?^*0 VI., it. 117.
PeStnlKB plaZana v getevl«!.
V liu&Slani, ¥ sred® 24. mals 1S22,
Pm&m* 11» 75 p.
AMR      __
Glasilo SodaiisfKn« stranke Jugoslaviie.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 10 Din. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 16S. Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Ministrska odgovornost.
'Goror noslanca sodr. Etblna Kristana na seii Zakonodajnega
maja t. 1.)
^Gos^rtje! Tudi po spretnem govoru 1 ITlin's^ra moram ostati pri svo-teni.. ,eni namenu, da glasujem proti rain t t^emu načrtu. Predvsem ino-Dovsom • ,D<?st°Pati zato, ker se mi zdi' ne nr! i '^liučeno, da bi večina skupšči-Jožbe i 1	izpremenila ustavo. Do-
nredpc*t ,Ye. 0 ministrski odgovornosti odKovor -’° tlK*' zakoni o ministrski njenih	ta^°	^a ta zaradi ome-
fni, c]a t	b ne more biti dober. Zdi se
zakona ,6Zi	Navrta zapreka dobroti tega
sriasov določbi, ki zahteva dve tretjini Stranj n-	n?'n,'strsko obtožbo. Na drugi
se daje'* ?r'^a’.a v ta zakon privilegij, ki DredDisi T.ar!11 Povsem v nasprotju s obtožiti ye^aio za skupščino, če hoče
odbora dne 16.
p
ki bj 2D°dic, jaz ne spadam med tiste, dan on l	S£r|zacije radi videli vsak
^•kakor »eKa .m.'nistra na zatožni klopi, dobro, če h- m's^rn- bi bilo za deželo vosti, jz i, Se. vsa-k dan zgolj iz nagaji-dalj 'rnfn	a''	‘z	partizanstva napa-
kak§„a	111 se vsa‘k čas predlagala
^ra Stvar !^a' za^a' s tcm b' se *c t*°" ski 1>Qj0g Kompromitirala. Toda ministr-
nnnistra.
le tako važen
VDjiv tako
.biti 2a°vla' ',l odgovornost žavj lahii-6 ^'ste slučaje, v katerih se dr-Sre za to ° s*ori škoda. Ta zakon pa ne „ em’ da
odgovor VeNk. da mora ta
jri
anko st0
Kost. a«?!51’, ^a se nstanovi taka odgovor-
v vsakem slučaju veliko to ie treba misliti tukaj. kjer dat; nrY,a 50 »odpisov, če se hoče poni d red	za rn,nisti'sko. obtožbo, kar
za Dlsan° za nobeno interpelacijo in ben drug predlog.
S)jje ec!]?a ie pristaja na to. da se gla-
Veda° 1 j-n!strsb.' obtožbi taino. To ic se-rr«i.	način, k? iriArp cnr«»fofi
A:
,yn ... - način, ki se more sprejeti. Glasovanje ie edino možno
11 n Ir + 7,"“" ,w	"lupilu	o	stva-
k<> 0r,V“5r,1 bi °b javnem glasovanju lah-oh7iri V^1 strankarski interesi, osebni
občutenn\ h]J**iv v,lade Ialtko postal Doffo- I T- lamo glasovanje je tukaj suodLn®odvisnosti glasovanja. Toda, go-rr,0ro ’ zahtevate 50 podpisov, da se ie SL Podati predlog o ministrski obtožbi, iem glasovanja že zelo okrušena s
in .ministrov služba biti se jrnora pri-
izloči.amt>^'	se odgovornost čim bolj
Zii''
2^evaCeteiLie storjen že z določbo, ki ^'flistrsk-- « P°dpisov za predlog o vedUjejn ', ^tožbi. Gospodje nam pripo-yečja 'rJ , ° da je ta skupščina veliko šgine -j- nekdanje srbske narodne skup-terih se „ ,e Vse Drav; 80 Pa slučaji, v ka-i'e!atiVn nK>reio glasovi /,a vse primere množfl n° - Porn zoževati. kakor se je po-Tp v_j- stevilo članov kakšne zbornice, •ie Veri« ^ .*a slučaj. Gospodje, petdeset *ned 45n	številka. Med 150 ali pa
zahteNa
tem. da je 50 poslancev že vnaprej moralo pokazati, kako da bodo glasovali. To ie po priliki tako, kakor z izpremem-bami volilnega zakona, kj jih predlaga vlada, zahtevajoča 500 podpisov za predlog kandidature. Nič drugega ni bilo treba. kakor zahtevati, da podpišejo kandidaturo vsi. ki mislijo glasovati zanjo.
Petdeset, sem dejal, ie veliko število, in s tem ie tajnost glasovanja že poškodovana. Ta_ko ie ministrska odgovornost po tem načrtu zelo. ne bom deial izločena, ampak vendar zelo zmanjšana.
Zdaj. gospodje, vse to postopanje, ki ga predpisuje predloženi načrt, ie precej komplicirano, in s tem se ministrska odgovornost zopet zmanjša. Za .vse odbore veimi, kakšen kvorum ie predpisan: za odbor, ki naj sklepa o predlogu za ministrsko obtožbo se na zahteva pose.ben. ix)večati kvorum, kar zopet lahko napravi od vse obtožbe farso, ker se lahko enostavno z obstrutranjem kvoruma prepreči, da bi prišlo do rešitve vprašanja. Ce pa prebrede predlog tudi to fazo. je pa še potrebna dvetretjnska večina glasov, da se minister v resnici obtoži. Ne grem tako daleč, da bi trdil, da ie to popolnoma nemogoča reč. V teoriji je vse to mogoče,, toda v praks’, gospodje, bo to zelo redko mogoče.
