‘ZaScjJfhL TEDNIK S TRBOVLJE, 20. SEPTEMBRA 1962 e ŠTEVILKA 39 Leto XV e 20 din Se na svidenje! Gostje z vlaka »Bratstva in enotnosti« so se minulo nedeljo odpeljali domov. Trije dnevi res niso dolga doba, toda v srcih nekdanjih gostiteljev ter preseljencev pa bodo ostale in bodo nenehno živele besede: »Tradicije naje NOV ter bratstva in enotnosti žive v nas. Te tradicije pa moramo prenašati v srca naše mladine, da ve, da je ljudstvo močno le takrat, kadar je enotno in složno! In ravno to je minule dni dokazala tudi manifestacija bratstva in enotnosti, ko SQ prebivalci Zasavja vsepovsod, kamor so prišli gostje iz Srbije in Hr-vatske, pokazali, da niso le gostje svojih osebnih prijateljev, temveč da smo jim mi vsi •skreni prijatelji in da želimo, da bi taka srečanja in taJee manifestacije bratstva in enotnosti bile še večkrat. Na svidenje, tovariši iz bratskih republik, in še enkrat: hvala za vse, kar ste nudili našim ljudem v najtežjih trenutkih! Upamo, da se bodo izpolnile nase in vaše želje ter da se bomo čez dve leti ponovno srečali! V nedeljo na Dol nad Dobovcem m Mladina trboveljske občine priredi v okviru priprav na letne konference aktivov LMS in letno konferenco organizacije Ljudske mladine trboveljske občine v soboto in nedeljo’ v Dolu nad Dobovcem, na kraju, kjer je bila 1937. leta pokrajinska konferenca SKOJ, ki so se je udeležili med drugimi tudi tovariši Miha Marinko, Sergej Kraigher, Lojze Hoh-kraut, Franc Farčnik, Ivan Bratko, Pavle Baloh in drugi, spominsko slovesnost. — Konferenca v Dolu nad Dobovcem pred 37 leti je bila pomembna tembolj, saj so smučarski koči v Dolu zborovanje mladine. Po govoru bodo krajši kulturni program izvajale mladinske kulturne skupine, pripravili bodo pa še orientacijski pohod, nastop pripadnikov TV D Partizan Trbovlje; taborniki rodu »Črnega diamanta« iz Trbovelj bodo pa postavili propagandni tabor. Prejšnji teden so odprli za promet novo betonsko cesto Sušnik—Cementarna. Zdaj pa urejajo še cesto od Cementarne do železniške postaje V Zasavju zbirajo papir Organizacije in člani LMS ja. Z akcijo bodo nadaljeva- računajo, da bodo to obvezo ter pionirske organizacije in li do 15. novembra. v celoti izpolnili. Da bi pa skojevci na njej obravnavali Pionirji v vseh štirih zasav- v LITIJI so doslej zbrali zbrali kar največ papirja, je tedanjo napeto politično si- sirih občinah so zdaj sredi največ starega papirja - 650 občinski komite LMS skle-tuacijo v Evropi, ko je dvi- akcije za zbiranje starega in kilogramov - mladinci iz In- nil, da bo nagradil z denar-gal glavo fašizem v Italiji in odpadnega papirja, podobno dustrije usnja, krzna, kon- no nagrado 30.000 din mla-Nemčiji. kot v vseh ostalih občinah fekcije in lahke obutve v dinski aktiv, ki bo zbral naj- V soboto zvečer se bodo ljubljanskega okraja. Šmartnem, za njimi pa ne več starega in odpadnega pa- tako na Dolu sestali stari V HRASTNIKU ugotav- zaostajajo mnogo tudi mla- pjTja na člana aktiva, z de-mladinski aktivisti in pred- ljajo, da akcija ne poteka ta- dinci iz litijske Predilnice. namo nagrado 20.000 dinar-stavniki občinskih komitejev ko, kot so sicer pričakovali. V zadnjem času so v Litiji mladinski ' aktiv, ki bo LMS iz vseh štirih zasavskih Doslej imajo zbrano 1800 kg vključili v akcijo za zbira- občin. V nedeljo bo pa pri starega in odpadnega papir- nje starega papirja tudi pio- nirje. Priprave za ustanovitev komunalne skupnosti socialnega zavarovanja i V Panorama Gabrovke nad Litijo. Prav bi bilo, da bi tudi ta lep predel Zasavja kmalu bolje zaživel v turizmu Zdaj v poletnih mesecih je na področju TRBOVELJ potekala akcija za zbiranje starega in odpadnega papirja v glavnem v aktivih LMS po gospodarskih organizacijah, (ma) LITIJA - Tudi na s področja litijske občine. Za Ker aktivi zbirajo večje ko-področju litijske občine so v izvedbo volitev članov nove učine papirja, ga še niso odtoku priprave na ustanovitev skupščine bo za področje peljali na »Odpad«. Največ komunalne skupnosti social- obeh občin delovala enotna papirja so doslej zbrali mla-nega zavarovanja. Občinski volilna komisija. Volitve so dinci Cementarne, in sicer ljudski odbor Litija je na pet- predvidene za nedeljo 7. ok- od 2,5 do 3 tone, mladinci kovi seji sklenil, da se pod- tobra, a po vsej verjetnosti strojne tovarne 2 do 2,5 tone ročje občine pridruži za usta- bodo ali 8. ali 8. oktobra. ter mladinci iz Elektrarne novltev komunalne skupnosti Jutri bo pa v Litiji skup- nad 1 tono. Pohvaliti pa ve-socialnega zavarovanja pod- ščina podružnice ZSZ, na ka- lja tudi 6 mladincev iz KB, roč ju občine Ljubljana-Moste terl bodo razpravljali o zborih ki so zbrali nad 100 log pa-—Polje. Skupščina nove ko- zavarovancev pred volitvami ptrja. Zdaj so pa vključili v munalne skupnosti socialnega članov nove skupščine komu- akcijo za zbiranje papirja še zavarovanja za območje Ljub- natne skupnosti socialnega Sole. V Trbovljah so se ob-ljana—Moste—Polje in Litija zavarovanja ia določili volil- vezali, da bodo zbrali od 18 bo Stela 35 članov, od tega 9 ne enote. do 20 ton starega papirja in najbolje organiziral akcijo za zbiranje papirja, z denarno nagrado 10.000 din pa drug najuspešnejši mladinski aktiv. Iz vsebine • MEDNARODNI ZAGREBŠKI VELESEJEM — nastop zasavskih gospodarskih organizacij — stran 3 # VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI JE USTAVIL V TRBOVLJAH - reportaža — stran 6, 1 Mladina Zasavja pred letnimi konferencami Seji občinskih ljudskih odborov V vseh štirih zasavskih občinah so v teku živahne priprave na konference aktivov LMS in občinske konference organizacij Ljudske mladine Slovenije. V LITIJI so zdaj v teku predkonferenčni sestanki članov aktivov, na katerih obravnavajo gradivo, o katerem bodo razpravljali na bližnjih konferencah aktivov I.MS, ki se bodo začele na področju litijske občine dne 25. septembra; 18. novembra bo pa predvideno občinska konferenca organizacije LM Slovenije litijske občine. Tudi na področju občine ZAGORJE OB SAVI so v tem mesecu aktivi LMS intenzivno pripravljajo na letne konference, ki bodo opravljene do konca meseca septembra. Zdaj so v teku predkonferenčni seminarji aktivov LMS, na katerih člani obravnavajo delo v preteklem obdobju, ki v nekaterih aktivih ni bilo najboljše. Za delo v zadnjem času 1>i bilo mogoče namreč pohvaliti le mladino na rudniku in še nekatere druge aktive, ki se zavedajo vloge mladine v tem našem hitrem družbenem razvoju. Tako so npr. na seminarju, ki so ga imeti člani LMS na rudniku, spregovorili o vprašanjih proizvodnje in produktivnosti, kar pravzaprav niso samo problemi mladine, pač pa vseh, ki so zainteresirani za čim večjo produktivnost in proizvodnjo. V HRASTNIKU so o pripravah na letne konference aktivov LMS razpravljali na dveh razširjenih sejah občinskega komiteja LMS in na dveh področnih sestankih s predsedniki in sekretarji aktivov LMS, na katerih so govorili o vsebinskih in tehničnih pripravah na letne konference aktivov LMS, pri