung. 140 str., vez. 28 Din. — Sas6e, Am Herzen Jesu. 78 str., nevez. 18 Din. — Strttbele. Das Haus in der Sonnr dr« cnlllirlipn Hcrzcn® Do* die Familie. 137 str., vez". 36 Din.'— Herz jcsu und Priestertum. 205 str., nevez. 34 Din. iankreich- BORDfAUX TOULOUSE Avt. NAR80NNE K • ) • JCSU. BAyONNE PERPIGNAN • SPANLEN; Dne 4. t. m. je pred dunajskimi zdravniki pre daval docent dr. Oppolzer o zdravljenju želodčnega raka ter je poročal o usodi tistih 859 bolnikov, ki so v zadnjih desetih letih bili na želodcu operirani na Eiselsbergovi kliniki na Dunaju. Na podJagi številk je predavatelj dognal, da je operacija, če je pravočasna, še vedno najboljše sredstvo zoper želodčnega raka. To so dokazovali številni bolniki, katere je predavatelj v dolgi vrsti predstavil poslušalcem, in kateri so bili operirani pred 5—11 leti. Zanimiva pa je bila usoda tistih 21 bolnikov, ki so v svojem času odklonili operacijo. Ti vsi so že pomrli. Vzela jih je bolezen, ker se niso hoteli operirati. Na podlagi dognanj so predavatelji ugotovili, da rak ni nikaka splošna bolezen, ampak krajevno omejeno obolenje. Če se ponovi, ga operacija znova lahko odstrani. Rudniki pod morskim dnom Fantastični načrti, haho priti do zakladov, ki so skriti pod morskim dnom • Prvikrat v zgodovini človeštva bodo sedaj začeli poskušati iskati zakladov v zemlji pod morski ni dnom. Blizu ameriške obale že vrtajo pod morjem, da bi morda tam našli petrolej. Angleški strokovnjaki pa se ukvarjajo z načrtom, da bi na zahodni obali Anglije poiskali pod morskim dnom sklade premoga. Vse to zveni kakor kaka pravljična fantazija, čeprav emo zadnja desetletja doživljali čudovite stvari na polju tehnike. Mialite si, da kar naenkrat iz morskega dna in iznad morske gladine zraste cel gozd vrtalnih stolpov, skozi katere se ogromni svedri zajedajo pod morjem v osrčje zemlje skozi plasti, katere so doslej morda že tisočletja dolgo mirno počivale na morskem dnu. Skozi te vrtalne stolpe pa pritaka na beli dan petrolej ter se steka v odvodne naprave, katere ga vodijo naprej v čistilnice ob obali. Tudi premog utegnejo tako pridobivati na vrh zemlje. Zgoraj nad morskim dnom šume viharji in težki morski valovi, spodaj globoko pod morjem pa vrtajo živi ljudje v zemljo ter iz nje vlačijo črne zaklade. Ti ljudje globoko doli pod morskim dnom se ne zmenijo za to, da morda za to, da morda nekaj tisoč metrov nad njimi valovi neskončno morje ter da jih tema in voda toči od drugih živih bitij. Ali je vse to le fantazija sanjarskega človeka? Toda sloveči poznavalec globokega morja kapitan Lake je že napovedoval, da bo prišel čas, ko bodo ljudje pridobivali svoje surovine izpod morskega dna. Mož, ki je dolga desetletja dvigal potopljene zaklade izpod morja, s čimer si je zaslužil milijonsko premoženje, je trdno prepričan, da pravi morski zakladi niso skriti v potopljenih starih ladjah, marveč globoko notri pod blatom in peskom. Prav gotovo je res, da se zakladi zlata in drugih plemenitih rudnin ter kovin ne raztezajo le pod suho zemljo, marveč tudi pod morjem. Ker pa morje pokriva veliko večino zemeljske površine, je jasno, da je pod morjem skritih mnogo več zakladov kakor pod euho zemljo. Sicer pa je njegovo prepričanje še tole, zlasti glede zlata: Ne bo treba iti niti posebno globoko, da bodo ljudje pod morjem našli zlato in ga začeli pridobivati. Tisočletja dolgo so ziemelj6ke reke poplakovale zemljo in tiste njene plasti, ki so polne zlata. Tako so reke vsa ta tisočletja nosile seboj v neizmerno morje tudi množine zlata, ki so ga splaknile kje na površju zemlje. Pod morskim dnom so skrite stare struge rek, kjer še nikdar nobena človeška roka ni iskala zlatega prahu in zlatih zrn«. Tudi petrolej in premog 6ta najbrže prav blizu obale in niti ne pregloboko. Zato je ta kapitan Lake dejal: »9 milijonov kvadratnih milj morskega dna kakih 180 m globoko pod morjem ob obalah zemlje čaka, da bi jih kdo odprl. To ozemlje je trikrat večje kakor ozemlje Združenih držav Severne Amerike! Na teh podmorskih zakladih se bodo lahko zgradile cele velike industrije. Priprave bodo seveda težavne in nevarne, toda tja doli se bo upala mladina, kakor si je tudi mladina osvojila z letali zračne višave. Prvim pijonirjem tega novega sveta groze tisočere nevarnosti, vabijo pa jih tudi neizmerna bogastva, o kakršnih dandanes lahko samo sanjamo. < Torej tudi Lake misli, da bodo priprave za kaj takega silno težavne. Glavna stvar je 6eveda, kako naj človek dobi tak stroj, ki bo namestu njega in zanj pregledal morsko dno. In tak stroj je iznašel Tako-le pritrjujejo vojno ladjo. Francoska vojna ladja križarka »Jeanne d'Are je priplula v nemško vojno pristanišče Kiel, kjer so jo nemški mornarji pomagali tako-le pritrditi. že učenjak Charles Piggot. To je nekak top, ki ima na spodnjem koncu tenko jekleno cevko v premeru 6 centimetrov. Posebna patrona, ki jo denejo v ta top, ee električno užge, nakar požene vrtalno cev globoko noter v morsko dno. Ker je ta cev zelo dolga, zato vzame seboj globoke plasti tvarine iz luknje, katero je napravil. Ko cev potegnejo na suho, takrat lahko presojajo, kaj je v tistih zemeljskih plasteh. Pri zadnjih poskusih je Piggot nekoč spravil to cev 5000 metrov globoko pod morje. Seveda vkljub vsem tem poskusom še davno nismo tako daleč, da bi lahko govorili, da se bodo Lakejeve napovedi že jutri uresničile. Vsekakor pa so ljudje začeli vrtati in bodo morda izvrtali tudi stvari, ki se nam doslej zde nemogoče. Športni uspehi in kalijeva sol Precej časa je že od tega, kar je znanost ugotovila, da med delom nastajajo v našem organizmu nekatere kisline, izmed katerih je mlečna kislina najvažnejša. Izčrpanost n. pr. med gojenjem športa — nastopi v telesu zaradi prevelike množine kisline. Učenjak prof. Dennig je nedavno skupaj z drugimi znanstveniki napravil več poskusov. Temeljni poskus je bil vztrajnosten tek. Da bi vsako sugestijo izključili, poskusnim osebam pred tekom ni60 povedali, ali so zaužili sladkor, kislino ali al-kalijeve soli. Izsledki so bili presenetljivi. Pod vplivom kisline v hrani je izčrpanost telesa nastopila mnogo prej kot navadno, pod vplivom alkali-jevih soli pa so bili uspehi dvakrat tolikšni in telo 6e je po kratkem odmoru spet hitro okrepilo. Seveda so morali uporabiti precejšnjo količino alka-lijev, ki so učinkovali najbolj takrat, če jih tekalec ni použil pred tekom, ampak en ali dva dneva prej. Uporabljali so predvsem kalijske eoli, potem natrium karbonat, natrium citricum itd. Seveda ne bi bilo pametno, če bi naravno utrujenost telesa redno skušali odpraviti z alkalijsko hrano. Tam pa, kjer je za kratek čas potreben skrajni napor, bodo novi izsledki gotovo zelo važni in koristni. Kobilice mesto dežja Zadnje tedne imajo na Rumunskem veliko sušo. Dežja, ki ga tako potrebujejo polja in travniki, od nikoder ni. Zaradi tega kaže tudi letošnja žetev kaj slabo. Dan za dnem kmetje obupujejo in gledajo v nebo, kedaj se bo kje prikazal kak oblak, ki bi jim prinesel prepotrebno močo. Toda doslej je bilo vse njihovo hrepenenje zaman. Te dni pa se je zgodilo, da so kmetje neke rumunske vasice v Dobrudži vendarle bili prepri-čaii, da bodo zdaj zdaj dobili dovolj dežja. Ko so stali zbrani n gledali v nebo, so naenkrat vsi obenem zagledali oblak, ki se je naglo bližal. Oblak je bi velik in črn. Pozabili so na vse svoje tegobe in naglo planili vsak na svoj dom podstavljat čebre Ln škafe pod kap, da bi vjeli čim več dragocene vode. Ko pa se je črni oblak približal prav na blizu, so kmetje od strahu onemeli. Sedaj so siromaki spoznali, da oblak ni nosil seboj dežja, pač pa so bile v oblaku kobilice, ki so v stoti6očih padle nad nesrečno vas ter na njena polja. Kakor bi trenil, je po hišah, po drevju in po polju kar mrgolelo teh škodljivih živali, ki so začele žreti, kar so dobile. Ko se je drugo jutro zdanilo, nesrečni kmetje niso nikjer več videli nobene travnate bilke in nobenega zelenja več. Pelikani nevarnost za letalce Zunanjost pelikanov je v živem nasprotju z zunanjostjo drugih ptic. V živalstvu so kakor tujci med domačini s svojim težkim trupom, svojim dolgim vratom in širokim kljunom, pod katerim visi nekakšna »torba«, v katero bi lahko spravili okoli 20 litrov tekočine. To »torbo« uporabljajo pelikani, kot je znano, za akvarium, v katerem prinašajo mladičem ujete ribe. Legenda, da si pelikani odprejo želodec in tako nasitijo mladiče, je nastala zaradi tega, ker izpraznijo vsebino svoje »torbe« na robu gnezda. Pelikanova ljubezen do mladičev je tolikšna, da je že zdavnaj prišel v pregovor in ga tudi pesniki opevajo kot simbol nesebične ljubezni. Zadnje čase pa ee mnogo govori o pelikanu v čisto drugačni vzročni zvezi — tako rekoč v čisto moderni vzročni zvezi, kajti pelikan se je izkazal kot velik sovražnik nekaterih pridobitev sodobne »civilizacije«. Ker je sam izvrsten letalec, je menda sklenil napovedati odločen boj neljubim konkurentom — človeškim letalcem. Letalci, ki v svojih letalih jadrajo nad ameriškimi zalivi, so se namreč zadnje čase hudo pritožili čezenj. Na kalifornijskih otokih živi brez števila pelikanskih kolonij, katerih člani ee dvignejo yi6oko v zrak in med svojimi letalskimi vajami večkrat resno ogražajo letala. Bilo je že več nesreč in se je zato bati, da bodo morali ljudje tem sicer tako prikupnim živalim napovedati vojno s strojnicami, da bi si tako obdržali »premoč v zraku«. Ubogi pelikani! Veliko parado na čast rojstnega dne angleškega kralja Jurija VI. so imeli 9. t. m. v Londonu. Ta parada bi bila morala biti že 18. decembra, toda je takrat odpadla zaradi honiatij z vprašanjem kraljevega nastopa. Kdaj postane človek star Te dni eo imeli svoje letno strokovno zborovanje madžarski zdravniki v