Lahko si mislim en slučaj, v katerem bi bilo tudi to mogoče, a prav ta slučaj ie tak. da sc mi nikakor ne zdi. da bi bil posebno srečen za deželo. Lahko bi se zgodilo, da bi bila skupščina po volitvah povsem različna od prejšnje in bi v tej novi sestavi svojo večino porabila za to, da postavi prejšnje ministre pod obtožbo. Gospodje, ne pravim, da bi taka obtožba morala biti krivična Vendar oa vidim resno nevarnost v zakonu, ki- utegne s svojimi odredbami izzvati take slučaje. Ljudje so ljudje, in od njih ne morete pričakovati, da bi bili bogovi. Ce delate tukaj opoziciji — ali tudi strankam, ki niso v opoziciziji. zakaj naposled bi se lahko našla tudi kakšna stranka, ki podpira vlado, pa bi vendar imela razloga poklicati tega ali onega ministra na odgovornost — če jim delate take težave, kakor sem iih omenil, bi se laliko zgodilo, da bi se vsa politika dežele postavila na edino vprašanje, ali nai se kakšna vlada obtoži ali ne. Gospodje, to ne bi bilo srečno, ker deželi vendar tudi še drugi pridi; taka politika bi pa kaj laliko vodila do tega, da se važni, morda mnogo važnejši interesi zaradi tega zanemarijo.
Gospud minister ie pravil, da ie dovoli poskrbljeno, da odgovarja minister za vse. za kar bi po pravici laliko bil poklican na odgovornost. Morda je bil srečen z zgledom, ki nam ga je daial o po-
sojilu. tako kakor ie on razložil stvar. Ali. gospodje, kljub temu me ni mogel prepričati, da postavlja ta zakon res vse pod odgovornost, kar bi ministri mogli napraviti škodljivega za deželo. Spominjam se na primer, d.a ima naša ustava določbo o takozvanvh strogo političnih državnih pogodbah. Take pogodbe lahko prinesejo deželi največjo škodo. One lahko izzovejo vojne, one lahko vržejo narod v vsakovrstno nesreča Kralj ie tisti, ki sme sklepati take pogodbe brez odobrenia narodne skupščine. S tako oogodbo ni poteptan zakon, ni poteptana ustava, toda lahko so poteptani veliki interesi naroda. In po predloženem zakonu ne morete za to pozvati nobenega ministra na odgo-vornost. Gospod minister ni bil tako srečen. da bi bil s svojini govorom pobil, kar je opozicija podala razlogov v tei smeni.
Sedai. gospodje, pa imate obtožbo od strani kralja. Proti zakonskemu načrtu, kakršen nam ie predložen, sem v veliki meri prav tudi zaradi tega, k£r mi stvar precej diši po absolutizmu. Kralj je v tej deželi neodgovoren faktor. On, osebno neodgovoren, ima pa po tem načrtu pravico kiica.ti na odgovornost po svoji osebni volji, kogar hoče in kakor hoče. Za njega ni v tem oziru nobene zapreke. V skupščini ste zabarikadirali ministrsko obtožbo na vse mogoče in nemogoče načine. Kralju, neodgovorni osebnosjti. o kateri ste v ustavni debati pravili, da bo le zastopnik, odpirate sedaj roke, da lahko toži in pomiVošča, kakor ga je volja! Treba ic le. da sc kai skrega s Kakšnim ministrom, pa ga lahko zatoži: če se mu le ne dopadejo njegovi brki. ga lahko posadi na obtožno klop! Gospodje, rad verjamem, da se laliko najdejo neodvisni in nepristranski sodniki: toda na drugi stra.* ni tudi verjamem, da ic tudi sodnik le človek in da ne more biti nič drugega. Zato vem. da bo tudi za sodišče precej velika razlika., če bo ministra poslala pred sodišče Narodna skupščina, ali če stori to kralj. Za ministra, ki ga obtoži Narodna skupščina, ie sodišče velika garancija: in že zato. ker minister ne bo odgovarjal skupščini sami. temveč državnemu sodišču, ie neopravičeno zahtevati od skupščine take izjemne garancije, kakor na primer dvetretjinsko večino. Skupščina ima le sklepati, ali naj se minister obtoži ali ne. vse drugo ic potem stvar državnega sodišča. Gospodje, nekoliko drugače je. če postavlja ministra kralj pred sodišče. Ljudje so liudje. in tudi sodniki so ljudje, in v monarhični državi bi bil ču* dež, če ne bi izražena kraljeva volia kolikor toliko vplivala tudi na sodnike. To je razlika, ki se ne da. odpraviti.
Jaz bi bil za to, da bi bil kralj res neodgovorna zastopajoča osebnost, dokler se misli, da se brez njega nc more izhajati. Če je to res le formalnost, lc zastopništvo, ie treba, da ostanete dosledni.
Če na} Jerali ostane izven političnega, izven strankarskega življenja, tedaj mu sploh ne bi smeli dajati pravice, da toži. Naposled, če ima resne razloge, če misli, da je potrebno in opravičeno obtožiti kakšnega ministra, ima druga pota, da se to doseže. On ima svojo vlado in po njej lahko poskrbi, da pride tak predlog pred skupščino potom tiste večine, ki je sestavila to vlado. Kralj sam pa ni’ kor ne bi smel imeti take predpravice. : ra V v vašem pridu in v pridu vašega monarhizma mu ne bi smeli dajati takih predpravic. Gospodje, če bi iaz bil republikanec le za zabavo, če bi hotel za vsako ceno voditi uničevalno politiko, bi vam želel, da bi dali kralju ne le to predpravico, ampak navdihnil bi vam jih še nekaj več. zakaj to bi principu monarhizma najbolj škodovalo. Ampak meni ne gre za tako nestvarno politiko, ampak za stvar in zato mislim, da bi vi sami morali izločiti take možnosti.