čemer so poudarili nujnost, da na letnih konferencah obširneje spregovorijo le o enem ključnem problemu, tako v gospodarskih organizacijah. ustanovah in zavodih o delitvi dohodka in nekaterih drugih aktualnih no-' tranjepoHtičnih vprašanjih; na vasi pa o novostih in problemih v socialnem zavarovanju, zdravstvu. Šolstvu, kmetijstvu in o drugem. Ob- »ZASAVSKI TEHNIK,, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje © Ureja uredniški odbor m Glavni uredoik Stane SUSIAR © Odgovorni urednik Marjan LIPOVŠEK © Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju S Uredništvo in uprava TRBOVLJE. Trg revolucije 11/11; telefon 86-191, poštni predal 82 ^ Tekoči račun pri Narodni banki Trbovlje 600-13-3 116 © Letna naročnina 720 din (z dostavnino) mesečna 600 din (z dostavnimi) © Nenaročenih rokop,sov m fotografij ne vračamo vinska konferenca organizacije LMS hrastniške občine bo predvideno 13. novembra, o pripravah nanjo bodo pa obširneje razpravljali na plenumu ObK LMS 21. septembra. Kot posebno zanimivost v zvezi z letnimi konferencami aktivov LMS na področju hrastniške občine pa velja omeniti sklep ObK LMS, da bo aktivu, ki bo pripravil kar najbolj uspelo letno konferenco, podelil na občinski konferenci prehodno zastavico. V želji, da bi letne konference aktivov I.MS na področju TRBOVEI.J kar najbolj uspele, bo pripravil občinski komite LMS te dni predkonferenčne seminarje, na katerih bodo dali poseben poudarek vsebinskim in organizacijskim pripravam na letne konference ter kadrovskim vprašanjem. Občinski komite LMS si bo prizadeval, da bodo vodstva aktivov LMS v poročilih na letnih konferencah obravnavala samo aktualna vprašanja, med njimi zlasti idejno vzgojno delo, in sicer ne samo oblike, pač pa zaradi proučevanja nekaterih vprašanj, tako vpliv delitve dohodka na mladino, vključevanje v proizvodnjo in reševanje problemov okrog proizvodnje. Precejšen poudarek bodo dali tudi vlogi mladih članov ZK in njihovi vključitvi v delo organizacije LM Slovenije ter pripravljenosti za reševanje tudi drugih vprašanj po III. in IV. plenumu CK ZKJ, in kakšno vlogo imajo mladi elani ZK v organih delavskega samoupravljanja. V Trbovljah so pa v teku tudi priprave na občinsko konferenco organizacije Ljudske mladine. V LITIJI Zadnji petek je bila v Litiji 39. skupna seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora Litija, na kateri so med drugim razpravljali o polletni realizaciji družbenega plana in o uporabi sredstev družbenega investicijskega sklada ter potrdili zaključni račun sklada za leto 1961. Razpravljali so pa še o sredstvih proračuna in sprejeli odlok o mejitvi potrošnje proračuna občinskega LO ter poslušali poročilo komisije za sestavo statuta občinč. Zraven tega so pa na zadnji seji občinskega LO v Litiji obravnavali se nekatere druge zadeve, med drugim tudi o pripojitvi trgovskega podjetja »Naša kniga« k Državni založbi Slovenije. IN ZAGORJU OB SAVI V Zagorju ob Silvi pa so na 47. seji občinskega ljud- Razprava o nalogah kmetijstva v litijski komuni V okviru proučevanja gradiva IV. plenuma CK ZKJ je občinski komite ZK Litija v ponedeljek 17. sept. sklical sestanek aktiva članov Zveze komunistov iz obeh kmetijskih zadrug na področju litijske občine. Uvodoma je bilo naglaše-no, da je treba tudi v kmetijstvu dosledno izvrševati sklepe IV. plenuma CK ZKJ, ker bo le na ta način mogoče zagotoviti zadosten obseg kmetijske proizvodnje. Pri tem je še posebnega pomena kooperacija, in to taka, za katero bosta zainteresirana oba partnerja. Ze doslej so na področju litijske občine dosegli zadovoljive uspehe v pridelovanju pšenice v kooperaciji; zaradi lega bo treba v prihodnje še bolj propagirati pogodbeno pridelovanje pšenice m rejo živine. Nujno za Šc večje širjenje kooperacije in za drugo delo je pa treba imeti dober strokovni kader, Ugotovljeno pa je, da nekateri kmetijski tehniki na področju litijske občine niso zainteresirani za delo na tem področju, niti niso nosilci Idej za socializacijo vasi, niti je ne znajo pojasnjevati. Zaradi tega se vse bolj postavlja zahteva, da se šola več kadra za delo v kmetijstvu, in te sposobnega. Na področju litijske občine postaja v zadnjem času vse pomembnejša živinoreja. V ta namen je seveda potrebna tudi zadostna krmna baza. ker je v primeru, da je treba kupovati, reja živine precej draga. Zato so povsem razumljivi napori, da se povečajo površine socialističnega sektorja, da se tako zagotovijo zadostne površine za pridobivanje krme. V zvezi s tem se vse bolj pojavlja zahteva po arondacijah, pri čemer velja še posebej podčrtati, da v Litiji naglašajo, da pri arondacijah ne bo popuščanja, ker je to edini izhod za dosego naprednejšega gospodarjenja v kmetijstvu. Ob arondacijah se pa postavljajo odgovorne naloge pred družbeno-politične organizacije, zlasti še pred Socialistično zvezo. Z arondacijami bodo tudi na področju litijske občine dobili precejšnje nove površine; vodstva in osnovne organizacije Zveze komunistov in uprave kmetijskih zadrug so pa dolžne, da zagotovijo, da bodo te novopridobljenc površine tudi solidno obdelane. Odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih, ki ga je sprejel na zadnji seji litijski občinski ljudski odbor, ima namen, da zasebni kmetijski proizvajalci uporabljajo sodobne , agrotehnične mere pri obdelavi zemljišč. JPri tem pa nastaja vprašanje odgovornosti za izvajanje določb odloka. Za Jablaniško dolino npr. že obstaja zadevni odlok o agrominlmumu. vendar ga ne izvajajo. Zaradi tega stopa pred upravne organe občinskega ljudskega odbora in obe kmetijski zadrugi naloga. da skrbe za izvajanje določil zadevnega odloka o agrotehničnem minimumu. Aktiv članov Zveze komunistov iz obeh kmetijskih zadrug na področju litijske občine je pa spregovoril tudi o bodoči organizaciji kmetijskih zadrug. V prihodnje bodo namreč z gozdovi gospodarile specializirane gospodarske organizacije, kmetijske zadruge se bodo pa ukvarjale izključno z lastno kmetijsko proizvodnjo, kooperacijo in odkupom. — Vsem tem in še drugim nalogam bo pa kos le večja kmetijska zadruga, taka z družbenim bruto dohodkom okrog 1 milijarde din, ne pa manjše kmetijske organizacije. Ob vsem teni bo treba zagotoviti tudi urejen sistem nagrajevanja. Sistemi nagrajevanja v kmetijskih zadrugah Litija in Gabrovka-Dole se še niso uveljavili; ugotovljeno je celo, da sc vprašanja okrog nagrajevanja v kmetijstvtu še vse prepočasi rešujejo, čeprav je nujno, da sc s povečano storilnostjo večajo tudi osebni dohodki. Udeleženci na sestanku aktiva članov Zveze komunistov iz kmetijskih zadrug so še naglasili, da bo treba za izvršitev vseh nalog in problemov v kmetijstvu šc precej dela, tako članov Zveze komunistov — kmetijskih delavcev kakor tudi vodstev obeh kmetijskih zadrug. Naglasili so pa tudi, da bi morali pri reševanju problemov v kmetijstvu sodelovati tudi člani Zveze komunistov iz industrijskih gospodarskih organizacij. — (ma) Letne konference OO ZK so se