Budimpešti. Glavni predmet letošnjih obravnav je bilo vprašanje, kedaj postane človek star. Prvi predavatelj je bil profesor baron Aleksander Koranyi, ki je dokazoval, da se je splošna starost človeka od 40 let podaljšala na 60 let. Razvoj sam na eni strani, na drugi strani pa staranje organov in sposobnosti 6e ne razvije vzporedno, zaradi česar se s časom človekova osebnost spreminja. To spreminjanje pa je na višku življenjske dobe tako počasno, da se dolga leta človeku dozdeva, kakor bi se v njem prav nič ne spremenilo. Vrhunec 6voje delovne sposobnosti doseže človek v svojem 60. letu življenja. Šele sedaj se začne nagibati navzdol, šele sedaj se začne človek res starati. Med drugim je profesor tudi govoril o splošno razširjenem napačnem mnenju, češ da stari ljudje potrebujejo manj spanja kakor pa mladi. Lahko se reče, da starejši ljudje povprečno mnogo več spe kakor mladi, samo da je čas njihovega spanja drugače razdeljen kakor pri mladih. Medicinski statistik Teodor Szell je predaval o tem, da statistika sodi, da je vsak človek star, če je enkrat dosegel 60. leto starosti. Toda na drugi strani pa uči zdravniška veda, da staranje ni navezano na kako letnico starosti in tudi ne more biti vezano. Povprečje starosti je v zahodni Evropi višje kakor pa na vzhodu ali na jugovzhodu. Cim bolj napreduje kultura (prav za prav civilizacija) tem višja leta starosti dosežejo ljudje. Posledica tega je, da je družba v teh krajih vedno starejša. Ce pojde tako naprej, bo leta 2000 že najmanj 20 odstotkov ljudi starih nad 60 let. Profesor Štefan Somogy je predaval o starosti s stališča nevralogije. Nikakor ni resnično, kar so nekateri včasih trdili, da je namreč starost že sama na sebi bolezen. Zdrava starost namreč ni nikaka bolezen in sama po sebi ne more povzročati nikakih duševnih ali živčnih bolezni. Ce živčni sistem človekov z drugimi človekovimi organi vred harmonično, to se pravi skladno pojema, vidimo v tem nemoteno, harmonično staranje. Zdravljenje raka z operacijo Od povsod Eno nedeljo bodo delali sa grško vojaško letalstvo. V nedeljo, 13. t. m. bodo na Grškem delale vse tovarne in vsi uradi, odprte bodo vse trgovine, banke in vsa podjetja bodo v polnem obratu. Toda za ta dan nobeden izmed delavcev in naetavljen-cev ne bo dobil plače, pač pa bodo to dnevno plačo izročili fondu za izpopolnitev grškega vojnega letalstva. Kakor bi podjetniki ne mogli enega delavnika žrtvovati za tak namen! Dva italijanska časnikarja so našli umorjena na severnem Francoskem pri mestu Pagnoiles de l'Orno. Našli pa so ju slučajno. Na cesti so našli avtomobil brez vsakega spremstva. V avtu so zagledali krvave madeže. Nato eo natančneje pregledali in našli v njem še zavoj, v katerem je baje bila bomba. Ko so nato okolico natančno preiskali, so v gozdu ob cesti našli najprej truplo italijanskega časnikarja Roseldija, zraven pa truplo drugega njegovega tovariša. Štirje tirolski kmetje iz Wipptala so prodali svoje kmetije in odšli na Špansko prostovoljno v Francovo armado. Tirolski legijonar Gvidon Besel, ki je kot letalec sestrelil 28 rdečih letal, je te dni padel. Filmski štrajk v Hollywoodu, ki je trajal 42 dni, je bil sedaj v sporazumu končan. 40 -urni delavni iu obravnavajo sedaj ▼ francoski zbornici. Uvedli naj bi ga pred vsem ▼ gostinskih podjetjih. Šest španskih univerz se je izjavilo za politiko generala Franca ter so rektorji sklenili vsemu svetu poslati oklic, v katerem hočejo dokazati, da ima general Franco prav. 80.000 kilometrov je preletel nad severnimi ledenimi kraji ruski letalec Farič, ki je 10. t. m. srečno prjstal v Arhangelsku. Milijonarjem leno so odvedli razbojniki r New Yorku, in sicer kar ob belem dnevu, sredi najbolj živega prometa na ulicah. Privozil je avto, iz ka-tega sta stopila dva elegantna gospoda ter pristopila k ženi znanega newyorškega milijonarja Par-sona. Pregovorila sta jo, da je stopila z njima v avto, nakar jc nihče ni več videl. Mož je dobil gismo, da mora plačati 25.000 dolarjev, če hoče ;no rešiti. Železniška postaja Hali gori Tovorna postaja Hali v Avstriji je skoro do tal zgorela. Pri požaru so zgoreli tudi 4 ljudje. Stvarna škoda je seveda velika. Zgorelo je 300 vagonov. Na sliki na levi vidimo, kako gore poslopja. Na drugi siki pa vidimo, velikanske vrste ogrodij zgorelih vagonov. Na Francoskem so sedaj zopet začeli propagirati misel velikega kanala, ki naj bi vezal francoske reke 6 Sredozemskim morjem. Kanal bi se začel pri Bordeauxu ter naj bi po reki Garonni vezal to mesto z Toulousem ter naj bi prišel do Sredozemskega morja nekako pri Narboni. Ta vodna pot bi morala biti seveda sposobna za večje in za največje ladje, torej tudi za velike bojne ladje. Vsa dolgost tega kanala bi znašala nekako 250 kilometrov. Širok bi bil 40 metrov, globok pa 17 metrov. Tak kanal bi veljal kakih 14 milijard frankov. Ce bi se kedaj ta načrt uresničil, bi angleška trdnjava Gibraltar izgubila precej svoje dosedanje važnosti. Zveza Slovenije z morjem Železnica Črnomelj—Vrbovsko Preteklo nedeljo smo prinesli članek poelanea dr. J. Koceta, ki nam je etvarno obrazložil, kako je z zgradbo železniške zveze Slovenije z morjem, z zgradbo proge Črnomelj—Vrbovsko. Is članka, je bilo razvidno, da delo napreduje in da se za zgradbo proge prizadevajo v polni meri merodajni faktorji. Dodatno k temu smo prejeli še naslednje prav zanimive strokovne podatke, ki kažejo, na kakšne tehnične težkoče eo zadeli pri trasiranju proge in kako etoji atvar v tehničnem pogledu dane6: * Snemanje v terenu so končali začetkom decembra, delo generalnega projekta v aprilu, a sedaj U-količujejo teraso na terenu, snemajo zemljiške parcele in izdelujejo detajlni projekt. K temu spad* iudi osnova voznega reda, po katerem bodo vozili brzovlaki iz Ljubljane do Novega mesta 1 uro 32 min., do Črnomlja 2 uri 18 min. io do Sitfaka S. ur 15 min.i dane« vozi osebni vlak v Novo me-•to 2 uri 15 min., pospešeni osebni 2 uri, v Črnomelj 3 ure 15 min., odnosno 3 ure, a brni na Sušak skozi Zagreb 9 ur. Pri vlaku do morja se ekrajsfc vozni čas za 3 uro 15 min ali za več kot tretjino. Nova pot do Sušaka bo namreč za 81 km oziroma 121 km kraj iS a kakor sedaj skozi Karlovae odnosno Zagreb. S. Zanimivo je zasledovati proučevanje poteka bodoče proge, saj je bilo že vprašanje odcepa pri Črnomlju težak problem, lci se ga je reševalo postopoma. Na prvi mah se je marsikomu, gledajočemu karto, zdelo, da bi bilo najbolje odcepiti ae na postaji Selo pri Otovcu in voditi traso dalje na pobočju hribovja proti Kupi. Toda izkazalo se je, da bi bila pregraditev za odcepno postajo premajhnega postajališča Selo zelo komplicirana zadeva, a stroški toliki, da bi se ih ne moglo zagovarjati, pa tudi proga na pobočju, ki bi šla daleč mimo Črnomlja, bi bila predraga. Isti pomisleki so veljali glede podaljšanja tudi prekratke postaje Črnomelj na vzhodnem, t. j. karlbvškem koncu m za tamošnji odcep, dočim bi bil na nadaljnjem poteku trase mimo Butoraja na poti globoko vrezani jarek Lahinje, čigar premostitev bi pomenila za- vržene milijone, ker ni potrebe, da bi ta veliki most morali graditi in voditi traso po precej zapuščenih krajih vzhodno Lahinje do Vinice. Vsemu temu ee da izogniti, ako se vodi trasa po sredi obljudene Dragatuške doline. Ker niti prva, niti druga rešitev vprašanja odcepitve ni bila priporočljiva, se je moralo pač projektirati novo odcepno postajo in zvezati žnjo obstoječo karlovško železnico. V to svrho je pripravljen svet v bližini Črnomlja, jugozapadno na tako zvani »Kanižerici«. Ali tudi ta rešitev je bila draga in ni popolnoma odgovarjala v prometnem oziru. Medtem i« snemanj« terena okoli Črnomlja zelo napredpvalo in ta merjenja so pokazala, da je povečanja postaje Črnomelj vendar možno na zapadnem, t. j. ljubljanskem koncu. Toda vlake Ljubljana—SuSak bi se moralo obračati, ker bi bil odcep nove trase v tem slučaju tudi na zapadni strani. Da se ta nedostatek odpravi, bi se maralo obstoječo progo voditi v velikem severnem o Trnku okoli K cm enakega hriba in vpeljati jo v postajo na vzhodnem koncu. Toda tudi ta rešitev je bila zelo draga in ni popolnoma odgovarjala važnim zahtevam prometa. Vse te okoliščine so silile končno k rešitvi, katera se je začetkoma zdela najmanj verjetna. Postaja Črnomelj se podaljša na zapadni strani, toda nova proga jo zapušča kakor obstoječa kar-lovška na vzhodnem koncu, tako da ne bo treba obračati niti vlakov na Vrbovsko, niti onih proti Karlovcu. Ker pa j« premostitev Lahinje izključena, ne preostane drugega kakor voditi traso v velikem južnem krogu nazaj proti Kanižerici in dalje po sredi Dragatuške doline. Krog preči dovozno cesto na postajo, in sicer bo vodila cesta na nadvozu v nespremenjeni legi. Izkazalo ee je, da sa more krog položiti tako, da ne bo treba rušiti hiš. To rešitev podražuje sicer to, da se bo moralo za številne ceste in poti v okolici graditi nadvoze ali kljub temu je ta način odcepa najcenejši; a podaljšanje proge in s tem neko podražitev prometa mora se pač utrpeti, saj proti drugim ugodnostim te osnove ne prihajajo mnogo v po- itev. Trasa z opisanim odcepom in po DragatuSki dolini je najcenejša od vseh varijant. Pri km 10 leži postaja DragatuS. Na to postajo bo gravitirala tudi Poljanska dolina, t, j. vasi okoli Starega trga, saj se nova cesta čez hribovje že gradi. Postaja Vinica fkm 18) bo središče za vssi ob Kolpi na slovenski in hrvaški strani. Med postajama Vinica in Severin preči trasa kolpo na železniškem mostu, podobnem onemu čez Krko pri Novem mestu. Pri km 27 se nahaja postaja Severin, izhodišče za vsa naselja od Lukovdola tja do Bosiljevega. Ta postaja bo vodna postaja in bo imela malo kurilnico za eventuelno doprego pri težkih vlakih