Sicer pa nimam namena, da bi se tukaj spuščal v vse podrobnosti tega za-! kpna, ampak si pridržim to za specialno debato. Razloge, ki sem jih tukaj navedel, pa smatram za dovoli močne, da obrazložen zakaj bom glasoval proti temu zakonskemu načrtu.
TUDI OD TEGA .JE ODVISNO. ČE SE BOMO ZNAŠLI V SKUPNI FRONTI.
Včeraj, v ponedeljek, se je pričel v Moskvi proces proti socialnim revolucionarjem. ki jih sovjetska vlada obtožuje veleizdajniških zločinov. Funkcijo obtoži-telia je sprejel Karel Radek, iz Berlina oa so y Moskvo odpotovali pravni zagovorniki
Sovjetska vlada je v zadnjem času boft kot kdai prej govorila o enotni fronti socialističnega proletariata hi se je v ta namen udeležila konference treh internacional v Berlinu. Postala je, vsaj če sodimo po njenih besedah, zelo zelo sprejemljiva za razloge pameti, ki ji velijo, da bo rusko republiko pred naskoki združene buržoazije mogla le tedaj trajno obvarovati, če se bo naslonila v tesni zvezi tudi na marksistični proletariat obeh ostalih internacional. Sploh je postala v svoji taktiki in metodi veliko bolj humana, kot je bila včasih, kar dokazuje n. pr. to. da celo buržoazne ruske podrepnike, ki so v raznih armadah ruskemu ljudstvu prizadjali toliko krvave.ga zla, poživlja. nai se povrnejo iz tujine domov in iim jamči za pomiloščenie.
Tako oostopa proti buržoazifi. Doslej na ni bilo prav nič videti, da bi se na isti način vedla proti ruskemu proletariatu, ki ie sicer socialističen, a ne pripada III. internacionali. Z, njim še vedno počenja stvari, ki mejijo na justične zločine in barbarizem. Tisoče ljudi ie po njeni zaslugi pomrlo po ječah, tisoči še vedno umirajo v iečah in so brez milosti predani neverjetnim telesnim in duševnim mukam, Proces, ki se ie včeraj započel. ima nalogo, da javno ugotovi, kaj so pravzaprav ti bedniki zakrivili in kje so prvotni vzroki njihovih krivic, če so jih sploh kaj zagrešili. Bodisi, da iim kako krivdo dokažejo ali ne, bo zanimivo opazovati, kako bo po tem procesu sovjetska vlada ravnala žnjimi: če bo voljna pozabiti vse. kar ie bilo in če iim bo Izkazala vsaj toliko milosti kolikor ruski buržoaziji.
Socialistični Proletariat po vsem svetu zato napeto zasleduje potek tega procesa. In ne trdimo preveč, če rečemo, da ie od njegovega izida odvisno, ali bo vo-1 jan podati IH. internacionali roko v spravo ali nc.
PeEItline vnsll.
H- V Beigradu se bodo šc stepli razni denarni agenti. V Beigradu se kar gnetejo razni denarni agenti. Včerai smo na primer poročali v ponudbi ameriške banke Holgarton. ki ie baje ponudila stomilijonsko posolilo pod ugodnejšimi pogoji kakor pa Blerova skupina. Zadnje dni je stavila družba Societe Generale ponudbo za zgradnio brezžične postaje v Beigradu, Zagrebu, Ljubljani in v S kopij u. Ponudba ie zelo ugodna, ker ne zahteva družba niti koncesij, niti povračila za stroške zgradb, temveč samo dovoljenie za instalacijo teli postal, ki bi po 30 letih prešle v last naše države. V torek, 22. t. m. pa so prispeli k finančnemu ministru Kumamidiju predstavniki Kratzove skupine, ki so predložili vladi novo pogodbo za posolilo, in sicer pod sledečimi pogoji: 100 milijonov dolar ie v posojila, kurz 87, obresti 8%, provizije 8fc, koncesija za jadransko železnico, hipoteka na brodarsko zedinjenje in tobačni monopol ter koncesija za zgradbo enega elevatorja za žito. Ministrski svet ima zato polne roke dela in ie v veliki zadregi, katero ponudbo bi sprejel. Na zadnji svoji seji ie sklenil, naj finančni minister vzporedi vse denarne ponudbe. potem pa se bo odločil.
-f- Žrtve nasilnega režima. Ministrstvo za pravdo ie izdalo naredbo. po kateri nai sodišča čimprej končajo vse obravnave. ki so posledica zakona o zaščiti države. To naredbo je izdalo zaradi tega, ker so vse ječe v južni Srbiji polne različnih »političnih zločincev«, ki so že mesece in Ista pod ključem, pa še ne vedo. zakaj so pravzaprav zaprti. Nekateri izmed njih so že davno zapisani smrti, ki so se io nalezli v iečah. vsled nečloveškega postopanja z njimi. Tako na nri-incr so pred tednom dni morali prenesti iz zaporov v bolnico več jetnikov, med katerimi so bili tudi komunistični poslanci Filip Filipovič. Nikola Kovačevič in Jurij Šalai. V bolnici so jih pomešali s sifilitičnimi. tuberkuloznimi in drugimi na smrt obolelimi ljudmi. Sedaj so jih zopet prepeljali v zapore, kjer bodo počakali na razpravo, ki se bo motala zaradi omenjene odredbe ministrstva za pravdo vršiti v najkrajšem Času. Najbrž se bo zgodilo, da bodo oproščeni, ker so obtožnice navadno zelo »pomanjkljivo« sestavljene. Toda nasilni režim ie vseeno dosegel svoj namen. »Politični zločinci>. ki so bili za-prvi v proslulih srbskih ječah, ne bodo dolgo živeli.