začele (ma) ZAGORJE — Na področju zagorske občine so osnovne organizacije ZK že začele z letnimi konferencami. Prva je imela letno konferenco osnovna organizacija ZK v Gradbenem podjetju. Udeležba na njej je bila dobra. razpravljali so pa o vseh aktualnih vprašanjih, zlasti še o nekaterih notranjih vpra-' šanjih v podjetju. ekega odbora — podobno kot v Litiji — razpravljali o gibanju proizvodnje v letošnjem prvem polletju, o rebalansu proračuna, poslušali poročilo o obveznostih po posojilih občinskega ljudskega odbora, o poroštvih za posojila, o ustanovitvi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, o priključitvi obratne ambulante Kisovec k Zdravstvenemu domu in o nekaterih drugih vprašanjih. Zbori volivcev - proizvajalcev v Hrastniku (ar) HRASTNIK - V hvast-niški obični potekajo že od 11. t. m. dalje zbori volivcev-proizvajalcev. Z zbori bodo končali ta teden. Na njih obravnavajo volivci polletno realizacijo gospodarskih organizacij v občini in tudi realizacijo v celotni komuni. Proizvajalci so na teh zborih prihajali z raznimi problemi, ki jih bo treba proučiti in rešiti. Tako so npr. v Zidanem mostu ponovno obravnavali vprašanje tamkajšnje zobne ambulante, prav tako vprašanje rekonstrukcije zidanmo-ške kurilnice in še več drugih vprašanj. Na vseh zhorili pa so vovivci razpravljali tudi • doslednem izvrševanju letošnjih planskih nalog v gospodarstvu in še raznih problemih, ki jih bo laeba rešiti. Posvet o planiranju (ma) LITIJA — Poročali smo že, da so se v Liliji odločili za proučevanje gradiva IV. plenuma CK ZKJ po aktivih članov ZK, kot eno od primernih oblik proučevanja tega gradiva. Tako pripravljajo za prihodnje dni sestanek aktiva članov ZK iz gospodarskih organizacij in občinskega ljudskega odbora, ki se ukvarjajo s planiranjem. Osnutek novega statuta pripravljen (ma) LITIJA - Komisija za izdelavo novega slaluta občine Litija te dni intenzivno dela na izdelavi osnutka, novega občinskega slaluta. O osnutku novega statuta so v Litiji že razpravljali na seji izvršilnega odbora ObO SZDL, sicer pa računajo, da bodo osnutek novega občinskega statuta objavili že v prihodnji številki našega tednika v informativnem biltenu »Litijska komuna--. Zbor občanov v Toplicah (ma) ZAGORJE - Zadnji petek je bil v Toplicah zbor občanov, na katerem so razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih s tega območja. Med drugim so sklenili, da naj pri Borišku -odpre novo gostilno, gostilno »Kovač-, obrat Gostinskega podjetja Zagorje, pa zaprejo, a prostori naj se preuredijo za splošne potrebe kraja. — Na zboru občanov so pa razpravljali šc o problemih usiuž-nostne dejavnosti v Toplicah. Mednarodni zagrebški velesejem Strojna tovarna Trbovlje je po načrtih tovarne »Primat« iz Zagreba izdelala žičnico Tajde je razstaviti paviljon Steklarne Hrastnik na mednarodnem velesejmu v Zagrebe Letošnji jesenski _ mednarodni zagrebški velesejem, | ki eo ga odprti prejtejo so-i boto, privablja vsak dan na ! deset tisoče obiskovalcev. — j Razstavljeni izdelki vzbujajo /\Vvin3rr\T? n 1 Ao« proizvodov, zraven tega pa tudi nekaj novih proizvodov, med katerimi velja omeniti drobilce za gradbeništvo in vitla. — Po načrtih tovarne »Primat« iz Maribora je pa izdelala tudi žičnico, ki jo razstavlja zraven paviljona IX. — V okviru poslovnega združenja GRAMEKS in STT razstavlja tudi dva drobilca, TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV IZ HRASTNIKA vzbuja pozornost obiskovalcev velesejma z lepo urejenim panojem, v katerem je e fotografijami prikazana gradnja novih tovarniških obratov in potek rekonstrukcije. Na velesejmu v Zagrebu so zbirali naročila za dobave izdelkov v prihodnjem letu. STROJNA TOVARNA TR- Povedali so pa, da so prve dni zbrali naročil več, kot so pa sicer pričakovali. balažo za medicinsko in farmacevtsko industrijo in za širolEo potrošnjo, zaščitno steklo za’" motorna vozila, ^ gradbene prizme in drugo. Izdelki Tevaree elektroporcclana Izlake Razstavni prostor Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik \ bi, ki jo razstavlja zidaj že drugo leto, vendar proizvodnje svetilke v tovarni še niso osvojili. TOVARNA ELKTROPOR-CELANA IZLAKE vzbuja v, svojem paviljonu posebno pozornost z razstavljenim elektroporcelanom za nizko in visoko napetost, vlitim iri stiskanim elektroporcelanom za aparate in laboratorije^ cevmi za pirometre, keramičnimi in elektrokeramič--nimi izdelki, steatitom, vložki za' termoelemente, AVA 4 avtovarovalkami in drugimi Skoda je, da je Zasavje letos dokaj šibko zastopano na jesenskem mednarodnem za-grebškum velesejmu. Verjet-? no nekateri tovariši v gospo* danskih organizacijah menijo, da je dovolj, če imajo prodane svoje izdelke še za prihodnje leto. Sicer stroški za udeležbo ne morejo biti vzrok, da ne bi zagotavljali predaji uspeh tudi v prihod* nje — in ne samo za leto dnii hkrati pa eovajali tudi nova tržišča. TEKST IN FOTO: (ma) izredno obsežnega razstavnega prostora. , Kot že vrsto let doslej, sodelujejo na letošnjem jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu tudi podjetja iz Zasavja. Tako iz TRBOVEU Strojna tovarna, iz HRASTNIKA Steklarna in Tovarna kemičnih izdel-| kov, iz ZAGORJA OB SAVI pa Tovarna eksplozijsko var-. nih elektro naprav TEVE ; »Varnost- in Tovarna elek-troporcelana Izlake. STEKLARNA HRASTNIK j razstavlja na jesenskem ■ mednarodnem zagrebškem ; velesejmu del svoje proizvodnje brušenega in pihone- • ga stekla za široko potrošnjo. • razBvetljavna teleta za stano- i vanja in lokale, stekleno em- Lel tazUaivč-ah izdelkov Strojne tovarne Trbovlje v paviljonu IX. na ve.e-e.mu Proizvodi TEVE »VARNOST« Zagorje v samem paviljonu IX. pa zelo pripravni transporter. TOVARNA EKSPLOZIJSKO VARNIH ELEKTRO NAPRAV TEVE .VARNOST ZAGORJE OB SAVI razstavlja precej svojih izdelkov, med njimi tudi fluorescentno svetilko v »S« izved- Izvoz tudi iz zagorske ,Save‘ Med izvoznike se je Tovarna konfekcije in pletenin »Sava« iz Zagorja ob Savi uvrstila že lani. Tako so lani iz zagorske »Save« prvič izvozili 13.547 srajc v skupni vrednosti 3 milijone 522.000 deviznih dinarjev. Letos bodo v Tovarni konfekcije in pletenin ♦Sava« izvoz v primerjavi z lanskim letom znatno povečali, saj so že v prvih sedmih mesecih izvozili 94.710 srajc v skupni vrednosti 22,684.000 dev. dinarjev. V tovarni pa računajo, da bodo do konca leta izvozili še nadaljnjih 60.000 srajc v vrednosti okrog 15 milijonov deviznih dinarjev tako, da bodo predvideno skozi vse leto izvozili skupaj nad 155 tisoč srajc v vrednosti nad 38 milijonov deviznih din. Ob tem velja omeniti, da je Tovarna konfekcije in pletenin »Sava« iz Zagorja ob Savi tako po i/bsegu in vrednosti izvoza druga konfekcijska tovarna v naši republiki. Kot že omenjeno je delovni kolektiv zagorske Tovarne 'konfekcije in pletenin »Sava« začel šele lani z izvozom ip to na sorazmerno zelo zahtevno tržišče v Zahodno Nemčijo, kamor so letos izvažali predvsem športne srajce iz popelina in flanel srajce. Nemški