Razprava o osnutku odloka o ustanovitvi stanovanjske samoupravne skupnosti v Ljubljani
OPREDELIMO STATUS HIŠNIH SVETOV
Šestega in desetega septembra so se v Mostah in Novih Jaršah sestali ddovni ljudje v združenem delu in občani v krajevni skup-nosti k razpravi o osnutku odloka o ustanovitvi SSS v Ljubljani. V Mostah je bflo navzočih 31 zastopnikov hišnih svetov in 34 etažnih lastnikov, v Novih Jaršah pa 22 predstavnikov HS in 27 etažnih lastnikov. Že po udeležbi lahko zaključimo, da je razprava naletela na velik odziv uporabnikov stanovanj.
Odlok sam so pojasnjevali po določilih, ki jih v osnutku da-jeta obe ustavi, pri čemer so po-sebej naglaševali samoupravnost in solidarnost.
Navzoči so imeli največ pri-pomb na 6. člen osnutka, kjer da naj bo določeno, da statut ureja pod pojmom spremlja-jočega objekta kar konkretno: WZ, šole in trgovine. Nadalje: Skupščino stanovanjske skup-nosti naj nikakor ne sestavljajo delegati stanovanjskih podjetij, ker nimajo v njej kaj iskati. Sta-novanjsko podjetje mora po-stati le servis SSS, ki bo po-magal skrbeti za redno vzdrže-vanje stanovanjskih hiš in sta-novanj - pa nič drugega. Treba bo tudi jasno našteti, katere od-bore naj ima SSS ter zaključiti, da je določilo 13. člena ne-jasno, ker spregleduje, da so od-bori oigani skupščine! V 9. čle-nu niso logično in po interesih pravilno določeni delegati skup-ščine. Občani zahtevajo, naj ima vsaka krajevna skupnost po enega delegata v skupščini in to ne glede na velikost: torej 85 v Ljubljani, delavci v združenem delu pa tudi 85 delegatov. Ali je številka 123 v predlogu le bo-jazen pred premajhno ali pre-veliko dvorano v Ljubljani? Tudi glede delegatov naj obvelja načelo, da nimajo stanovanjska podjetja kaj delegirati v skup-ščino. Občani tudi ugotavljajo, da ni postavljen rok za formira-nje samoupravne stanovanjske skupnosti v Ljubljani; prav tako pogrešajo določilo, da so stano-vanjska podjetja dolžna v 90
dneh prenesti stanovanja, s ka-terimi upravljajo, v sklad SSS v Ljubljani. Menimo, da bi 1. januarja 1974 morala samo upravna skupnost pričeti z de-lom, ko naj bi bila stanovanjska podjetja v sedanji obliki do-končno likvidirana. In zakaj?
V drugem delu razprave so namreč razpravljavci zelo ogor-čeno prikazovali dokaj pereče in raznovrstne probleme, s kate-rimi se vsakodnevno srečujejo in jih poskušajo urediti; gre za tekoče vzdrževanje stanovanj-skili hiš — stanovanj, nekorekt-no delo hišnikov, slabo vzdrže-vanje zelenic in okolice zgradb, skratka za vse tisto, o čemer pravimo, da je najslabše urejeno v sedanjem sistemu in v domeni samo stanovanjskih podjetij.
Zlasti vsakodnevne reklama-cije zaradi neurejenosti, popra-vU dvigal in drugih naprav po-vzročajo hudo kri in — po *rdit-vah večine - jemljejo dokaj prostega časa posamezniku, da to v potuho stanovanjskega podjetja sam ureja in se jezi. Razpravljavci so kar od kraja trdili, da sedanja samouprava na področju upravljanja stanovanj ni socialistična, daje stanovanj-sko podjetje monopolistično, da troši sredstva, katera ne za-duži s svojim delom itd. Vsako-dnevne reklamacije, neredna popravila, grožnje v zvezi z ne-lik\adnostjo posameznih stavb in stolpnic (za kar ima konkret-no SP FOND povsem gluha ušesa) so pripeljale do zahteve po izglasovanju nezaupnice FONDU s strani uporabnikov
stanovanj, katere predstavljajo razpravljavci - hkrati z zahte-vo, da direktor odstopi. Kot de-javnost posebnega družbenega pomena bi SP moralo več in te-koče popraviti, imeti posluh za vsako napako, za njeno odpra-vo in ne nazadnje za občana, ki stanovanje uporablja. Od obljub se ne da živeti! Obljube izrekajo že sedmo leto. Gre torej že kar za krepko obdobje, ko bi mo-rali vsi skupaj uživati sadove dobrega gospodarjenja. Re-zultat pa je porazen in zelo malo občanov SP zagovarja.
Zato so razpravljavci odloč-no zahtevali, da je treba poslati republiški skupščini zahtevo naj pripravi zakon o samouprav-ljanju v stanovanjskih hišah, ki bo vrnil hišnim svetom status pravne osebe in tej osnovni ce-lici samouprave prepustil odlo-čanje o rednem vzdrževanju sta-novanj,  nastavitvi hišnikov Ln
urejanju okolice ter seveda za-gotovil tudi potrebna sredstva. Ta zakon je treba pripraviti čimprej, ker je po mnenju raz-pravljavcev potreben istočasno z ustanovitvijo samoupravne stanovanjske skupnosti v Ljub-Ijani.
Razpravljavci so pooblastili obe krajevni skupnosti, da v oktobru skličeta še en razgovor. Takrat naj pridejo predstavniki FONDA in naj odgovorijo, kaj so naredfli na reklamacije, ki so jih neposredno izrekli na obeh sestankih navzoči občani.
LEOPOLD KOS