KAKO ZBIRAJO DAROVE ZA KRALJEVO POROKO.
Kakor poročajo iz Belgrada je prišla vlada v veliko zadrego zaradi zbiranja darov za kraljevo poroko v posameznih krajih države. Ministrski svet je zato v ponedeljek, 22. t. m. izdal komunike, v katerem navaja, kako in v katere svrhe se smejo zbirati darovi. Bajc je vlada v neprilikah, ker ne ve, če bi sploh dovolila pokrajinskemu namestniku za Slovenijo, Ivanu Hribarju, udeležbo P.ri ožjih svatbenih svečanostih, ker .se .ie že protivil temu rumunski svatbeni odbor. Odprto pismo g. Rističa so namreč objavili ne samo skoro vsi slovenski časopisi, temveč tudi hrvaški in srbski, ki so postopanje pokrajinskega namestnika Hribarja različno komentirali. Tako na primer ie pisal belgraiskt državotvorni list »Videlo«: »Vilo kneza Wiudischgratza so odkupili za kralja. Knez ic zahteval prvot-noa 25 milijonov lir, slednjič pa ie pristal
T na 12 milijonov dinarjev, toda nod P02.0" j jem, da ukinejo sekvester nad njegovim i premoženjem. To se ie seveda takoj zg j dilo. Upravitelja g. Rističa so odpustili iz S službe, vendar pa prenaglo, zakaj ta J šel in razkrinkal kupčijo. Njegovo oc-kritje ie izzvalo v Sloveniji veliko o?0’ čenie. ker se zbiranje darov za kraljev I poroko ne vrši med ljudstvom, temv samo med uradništvom in pa med Nein • češ. da jih bodo v odklonilnem slučaju gnali preko meje.« Belgrajska »Repu1' ka« ic navedla ta odstavek iz monarhisti čn ega lista »Videlo« ter dostavila: »K ? bo plačal tistih 12 milijonov^dinarjev* Rrezdvomno jih bo morala plačati drza', na blagajna. Vlada poklanja tedaj zara
blejske vile knezu Windischgratzu Pr
moženie, ki ie vredno več sto milijon0^ kroti, morda tudi miliarde. Dva dvora Beigradu. dvor v Dubrovniku, vila k za Windischgratza, novi projektiram ^ ri v Zagrebu, Ljubljani in drugod, predstavlja že nekako otomansko vla e£ stvo. G. Pašič nima samo brade, tem tudi manire starih velikih vezirov. nam, da ie nastalo med vladnimi 1119* ^ strašno tekmovanje v priklanjanju ]n so že prišli do licitacije, kdo bo b°U sipen in razuzdan.« Tako tedaj blika«. mi pa še dostavljamo: ^e n0r~ krogi imajo ljudstvo prav gotovo za ^ ca, ker so pričeli z zbiranjem daro ^ kraljevo poroko. Vsem tem ljudem svetinje in zaslužne kolajne, ki bi na 1	^
le njihova prsa zato. ker so zbrali na dovoljene in nedovoljene načine- ^ ro bi se čudili kratkovidnosti teh un ne bi vedeli, da počenjajo te neC^>stoj-iz razlogov, ki so vse prej kot pa P « v„ ni. Ker prav dobro vedo. da tirat0. vor_ no barko v propast, je njihova_°j- tcj nost še tem večja. Toda n a si vSOti imajo zelo mirno vest, ker J® *
Dnevne vesti. r
Inozemska akcija. Da ne b°mo aC;je celega. centralnega odbora °r^a ujav-voinih invalidov: Članek, ki ie bil y0jfii lien dne 11. maja 1922 v glasilu .
Invalid«, ki ga ic brezdvomuo pus javiti član centralnega odbora. nSl<o varišu Meznariču nekako in^„u«ni-akcijo. Mi invalidi pa izrekamo ne_ paf co čjaijakarju, ker dpbro poznam,^^ članov, ki so sedai v centralnem se. ter vemo, kako zastopajo naše lI"at,ratfl in kako se boje nositi odgovornost h efl, svojim članom in članicam. Ze v m .g tu. ko ie odstopil tovariš Meztiamp- ^ pokazalo tisto bleščeče delo teh ne. sc hvalijo, kaj so vse naredili za n* in. srečne žrtve, in da je oskrba vojmn ^ vaiidov urejena ter da vsak 'nva ,/T,e§e-kar mu p0 od vseh vetrov skup nem zakonu pripada. Ali v resnici, vse narobe tako. da šc tistih bornin ^ sečnih kron (90 za I.. 60 za H- m ' ■ ,,a III. kategorijo) ne dobimo, tem nia ■	^
šc kai drugega. Vse kaže. da se v _ tralnem oclboru zopet začne tisto J 0 ž.evo mešetarenje. kakor ic bilo leta ^ ko ie voditcli centralnega °dbora . p državno službo na invalidskem °'““^j. nas pohabljence pa ic pustil proP*
To pa mi dobro vidimo, da ravno isn šotarii sedai zopet onemogočujcjo - jC
delo v centralnem odboru ter da J na. zopet nekaj manjka in da^ bi si raa ^ novo izpopolnili svoj položaj. *atoi Q. htevamo od centralnega odbora, o« »i,,<ijc skliče izredni občni zbor, da se tam izključijo n centralnega odbora-
& »
as te. že da se začne resno delovanje in vnrzLnl f v resnic' reSi invalidsko vanin n n-e bo več samo POdkopa-dr>V; • °šrtaT1,e Hudem, ki so šc doon m pošteni. Kajti v očitke, ki so bili
kor'™ "a .toyari§a Meznariča, mi nika-
t>rvih hn°IJrmemo‘ Zakai 011 je bil edc" ttffpv n Jte!,ev ln navdušenih ustanovl-
' tL «aSC orcranizac?ic- — Invalidi.