odjemalec je z dosedanjim izvozom, tako glede kvalitete in dobavnih rokov, zadovoljen. Tovarna konfekcije in pletenin »Sava« izvaža svoje izdelke na inozemska tržišča preko »Jugotekstila« iz Ljubljane. Tovarna konfekcije in pletenin »Sava« je v zadnjem času zaključila večje pogodbe za izvoz izdelkov za naprej, skupaj s celjsko tovarno »Toper«. Ti dve slovenski konfekcijski tovarni že nekaj časa razvijata skupno proizvodno sodelovanje za izvoz. Ugotovljeno pa je, da so nadvse ugodne perspektive za izvoz tudi za vse prihodnje leto in naprej. Vendar bo potrebna v Tovarni konfekcije in pletenin »Sava« v Zagorju ob Savi rekonstrukcija predvsem strojnega parka, da bodo lahko prešli na predelavo čistih sintetičnih tkanin, predvsem za izvoz. S to investicijo, za katero niti ne bi potrebovala toliko investicijskih sredstev, bi bilo torej mogoče precej povečati proizvodnjo in seveda tudi izvoz. Na ta način bi lahko v tovarni še bolje zaživeli in odpravili težave zaradi zastoja prodaje izdelkov na domačem tržišču, predvsem pa odpravili zaloge izdelkov v skladiščih. Gradbeno podjetje Zagorje ob Savi gradi v Sevnici za Zavod za stanovanjsko izgradnjo stolpič. Zdaj imajo dograjeni tri etaže, do konca meseca bodo pa še dve. Računajo, da bodo do konca leta blok v celoti dogradili, z investitorjem so pa skleniti pogodbo za gradnjo do »ključa« Odgovorne naloge Na rudniku rjavega premo- je v povprečju dosegel obrat cem v čakalnem času najbolj ga Trbovlje - Hrastnik so v Trbovlje kar 10,1 % izostalih potrebna medicinska rehabi-zadnjih letih opravili števil- z dela, tako zaradi bolezni litacija. ne preventivne mere, zvezane 6,5 %, zaradi nesreč 3% in Predolge čakalne dobe so z velikimi materialnimi izdat- zaradi neopravičenih izostan- pa še pri specialistih in na ki, tako za zaščitna sredstva, kov 0,6%. 2. julija je pa be- Invalidski komisiji, preventivno zdravljenje, so-Težil ta obrat že 12,5% izosta- ■ t>v/- Vv *« .. f .ni',t • - •,—— Predstavljamo vam zasavske izvoznike dobnejša stanovanja, boljšo lih z dela. Medtem, ko je v pehrano itd. Vendar je kljub obratu Hrastnik opaziti v ju-vsem tem naporom opaziti še liju občutno znižanje staleža vedno precejšnje število čla- odsotnih, pa je na obratih nov kolektiva, ki niso na de- Trbovlje in v manjši meri lu, bodisi zaradi bolezni ali tudi Dol opaziti naraščanje pa poškodb. Zaradi tega je števila. Zakaj? kadrovsko-socialni sektor tega rudnika izdelal obsežno analizo vzrokov o visokem bolniškem staležu na obratih Hrastnik in Dol in še posebej na obratih v Trbovljah. V letošnjem prvem polletju Od ambulante do ambulante Pravočasno izvršeni remonti V aprilu in maju letos so v Elektrarni Trbovlje opravili remont na kotlu Borsig za 60 tom/uro in popravilo kotla za 100 ton/uro. V tem remontu so izmenjali srednji del grelnika parnega kotla. Pri tem popravilu so uporabili cevi domače proizvodnje, in sicer cevi iz Železarne v Sisku. Z uporabo domačih cevi so prihranili pomembna devizna sredstva. Dalj časa je terjalo popravilo kotla Pauker za 125 ton na uro. Ker v poletnih mesecih ni bilo potrebe po energiji iz termičnih elektrarn, so nadaljevali z remonti zaradi ureditve elektrofilterja. Pravočasno so izvršili tudi potrebna popravila na turbo-generatorju, na katenem so izmenjali ohišje regulirnih ventilov, ki jih je odlil po načrtih tovarne »Jugoturbi-na« iz Karlovca Litostroj v Ljublj^ei, obdelala jih je pa tovarna »Jugoturbina« iz Karlovca. Ker pa odlitki niso biti najboljši in tudi ne obdelava, je bilo po končani vgraditvi treba izvršiti še določena popravila, kot na primer zatesnitev ventilov in podobno. — Na turbini za 20.000 k\V so opravili normalno revizijo vseh delov. — Mimo vseh teh remontov so napravili še revizijo transformatorja Siemens za 10.000 kVA. V obrat pa so dali še drugi transformator Siemens za 10.00 kVA. - ar Imenovanja na seji ObLO Zagorje (ma) ZAGORJE - Na predlog komisije za volitve in imenovanja so na azdnji seji občinskega LO v Zagorju ob Savi imenovali občinskega tržnega in sanitarnega inšpektorja, v. d. direktorja Komunalnega podjetja, nove upravitelje na osnovnih šolah Zagorje, Loke in Sentgo-tard, arbitražno komisijo in volilno komisijo za volitve komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Razrešili so pa dolžnosti z dnem, ko preneha odpovedni rok, di- rektorja Tovarne konfekcije in pletenin »Sava« Jožeta Mirtiča. Za 51 odstotkov nad planom S. S.) Trbovlje — V Termoelektrarni Trbovlje planske naloge znatno presegajo. Mesečni plan za september so v elektrarni dosegli že 15. septembra, medtem ko je elektrarna do tega dne svoj 9-mesečni proizvodni plan presegla že za 151 odstotkov. Na podlagi določb zakona o prosti izbiri zdravnika se zavarovanec napoti do prve ambulante in v kolikor ga tam zdravnik ne sprejme v bolniški stalež, gre naprej do druge, tretje ali pa še četrte ambulante, dokler ne najde zdravnika, ki mu izpolni željo. Zdaj so člani kolektiva v neenakopravnem položaju. Nekateri prihajajo na delo bolni, drugi pa iščejo vse možnosti", da dosežejo kar najdaljše zdravljenje. Zaradi tega smatrajo na trboveljsko-hrastniškem rudniku, da bi moral biti sprejem v bolniški stalež poverjen le določenim ambulantam, konkretno v Hrastniku, Ambulanti I. in to za obrata Dol in Hrastnik, v Trbovljah fia v dogovoru z Zdravstvenim domom določenimi ambulantami za trboveljske obrate tega rudnika. Predolge čakalne dobe Na visok odstotek odsotnih z dela pa vplivajo tudi drugi vzroki. Eden izmed teh je tudi dejstvo, da imajo aktivni zavarovanci predolgo čakalno dobo za sprejem za posamezne bolniške oddelke, predvsem ortopedijo. Zavlačujejo tudi s čakanjem za sprejem v RHC Laško, čeprav bi bila tem zavaroviin- Ob sprejemu: Vpogled tudi v zdravstveno knjižico Na trboveljsko - hrastniš-kem rudniku naglašajo, da bi bilo treba ob sprejemu nove delovne sile poostriti pogoje, hkrati s tem pa pregledati tudi zdravstveno izkaznico in drugo dokumentacijo v zvezi z bolovanjem prosilcev za sprejem v službo. Poostriti pa velja tudi disciplino zaradi preprečevanja namernih poškodb in namernega prikazovanja 'nesreč izven dela za obratne nesreče, nesreč zaradi pijančevanja in pretepanja kot obratnih nesreč itd. Če ne dobi bolniško, pa letni dopust Opaziti je tudi taka hotenja: zavarovanec določenega dne ne gre na delo. Naslednji dan gre v ambiVanto in želi bolniško tudi za prejšnji dan (ko ni šel na delo). Vendar zdaj že težko dobijo bolniško na ta način. Ce ne dobi bolniške, si na obratu izposluje dan rednega letnega dopusta. Tako likvidira neopravičen izostanek z dela na račun rušenja delovne discipline. Čeprav je upravni odbor rudnika Trbovlje -Hrastnik ostro obsodil dajanje dopustov za take primere, je še vedno mogoče ugotoviti kaj podobnega. Sistematska borba proti alkoholikom Vse bolj se kaže tudi potreba po sistematsko organizirani borbi proti alkoholikom. Ta problem srečujejo (Nadaljevanje na 10. str.) Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS v Ljubljani je v sodelovanju s podjetjem ELES delal raziskave, kako praktično upora‘biti odpadni material, ki naslaja pri izgorevanju pod kotli termičnih elektrarn, in obenem rešiti problem onesnaženja rek, v katere se je ta material odplavljal. Ugotovitve so pokazale, da je elektro-filirski pepel možno predelati v zidake, ki so enakovredni standardni opeki, kar je potrdila predvsem že njihova dveletna uporaba širom po Sloveniji. Zamisel je torej našla svoje mesto in tako se je zgradila tovrstna tovarna pri trboveljski Elektrarni. Od otvoritve tovarne leta 1966 pa do danes je bil dosežen v izdelovanju zidakov že znaten napredek, njihova kvaliteta se je izboljšala, proizvodnja nenehno narašča, med potrošniki pa vlada za te izdelke precejšnje zanimanje, saj dan za dnem odhajajo izpred tovarne v Trbovljah polni vagoni zidakov za gradnjo novih objuktov, stanovanjskih naselij in podobno. Trenutna proizvodnja celo še ne dohaja povpraševanja na trgu. Zidaki iz elektrofiltrskega pepela se. izdelujejo z dodatkom hidriranega apna iz azbestne halde. Uporabljajo se za visoke in nizke gradnje, ker dosežejo namreč visoko tlačno trdnost (150 kg na kv. centimeter). Zaradi fine granulacije materiala se opeka lahko žaga, vanjo je možno zabijati žičnlke, zidaki se dajo dolbsti in vrtati z navadnimi spiralnimi svedri. Gradnja objektov z zidaki iz eiek-trofiltrskcga pepela je mnogo cenejša od gradnje s klasično opeko. Zaradi dobre toplotne izolacije in visoke trdnosti se smejo s temi zidaki zidati zunanji zidovi debeline 30 cm. Ker so večjega formata, se prihranijo precejšnje količine malte, ki je poirebna za zidanje. Kljub gladki površini zidaka se apnena in podaljšana malta nanjo odlično vežeta. Zaradi večjega formata zidakov potoka zidanje mnogo hitreje kot pa s klasično opeko. Ker je nadalje ta zidak volumsko lahek, se tudi transportni stroški na kubični meter znižajo. Luknje ima zidak razporejene tako, da zidar z minimalnimi udarci hitro odseka potreben kos, ki ga potrebuje pri zidanju (vezave na vogalih, pri prečnih in predelnih stenah). Ob upoštevanju vseh navedenih prednosti se stroški gradnje s temi zidaki znatno znižajo. Raziskave so pokazale, da se oblikovanci iz clektro-fillrskcga pepela lahko uporabijo (udi za permanizacijo jamskih hodnikov v rudnikih. Izvršeni poskusi so dali zelo dobre rezultate, tako da danes naši rudniki — predvsem Zagorje in delno tudi Trbovije-Hrastnik — že s pridom uporabljajo te zidake za obzidavo svojih jamskih hodnikov. Iz vsega tega vidimo, da je bila investicija za izgradnjo tovarne tovrstne opeke dobro naložena in da je ta objekt za naše gospodarstvo velikega pomena, uspeh in prednost je pa zlasti še v tem - kot smo že uvodoma omenili — da vcIKke količine pepela na gredo več neizkoriščene v Savo in je tudi ne onesnažujejo. Jamski oblikovniki so se dobre uveljavili v zagorskem rudniku -J j V zadnjem času so v Trbovljah začeli gradili več stanovanjskih blokov z zidaki iz eleklnM filtrskega pepela * Gradbena podjetja, rudniki, trgovska podjetja, kmetijske zadruge, individualni graditelji stanovanjskih hišic, POZOR! Naročajte uporabljajte za gradnje zidake iz elektro filtrskega pepela nizke cene, • kvalitetna izdelava • hitrejša gradnja, • prihranek na materialu, O dobra toplotna in zv.očna izolacija, e znatna pocenitev gradnje, Proizvajamo: e zidake formata 28,5 x 18,5 x 18,5 cm; so 5,2-krat večji od normalne opečne enote; poraba 25 kosov na kvadratni meter; 80 kosov na kub. meter; cena za 1 kos 55 din franko Trbovlje * zidake formata 25x25x14 cm; so 4,67-krat večji od normalne opečne enote; poraba 29 kosov na kvadratni meter; 90 kosov na kub. meter; cena za 1 kos 50 din franko Trbovlje • za pevmaniziranje jamskih hodnikov v rudnikih izdelujemo jamske oblikovance raznih ‘dimenzij in po naročilu Pošiljamo vagonske pošiljke — Rok dobave takoj — Možnost naročila pismeno, telefonično na številko 80-113 Trbovlje ali osebno v Trbovljah Zahtevajte prospekte! ELEKTRARNA TRBOVLJE - OBRAT: TOVARNA ZIDAKOV TRBOVLJE Pevski zbor z osemletke »Ivana Cankarja« iz Zgornjih Trbovelj je s slovensko pesmijo pozdravil drage goste vili naši bratje, se nismo na- domom, na ObLO — lahko vs£jm a. dejali. Otroci, mladina, obča- rečem le to, da je to izraz Številni Trboveljčani so se zbrali pred Dclav . umom, ni - vsi ti so naši prijatelji! najglobljih iskrenih prijatelj-kjer so spontano pozdravili goste. Ob zV ™arskc godbe na pihala so šli gostje, gostitelji ter vc božica Trboveljčanov proti Delavskemu dotmu Predstavniki Zveze borcev iz Beograda, Zagreba in Bjelovara so položili vence na spomenik Revolucije Ce samo pomislim na spre- skih vezi!« jem na železniški postaji Tr- KAMENKO JOVANOVIČ bovljc, pred STT, Delavskim iz Beograda: »Ce bi hotel po- Gostje iz bratskih republik in gostitelji so že v Zidanem mostu zaplesali kolo Ne samo predstavniki ZB NOV Trbovlje, temveč tudi številni Trboveljčani-gostitelji so v petek pričakali že v Zidanem mostu svoje drage goste Iz Srbije in Hrvatske, ki so jim v letih največjega trpljenja nudili gostoljubje. Zc tu so se po dolgih letih srečali prijatelji, in ko je prispel vlak »Bratstva in enotnosti« s skupino 40 nekdanjih gostiteljev na železniško postajo Trbovlje, je bdi mladi rod priča trdnemu prijateljstvu. Več kot 500, če ne več, prebivalcev Trbovelj, mladina, kovinarji, rudarji so videli in spoznali prijatelje svojih prijateljev, videli solze sreče ter slišali trepetajoče besede: »Pozdravljen bodi brat, sestra, tovariš!« Velik transparent: »Dobro nam došli!«, vzklikanje in spontano navdušenje je pozdravilo drage goste iz bratskih republik. Goste je tu ob zvokih delavske godbe in navdušenega pozdravljanja nagovoril ter jim v Imenu Zveze borcev zaželel dobrodošlico predsednik ZB NOV Trbovlje Gojko Gorni*-Iz-tok. In ko je kolona avtobusov prispela do STT, jih je tu pričakala razen članov delovnega kolektiva te tovarne še velika množica Trboveljčanov, ki so spremljali goste najprej do spomenika na Trgu revolucije, kjer so gostje položiti venec, nato pa do Delavskega doma. Trboveljčani so napolnili prostrani trg pred Delavskim domom bi pokazali, da niso samo gostitelji težko pričakovali svojih dragih gostov, temveč vsi Številni Trboveljčani so že na železniški postaji navdušeno pozdraviti drage goste Trboveljčani. Po pozdravnem govoru podpredsednika ObLO Ada Naglava so se gostje odpeljali na domove svojih gostiteljev. Zvečer Istega dne je bila slovesna rjkademlja, na kateri je goste pozdravil sektre-tar ObK ZKS Trbovlje Ing. AVbert Ivančič. Z akademije SO udeleženci poslali tovarišu Titu pozdravno brzojavko. Po akademiji je bilo tovariško srečanje. V soboto so pa odšli gostje In gostitelji na enodnevni izlet po Sloveniji, kjer so sl ogledali znamenite sloven*e kraje iz časov NOV ter znamenita slovenska turistična mesta. Najbolj presunjeni so biti gostje v Begunjah, kjer so si ogledati grobišče talcev ter muzej. Solze so polzele po marsikaterem obrazu, ko so poslušali o trpljenju naših ljudi v tem zloglasnem zaporu. Prav talko kot v Begunjah so tudi v Kranjski gori pripravili zastopniki ZB NOV ter občani topel sprejem udeležencem vlaka »Bratstva in enotnosti«. Goste so navdušili zlasti mladinci in mladinke, ki so bili oblečeni v narodne noše. Vršič, Špik, strme planine. Bovec - tu je bilo kosilo - Nova Gorica, Postojna so kraji, ki so s svojo lepoto, ravno tako kot Soča, pustiti v gosteh nepozabne vtise in navdušenje nad lepotami naše domovine. Postojna — poglavje za sebe. Koliko besed navdušenja in presesenečnja! V nedeljo dopoldne Je sprejel goste In gostitelje tudi nrrdnednlk ObLO Trbovlje me*' letih. V govoru je poudaril: »Obljubljamo vam, da bomo našo zahvalnost gojili v srcih naše mladine, ki ne bo nikoli pozabila herojske zgo-govine naše NOV.