za vožnjo po strmini proti sedlu med dolinami Kolpe in Dobre. Pri Severinu se začenja tudi krajevno najbolj zanimivi del proge. Za postajo zavije tTasa v ovinku okoli griča pri vasi Smišljaki, potem pa zopet ostro nazaj okoli hriba kota 362 pri vasi Jadrč-mali, na kar se vije vedno dalje navzgor po pobočju hribovja, ki ioči imenovani dve dolini. Razgled od tukaj na dolino zelene kolpe, na Severin in daleč tja preko Vinice bo krasen. Na pobočju samem bo nameščeno ogfbaKšče Vučnik za križanje vlakov. Dospevši na sedlo (kota 434 m) pada proga v nadaljnjem poteku do postaje »Kamensko« (41 km). Tik za postajo začne 2K km dolgi predor »Lov-nik«. Onkraj predora zadene trasa (km 44) na suša-Sko progo, na kaT sledi priključno ogibališče Dobra; prometni priključek pa bo tvorila velika postaja Srpske Moravice, ki leži 6 in pol km daleč od priključka v smeri proti Sušaku. Bolje bi pa bilo voditi novo progo potom novega drugega tira v omenjeni dolžini naravnost do postaje Srpske Moravice. Postaji Kamensko in Dobra bosta služile trgu Vrbovsko. Ako upoštevamo malo premestitev obstoječe proge pred Črnomljem, pregraditev črnomaljske postaje in še kratek potek vštric susaške železnice, potem meri celotna rfradbena dolžina nove proge 47K km. okuuub Najmanjše mezde v Sloveniji Pretekli mesec smo poročali, da je izdelala banska uprava v Ljubljani osnutek predloga o najmanjših mezdah v naši banovini. Dne 29. maja je bila na banski upravi tudi razprava z zastopniki delodajalsktb in delojemalskih krogov. Na tej anketi je bil sprejet predlog, da se razprava odgodi, ker bosta obe delegacija dosegli sporazum sami med seboj. Na podlagi tega sklepa so se začela pogajanja med Zvezo industrijcev in Delavsko zbornico s sodelovanjem Zbornice TOI. Industrijci eo poudarjali kakor prej, da se je treba ozirati na mezdne razmere v ostalih delih države, posebno pa v sosednji savski banovini. Na zadnjem posvetovanja dne 9. junija je bil predlagam sporazumni predlog, da naj prejemajo kvalificirani delavci v splošnem več kot 3 din in nekvalificirani Več kot 2.50 din na uro, obenem pa naj se tudi določijo izjeme za nekatere stroke, v katerih naj bi bile najnižje mezde 2.50, oziroma 2 din. Industrijci zastopajo mnenje, da naj se vzame za najmanjšo mezdo 2 din zlasti v opekarnah, v industriji lesnih proizvodov, industrijo upognjenega pohištva in pa sploh za vsa lažja dela v poljubnih strokah, ki zahtevajo le malenkosten fiziče>n napor in nobene strokovne sposobnosti ter jih opravljajo večinoma ženske. Da ponovimo dosedanje predloge, podajamo v naslednjem izvleček predloga banske uprave za tako uredbo: Najmanjše mezde morajo znašati: V strokah skupine A za delavce (delavke) v starosti nad 18 let v industriji ne glede na kraj ter v trgovini im obrti v krajih z nad 5.000 prebivalci 3 din, v trgovini in obrti v krajih z manj kot 5000 prebivalci 2.75 din in za delavce (delavke) v starosti pod 18 let 2.50 din, v skupini B so mezde 2.75, 2.500 in 2.25 din, v skupini C pa 2.50 2.25 in 2 din. Za odmero višine najmanjše mezde je mero-daijen kraj obratovanja, ne pa sedež podjetja. Za kvalificirano delavstvo in vajence te najmanjše mezde ne veljajo, temveč se bodo mezde za prve in odškodnine za diruge določile kasneje. Zaslužek delavcev, ki delajo v akordu, ne sme biti manjši od zaslužka, ki se mora plačevati za neakordno delo v dotični stroki. Delavska zbornica je predlagala, da naj bi se vsaj znižala meja z ozirom na število prebivalcev in naj bi se določila nižja mezda le za kraje z manj kot 2000 prebivalci, v kolikor niso ti kraji letoviški ali industrijski. Glede najmanjših mezd za kvalificirano delavstvo je Delavska zbornica mnenja, da naj bi se odredile le tedaj, če to zahtevajo soglasno delavske organizacije dotične stroke. Končno je Delavska zbornica predlagala kot industrijci, da naj se omogoči obema prizadetima skupinama tako delodajalcem kot delojemalcem, da vso materijo na skupnih konferencah preštudirajo in skušajo doseči sporazumno rešitev vprašanja. Na podlagi posvetovanj, katere smo že omenili, je pričakovati, da se bodo obojne organizacijo sporazumele, ker je že izdelan posredovalni predlog in so razlike skoraj povsem glede višine najmanjših mezd. Obojne organizacije so obljubile g. banu, da bodo do konca meseca zbrale vse potrebno gradivo in bo na podlagi tega g. ban sklical v prvi polovici julija ponovno ustmesno razpravo. Posredovalni predlog določa definicijo kvalificiranega delavstva v tem smislu, da so to obrtni pomočniki s pomočniškim izpitom ako delajo v svoji stroki, nadalje delavci, ki sicer nimajo strokovne izobrazbe po zakonu o obrtih, pa opravljajo dela, za katere je potrebno posebno učenje in pa daljša pTaksa ter končno trgovsko in ostalo višje osebje v smislu čl. 324 obrtnega zakona. Uredba naj ne velja za obrtne vajence, za kvalificirano delavstvo. V zaposlitveno dobo se šteje v tem primeru tudi zaposlitev pri enakem delu v drugem podjetju. Odškodnina za delavce v izučevanju se bo določila s posebno naredbo. • Italijanski gospodarski strokovnjaki ▼ Belgradu. Včeraj sta dopotovala v Belgrad Amadeo Gianini, gl. ravnatelj za trgovinsko politiko v rimskem zunanjem ministrstvu in Manlio Masi gl, ravnatelj za izmeno z inozemstvom. Oba strokovnjaka sta danes obiskala g. Milivoja Piljo, pomočnika zunanjega ministra. Razpravljala sta z njim o datumu in dnevnem redu prvega sestanka stalnega jugoslovansko-italijanskega gospodarskega odbora. Konknrs je razglašen o imovini zapuščine po pokojnem Bračiču Alojzu, trgovcu v Zamarkovi, prvi zbor upnikov 17. junija, oglasiti ee je do 14. avgusta, ugotovifveni narok 27. avgusta; nadalje o imovini Bračič Alojzije, trgovke v Zamarkovi z istimi naroki in roki. Donos neposrednih davkov. Lani je imela država dohodkov od splošnih neposrednih davkov (zemljarine, zgradarine, pridobnine in družbenega davka 1.361.0 milij. Din dohodkov, leta 1935 1.210.0 milij Din. Po področjih finančnih ravnateljstev so dali splošni neposredni davki 1936 (podatki za 1935 v oklepajih, nadalje v oklepajih še odstotek prirastka); Belgrad 217,1 (211.3), moravska banovina 64.9 (57.6, 7.3), vardarska 60.8 (56.2, 4.6%), zetska 39.0 32.8, 6.2%), donavska 392.8 (355.6, 13% , drinska 73.6 (69.1, 4.5fo), vTbaska 32.0 (27.6, 4.4%), primorska 32.0 (27.3, 4.7%), savska 316,2 (247.0, 28%. V naši banovini je bilo pobranih 124.0 milij., leta 1935 125.3 milij. Din ali za 1.3% manj. Iz tega je razvidno, da je ves lanski prirastek neposrednih davkov, kolikor smo ga več plačali, šel na račun dfcvka na poslovni promet, katerega donos je znatno narastel. -c'Borza t' Dne 12. junija 1937. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 9.952 milij. Din v primeri z 10.304, 5.408, 6.316 in 10.38 milij. Din v prejšnjih tednih. Curih. Belgrad 10, Pariz 19.425, London 31.546, Newyork 436.75, Bruselj 73.675, Milan 23, Amsterdam 240.10, Berlin 175.025, Dunaj 84.60 (84.80), Stockholm 111.10, Oslo 108.275, Kopenhagen 96.175, Praga 15.25, Varšava 82.90, Budimpešta 86.30, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsing-fors 9.51, Buenos-Aires 133.5. RAZPIS Občina Topolšica, okraj Slov. Gradec razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Šolska izobrazba: popolna srednja ali njej enaka strokovna šola. Varščina po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti do 10. VII. 1937 pri podpisani upravi. Po proračunu je določena plača občinskega tajnika 700 dinarjev. Uprava občine Topol šica, dne 8. 6. 1937. Predsednik: Napotnik, L r. Lablanski vellesemin Se vezh' ne rasposnam inu vidim, de n ta zhudni zajt noter ne perpadam, ko po timu semi-nu romam. Al je le tukaj eniga shundra, eniga piiskejna inu ene musike, takira is enih mizhkenih skrinz ven peirhaja inu je taku perjasna inu na glas, kuker pouhn kor tih bulshih pevizov per mashi ta velliki. Le kaku to shtimajo? Je letukej aniga blaga, anih zhudnih svitlih vosov bres ojesa inu bres dirkl-zov sa to uprego. Inu ti vosovi kar sami votsijo. Le noter u vosu je en zhlovik, takiri na ene knofe pertiska inu enu kolu u tih svojih rokah obrazha, pa gre ta vos naprej, naglihi kuker poshast gorezha, inu ane slabe duhove sa sabo pusha. Sim te duhove u nos noter dobil tnu skorej na domazhi duh tiga svojiga konjskiga hleva posabil. U zelli Lublani samu en vos na enih debellih kollesih sa vidit je bilu, takiriga kojni vlezhejo inu je na vosu »Volk« sapisano. Sim sa tiga firbiza talla vollo noterposhpegal u nameringi de tiga volka vidim inu so noter le eni shakli is moka bili. Slo zhudno. Ti Kropari, takiri u vigenzih sheble delajo, ene zhudne komedije kashejo. Na eni sazoprani (liki platna tu shivlejne inu delu tih Kroparjev shivo perkasujejo. Ne sastopim tiga. Ni tu vezh tako, kuker takrat, ko mi moj boter to delo u vigenzih rastumlzhval je. Tu je sdej hujshi, kuker ta zherna shola, tu niso vezh vigenzi, okajeni inu sajasti, tu so sdej ane lepe vellike hishe, kuker na Dunaja ta zesarskimu. Je dol na konzu eno shumejne mi na ushessa perhajalo inu sim pogledat shel. Ja, letukej pa tudi ne more biti usse is tirni natumiml mozhmi pershtimano. Je en mosh eno zhudno mashino u roki dershal inu ene debelle dile s njo boshal. Je malo sashumelo inu so odshagani kosozhiki te dile dol padati. Ena druga mashina strashno je tullila inu so noter ene kosmate plohe polagali, de so na drugi pdati zhisto gladke ven ulekli. Gvišno imajo take mashine glihlviski sa te starejshi lub-lanzhanke — usse hodijo po timu seminu gladkih liz, sdezhih shob inu zhernih ozhi, !"rker da bi jih ena takasazoprana mashina lepu speglja inu gladko 6glejshtala, Se ne spomnim ussiga, ka- je she sa vidit builo inu zhe sim pravizhin, tudi ne nastopim ussih tih zhudnih