Sipi. orc vn!nmraVin?J veselie- Centralni odbor liani pošilja ta ir> '1I\va. v za slovensko crzcmljc v notici Al/ r' • d0?js: »Nan>rej z dne 20. maja r»rnSh strani	f1!0*	trdi'	da	dobiva od
<%. Centralni	invalidske	organiza-
Oozivlja mi	j podpisane organizacije pa
Cev\ na kar K Vl doticne pritožbe z imeni pis-jtata-tki odoravS* P0^p rkeLi’ d? se eventualni ne-ter vestrn u , Poštena in stvarna debata, drobneie iip k1 more stvaTi 'e koristii. Po-inisju. nač n-, z10 JaxPravHaJ i v dnevnem easo-Tov. Mežnar:-' 1,a-s6in glasilu »Vojni invalid«. o<Jsovor na 5u obenem javljamo, da smo naš Vsem urednif* a	Jugoslavije	poslali
Ven wJV0Tn Mehanskih dnevnikov raz-**i naša krn,^ -ena^° ^akor tudi pričujoče in v Jiitrn ce sa niso vsi objavili. Obregati iist. k-. ,fa "“na smisla bodisi v katerikoli Sedaj i f?l.ne drugi pri stvari tangiram.« CRv ne bnnirv ‘T* •!?. davkov veselja: Imena pis-Sami i2Tr.r.„„ ° ia.v?l' fazen. če nas ne bodo ti-le stvan godp • D(>oblastili. Vemo, kako se danes ^Sak<io v^io® ,iam Je 'čisto razumljivo, če ni
preganjanja. Vsak te-
skor\ S? nako^a:ti si
tralni n4K„0 javinlQ 9° Pa'
^P^cial r IMnrpk	m;
par pritožb — ali si cen--'•^ciaino n: m°re res misliti, da smo si njega ^1ramo? v^m,;TO vzeli in da dopise samii fabri-?anj pa VmSi”10 to,'&o časa za take stvari, 5e iSe.n’ nič al; Ampak to. da centralni odbor »OČaiia vtfnL P-rav ma,° ukrenil za izboljšanje po-,7,®ši d(in,v: “ fflvalidov. navzlic temu. da so mn ™titi, že .Pokazali, kje bi se moral svoje stvari lV ozir,, n.^m ’e Porok, da bi mu tudi imena 3liena, ’1K- ne pomagala in da siploh nima nagega delal T?®rav3ti. Mamj debat — več pozitivni ga ;e ' j° na' si vzame kot geslo.— Članek. !!a Sa nisml * Piiobčilo, smo dobili tudi mi, ®razne niarJ- ^občili, ker nimamo prostora za ^le- Kako nriJf in Pavšalna sumničenja in grož-®su*nlia sa m centralni odbor sploh do tega. da f.a ‘Sanka',, evnar?2a kot pisca tistega bodUnc-n® smol * .^soslaiviiji«? Samo »siftaroie^ bi ES Povod k temu. Na »slog« se znano . Weveč ne razumejo. — Kolikor je "°ve<iali m' listno v »Jutro« dosti obregali. J'ekritijn mo* da ni prav, če sprejema tako 1° S('bjektiv Ve’ ^ na kilometer daleč diSijo I',estvarnen. infm ieznean cepetanju z nogami In j?ava Usta l-- .euiu- V ^om slučaju je podobna o Zen s.lrit,' , io ie poslal odbor vsem listam ^ervi,S! Iav^il* »n ki je mi nismo objavHi,—
feda. pf^v’ •»aoitalističneRa družabnega
sililo' ra7Ur°velost se ie zadnje čase tako Vsakdan•Das*a’ c^a s<) n'e z'e posledice že itieje ol ’1a ^var ‘n so prekoračile že vse teniu v°Ve^kefta dostojanstva. Veliko ic (lrugabn-Zr°^ sedanji sjnili kapitalistični tneri 7 1 ki zastruplja v vedno večji ^Udi ?ir? ‘ahkoživostjo in brezvestnostjo K’an Miet $^e Plasti. — V Črnučah ie VeSkrat Posestnik, vsled našle ieze ?aradf ,D.re*ePeI svo.io ženo. Nekoč ie Tirefpn , enkostnih vzrokov ceio surovo in,. je neko luie dekle. V petek. 19. t. naj n1„Zau^aza* hčerki svoje prve žene, "isoTi ,?snaži čevlje. Ker sc mu čevlji tr^otii liciovo'i svef,i- tra ie to tako raz-in 2 °- da ie dekletce zajrrabil, dvismil *Ja Sp .s^° treščil dvakrat ob tla tako. ^esiv*" ,c.n°Ka po<1 kolenom prelomila. h«te,:T? deklica je. plazeč se po tleh. čil z-) . .atl r*red očmom, ta na ie sko-^elp i,ni0 in J’° še z bičevnikojcn ore.tepal
^ \7 'c nrin^il	■j.Iri,''-;..
fivel
^OVn 7	.	"OI'Vl,u '• L-iiAtiueiu
n! h	dni	sta o*111 Popivala po raz-
tek "io a v Pobrežju. Ko sta-v pe-čelinv; X-!1". 1>ri^a domov pijana, je Cep bil jP °$r .1. da mu ie nezvesta. ZaKra-s0 {.\"oz 15 Prerezal trebuh tako. da
v	boln?5»-a IZ xtIopi Jehovo so prepeljali oinismco. N.ieno stanie ie brezupno.