« Predsednik ZB NQV je pa izročil vsem gostom majhne rudarske svetilke kot simbol rudarskega kraja Trbovelj. Dopoldne so sl pa gostje ogledali tudi obrat rudniika Trbovlje. Po sprejemu so odšli gostje skupaj z gostitelji na piknik na Fodmeji, kjer je za veselo razpoloženje skrbela Jelenova godalna skupina. V veselem razpoloženju, ob pesmi in harmoniki se Je vilo kolo od koče pa do ceste. — Smeh, veselje In sreča, pa je žc počasi kalil razpoloženje čas, ki je neusmiljeno tekel In govoril: »Posloviti se bomo morali ilunalu, bratje!« Nepozabni so vtisi o ml- prate nulih letih ter o sprejemu. Goste z vlakain enotnosti«, ki so bili na obisku v Trbovljah so si na izletu J1JR a!s "i Pz jC ““ u " £r„ti56 GOrCnj*j ,n *“* Soče.VogT,^aV,JvB?g^jah m!L‘eUj JURAS iz Zagreba: »Ne, ni v ncm&ldh _ •Obišče talcev vedatl na kratko In jedrnato, to kar čutimo in kar smo doživeti, bi dejal: čudovito! Izrazi prijateljstva, ponovno srečanje s starimi tovariši, spoznati take ljudi, kot so Trboveljčani? je posebno doživetje. Veseli In srečni smo, da smo ponovno srečali naše stare prijatelje. Veseli smo pa tudi, da smo spoznati vašo lepo Slovenijo In želimo si, da bi se kaj kmalu ponovno srečati, kajti naše vezi presegajo meje prijateljstva!« V nedeljo, žc po pol deveti uri zvečer, so sc začeli zbirati Trboveljčani na Trgu revolucije, kjer so se poslovili od gostov iz Srbije in Hrvatske, Nad 700 Trboveljčanov Je skupaj z gostitelji Še enkrat navdušeno pozdra-vilo goste ter besede pred-IU1‘ Zveze borcev in številni Bednika 07)0 SZDL Slavka Bori tolarja, fcl Je med dru- gim dejal: »V imenu družbe-no-političnih organizacij trboveljske komune ter vseh Trboveljčanov vam želim srečno potovanje, obilo zdravja in uspeha v življenju ter vas prosim, da Izrazite vašim tovarišem naše iskrene pozdrave in najboljše želje za vsestranski napredek in razvoj naših narodov.« — V imenu gostov se je za gostoljubnost ter poslovilne besede zahvalil tov. Jovanovič in podčrtal, da bo izročil pozdrave trboveljskih izseljencev ter vseh ostalih občanov in da upa, da se bodo kmalu ponovno srečali. Vlak Jc že prisopihal v postajo, solze so pa polzele po obrazih. Se zadnji stiski rok in besede: »Pozdravljen, prijatelj, in kaj kmalu na svidenje!« Vlak je odpeljal že proti separaciji, Trboveljčani — gostitelji ter veliko občanov je pa še mahalo, sl brisalo solzne oči in govorilo: »Srečno pot, prijatelji!« Tekst in foto: JANKO SAVSF-K Prisrčen sprejem tudi v Hrastniku, Zagorju in Litiji Vlak »Bratstva in enotnosti« so v petek na poti po Zasavju lepo pozdravili tudi prebivalci Hrastnika, Zagorja ob Savi in Litije. V Zagorju ob Savi so gostom iz bratskih republik izročili cvetje in jim zaželeli kar najlepše bivanje v Sloveniji. V Litiji pa je blizu tisoč pionirjev, mladincev, delavcev in drugih, ki so prišli na železniško postajo z zastavami in cvetjem, zaustavilo vlak. Goste iz bratskih republik sta pozdravila Aco Bajec ml., ki je bil med vojno preseljen v Srbijo, In Jože Župančič, ki je govoril o preseljevanju Litijanov. šolska mladina Je gostom podarila šopek cvetja, potem pa, ko je vlak nadaljeval pot proti Ljubljani, obsula vlak s cvetjem. V Kranjski gori so goste Iz bratskih rcpubl^ dni« l„r II™ nrlna-.trlli krajši kllltU’1 Vsepovsod, kjer je bilo kaj prostora, so pohiteli Trboveljčani, in navdušeno pozdravljati goste Iz Srbije la Hrvatske Martin Gosak, Id se jim je besed, da 7)1 se zahvalil v imenu vseh doma- lo to, kar čutim0-činov za vse, kar so nudili srčnih in našim o"bčanom v najtežjih mov. kot, so Polne zasavske učilnice V večini zasavskih šol ee kov je pa iz Trbovelj (135), mlečne kuhinje. Prav tako je je začel pouk minuli teden. Hrastnika (56), Zagorja (48) tu še neko vprašanje, katero Za večino dijakov so minuli ter iz Litije (2). V prvi raz- bi kazalo čimpiej odpraviti: brezskrbni meseci in začele red so sprejeli 75 dijakov, deljen pouk, tako da morajo so se zopet vsakdanje skrbi, pet pa odklonili. Sestava biti nižji razredi v eni, višji Po podatkih, ki smo jih lah- učnega kadra je zadovoljiva, razredi pa v drugi stavbi, ko zbrali, obiskuje osemlet- Vprašanje pouka matematike kar \-sekakor otežkoča že itak ker ter šole druge stopnje in fizike so rešili tako, da bo težak pouk in zelo obreme-v letošnjem šolskem letu pri- zaradi porodniškega dopusta njuje učiteljstvo, bližno devet tisoč dijakov in tedensko nekaj ur materna- v 18 šol na območju litij-dijakinj. Od tega števila je tike in fizike manj, v prvem ske komune se je letos vpi-pa prestopilo minuli teden polletju, kar bodo madome- salo okoli 2000 učencev. Od prvič šolske pragove okoli stili v drugem polletju. — omenjenega števila šol so le 700 malčkov, ki bodo okusili Manjka pa kvalificiranih tri osemletke, druge ■ so pa vse tegobe, veselje in žalost moči za psihologijo, filozo- nižje organizirane šole. Na šolarjev. fijo in umetnostno vzgojo, osnovno šolo v Litiji se je Vsekakor je po številu Kalah posebnih materialnih vpisalo letos okoli 800 učen-učencev najmočnejša osem- težav ni. V sodelovanju s cev, od tega 84 novincev. Tu- Srednjo tehniško šolo so že di na tej šoli kot na ostalih lani začeli s poskusno teh- je čutiti določene materialne nično vzgojo, tako da so si probleme. Tudi na tej osem-že nabrali precej izkušenj letki bo tako kot na vseh za letošnje leto, ko je teh- ositalih pouk dopoldanski in nična vzgoja obvezna. Edina popoldanski, težava pri tem je,'da ne mo- V osnovno šolo Zagorje se rejo ustreči željam vseh je vpisalo 81*2 otrok, ki bodo razen pri slovenskem jeziku, učencev', ker ni možnosti. — obiskovali pouk v 25 oddel-glede katerega upajo, da bo Sola ie že im«la razgovore kih. Od tega števila je 98 no-vprašanje v drugem polletju oziroma je v sodelovanju z vinccv. Tu je pa problem po-urejeno Na šoli poudarjajo, gospodarskimi organizacijami manjkanja učnih prostorov, da je čutiti pomanjkanje zagotovila, da bodo učene: saj obiskujejo nižji razredi raznih strokovnih učnih knjig drugega razreda gimnazije pouk na tej šoli,- višji razre-ter knjig za obvezno čtivo lahko med počitnicami okoli di pa v prostorih Strokovno Kljub temu, da nimajo zado- 3 