mashin, samerkal pa sim, «J.e per timu romejnu zhlovik en hud opzkutik lakote inu prasnote u svojimu shelodizu sadobi. So mi pi ka, sali eno biirtijo, kir so mujo velliko imeli e menoj, de sim pokontentan bil. So pa tudi ene lepo ot-shriftane table gor po stenah te birtije na seminu, de sim vesselo k sebi jemal, kar so pemashali. Samerkal sim si pissanje tih birtov: Polizhik zvizhka sa moshizhka, klobassizo sa shenizo. Sim se hitro na shenizo Mizo spomnil inu ji letukej eno shmahtno klobasso sa odpustik kupil. Vina so pa sama sahmashna. So dejali da je belo dolenako od Sitaraja is Topliz inu zvizhik od Kre-garjevga Franzlna. Vellika slast tiga sira, tiga plezheta, tih klobas inu anih debellih shmahtnih dank je pa timu starimu kloshtru u Stizhni perpisana inu o timu glihivishii ena tabla pravi: Usse kar narbolshiga daje nam prasse: plezhe in shpeh inu rivz in klobasae ... Maslo in sir ussepousod snan nam daje zhastitlivi stishk' samostan * Med obiskovalci je bilo do dane« na velesejmu nad 100 ljudskih šol, 9 meščanskih, 5 kmetijskih, 6 gospodinjskih, 2 obrtni, trgovska akademija, trgovske šole in tečaji, 5 tehniška srednja šola, mlekarska šola, škofja I/Oka, več gimnazij, delovodska f*oia, učiteljišče, gostilniška šola, zavod za mladoletne, osrednji zavod za žensko domačo obrt, dom visokošolk in tehniški oddelek univerze. Iz Hrenovie pri Postojni je obiskal? velesejem skupina 87 izletnikov, ki je po obisku odpotovala na Gorenjsko. Živahno se razvijajo na velesejmu kupčije v vsem razstavljenem blagu, prednjačijo pa: avtomobili, pohištvo, tapetniški izdelki, preproge, kovinski izdelki, elektrotehnika, pletenine, čipke, motorna kolesa in dvokolesa, živilska industrija, stroji, glasbila, usnjarska konfekcija, tekstilno blago in najrazličnejše tehnične novosti. Navzlic ne čisto ugodnemu vremenu je obisk velesejma zelo zadovoljiv. Veliko pozornost posvečajo obiskovalci že precej razširjenemu živalskemu parku. Dobro obiskana je vsak dan tudi modna revija z uspelo razstavo »Vzorno stanovanje«. Je posebna prednost odvajalnega sredstva Darmol. Vrhu tega deluj« milo in brez bolečin. Zato uživajo odrasli In otroci radi Darmol Sita Speti Slika i lovske razstave Današnji šporl v Ljubljani Tenis na igriščih SK Ilirije, pri katerem sodelujejo priznani mednarodni tekmovalci. Pričetek dopoldne ob 9., popoldne ob 15. Lahka atletika. Na igrišču Primorja nadaljevanje izbirnega tekmovanja za troboj Belgrad - Zagreb - Ljubljana. Pričetek ob 10. dopoldne. Višek teniškega turnirja Na igrišču Ilirije pod Cekinovim gradom. Danes bodo ves dan tekme, ki bodo posebna zanimive, ker so šele danes dospeli madjarski gostje. Igrali bodo: Mitič : Tallos (Madjarska, Florijan - Mitič : Tallos - Somogyi (Madj), Kovač : Somogyi (Madj.), Majer - Mitič : Tallos - Sivic. Jttgosloo Inhkontlcttka zprzn nam sporoča: Odgoditev lahkoatletskega dvoboja z Italijo. Danes bi se moralo vršiti v Trstu srečanje državnih lahkoatletskih reprezentanc Italije in Jugoslavije. Upravni odbor JI.AZ je bil primoran sporočiti italijanski zvezi, da se odgodi tekmovanje na nedoločen čas. Pri tem koraku je igralo glavno vlogo finančno vprašanje in ker dosedaj ni bilo mogoče urediti vprašanja trenerja na način, ki bi odgovarjal potrebam. Dvoboj s Češkoslovaško je pokazal, da naši atleti danes še niso toliko pripravljeni kakor bi morali biti za tako važno tekmovanje. Velike prireditve mednarodnega značaja se morejo samo tedaj zagovarjati, če je mogoča vestna priprava onih, ki morajo zastopati naše državne barvo in prestiž. Neprijeten incident na meddržavnem dvoboju s Češkoslovaško. Ob priliki tekmovanja CSfi-,Jugoslavija je prišlo do neprijetnega incidentu, ker prvega dne nista hili v celoti odigrani oho državni himni. Jo to nedostojen športni čin očitno sabotažo neodgovornih elementov, katerim ja uspelo, vplivati na operaterja pri zvočniku in zato neprijetno dejanje nima ničesar skupnega z zvezno upravo, funkcijonarji in atleti ter upravni odbor v imenu celokupne atletiko izraža svojo globoko obžalovanje in ogorčenje, da je moglo priti do take sabotaže. Pristojna oblast je že pod-vzela potrebne korake, da prejme krivec zasluženo kazen. Plavalni tečaji za mladino. Kako priljubljeni so ilirijanski plavalni tečaji za mladino, dokazuje dejstvo, da nekateri starši že tretje leto pošiljajo svoja dekleta in fante v tečaj. Tečaj vodijo izkušeni starejši plavači in obstoji iz plavalnega dela in najmodernejših gimnastičnih vaj. Vstopnina v kopališče za tečajnike 2 Din, prijavnina 2 Din. * Prijave sprejema ključar. Tečaj se prične jutri do-jx>ldne ob 10. V balkanski kolesarski dirki je zmagal v celotni klasifikaciji posameznikov Jugoslovan Prose-nik, v zadnji etapi pa je prišel prvi na cilj v Sofiji, kjer se je zbralo 200.000 gledalcev, Rožman iz Maribora. Bolgarska ekipa pa je posedla prvo mesto, ki je dosegla skupen plasma na tej dirki s časom 65 ur, 61 minut ter 18 sekund, jugoslov. ekipa pa drugo mesto j časom 65 ur, 65 minut ter 47 "/s sek. Bolgari so prejeli pokal ministra za telesno vzgojo naroda g. dr. Rogiča. Zvesti sloven. lahkoatletskih klubov (tluibeno). Iz slnibenih olijav la Izbirni milini* je pomotoma isostaia disciplina tek 10(1 m, ki ho vrSi v nedeljo, IS. t. m. nii 10 dopoldne. Start obvftzen zn naslndnjo: fiter, fličar, Zupančič, Sodnik, RuSteršič, Mnlnnrič, Kilnar, Pavlič, 2gur, Slapar, PliitorSett. — Tnjnik I. SK Javornik na Rakeku. XI. rednt občni zbor sn bo vriil v nedeljo, dno 27. t. m. oh lfl dopoldne v restnvraeijI Domicelj. Apeliramo na članstvo, da »o istoga poinoSteviino in točno udeleži. Radio Programi Radio Ljublfanai Vedelja, tO. iunlja: 8 Vesel nedeljski pozdrav (ploSče) — 8.IS Preno« cerkveno glasbe iz frunč. cerkve — 8.^> Verski govor (g. ravnat. Joie Jagodici — 9 Cas, poročila, spored — 9.IS Dobre volje biti vsakdo si telil (ploSče) — 10 Produkcija glasbene 6ole .Slogat 11.80 OtroSkl nastop (vodi gdč. Slnvica Vencajiova) — 12 Klavirska lahko glasba Hale da Costa (ploščo) — 12.14 Mozartova ura. Sodelujojo čl. ljnblj opere gg. Svetozar Ilanoveo in Vckosinv Janko, gdč. .lolkn Igli-čevtt in RadljHkl orkester — is Cas, spored, obvestila — 14 Vreme — 17 Kmet. nrn: Več sadnih sliranknv (g. inSp. M. Humok) — 17.30 Kmečki trio, vmesne speve poje gdč. Štefka Kornnčonova s spremljav. Kmečkega trla — IS Cas, vreme, poročil«, spored, obvestila — 19.W Nro. ura: Organizacija poljedelskega kredita (Djordje Jovnnovl«) — lB.Sfl Slovenska tira: s) Koroški-narodne (na ploščah), b) 1'rogled nstoličcnju in poklo-nitev na KoroSkcm (g. Lco 1'ettauer) — ai.flfl Konccrt pevskega zbora «Krakovo-Trnovo« ,— 21.IS Operet, glas ba (Bndijskl orkester) — 22 čas, vreme poročila, spored — 32.IS 7,a ples (ploSče). Drugi programi i Nedelja. 1J. Jnnija- nelgrad: 20.20 Pester pro gram — Zagreb: 20 Tnmburlce, 21.15 Jazz — Dunaj: 1B.SS Opereta .Kavnlir z roto., 23.1IS fligmiska glasba — Budimpelta: 20 Oporeta •Aleksandra«. 22.S0 Unionski orkester — Trst.Milan: 17.:Kl Popoldanski koncert, 21 Opera .rioffmnnnovc pripovedke — Rim-Dari: 21 Igra o Beethovnu, 2I.S0 Izbrane pesini — Vraaa: IU.5S Orkestralni koneort, 20.55 llnlrtnn glasba, 22.35 .Jnzz — !"ur-Sava: 20 Stranssovl valčki, 21 Vesel koncert, 22 Solistični koncert — Berlin: 20 Itnlijnn. melodije — Hamburg: 3t V'oja$kn godba — Frank/ur(: 20 Operet, glasba — Sluttgarl: 20 Opereta »Cigan bnron. — Monakn-vo: 30.30 Koncertna opera 463. (i Lepa stavbna parcela na Joilct pooenl naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9313. (p) Dvostanovanjsko hišo In 70« m' vrta prodam r Kamniku. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1388. Nova hiša z gospodarskim poslopjem ln Velikim vrtom naprodaj. Nova vas pri Mariboru, Bolfankova 1». (p) Dve parceli na Vilu prodam na obroke po 16 Din m'. Gostilna Križnik, Cesta na Brdo. (p) Posestvo blizu sto oralov veliko, blizu postaje, prodam po 3000 Din oral. Polzve se pri: Valenčak, trgovina, Velenje. (p) Tvrdka A. & L Skaberne ZJItTBLJANA, JsrlJa, da Jemlje do preklica v račun aopet hranilne knjižice Svetne hranilnice, Ljudske posojilnice. Hranilne knjižice Meetne hranilnice v Ljubljeni za 20.000 Din takoj kupim ln plačam najvišjo oeno v gotovini. Ponudbe opravi »Slovenca« pod vVakoj Izplačam« tt. >343. Vnovčujem hranilne vloge vseh denarnih zavodoy proti takojšnji gotovini aelo ugodno. OMast. dovoljena pisarna Rudolf Zorž Ljubljano, Gledališka 13 Telefon 38-10 BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, ra-hrte ln zlatnike po najvišji dnevni eenl. Denarne posle: Posredovani« Hredlfov - »not t en |e tloS Prt denarnih zavodih — NaloZbe kapitala Poravnate - upravo nepre mlftnln - Datine napovedi — Inlormaclle — Ureditve rcvlzlle. bilance m stalne kontrolo kn)lgovodstva tet ne druge trgovsko gospo darske posle izvede SVETOVALEC koncesllenlraaa kvouka - gospodarski pstleval niča t Ljubljani. Oesta 29. oktobra (Rimski cesta) Stev. 7 Vrednostne papirje ▼seh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, tel. 37-62 išče se vloga ca 26.000 Din na Ljubljansko kreditno banko v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca«, podr. Celje pod »Vloge« >410. (d) Ureditev dolgov potom sodnih ln Izven sodnih poravnav. Ifnsvetl v konkurznlh za flevab In vseh drugih trgovsko • obrtnih poslih Strokovne knjigovodske revizije, sestava In apro baclja bilanc. Preskrba kreditov vsi posli Kmečke z a S č 1 t e . Edina koncesljonlrana Komercljalna pisarna: Lojze Zaje Ljubljana. Gledališka ul. Telefon 88-18 • I »J Izgubilo se je tele v Bmerl Dolenjske ln Ižansko ceste. Izroči naj se ga proti nagradi v mestni klavnici. (e) Tri stavbne parcele Dev. Mar. Polju, deset minut od kolodvora, prodam po 10 Din kvadratni meter. Naslon v upravi »Slovenca« pod tt. »811. Stanovanjsko hišo zasebno, s tremi ali več sobami, IS čem. Točne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Za 1. julij« 937». p Prodam novo vilo enonadstropno, 4 sobe, 3 kuhinji, veranda, elektrika, sa >5.000 Din. Vprašati ▼ gostilni žoher — Tržaška eesta^ Maribor. V Brežicah ta okolici ee naprodaj hlSe, krasna stavblSča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter aaokroženl deli Attemeovega vele-posestva. • Pojasnila pri Int. Mlklau Otmar, Brežice. (p) Enonadstropna hiša 10 minut od Celja, z le plm vrtom, ki Je pripraven tudi za stavbne parcele, takoj ugodno naprodaj. - Naslov: Gosposka ulica 7, Celje. (p) Kupim majhno posestvo alt hlSo v bližini Celja. Ponudbe z označbo cene podružnici »Slovenca« v Celju pod značko »Posestvo«. (p) Trgovska hiša na aelo prometni točki na deželi zaradi odsotnosti lastnika poceni naprodaj. Informacije: Maribor — ICoroSka oesta 4. (p) la mlinarsko posestvo 100 vagonov kapaciteto, primemo tudi za drugo Industrijo, se poceni pro da zaradi rodbinskih raz mer. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dravska banovina« St. >448. (p) Hiša stranskim stanovanj sklm poslopjem ln 2000 m1 vrta, v Ljubljani, naprodaj na obroke. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 9446. (p) Dve parceli pred novo III. drž. glm nazljo prodam na obroke. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9444. (p) Hiša na lepem kraju, pripravna za obrt ali upokojenca, pet minut od mesta, naprodaj. — Vprašati: Klane 18, Kranj. (p) Gostilna na Jezerskem pripravna za letovlščarje, se prostovoljno proda. — Prav tako nudim v nakup več hiš, kmetij ln stavbiSč. L. Rebolj, Kranj Poslopje primerno sa vsak obrat z vrtom ln zemljiščem — ceno naprodaj. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 9198. (p) Dve hiši z vrtom večjo in manjšo, primerni za trgovino ali za letovlščarje, prodam. L. Za gar, Lesce 23. (p) KRASNO PARCELO preko 10.000 m1 ob vznož Ju Pohorja, doloma borov gozd, pol ure od Marl bora, dve min. od avto busne postaje — prodam po 6 Din m*. Parcela Je v ravni legi, v najlepši Izletniški točki, primerna za sanatorlj aH zdravili šče ali restavracijo ali slučaju parcelacije za zl davo weekend hišic. — Ponudbe pod »Vznožje Pohorja« upravi »Blov. Maribor. začetkom avgusta. Cenj. ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod »Ugodno >41»«. (m) ODDAJO: Pekarna prometna, v Ljubljani — se takoj odda proti odkupnini Inventarja SOM dinarjev. Ponudbe uprarl »Slovenca« pod »Lepa prilika« St >466. (n) Lep velik gozd v bližini Mrzlega studenca prodam. — Pismena vpraSanja upravi »Slov.« pod It >3(f. (p) Na Dolenjskem posestvo, gospodarsko poslopje, vinogradi, orodje, vse obdelano, ln manjše posestvo, nova hisa, na prodaj. - Pojasnila daje Jožef Urbanč, Ostrež 13, Mirna, Dolenjsko, (p) Nova hiša vlsokoprltllčna, trlstanovanjska, vsa podkletena, elektrika, 760 m* vrta, v sončni legi, blizu Sole ln cerkve, ob avto postaji v ljubljanski okolici naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod >549. (p) Posestvo naprodaj! Hiša z gospodarskim poslopjem, v zelo dobrem stanju, sredi vasi ob banovinski cesti, pripravno za trgovino ali gostilno. Potreben kapital 60.000 dinarjev. Drugo po dogo voru. — Pojasnila daje: Ignac Zidar, Tlhaboj 1>, Sv. Križ pri Litiji. (p) Pekarijo na Gorenjskem oddam v najem proti odkupnini 2000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod tt. >854. (n) Čitajte in širite »Slo venca v Gostiln« v letoviškem kraju na Gorenjskem oddam v najem ali prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St >12>. (n) Za trgovino ali buffet oddam tik zdravilišča Golnik enodružinsko vilo z večjim trgovskim lokalom. Pojasnila; Jug, fotograf, Kranj. (n) Damsko konfekcijo za poletje posebno cenejSe vrste ima v največji izbiri na zalogi F. I. Goriiar, LJubljana Sv. Petra cesta 29 damske perilne cefir obleke .... od Din 48'— naprej damske perilne športne bluze . • . „ „ 28'— „ Športna kril« v vseh velikostih . . „ „ 38'— „ pisarniške in jutranje halje . . . . „ „ 65'— „ otroSke perilne oblekce....... „ 24'— „ kakor tudi vse vrste boljSeo bleke, kostume, plaSče i. t. d. Izdeluje se tudi po merii Kroji kot izdelava prvovrstnal Prostor za lokal takoj oddam v centru mesta pod pogojem, da si sam postavi lokal, primeren za branjarijo, fotografa, brivca ali slično. Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. >418. (n) Lokal za špecerijo s stanovanjem, na prometnem kraju v Mariboru, se takoj odda ▼ najem. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod St. 1069/37. (n) Jfc IU • ^ V Šiški ali v bežigrajskem delu Iščem sončno stanovanje dveh ali treh sob kopalnico ln balkonom 1. avgust. Ponudbe prosim upravi »Slovenca« pod »Ugodno« St. 9446. c ODDAJO: Enosobno stanovanje oddam v Trnovem. Cesta na Loko St 33. (S) f|Cn|f* v ševro-u, boksu in laku, v vseh barij vah, ie vedno po starih cenah. Prvovrstne podplate na drobno in debelo. — Čevljarske potrebščine, damske torbice, pasove, aktovke, nahrbtnike in kovčege Vam nudi po najnižjih cenah FRANC ERJAVEC, zalogo usnja Llabilana, Start trg 18. Klavnico in mesarijo oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. >443. Odda se lokal v sredini mesta, takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St >412. (n) Zago dam ▼ najem v prometnem kraju. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod St. >36«. (n) Hotel s 14 sobami, z Inventarjem ln dovoljenjem — se zaradi bolezni pod ugodnimi pogoji takoj odda na prometnem kraju. Pisati na: P. Jakovovlč, Bos. Novi. (n) Stanoianja IŠČEJO: Stanovanje s sobo ln kuhinjo lSčeta dve osebi v St. Vidu ali okolici. Polzve se v upravi »Slovenca« pod 9316. Enosobno stanovanje Išče mlad zakonski par v bližini Sv. Petra. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »jiuijj, avgust« It. 9441 Mlada zakonca Enosobno stanovanje s pritiklinami se odda za julij. Galjevlca »t. 3, ob Dolenjski oestl. (č) Dve enosobnl stanovanji s pritiklinami oddam na Gosposvetski cesti 10. — Informacije daje hlSnifea. Odda se takoj petsobno komfortno stanovanje ▼ sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. >411. (č) Enosobno stanovanje s pritiklinami se odda z julijem. Tovarniška ulica St. 23. (č) Enosobno stanovanje oddam z avgustom na Bmartlnski cesti 6. (S) Enosobno stanovanje s kabinetom se odda. — Večna pot 17. (č) Dvosobno stanovanje se odda za avgust. Idrijska ulica 13. (č) Dvosobno stanovanje sončno, s kopalnico ln vsemi pritiklinami, oddam. Informacije pri M. Krenner, Ljubljana, Gledališka ulica 13. (č) Dvosobno stanovanje (ena večja ln ena manjša soba), z vsemi pritiklinami, se odda s 1. julijem v novi vili Pleter-šnlkova ulica 10, v bližini sv. Krištofa. (č) Hčeta prlprosto stanovanje v okolici Ljubljane, po možnosti z vrtičkom. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gredica« 9644. (c) boru. Sobo in kuhinjo čedno In snažno, v hiši sllčnl vili v Slivnici, oddam ugodno r najem s 1. julijem. Sončna lega, brez prahu. OskrbnIStvo gradu Slivnica pri Marl-(«) N O N O R M A M A Oglas St 4 (Pravilna rešitev nagradne uganke se glasi: ie najboljši In nafccnefši kozarec za vlaganje in se dobi v mestu in na deželi v vsaki boljši špecerijski trgovini I Pri irebanju, ki se je izvršilo pod nadzorstvom javnega notarja g. Mateja Hafnerja v Ljubljani dne 11.junija 1937, so dobili: 1. nagrado: kompleten jedilni servis, Roza Mahor, Celje, Krekova ulica 21; kaseta jedilnega pribora »Chrom«, Kokot Blanka, Celje, Celjska posoj.; kompleten servis za belo kavo, Novak Hilda, Devica Marija v Polju 41; kompleten servis za čaj, Znidaršič Urška, Nova vas pri Rakeku; 12 najfinejših krožnikov, Razboršek Pavla, Trbovlje, Loke 318; kompleten servis za Srno kavo, Degan Rozi, Gornja Radgona, kompleten servis za slaščice, Zvan Ivanka, oskrbnica koče, Srednja vas pri Bohinju; kompleten servis za sendviče, Detela Marija, Dob 12 pri Domžalah; kompleten servis za kompot, Keršinar Lea, Ljubljana, Cigaletova 11/IV.; kompleten servis za liker, Bogataj Anica, Koroška Bela 132, SI. Javornik; 3 »Norma« kozarci za vlaganje 1K literski, Kranjc Milan, Ljubljana, BeljaSka ulica 28; 3 »Norma« kozarci sa vlaganje 1 literski, Mejak Dora, Ljubljana, Res-Ijeva cesta 30; 3 »Norma« kozarci za vlaganje % literski, Mikuluš Mara, Ljubljana VII, Podlimbarskega ulica 27; 3 »Norma« kozarci za vlaganje M literski, Peklaj Marija, Ljubljana, Tovarniška nlica 8; 6 skodelic s podstavki za kavo, Krušič Helenn, Celje, Kralja Petra trg 4; 6 skodelie s podstavki za čaj, Arh Marija, Srednja vns prt Bohinju; 6 krožnikov, desertnih, dekoriranih, Molan Ivan, Cerknica 165; 6 krožnikov, desertnih, belih, Selnk Kristina, Sv. Ana v Slov. goricah; 1 velika skleda, rebrata, Jelene Hilda, Ljubljana, Rožna dolina, c. VI/16; 1 velika porcelanasta solnica, Avsec Lea, Ljubljana VII, Beljaška ul. 20; 1 velika porcelanasta solnica, Vchovec Fani, Struževo 23, pošta Kranj; 3 velike žlice »Chrom«, Bogovič Neža, Arnovo selo 21, Artice pri Brož.; 6 kavinih žlic »Chrom«, Sajevic Ivana, Ljubljana, I,angusova ulica 11; 3 male skodelice, rebrate, Strubelj Marija, Ljubljana VII, Val. Vodnikova ulica 15; 1 omot, vsebina zelo potrebna novoporočencem, Benca Valerija, Ljubljana, Moste, Vodmatska ulica 29. (M. P.) MATBJ HAFNER, s. r., javni notar. Dobitnikom isven Ljubljane se odpošljejo nagrade po pošti brezplačno; dobitnike iz Ljubljane pa prosimo, da svoje nagrade dvignejo v skladišču Jrgopromef družbe z o. i. LJubljana, SlomShovo ulica II 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. štirisobno stanovanje s celim komfortom oddam s 1. avgustom. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9216. (Č) Trisobno stanovanje novo, se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9378. (č) Kratek klavir kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe podružnici »Slovenca« Jesenice pod St. 9333. (g) Eno ali dvosobno stanovanje z balkonom v novi hISl oddam. Zaloška c. 64 a. Enosobno stanovanje oddam državnemu uslužbencu. Rožna dolina, cesta VI/4. (č) umi IŠČEJO: Opremljeno sobico najrajši v vili z vrtom — lSčem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Uradnica«,. (s) ODDAJO: Sobo s hrano v eentru mesta, po nizki ceni oddam za julij. Naslov ▼ upravi »Slovenca« pod St. 9488. (s) Gospodično sprejmem v opremljeno sobo. Kolodvorska ul. 23. Opremljena soba na Starem trgu se odda gospodični. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9160. (b) Opremljeno sobo oddam stalnemu gospodu. Rožna dolina, c. VI-4. Prazna soba se odda s 1. julijem t. 1. Kosovo polje 180, Zgornja filška. (s) Sostanovalko v lepo sobo s plinom tn štedilnikom sprejmem po nizke ceni. Kocenova ulica St. 9. (b) Lepa zračna soba se odda solidni gospodični za julij in avgust. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 9363. (s) Sostanovalko boljšo In redno, sprejmem takoj ali pozneje v centru. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9660. (s) Soba z dvema posteljama so odda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 9480. (s) IHEEGBI BdfZPUjEr) POUK V I8RAN39I zahtevajte brezplačen cenik MEINEL^herold"^ MHlICE 0U1M MARIBOR >1 102 | Oromofoiuke plolče Slovansko pette, harmonika, plesni la minski Slaparji samo po »In Izvzamemo v raStin tudi stare ploSčel V Igriški ulici 3 v palači Hranilnice dravske banovine, poleg Drame, sem odprl delavnico In prodajo lastnih Izdelkov vseh predmetov, ki spadajo v torbarsko, sedlarsko In jermenarsko stroko. Izvršujem po naročilu, sprejemam popravila. Cene nizke, postrežba točna, delo solidno 1 Priporočam se ccnjencmu občinstvu za naklonjenost Vinko Cunder, torbar-stvo, sedlarstvo ln jer-menarstvo. (o) II Pohištvo I Pred nakupom pohištva si oglejte mojo zalogo vsakovrstnega modernega pohištva v mizarstvu Andlovlc, Komenskega 31. Moderno ln kvalitetno POHIŠTVO vse zajamčeno — že od 1700 Din Sperane spalnice 676 Din kuhinjske oprave 376 Din kuhinj, kredence 400 Din omare IDO Din postelje — Itd. Oglejte si veliko Izbero pohištva pri »OPRAVA« zaloga pohištva Ljubljana, Celovška c. 60 Češnjevo spalnico s tridelno omaro, 12 kosov, proda za 3600 Din Cvetko Kladnik, Mokronog. (š) Malenšekovo pohištvo je najkvalitetnejše in najcenejše! Prepričajte sel Najnovejši modeli I Tovarna In razstava : Dravlje, tik tramvajske postaje — »Slepi Janez« - Ustanovljeno v Svicl. - Dolgoletna Inozemska praksa I Zaradi dvajsetletnega jubileja 5% ekstra-popust t Pohištvo modorno, velika Izhira, po solidnih cenah pri Andlovlc, Komonskpga 34. Prodamo Srajce, moške kravate, ln nogavice dobite vedno najceneje prt X. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Hladilnik 300 1, predgrelnik, ptnja 150 1; gnetilnik, posne-malnik, kante za mleko, rabljeno, poceni naprodaj. Ljubljana, Sv. Petra cesta 60. (1) Velika izbira najnovejših motorjev, dvokoles, otroških vozičkov na oljnatih ležiščih, igračnih vozičkov, šivalnih strojev ln delov po najnižji ceni. Ceniki fran-ko! »Tribuna« F. Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. O) Kolesa 600 do 1600 Din, dve leti garancije, šivalne stroje od 1900 Din dalje dajem na obroke. — G. Kmetič, p. Dob 110. d) Modroce, »tomane, kauče, fotelje, zajamčeno solidno izdelano, kupite po najnižjih cenah pri tapetniku Kobilica Avgustu, LJubljana, Tyrševa 36. Tel. 22-23 MALIN0VEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Narodne noše, šivalne ln pisalne stroje, radijske aparate, razne slike itd. kupite najugodneje »Pri Makedoncu«, Ljubljana, Kolodvorska ulica. (D Pozor, krojači! Naprodaj celokupni dobro ohranjeni krojaški inventar pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3372. CD Za potovanje ročne kovčege, torbice, nahrbtnike itd. v veliki izbiri priporoča IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (1) moška in damska, raznih nemških znamk v veliki izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah. lova ™QVIN£ Ljubljana, Tyrševa c. 36 Za Din 40*- Doppelhobel) od 42—61 mm ter razno drugo orodje po ?.elo nizkih cenah nudi Stanko Florianžiž irle?nlna Resljeva 3 (Vhod skozi dvorišče Vis a vis Medic Zanki Naši vozički so na patentiranih krogliičnih ležiščih. S.Reboli A drug Gosposvetska cesta 13. Svetovnoznano nemško znamko »BRENNABOR* DVOKOLES petkrat kromiranih in od porno emajliranih, z ne zlomljivim okvirom dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki Kleindienst« Posch Maribor. Aleksandrova cesti 44 POZOR! KOLESA partija novih od 460 Din naprej, več malo rabljenih ln stara poceni naprodaj pri »PROMET« (nasproti križan, cerkve) Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj. Na ogled v slaščičarni Košak, Prešernova ulica 62. (1) VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani t svoji posodi najugodneje TELEFON ŠTEV 25-73 Prvovrsten »Stanovski premog« 100 kg za 32 Din, dostavi na dom zastopnik v Mariboru, Frančiškanska ul. 10 (za. frančiškansko cerkvijo). Prvovrstna kolesa radioaparate, instalacije nudi po konkurenčnih cenah Jelen Ludvik, elektrotehnično podjetje, Polzela. (l) Za birmo ročne torbice od 8 Din naprej v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 1 Pozor, Amerikanci! Enonadstropno hišo: gostilna, trafika, mesarija, hlevi, drvarnice, sadni vrt in njive — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9258. (1) KOLESA prvovrstnih znamk kupite res poceni pri »TRIGLAV« Ljubljana, Resljeva c. 16 Rabljena kolesa vzamemo v račun. Večjo zalogo vina kakor tudi ostali inventar prodamo po ugodnih cenah zaradi opustitve skladišča. — Prostor in ostalo odgovarja za trgovino vina. — Naslov v upravi »Slovenca® pod št. 9485. (1) Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane In tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugoden nakup morske trave, žime, cvllha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Stoječe ogledalo dober šivalni stroj, električni llkalnik, moške in deške pupe, prodam. A. Kune, Ljubljana, Gosposka ulica 7. (1) Trije plinski štedilniki dobro ohranjeni, za hotelski obrat, se prodajo. — Reflektanti si jih lahko ogledajo vsak dan od 10. do 12. ure v hiši Delavske zbornice v Celju, Razla-gova ulica 5. (1) Lepo prikolico po nizki ceni ugodno prodam. Istotam sprejmem dobrega In zanesljivega urarskega pomočnika, ki je vojaščine prost. — Ivan Levičnik, urar, Kranj. (1) Vrhniški paviljon nasproti Gospodarske zveze, naprodaj z inventarjem na javni dražbi v ponedeljek 14. junija ob 17. uri na mestu. Pojasnila daje Kreč, Karlovška cesta 22/11. (1) Vino in slivovko dobrih kvalitet ugodno razproda ali zamenja za stavbni material: opeko, cement, betonsko železo ln rezan les v večjih, kakor manjših količinah: Ivan Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu. (1) VINO pristno ljutomersko velika zaloga naprodaj po zelo ugodnih cenah. Po-kušnja Iz založnega skladišča, sodi originalni Nudi Vam Rahne |yan„ Moste Ljubljana »PFAFF« »SINGER« skoraj novi šivalni stroji, poceni naprodaj prt »PROMET« (nasproti križan, cerkve) Prodam zložljivo posteljo z novim modrocem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9409. (1) Polnojarmenik Esterer, 36 brzohodnt in 24 eol nihalna žaga, clr-kularka ter ostalo kompl. opremo proda: Snoj, Zagreb, Kučerina 62. (1) Mnogo ceneje ln boljše si nabavite vse vrste oblek tn perila pri Presker, Sv. Petra C. 14. Dobro belo vino lastni pridelek, takoj prodam po 4 Din liter. Korošec, Sveča, Majšperg. Dve obleki za sredjno postavo poceni proda Polanc, Kopitarjeva ulica 1. (1) Seno in otavo v košnji pod Rožnikom prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9542. (1) Šipe 4^X43, ločena peč, velika skrinja za žito naprodaj. Hotel Slon, Ljubljana. 1 Dva šivalna stroja pogrezljiv, šiva naprej In nazaj, za 1600, drugi za 600 Din naprodaj. — Gradaška ulica 8. (1) Po 180 Din Patent Bischofove lestve naprodaj od danes naprej na Ljubljanskem velesejmu. Nikoli več I Izkoristite! (1) Zalta vabi k nakupu potrebne želez-nlne in prosi za cenjeni obisk. Jos. Zalta & Co., železnlna, Ljubljana — Tyrševa 9. (1) Trgovski inventar naprodaj. Poizve se pri: Lovšin Ivan, Ribnica 70, Dolenjsko. (1) Potniki! Prodam 190 kom. »Vido« po 3.50 Din komad. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9428. (1) Vino kupim na knjižico občinske hranilnice Krško. — Ponudbe na podružnico »Slovenca« Trbovlje, pod št. 9427 (1) Vrtalni stroj na nožni pogon, težak, vrtanje do 30 mm, cena 1500 Din. proda Belič, pri Jugo-Lutz, Ljubljana — Šiška. (1) Ženski šivalni stroj skoraj nov, prodam. Starman, Sv. Petra cesta 68/11 Vrtne stole zložljive — proda Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon 2606. (1) Poceni naprodaj voziček na vzmeteh, malo rabljen. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9450. (1) Prodam ca. m' lepih suhih la borovih plohov, 6 cm. Josip Cerne, Zg. Šiška 39, Ljubljana. (1) Razno Novost za dame! Izvršujemo trajno ondu-lacljo na najnovejšem ter najlažjem aparatu, kar jih Je do danes naredila moderna tehnika I Za vsake lase uspeh garantiran! Prepričajte se ln boste presenečeni i — Frizerski salon »Rakar«, Prešernova ulica 9, dvorišče, nasproti slaščičarne Košak. Bijouterija na debelo in drobno v paviljonu F. A. Jakubovič Gablonz a. N. Češkoslovaška Izdražitelj zlatnine in 6 cekinov za 2110 Din na dražbi v mestni zastavljalnici 6. aprila t. 1. se prosi, naj se javi pod »Irak« upravi »Slovenca«. šentvičani in okoličani dobro vedo, da dobe najcenejša in najboljša kolesa in dele le v trgovini Splošne trgovske družbe v Št. Vidu nad Ljubljano Dražba pensiona v Kučišču pri Orebiču, Korčulanska reviera. Dne 17. junija t. 1. se bo vršila pri sreskem sodišču v Orebiču javna dražba pensiona (dve hiši) v Kučišču, obstoječega iz 12 sob, pritiklin, terase in vrta. Pension leži v najkrasnejši legi ob morju, z izvanrednim razgledom na Korčulanski kanal ter je obkrožen z oleandri, oranžami in cipresami. Vsa površina zemljišča znaša ca. 2100 m*, od tega zazidano čez 500 m', ter sbdnijsko ocenjeno na 570.000 Din. — Najnižja ponudba 288.000 Din. Vse kupnine ni treba plačati v gotovini, marveč se lahko prevzame dolg. Za natančnejše pogoje se je obrniti v Zagreb, poštni predal 134 učenca za modno In mannfakturno trgovino v Celju v starosti od 14. do 16. leta z 1 ali 2 razredi meščanske šole sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Ponudbe na upravo ..Slovenca", Celje P0LIR za visoke stavbe, samo prvovrstna moč, z večletno prakso dobi takoj službo pri gradbenem podjetju Arh. I. Led!, LfnMfana V naši podružnici na Miklošičevi c. dobile vsa pojasnila glede inseralov! Tam lahko plačate tudi naročnino za „Slovenca" Rabimo inženerja kemije ki je diplomiral lansko ali letošnje leto, neoženjenega, jugoslovanskega državljana, Jugoslovana. Ponudbe z dokumenti poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Industrija« a. d. Priloga »Teden v slikah« se pošilja le onim naročnikom, ki so jo posebej naročili. Stane na mesec 2 Din. Novim naročnikom postrežemo lahko še i vsemi izišlimi številkami. Toliko vnovič v pojasnilo onim naročnikom, ki bi jo radi še naročili. Priloga se najenostavneje plačuje obenem t naročnino za list. Za Vaše počitnice Vam nudi najceneje trajno ondulacljo in moderno barvanje las salon »Polanc« Kopitarjeva ul. 1 in židovska u 1. 6. Mongol svila po Din 18'— pri Trpinu, Maribor Vetrinjska 15 Spomenik«, grobnic«, kapele, cerkvena dela, oblog« ▼ mar« morjih izberete po nizki e«al pri kamsoitiko kiparskem podjetja Franjo Kunovar pokopallSIe Sf. Krti • UU8LUUU Zdravilna zeliHa vseh vrst, pravilno pripravljena, za eksport vedno kupuje in najdražje plača: Kmetijska družba v Ljubljani. Zahtevajte cenik. Ponudite z vzorcem. Razglas! Usnjar Šuštar Vid, Bistrica, p. Podbrezje, naznanja občinstvu, da izdeluje tudi irhovino in kožuhovino po nizkih cenah. Kupujem po najvišji dnevni ceni vsakovrstne kože divjačine in sprejemam v delo. Geslo moje je: Dobra izdelava in nizke cene. Prepričajte se in obiščite me! (r) Stavbni materijal opeka, bobrovci, razno železje, parketne deščice, štedilniki, peči, okna in vrata na prodaj pri: Gradbeno podjetje G.T8nnies nasl. dr. z o. z., Ljubljana Informacije daje stavbna pisarna na Marijinem trgu. Novi naslov: Sv. Petra e. 4. Tel. 25-57 V globoki žalosti naznanjamo, da je umrla naša iskreno ljubljena mama, gospa FANI HEIM soproga nradnika KID Pogreb bo v nedeljo, dne 13. junija ob 4 popoldne na farno pokopališče na Jesenicah. Jesenice, dne 12. junija 1937. RODBINA HEIMOVA. Zgodila se je božja volja! Vsemogočni je poklical k sebi našo predobro mamo Marijo Oblak roj. Draksler K večnemu počitku spremimo nepozabno mamo v nedeljo, dne 13. junija ob pol štirih popoldne na farno pokopališče v Mavčičah. Molite za dušni mir pokojne! Jama pri Kranju, dne 12. junija 1937. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. + Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni, skrbni oče in tast, gospod MARTIN SINKAR posestnik na Javorniku (Sv. Jošt) 'Iruplo nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 13. junija ob Vt4 popoldne blagoslovljeno v mrliški veži splošne bolnišnice, nakar bo prepeljano v Šmartno pri Kranju, kjer ga bomo ob 5 istega dne položili k večnemu počitku. Ljubljana-Moste. dne 12. junija 1937. ŽALUJOČA RODBINA PESELJ. Pogrebni zavod Gajšek Ivan, Ljubljana. SVEŽOST PRI PREBUJENJU! Kako je prijeten občutek, ko se zjutraj prebudimo z dobro odpočitimi udi! Samo nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš" Vas osveži, okrepi in ponovno poživi. Ta sijajna tekočina Je dvojno parfumlrana z Vašim priljubljenim znamenitim, parfumom »Soir de Pariš" Bourfois. BOURJOIS ★ Soif de Pariš * Slaba sredstva ne bodo obvarovala družino pred mesarskimi muhami! FLIT je vodeči proizvod v 90 državah. — najboljši enak njočt In ubojnefa delovanja — ker vaebuje strup, ki r» drugod ni FLITOVA para n« puSča madetev In le ljudem neškodljiva. Varuj se pred nadomestili pod Imenom Fllt. Pravi FLIT je samo v plombirani ročki. Pazi na f&rancljo: rmeno barvo, — črn rob In FLIT vojaka. ter »NIKU« Kovinski proizvodi, vijaki za Zrcala, pulti za note, pohištveno okovje iz kosti. LJUBLJANA MUtlošičeva cesta 17 Širite »Slovenca«! VODNE TURBINE ■obavlja in izvršuje načrte turbinskih naprav Tehnična pisarna Ing. 0. Borštnar, Ljubljana. Pražakora nI. 8 Trgovina »VOLNA " ** '°l3 Neboitfnlka V KRESIJO nasproti trgovin« Hlklauc in nudi po solidnih capah krasno damsko perilo, nogavice, žapne robce itd. v vseh barvah in kvalitetah. Pridite vsi! Se priporoča „VOINA" Paradls Kari j1. . ■ 1 1 1' 1 Nolpriltabitenelli spori izvajale J - z amerik anshim Kolesom Dobavlja jih, kakor vse drugo telovadno in športno orodje Tf»Talca telovadnega orodja I. ORAŽEM, Ribnica na Dolenjskem Kje se kupujejo kovinaste krste? Pri izdelovatellu! Zakaj! Ker se dobijo za 50% ceneje kot kjerkoli drugod' Naks Ussar • Maribor Velika izbira koles „Diirkopp", „Torpedo" itd. po najnižjih cenah ,tehnik' i. Banja! < ljubljana - Miklošičeva cesta 20 Največj4 zaloga tenis raketov, nogometnih žog in potrebščin. Grojam Novo zgrajena stavba v švicarskem slogu, višinski zrak (600 m nad morjem), 20 sob 7, 32 posteljami. Lepi izpre-hodi in izleti — Sv. Planina, Sv. Gora, Menina planina itd. Vsakodnevna brezplaina vožnja v bližnje Medijske toplice. Celodnevna oskrba 30—40 Din. Ping-pong, kegljišče, klavir. Dnevno 2krat autobusna zveza zjutraj in zvečer s Celjem in Ljubljano. — Osebni auto po naročilu na razpolago. V hiši pošta in telefon. odstrani takoj brez duha in udobno vse nepotrebne dlačice. Depot: COSMOCHEMIA, Zagreb, Sutičiklasova 23. Kemično čiščenje v domači hiši Z VIDO lahko vsak sam doma kemično čisti tkanino iz volne, bombaževino, klobučevino, flanel, moške, damske in otroške obleke, preproge, prevleke za pohištvo, zastore, klobuke, čepice, odeje itd., in sicer: brez pranjal Denar in čas si prihranite, ako si sami svoje stvari doma očistite. Z WIDO očiščeni predmeti dobe zopet lepo zunanjost. WIDO naredi iz starih stvari zopet nove. Posebna prednost je ta, da se stvari ne namočijo, ampak samo krtačijo z WIDO-raztopirio. WIDO v vodi raztopljen spremeni s samim krtačenjem obleko ali ponosen klobuk v skoraj novega. V veliko veselje bo vsakemu, ako si lahko sam pomaga. Madeži z WIDO-raztopino tnaženl, izginejo takoj! WIDO odstrani blesk, nesnago, neprijeten in zopern duh; razkuži blago in neverjetno živo osveži barvo. Najcenejše v uporabi! - Neškodljivo za tkivo! Agnes Giinther: 12 Dušica - Rožamarija In dušica stoji pod razsvetljenimi drevesi, majhna, nežna v svoji beli oblekci. Dolgemu Thor-steincu se zasmili, kot bi hoteli storiti zlo temu nedolžnemu golobčku, kf se ne more braniti. Dušica bi naj deklamirala. Že zazveni njen srebrni glasek po dvorani in dozdeva se, da zro na otroka oče vseh slik, iz katerih odseVa nocoj toliko življenje. Prijazno prasketanje voščenih svcčic prijetno prekinja tišino, ki je zavladala po dvorani. Tožno In priučeno zadone besedo angleškega psalma ... Toda dušica je že obtlčalal Miss Whnrt pridno prišepe-tava ... Po ponovnem zagonu dušica zopet obstane... Že se je knezu nagubančilo čelo!... Drobna ličeca gore... njen plahi pogled išče prijatelja... Zdajci vrže podjetno nazaj svoje zlate kodre, upre oči v Harra in počne iznova: »BiH so pastirji na polju ln bila je pri njih množica nebeških duhov. TI so hvalili Boga in pevali: Slava Bogu na višavah in mir na zemlji in ljudem dopadenje.« Malčica je srečno končala. Brž jo pokliče knez. Veselo: Pridi sem, malčica, prvič se li je nekaj posrečilo!« Dozdeva se pa, da le ni Slo vse po načrtu, kajti Miss Whart ne kaže ravno zadovoljnega obraza. Po otrokovem predavanju si ogledajo nešteto lepih stvari, s katerimi so bile obdarovane dame in dekleta. S Hvaležnimi pokloni odidejo s svo- tlmi zakladi. Samo Miss Whart in gospodična Iranu še ostaneta in spremita princeso k njeni mizi z božičnimi darovi. -Tako je bilo pri uhs že v davnih časih,« rece Najprej smo vselej obdarovali druge, potem "sele" sttio pfISli sami nii vrslo.< Nato stopi knez k svoji mizf, da z nasmeškom sprejme, kar Hiu je izbrala njegova čudaška sestra. Vse te krasoto razkaže grofu Thorsteinu, kateremu položi roko na ramo, kazaje na malčico: »Poglejte vendar tjalel Ali ni to bridko? Naj izberem za otroka še najlepše, vendar nikdar ne zadenem pravega!« Dušica stoji ter drži roki na hrbtu. Miss Whart ji ponuja lutko v rožnati svili. Gospodična Braun je pravkar naviln mehanizem in parček se brž zavrti v omarici v melodiji valčka. Vse to malčico ne gane. Toda hipoma oživi majhna ose-bica. Porine v stran lutko v rožnati »vili ter radostno vzklikne: »O, papal Harro! Poglejta vendar to majhno lutko, ki se smehlja! — Ali jo smem obdržati za vedno?« . »Hvala Bogu! Ti je vendar nekaj všeč! To jo pa posebna sreča,« reče knez. ■ »Ali jo smem za vedno obdržati?« »Majhna norčica, saj je tvoja! Naj vendar vidim, kaj te toliko osrečuje! čuj, malčica. skoraj bi mislil, da ti je zelo podobna! Kdaj boš ti imela Iako rdeča ličeca?« Medtem že dušica prisrčno objema svojo lutko. »Kako ji je ime, Harro?