?® odredil	y»*>	*o»a*3	svet
»«nija sil u t-0 - So,s^. let.° zakUuči 28. friteval nS2P«52S° razdell^»o šolskih iz-«*'• Norvo šolsko leto pa prične 14. septem-
"> V d' i10 ?Paz'l svoi zločin, je odnehal, živ-i ,rez'u Pf‘ Maciboru je Filip Cep hovrv v_ ,'v'eni okorni z Elizabeto Če-
bra tudi s sTuŽbo	nakar	se 15. septembra
otvori pouk.
Koci na Golici se otvetrita 25. t. m- in sta preskrbljeni z vsem potrebnim. Golica nudi radi krasne flore, lahkega dostopa in divnega razgleda planincem največ užitka. Golica ie brez snega, pot je suha. flora sega že skoro do prve Koče. Po informacijah na pristojnem mestu so dobile obmejne čete navodila, da dovole planincemi dostop na planine ob obmejni 'črti, proti izkaznicam »Slovenskega planinskega društva«.
Ruski dan v Ljubljani, ki se radi slabega vremena ni mogel vršiti v nedeljo, se bo vršil v četrtek 25. t. m. Podpirajte! Prispevajte!
»Lilioin«. V sredo dne 24. t. m. se vrši v dramskem gledališču premiera znamenite Mol-narjeve predmestne legende »Lilionu. Vsebina ie vzeta iz nižin življenja in polna poezije.
Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani. Na izrednem občnem zboru PD.IA dne 17. maja je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Jeršič Mirko, iur.: podpredsednik: Zorič Krešimir, teol.; 1. tajnik: Stanovnik Aleš, iur: II. tajnik: Radšel France, med.: blagajnik: Birk France, teh.; načelnik menze: Grafenauer Zdravko, teh.: načelnik bolniške blagajne: Hočevar Mirko, iur.; načelnik doma: Bednarik Rado. fil; odbornik brez mandata: Premru Vlado, med.
Jefševa drevesa na javni dražbi. Jelševa drevesa na travniku v Kolcziii (Pasjem brodu) se bodo dne 29. tnaia 1922., t. i. v ponedeljek, ob 10. dopoldne potom javne dražbe prodala. Prijatelji jelševih drv sc vabijo, da se dražbe udeleže. Dražba se bo vršila na licu mesta.
C@S!e,
Štorovsko pevsko društvo »Bodočnost« namerava prirediti na Biukoštno nedeljo celodnevni izlet na goro Olko. Odhod iz Celja z vlakom ob 8. zjutrai Povratek z večernim vlakom. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na poznejši čas. — Odbor.
Z lastnim orožjem tepeni. Z velikimi lepaki in pompom ter beračenjem po trgovinah za revne dijake, nam ie bila naznanjena akademska mladina, ki ie priredila izlet v sredino Slovenije, v naše lepo Celje. Nobeden sc ni ustrašil žrtve, vsak ie dal podnoro po svoji zmožnosti. Strmite in čujte. kako se ie celjska javnost varala. Namesto akademske inteligentne mladine, ki bi nai s svojim vzgledom potrdila naše upravičeno upanje v boljšo bodočnost, smo imeli priložnost videti podivjano akademsko fašistovsko druhal. katera ie s Dohodom po mestu pokazala vso svojo posirovelost. Izzivajoč s kričanjem državne himne ter z divjim različnim vpitjem so metali mirnim pa-santom klobuke iz grlav. celo grozeč s samokresi v rokah ter s oalicami. Naibrže bi nam očitali, da pišemo te vrstice s hudobnim namenom, če očitamo vse to neposredno vzgojiteljem mladine, katerih namen in vzgoja je vzbujati v mladini nacionalne šovinistične, imperialistične instinkte, če ne bi bil eden izmed tepenih g. dr. Švab eden prvih, celjskih narodnjakov! Naibrže bi se celjski zagrizeni narodnjaki smeiali in dali dijakom celo lepe nagrade, če bi ne imeli dijaki take smole, da so stepli vsem poznanega mirnega g. dr. Švaba, temveč bi namesžo njega nretepli kakega mirnega nemškega državljana. Tako so se pa vsi zgražali nad neumno reklamo divjakov, ki so nameravali prirediti zvečer v »Narodnem doimi ' koncert s petjem, .ki r>a je doživel velikanski fiasko. Kdo ie vsega tega kriv? Vsega tega ste krivi sami! Tepeni sto bili z lastnim orožjem. Kaj bi rekli vi k temu, če bi storila kaj podobnega delavska mladina? AH ne bi bila celo država v nevarnost'?
Sijajna zmaga delavske solidarnosti.