tedne v proizvodnji, kjer bi izobraževalnega centra, voljivb urejene tehnične de- se tehnično izučevali pod Na osemletki »Toneta lavnice, upajo, da bodo lah- nadzorstvom inštruktorjev. - Okrogarja.. je vpisanih 740 ko kaj kmalu zadovoljivo pri tem je opaziti de- otrok, od katerih obiskuje 47 rešili tudi to vprašanje. Naj- ločene težave, ker se gospo- otrok prvi razred. Sestava j—i— ----------- --- a« učiteljskega kadra je zado- voljiva, potrebno bi pa bilo obnoviti šolski inventar, ker je že zelo star. letka »Tončke Čečeve« v Trbovljah, ki jo obiskuje nekaj nad tisoč otrok, od tega je pa vpisanih v prvi razred okoli 120 otrok. Pouk bo dopoldanski in popoldanski v 32 oddelkih. Sestava učiteljskega kadra je zadovoljiva večje težave pa imajo zaradi molenj ^ terega nc dobe" odobritve lo- proizvodnem delu. kači je. V osemletki A. Hohkrauta v Trbovljah se bo začel zaradi prenovitvenih del pouk šele 17. t. m., vpisanih je pa približno 700 otrok. Tu je pa občutiti precejšnje pomanjkanje učnih prostorov, saj , , . , _______ __ učnih prostorov, tako da bo bodo morali imeti dru§i raz- . . ■ < j i,-,11»; t-« ____, ° pouk v vseh osmih oddelkih redi pouk v treh izmonan. , ., ... »* » 1 naitežii dopoldanski in popoldanski. * J TV/Ti" ni i1/* n/ V Srednjo ekonomsko šolo se je pa vpisalo letos 230 dijakov iz Zasavja, od tega 70 v prvi letnik. Sola ima težave zaradi premajhne stroje-pisniee ter premajhnega števila pisalnih strojev. Se večje neprilike pa imajo zaradi V Zagorju gradijo na »Hrasteljev! skali« TV pretvornik. S prostovoljnim delom in s pomočjo kolektivov sta bil* zgrajena hišica za naprave in stolp. V torek zvečer je n* vrhu sidpa že zagorela rdeča lučk*. Upali je, da bo TV' pretvornik že kmalu začel z delo* Za večjo proizvodnjo v poljedelstvu Kot sme že poročali, sta na EH -BF3E Fkr-~ nroetore ki jo bo . v letošnjem sol- kovnjakov o potrebah, mož- p - skem letu obiskovalo okoli nostlii in gospodarski agro- V 12 učilnicah osemletke ggg otrok, od tega 111 prvi tehničnih ukrepov oba zbora »Ivana Cankarja« v Trbov- razreij, Sestava učnega ka- občinskega ljudskega odbora ljah bo pa obiskovalo pouk ^ra je zadovoljiva, prav tako Litija sprejela odldk o uved- 759 dijakov, od tega 89 prvi n; kakih posebnih material- bi minimalnih agrotehničnih razred. Sestava učiteljskega nill problemov. ukrepov na območju litijske kadra je prav zadovoljiva, Osemletka »Ivana Cankar- občine. Določila tega odloka ja«, prav tako v Hrastniku, veljajo za lastnike in korist- je pa sprejela 535 otrok, od nike obdelovalnih zemljišč lega 64 prvošolcev. Pouk bo na območju katastrskih občin v vseh 15 oddelkih dopoldne Konj, Hotič in Moravče pri in popoldne. Mimo tega, da Gabrovki. Za obdelovalna je šola stara, ee tu borijo s zemljišča bodo šteli po kata- problemom ureditve šolske sirskem ali po dejanskem čutiti je pa pomanjkanje prostorov za gospodinjstvo ter nekatere druge šolske dejavnosti. Gimnazijo obiskuje 242 učencev iz vseh štirih zasavskih komun, največ dija- stanju njive, vrtove, sadovnjake, vinograde in take pašnike, ki so nastali na obdelovalni zemlji. Da se bo povečala proizvodnja v poljedelstvu, so z odlokom o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov zajeti naslednji najvažnejši agrotehnični procesi, kot čimvečja poraba umetnih gnojil zraven gnojil organskega izvora: kar največja uporaba kvalitetnega priznanega semena: varstvo rastlin pred boleznimi jn škodljivci ter pravilna priprava in obdelava zemljišč. Nov odlok celovito zajema poljedelsko odposlati tjakaj 88.009 elek-in travniško proizvodnjo in trofiVu-kih zidakov. so sklenili s kmetijsko zadrugo ali z družbenim posestvom pogodbo o proizvodnem sodelovanju za vse svoje obdelovalne površine, določila odloka o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov nc veljajo, če je te sodelovanje v agrotehničnem pogledu najmanj na ravni * odlokom predpisanih ukrepov. — (mi| 80.000 zidakov za Pomurje (S. S.) Trbovlje — Večje naročilo zidakov iz elektro-filtnskega pepela bo Tovarna zidakov v Trbovljah izvršila za Pomurje. Do konca meseca oktobra mora tovarna Iz restavracije Zidani most Kolodvorske restavracijo so zov v sestavi vlakov ali pa vedno v posebnem poldžaju vsaj bifejev. Razen tega pa proti gostinskim obratom je večina vlakov opremljena drugod. Tukaj je zaradi pot- tudi s prodajo pijač drugače, tiikov zagotovljen promet Zaradi vsega tega letos skoraj vedno — ne da bi za- prodajo pox'sem druge količi-hteval od gostincev veliko ne, kot pa so jih prodali la' truda. Toda kolodvorska restavracija v Zidanem mostu utegne postati v tem smislu lani v prvem polletju za 39 izjema. Tukaj namreč za pa- odstotkov več kot letos. Pa žajo, da s hitrostjo prometa, tudi v prvem tromesečju le-kl se vedno bolj povečuje, tošnjega leta so prodali vina- lani v polletju prodali za 27,4 odstotka več kot letos in žganja tudi za 28 odstotkov več lani kot letos. Ob tem ugotavljajo v zi- izhajajo predlagani ukrepi iz že navedenih osnovnih postavk. Z odlnčtaml odloka je pa iMienoslavljcna tudi terenska kontrola izpolnjevanja odločb odloka. Osnovni pokazatelji kontrole so namreč uporaba gnojil in semen ter uporaba strojev za določene faze delovnega procesa v proizvodnji, ki so najbolj odločilne za povečanje pri- ________danmoški restavraciji tudi to, delka. S lem namenom bosta ni. Zlasti je padla prodaja J° močno porasla nedovo- kmet. zadrugi I.itija in Ga-vina. Tako so prodali vina Ijcna prodaja piva in xfina brovka—Dole ustvarili ustrc- po raznih kolektivih in- or- zen sistem pregleda zemU*-ganizacijah. Prav tako je ških kapacitet zemljiških večja nedovoljena prodaja lastnikov na svojem obmeč-pri posameznikih. Čeprav zi- ju ter vodili evidenco o iz- nazaduje obisk restavracije, za polovico več kot v drugem danmoška restavracija sama menjavi semen, gnojil ln za-Ker je tukaj samo železniško tromesečju. Zanimivo je, da ni odvisna v večji meri na ščitnlh sredstev za vsakega križišče, se vlaki ne zaustav- vse več gostov naroča samo tak odjem, pa je vendarle posameznega proizvajalca. Ijajo za dalj časa, razen tega po 1 del vina, kar prej ni tudi to vplivalo na padec Z odlokom pa Je tudi dolnje tudi vse več jedilnih vo- bila navada. Tudi piva so prometa. čeno, da za proizvajalce, ki Jesenska sezona ugodnejša? (ma) ZAGORJE - V Tovarni konfekcije in pletenin -Savaračunajo, da bo glede sklenjenih zaključkov o dobavi - zadeva prodajo izdelkov -zadeva prodajo izdelkov — veliko ugodnejša od prejšnjih. V tovarni so sc namreč na letošnjo jesensko sezono temeljito pripravili z ekskluzivnimi izdelki. Nov sekretariat OO ZK (S. S.) Trbovlje - Prejšnji teden se ee v Termoel ek tratni Trbovlje arsli člani ZK ter obravnavali delo v kolektivu. Po razpravi in sprejetem programu dela so izvolili nov sekretariat ZK. za sekretarja pa Francija Zakrajška. ŠPORTNI TEDNIK NOGOMET — SLOVENSKA LIGA nogometnega prvenstva. Izidi posameznih tekem: ' Rudar (Hr.) : Papimičar 1:0; Rudar _ , .... n j - (Hr.):Rudar er; 12.05 Slovenske narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti; 13.30 Iz dežele kanjonov; 14.35 Priljubljeni pevci zabavne glasbe; 15.20 Narodne pesmi iz Bosne In Hercegovine; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Šoferjem na poti; 17.50 Ko se oglasijo strune kitar; 18.10 Sonata ob luninem ■vltu; 20.00 Pojoči mozaik. Querjean se je bal Renčja, za katerega je vedel, da ga ne bo pustil namir u in da same e at a na priložnost, da ga uniči z enim samim udarcem. Vsak večer je spraševal Coquelicota: — Še niste ničesar odkriti?