« Čudno, niti za trenutek no dvomi, odkod prihaja to darilce in vendar sc je s tenkočutjem temu izognila, da ne bi skazila očetu veselja. Ilarro je bil srčno vesel, da je znala dušica tako lepo molčati, kajti že so se mu bili začeli vzbujati pomisleki, če morebiti ne posega s svojim darilom v tuje pravice. Knez se je rnzgovarjal 7. Miss VVhart, dočim sta Harro in dušica določala lutki ime ter se slednjič odločila za .Snegulčico'. Kmalu nato izgineta tudi Angležinja in rdeča bluza 7. zlatim pasom. Zdaj knez znova pristopi k mizi, na kateri so ležala njegova darilu. Tem odvzame etui ter po-kuže vsebino grofu t. besedami: »Vaša matll... Moia sestra mi ie dala lo izdelati. Žal. imajo te vrsle darila vselej neko tujo potezo!'' Oba zreta v lep, mlad, ljubek obraz z rjavimi očmi In plavim! lasmi. Iz oči odseva otroški sijaj. »Vi tudi ne najdete nikakšne sličnosti?« »Ne presvetli. Na kopiji je najbrž izginila marsikatera značilna poteza. Ta giadkn dvorna slikarija je Harra zelo odbijala in nikakor ni mogel doumeti ginjenosti, s katero je knez ogledoval to pisano lutko iz porcelana. Morda mu je ta slika oživila kak že precej zabledel spomin! Nato stopi knez z dušico za božično drevo ter tam z njo nekaj časa šepeta. Ko je medtem Harro dvignil svoje oči od lutko, da si pogleda mogočno vojaško glavo na steni, je znpa7,il skozi jelkine veje, da si oče in hči nekaj podajeta. Kri mu Je šinila v glavo! Če bi nameravali njemu kaj podariti? Grof Thorstein Je bil eden tisiih ljudi, ki radi dajejo sami, n« puste pa se obdariti. — Da ni tega prej pomislil! S sedmimi konji bi 'ga rre bili spravili Sem. Da je sam tudi nekaj prinesel, na to je bil že pozabil. Brž se ozre proti vratom, če bi mogel pod kakršnokoli pretvezo pobegniti. Saj ni sluga, kateremu se ponudi za uslugo napitnina! Ljudje, kateri so iztrgani iz svojega pravega življenja, so vselej bolj občutljivi. Ilarro namerava započeti veliko neumnost, ki hI ne bila prva v njegovem življenju ... Brž postavi na mizo miniaturo, katero je Se vedno imel v rokah. Toda že se mu bliža Izza božičnih dreves dušica s svojimi lahnimi, prožnimi koraki v belih čeveljčkih ir. atlasa. Njene velike rjave oči so uprte vanj in v svojih bledih ročicah nese svečano prstan, iz katerega šine rdeč žarek. Bliskoma se pojavi v njegovi duši čuden občutek z nezaslišano silo: To si že nekoč doživel! To si že nekdaj videl!... To svečano dvorano z zlatimi živalmi, ki čepe nn podstav-kih ... To bledo vilico s krvavim prstanom v roki .. Te stene, raz katere žare v rdečem svitu te naslikane oči. Hipoma jo njegova užaljenost izginila in skoraj plaha svečanost jn legla na niecovo dušo.. V Ioni trenutku ga že drži du- šica m roko ter mu natakne prstan z besedami: »Od tvoje dušice! fn ti me moraš vedno rad Imeti!« Njegove oči zaplavajo v solzah ... »Hvala ti, dušica I« Harru sc posreči, da se more knezu zelo prisrčno zahvaliti. Kdor pozna Thorsteinca, bi se temu moral po pravici čuditi. Ko mu je knez ob- jasnil >.adevo, ga je skoraj malce sram. To je vendar tako ljubeznivo in nežno izmišljeno! Ne poudarja tega, kar Jih loči. ampak to, kar jih že davno veže! »Zdaj pa, grof Thorstein, k večerjil In ti, malčica, boS večerjala z nama In tvoja Snegulčica tudi. Kako sem vesel, da sem vendar enkrat pogodil tvoje želje!« »Oh, papa.« zaprosi dušica. »Poprej še nekaj! Pa ne smeta sem gledati!...« V tem že potegne s knezove mize novo bro-katno preprogo ter izgine t njo r.a drevesi. Precej časa ima opravka tam zadaj... Knez žari... »Njen včerajšnji pobeg jI je vendarle dobro del. Tako živahne Se nisem videl! Ob lanskem Božiču mi je stiskalo srce, tako liha je bila. Seveda no vem, kakšno itnenadenje naju še čaka. Ali so vsi otroci tako zagonetni?« »Golovo bo nekaj nežnega In ljubkega prikazala,-i odgovori Harro. »Mora se ji le dovoliti, da vse po svoje pojasni. Med zamislijo in med izvršitvijo je pri otrocih vedno velika razdalja.« Kar že 7.adont izza drevesa nežni glasek: »Zdaj!« .lolktne veje segajo globoko do tal ln pod vejami, na pol skrita, leži na tleh dušica. Okoli njene drobne poslavice je ogrnjena brokatna namizna preproga in čudovito lepa, bleda, gola no-žica gleda izpod gub. V naročju ima svojo novo lutko, nad katero drži svoje zlato kodre, kot hI držals 7.nveso nad zlbeljko. Oči Ima zaprte, okoli njenih ustnic se utrinja rahel smehljaj. Kar za-šenečo: .Ilarro, slopi vzad in prevzemi vloi/o .fofcefa! ŠPORTNIKI... IZLETNIKI! 25 - 29i SKOZI VSE POLETJE - Dinarjev Turisti, bfclkllsfl, skaufl, nogometa!!, udobnejše In prlkladnejše pri tem pa cenene obutve ne boste našli razen naših spedjal-nlh športnih čevljev. Omogočijo Vam sigurno In lahko hojo In pri vsakem koraku popolno sigurnost. Izdelani so Iz močnega rjavega platna z nerasfrgljlvlm hrapavim gumastim podplatom. Moški visoki Din 35.— nlskl 29.— Ženski In fantovski visoki 29.— nlskl 25.— Otroški od Din 15.— do 25.— po velikosti. Obutev za vsako priliko in za vsak žep. Za delo na polju in doma, za peš hojo skozi vse poletje najbolje služijo ker so najcenejši. Izdelujemo jih iz močnega rjavega platna, podplat pa je iz prožne neraztrgljive gume. Cena je od 15.- do 29.- dinarjev po velikosti. Gospodinjska šola spojena s tečajem za nemški jezik SOLSKIH SESTER V EGGENBERO-U pri Gradcu, Georgiegasse Nr. 84 — Avstrija Družinski dom za deklice s prvovrstno oskrbo Cena zmerna Prospekti se dobe pri predstojništvu gospodinjske šole ZAHVALA Ob težki in nenadni izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubljenega, nenadomestljivega soproga in očeta, gospoda IVANA SREBOTA smo bili v teh žalostnih dneh deležni vsestransko tolikega sočutja, da si smatramo v dolžnost na tem mestu izraziti najglobljo zahvalo vsem in vsakomur posebej za vsa tako iskreno izražena sožalja, za vsa dejanja, ki naj bi lajšala našo neizmerno bol, za vse obilno poklonjeno cvetje in tako številno spremstvo. Prav posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, zastopnikom mestne občine ljubljanske z g. predsednikom dr. Adle-sičem na čelu, Vincencijevi konferenci Srca Jezusovega, mešč. Marijini kongregaciji za može pri sv. Jožefu, preč. g. kanoniku A. Stroju za iskreno slovo ob odprtem grobo, pevskemu zboru za ganljivo petje, društvu rokodelskih mojstrov in pomočnikov, Sentpeterskemu prosvetnemu društvu z vsemi odseki, bolniški blagajni samostojnih obrtnikov, združenju čevljarjev ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili našega blagega pokojnika na njegovi poslednji poti. Ljubljana, dne 13. junija 1937. 2ALUJ0CA RODBINA SREBOT. 0 Revmatiki! Vsi, ki trpite na prebavilih, na " ; išiasu, na posledicah poškodb, živčno bolni itd. — Priporočamo Vam obisk termalnega zdravilišča SORELLE NIONI j NUOVE SORGENTI J ABANO-PADOVA \ Vse leto odprto. Izredno milo podnebje. Lastni vroči vrelci do 87° C. Blatne kopeli in obloge. - Nizke cene. — Najboljša postrežba. — Zahtevajte prospekte! Zdravilišče zvezano po električni železnici s Padovo. Na ital. železnicah 50% popusta. OtroSkl vorfekl nad- Dvokolesa, Mvalnl utroD no vej Sili modelov motorji, trlclkljl, pogrezljlvi Po lelo nizki cent t Ceniki frankol ..TRIBUNA" F. BATJIL, LJUBLJANA, /tarlov&ka % Podružnica: Maribor, Aleksandrov« cesta 26. je čas, da se iz in drugega sadja pripravi marmelada in že/eje z OpeMa * v 10 minutah Opekta in recepti pri Vašem trgovcu. Za konzerviranje sadja Dr. O E TKE R/EV pripomoček za vkuhavanjel J|> Stanovantshe m trgovske ||| hiše, induslrllshe B|l zgradbe In adaptacije l|l projektira in izvršuje najsolidneje ISI stara in renomirana tvrdka IVAN poobi. groditeil Uublfana Slomškova ulica DRICELI S{ adiiell ||| •a II ilica št. 19 |l| Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama ln tašča, gospa Neža Dular roj. Herman vdova po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 73 let Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, 14. junija ob 16 od hiše žalosti, Trbovlje, Loke št. 479, na farno pokopališče v Trbovljah. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi v Trbovljah v sredo, 16. junija ob 6 zjutraj. Trbovlje-Loke, dne 13. junija 1937. Žalujoči sinovi Persoglio Rudolf, Ignac ,in Albert; sinahi Fani in Ana, vnuki in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega nepozabnega, skrbnega očeta, gospoda IVANA PETKOVSKA smo dolžni izreči vsem, ki so sočustvovali z nami, najlepšo zahvalo. Predvsem se zahvaljujemo preč. g. župniku Boštnarju za številne tolažilne obiske za časa bolezni, kakor tudi preč. g. župniku Skubicu iz Gor. Logatca za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. zdravniku dr. Strnadu, ki je lajšal njegovo trpljenje. Iskrena zahvala gasilski četi iz Hote-dršice za neumorno ureditev straže ob krsti in za častni prevoz trupla do pokopališča, g. preds. čete Karolu Brusu, gasilskim četam Gor. Logatec, Dol. Logatec in Rovte za njihovo častno udeležbo z zastavami, odboru Posojilnice in hranilnice iz Ho-tedršice. Kat. prosv. društvu za častno spremstvo z zastavo, govorniku g. Plečniku Ivanu, starešini fin. kontrole g. Zormanu, g. Markiču za vodstvo pogreba, domačim pevcem za njihove pretresljive žalostinke in zastopstvu obč. odbora. Dalje se za-valjujemo vsem sorodnikom, prijateljem in društvom za tolikere lepe vence in cvetje ter vsem onim, ki so prišli od blizu in daleč, da so v tako velikem številu spremili jiokojnega na njegovi zadnji poti. Končno se zahvaljujemo tudi za vsa mnogoštevilna izrečena brzojavna, pismena ali ustmena sožalja. — Vsem, prav vsem obilno Bog povrni! V molitvi ohranimo rajnega očeta v blagem spominul Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 15. junija ob 6 zjutraj v farni cerkvi v Hotedršici. ŽALUJOČI SINOVI IN HČERE PETKOVŠEK. Za jugoslovansko tiskarno v Ljubijani: Karei Cež izdajalcih Ivan Rakove« urednik: Viktor Cenčič