Potem ko ic železniška uprava napravila zadnji korak, s katerim je menila razbiti odpor delavstva, ko ie Z zatvoro delavnice pognala 3000 ljudi na cesto; ko ie še
buržnisko časopisje angažirala, da ie (kakor »Narod« in »Jutro« n. pr.) začelo vlado pozivati, naj »državni oblasti« zasi-gura rešpekt — z bajoneti in sabljami seveda: ko je ostalo delavstvo na tako uodlo izzivanje čisto mirno: so se go-snod.ie premislili in uvedli pogajanja. Uvideli so. da jim bo milijonov bolj zmanjkalo. če bodo delavnice zaprte kot pa, če ugodijo delavskim zahtevam. — V soboto že sta se obe stranki po svojih zastopnikih sestali v Ljubljani, kjer se je takoj pokazalo, da bo železniška uprava pokleknila. Prva točka, pred katero je kapitulirala, je bil reverz, s katerim je. zahtevala. da mora »odpuščeno« delavstvo s podpisom znova zaprositi za sprejem v službo in se obvezati za redno delo, to je. da se odreče pasivni rezistenci. Ta re-verz,_ ki bi nai dal železniškemu vodstvu pravico, da sprejme tistega delavca nazaj, kateri bi mu bil povolji, se je moral umakniti. — V nedeljo so se pogajanja nadaljevala v Mariboru. Dopoldne brez uspeha, ker se ie uprava branila izplačati delavstvu mezdo za čas pasivne rezistence. Ogromne mase so se zbrale pred delavnico in pričakovale izida. Ko ob 2. popoldne še ni bilo pozitivnih rezultatov, se jih ie polastilo razburjenje, ki ga ie so-drug Nachtigal komaj pomiril. Tedaj je uprava pristala na to izplačilo. Na račun zahtevkov ie dovolila samcem izplačilo po 200 Din, oženjencem pa po 250 Din. Nato so se zastopniki obeh strank posebe posvetovali. Ob 15. so se delavski zaupniki zopet sestali z delegati železniške uprave in centralne vlade. Konferenca je bila mestoma zelo burna. Vendar ni upra-
vi	koncem koncev nič drugega kazalo, kot da se popolnoma uklone. Delavnice so zopet otvorjene. pasivna rezistenca je končana, v ponedeljek zjutraj jc delavstvo zapet šlo na redno delo. — Solidarnost je tukaj pokazala svo.io nezlomljivo moč. Ore sedaj za to. da sc podobne situacije, kakor so izzvale pasivno rezistenco. enkrat za vselej zabraniio. Delavstvo ie lahko spoznalo, da ga je pred hujšim obvarovala in da mu ie do zmage pripomogla samo enotnost in disciplina. Naj si vzame ta nau k srcu in nai ga še nadalie jzvršuie v močni, razredni organizaciji. Če bi železničarstvo tako organizacijo imelo, bi ne bilo danes najbolj zapostavljeno med zapostavljenimi. Ne smemo pozabiti, da smo si svojih neuspehov In svoiega trpljenja krivi vedno le sami. Če mi hočemo in če hodimo smotreno za svoiim hotenjem, mora prenehati nrav vse. kar nas v današnji družbi dela sužnje in človeške stroje.
Iz stranke.
Z ozirom na skiep Pokrajinskega odbora SSJ in KDZ 7. dne 7. maja, objavljenem v »Napreju« št. 106 z dne 11. maja. poživljamo vse ljubljanske sodruge. k| s) hočejo ohrani« stare članske pravice. da poravnajo pravočasno zaostalo naročnino (najpozneje do zadnjega maja). Članarina s« bo pobirala ta teden v četrtek dne 25. L m. od 10. do 12. in v soboto od 19. do 20. v Upravnlštvii »Napreia*. Ljubljana. Frančiškanska ulica 6. I — Krajevni odbor SSJ v Ljubljani.
Krajevna politična organizacija SSJ v Spod. Šiški naznanja, da se bo vršil nje Izredni občni zbor 24. maja ob 8 zvečer z zelo važnim dnev-nlm redom. Udeležba vseh članov dolžnost!
Iz strolk.
Okrožna strokovna konierenca organizacij, včlanjenih v Strokovni komisiji za Slovenijo, se bo vršila v nedeljo 28. maja na Jesenicah v Delavskem dotiui (na Savi). Začetek ob 9. dopoldne. Vsaka podružnica jeseniškega okraja odpošlje na vsakih 50 članov po enega delegata. Dnevni red konference je: 1. Referat o socialni zakonodaji. 2. Referat o tarifni politiki in organizaciji. 3. Volitev odbora Okrožne strokovne komisije. — Tajništvo Strokovne komteHe.
S0DKUG1 V LJUBLJANI IN OKOLIC! POZOR!
Podružnica kovinarjev v Ljubljani je sklenila, da naprav-j 0 binkoštnih pravnikih dvadneval telet na Jesenice, Bled in okolico, nakar opozarjamo vse sodruge v Ljubljani in okolici. Naprosili smo ravnateljstvo državne železnice za polovično 'fožnjo. Vse informacije daje s. Jantto-vle v tainVštvu kovinarjev, Šelenburgova ut (ca 6. II. nadstr., ki obenem tudi sprejema prijave.
Zahvala, Podpisani se zahvaljujem teni potom vsem delavcem in uradnikom tvrdke \Vosch-nag£ Franc <k sinovi za podeljeno mi podporo v znesku po 1800 K ob priliki moie bolezni.   Šoštanj, 23. maja 1922. — Franc Presečnik.
»Pohujšanje v dolini šentflorjanski« vprizori dramska sekcija Jugosl. napred. akad. društva ».Jadrana« v dvorani »Napred. dijaškega doma« (v bivši areni Narodnega datna, dohod iz Tomanove ulice) v s.redo 24. maja ob 20. Vabimo vse prijatelje napredne akademske omiadine k obilni udetežbi. Predprodajo vstopnic je prevzela iz prijaznosti ga. Sever, (v trafiki na Selenburgovi ulici).	i
Vf. Karolienko: »Kralj carske vlasti«.
Prevci prof. Ivan Buianovič. Izdalo založništvo »Reflektor«. Cena 5 Din. Naročila SDreiema »Nakladni dio hrvatskog štamparskog zavoda d. d. u Zagrebu«.