-— Še ničesar, gospod baron, je bil vedno enak odgovor, toda iščemo ga vse bolj sistematično. Vsi moji ljudje se na delu in upam, da bo naš trud kronan z uspehom. - Ce boste izpolnili nalogo, mu je dejal baron. bom obljubljeni nagradi dodal še deset tisoč frankov. Pa tudi markiz Rene de Rieur ni bil nič manj nemiren in razburjen kot baron Querjean. Rene je hrepenet za trenutkom, ko bo lahko uničil svojega nasprotnika, in ko bo, če je sploh še možno, rešil Izidoro de Simeuse. Te je upal izvesti brez pomoči policije, pomagala mu bosta samo Dagobert in d’Or. Jezil se je pa, da je delo njegovih pomočnikov tako počasi napredo-vala Včasih je celo posumil v njuno zvestobo. V tem se je pa motil. Čeprav sta bila oba prava razbojnika, sta svojo vlogo častno igrala. Na vsak način sta si hotela priboriti dokument, da sta prosta. Od takrat, ko so ju ponarejevalci denarja sprejeli v svojo družbo, sta lepo napredovala. Ne samo, da sta si pridobila zaupanje svojih tovarišev, ampak sla bila v milosti tudi pri baronu Quevjeanu. X AVIER DE MONTEPIN 46 Maščevanje in ljubezen Dagobert sicer ni bil močan, toda njegova bistroumnost mu jc povsod pomagala in ponarejevalci denarja so ga kmalu zelo cenili. Baron je že mislil imenovati Dagobcrta za nadzornika velike delavnice. D'Ora je pa opazoval z nekim ponosom, tako kot pruski kralj Friderik svoje orjaške vojake, kadar so defilirali mimo njega. Oba pa se sploh nista zmenila za to naklonjenost, edino kar sta želela, je . bilo, da bi si zaslužila pomilostitveni dokument. Prvi dan po arelaeiji krčmarja Goriouja sta stala orjak d’Or in Dagobert okrog devete ure zvečer pred vrtom majhne hiše v ulici de la Cerisay, kjer je stanoval markiz. Dala sta dogovorjeno znamenje in kmalu ju je služabnik odpeljal k markizu. — Imava čast, da vam rzregeva svoje najgloblje spoštovanje, gospod markiz, jc dejal Dagobert in se globoko priklonil. — Ze sem mislil, da vaju lic bom nikoli več videl! je odgovoril Rene. — Potem ste imeli o nama napačno mneujc. — Zakaj se nista že prej oglasila? — Ker vam nisva imela sporočiti nič važnega. — In danes? je hitro vprašal markiz. — Nocoj boste zelo zadovoljni z nama, je z nasmehom odgovoril Dagobert. - Res? — Da, res. V najkrajšem času boste lahko uresničili svojo zamisel. Reneju so se oči kar zabliskale. - Govorita! jima je dejal, povejta hitro, kaj sta zvedela. Dagobert je tedaj izvlekel iz žepa dve reči, kateri jc Izročil Reneju. — Kaj jv to? je vprašal markiz. — Nov ključ in voščen odtis. — In kaj je s tem ključem? — Oilpira vrata hodnika, ki spaja hišo »Pri hudiču- s podzemeljskimi prostori. — In kaj je z voščenim odtisom? — Te >■ odtis ključa za ključavnico drugih vrat. Jutri mi bo ključavničar, ki mi je napravil ta ključ, s pomočjo voščenega odtisa izdelal še drugega. — Torej ima zvezni hodnik samo dvoje vrat? — Da. gospod marki-z. O tem sem sc prepričal sinoči, ko je baron Ouerjean obiskal podzemeljsko delavnico. Druga vrata so v hodniku tamkaj, kjer se konča njegova prva tretjina. Baron je pustil vrata odprta, zato sem lahke napravil odtis ključa. Vrata nam bo mogoče odpreti. kadar bomo heleK. Ko pridemo do konca hodnika, ni treba drugega, kakor da se vzpenemo po stopnicah, odpremo neka vrata, ki se spuščajo, In že smo v notranjih prostorih hiše »Pri hudiču-. — Izvrstno, Toda ali Je v hodnike kak čuvaj? — Ga »ploh ni. — In se zanesete na uspeh? — Popolnoma. Baron Querjean se zanese na trdnost svojih vrat in ključavnic. On niti ne misli, kakor kaže, da bi sploh imel kdo razlogi da po podzemeljskem hodniku pride v notranje prostore njegove hiše. Mimo tega se nam — tudi če je moje mnenje zmotno — ni treba na hodniku bati nikogar, ker je zraven mene moja desna roka — Bouton d’Or. Jaz sem vam, gospod markiz, že povedal, da ne bomo nikogar srečali, vsaj na hodniku ne. Nekaj drugega je seveda, če bi hoteli priti v samo palačo. — Takrat se bo torej situacija za nas spremenila. odvrne plemič. — Tedaj bomo silo premagali s sile. kajti pravira je na naši strani. — To je jasno kot beli dan. pristavi Bouton d Or. — Toda za izvršitev tega načrta nas je premalo, pravi Rene. — Tudi jaz mislim tako, reče Dagobert. — Poznate katerega izmed Querjeanevih ljudi. na katere bi se lahko zanesli? — Podkupljivi so vsi, vendar ne bi imel rad opravka z njimi. V vsej družbi so samo trije, za katere bi jamčil. Ce gospod markiz, želi, lahko stopim s to trojico v stik. treba je samo. da jim v vašem imenu po srečni izvedbi našega načrta obljubim nagrado. — Pooblaščam vas, da to storite. — In kaj naj napravim, če jim bom moral obljubiti pomilostitev? — Mislite, da imajo ti ljudje na vesli kakšna umorstva? — To sicer ne, vendar niso zaradi svojih drugih grehov v dobrih odnošajih s policije. — V tem primeru iih bom lahko ščitil pri ministru za policijo, ako se mi posreči, da mu izročim v pest ponarejevalce denarja. — Potem nas bo, pravi markiz de Rieux. vseh skupaj z mojim služabnikom sedem. Mislite, da bo to število ljudi zadostovalo? — Bo jih povsem dovolj, da sredi noči odpeljemo žensko osebo, odgovori Dagobert. Služinčad bo spala, a preden se prebudi, bomo mi svoj posel že izvršili. — Jaz bom imel v ulici d’Enfer pripravljeno kočijo, katero bom sam vozil, ko bo baronica de Querjcan v naših rokah. — In kdaj mislite, gospod markiz, izvesti ta načrt? — Brž ko mi bo mogoče, na vas je pa seveda, da izberete najprimernejši čas. — Torej dobro: nocojšnjo noč hočem uporabiti, da pridobim tri zaveznike za našo namero. Jutri bo narejen tudi drugi ključ. Potem hočemo naslednjo noč poskusiti, če ključ zanesljivo odklepa. Pojulrišnjo noč pa lahko, če gospod markiz želi, izvršimo naše delo. — Dobro — naj bo tako! odgovori Renč. Vas bom poprej še lahke kje vidci? — Ne. To samo tedaj, če bi nastala kakšna nepredivedna zapreka. — In kdaj bi se sešli, da izvedemo naš načrt? — Okrog polnoči. — In kje vas lahko najdem? — V ulici Tombe-Issoire. — Toda kako mislite uvesti mene in mojega služabnika v podzemeljske prostore? — Treba bo, gospod markiz, da se oblečete v navadno delavsko obleko. Roke in lice si morate seveda počrniti. Isto mora napraviti tudi vaš sluga. Potem bom gospoda markiza povedel v podzemlje, brž ko vam povem geslo. Bouton d’Or mora enako napraviti s slugo. Ko bomo prišli v podzemlje, kom dal potreben znak trojici naših zaveznikov. Mi se bomo tedaj zbrali okoli vas, gospod markiz, da vas po možnosti skryp-mo pre