Clauda Farržre: »Gusarji«. Poslovenil E. J—o. Knjiga »Jutra« zv. 3. Ljubljana 1922. Str. 201. Cena 16 Din. ix> pošti 1 Din več. Znameniti roman enega najboljših francoskih romanopiscev, ki ie vzbujal splošno pozornost, ko je izhajal v »Jutru« nod naslovom »Morski razbojnik«. ie izšel sedaj v posebni knjigi. Knjigo krasi naslovna slika prof. Šantla. Umetniška višina tega romana, ki je zaslovel po vsem svetu, pride šele sedaj v
celotni knjižni izdaji do pravega izraza. Zato bo do knjigi z veseljem segel tudi oni. ki ie roman bral že v podlistku. Knjiga se naroča pri upravništvu »Jutra«, Ljubliana. Prešernova ulica št. 54.
Gospodarstvo.
— Žitni trg. Cene žitu so bile v Vojvotfint;
Kilogram pšenice 3.S0 Din, kg koruze 2.20 Din. kg ječmena 3 Din. kg ovsa 2.82 Din, kg pšenične moke (št. 0)5. 38 Din.
— Denarni trg. (Zagreb, 22. maja.) Ameriški dolar 67 Din, uapoleondor 220 Din. češkoslov. krona 1.27 Din, 100 avstrijskih kron 0.72 Din, angleški funt 295 Din. italijanska Ura 3.55 Din, francoski frank 6.30 Din, nemška marka 0.23 Din.
P© ssetu.
— Preooved uživanja alkohola mladoletnim. Češkoslovaški zdravstveni odbor v Pragi je pred nedavnim časom razpravljal o zakonu, ki bo strogo prepovedovali uživati mladini do 16. leta vsako opojno pijačo, do 18. leta pa razen piva in vina vse driuie alkoholne pijače. Na raznih zabavah se bo smelo točiti kvečjemu pivo in vino. Da imaio naše poklic cane oblasti toliko socialnega čuta. da bi kaj kmalu sledile vzgledu Češkoslovaške, silno dvomimo.
— Papež nkua več tiste veljave kakor nekdai. Krščanske religije, ki 50 v zadnjih stoletjih igrale tako važno ulogo v zsrodovini. so potisnjene v ozadje na manjpomembne postojanke. Konference diplomatov bi se pred nekaj desetletji ne mogle vršiti brez sodelovanja papeževe-
ga Rima, Pred nekai dnevi se je v Ge; novi sprehajala le še senca stare močj rimskega papizma. Pij XI. sedanji D3**®2 ie izvajal v pismu državnemu tajtuKU kardinalu Gaspariju. da je treba prjzna t sovjetsko Rusijo in ii pomagati gmou10 in moralno. To ni storil iz prijateljstva do boJjševikov. katere obsoja v isti^me kakor ves kapitalistični svet. Papež rešiti upliv religije in stare inštitucije. ' kolikor se dajo sploh še rešiti. Ge se tiral kaos naprej, bo svet zagazil v ana -hiio. iz katere ne bo izhoda par desetletji. Sovjetska delegacija v-Genovi ie dovoli ^ Vatikanu poslati v Rusijo duhovnike. Je' zu+te. da bodo proučevali tamošnji o. " žaj. Klerikalni listi trdijo, da bodo sli Rusijo opravljaj; rešilna dela v kraje, tere ie obiskal glad. Šli bodo tja. če bofl solo h šli, brez Dosebnega namena. Za K toiicizem se ne more med pravoslavni ljudstvom ničesar doseči. Vatikan neJ^_ re nuditi ruskemu liudstvu pomoči. v“ . kan hoče pokazati, da ie še vedno vaZ..c’ in razne vlade mu dopuščajo to vesel ■ če nimjtjo škode od tega.	^
UTRINEK.
»Ljubi svojega bližnjega kakor & mega sebe,« ie dejal Kristus. Kris.tus »namestnik« pa pravi: »Izpodrini svod1 bližnjega. da se sam vsedeš na nie? mesto, če ie boljše od tvojega.«
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v iraenu pokr-• Odgovorni urednik: Anton Podbeviek-Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani-
Izšla je nova brošura!
F. Engels-M. Žagar:
,Razvoj socializma*
od utopije do znanosti.
Cena 5 Din, poštnina posebej. Naroča se pri Pokrajinskem tajništvu SSJ in KDZ v Ljubljani, Frančiškanska ulira 6-1.
Za
Morska trava za modrec«
v vsaki množini se dobi najceneje pri SEVER &	,
Ljubljana, Wolfova ulica at. 12.
iiiiiiiiiiia
l tt In 1 Mite
<7—13 le«)
iščem popolne oskrbe. Ponudbe pod ,Moderna vzgoja4 na upravo ,Napreja“.
Po 10 do 30 kron se vam plača za voz smeti, šute, pepela, gramoza ali druzega materijala za zasipanje, če ga pripeljete na posestvo Cesta v mestni log št. 15. Oglasite iu dogovorite se ravnotam v pisarni.
sprejme
biagsinlka ia «1 Mii uradnika.
Vabilo
na
občni zbor
„Prve delavske pekarne“
v Ljubljani, vp. z. z o. z.
ki se bo vršil v
četrtek dne 1. junija 1922 ob 7.h zvečer v pritličju Zadružnega doma, Ljubljana VH-, Žibertova nlica 269.
Dnevni red:
Poročilo načelstva.
Poročilo o računih za leto 1922.
Poročilo nadzorstva.
Sklepanje o uporabi čistega prebitka. Določitev deležev.
Volitev načelstva in nadzorstva. Slučajnosti.
Ljubljana, dne 22. maja 1922. Načelstvo
1.
2.
3.
4.
5.
6. 7.
*
Delniška glavnica: K 20,000. ©00»«.
DO
Rezervni zakladi K 6,500.000—
Podružnice:	v	“	a	146	458.
Nov« mesto, R.kek, = Ljubljana, Selenfouraora ulica it. 1. = relef;“rzojavke:
Slovenjgradec. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. ESKOMPTNA-