Ltat m korlMl dUUv-akaga l|udatva. D«Uv ol mo oprtvlitni do vaaga kar product ra|o. Thia papar la davotod to tha Intaraata of tha working olaaa. Work-ara ara antltlod to ail what thav producá. Kaiarada* ••ooaU-oiaaa ailMr, Oan. I HOT, at tha poat offto. a« Chtaa«o III. aad»t th# Act of Ooacraaa of Maroh IrJ. now OHIei: 4001 W. 31. Str., Chieafi. HI. "Delavci vseh dežela, združite se!1 PAZITE' na ¿tavilko v oklaptfu ki aa naha|a polog va-Aoga naslova. prilapl|a-naga a podajali na ovitku. Ako (357) |a Atavilka . . tadaf vam a prlhodn|o Atavilko naSoga llata po-ta£a naročnina. Prosimo ponovita |o tako). Stev. (No.) 356. Chicago, III.,7. |ull|a (July) 1914. Coloradski stavkarjl prosijo pomoči. Premogarji rabijo obleke in drugih potrebščin. — Vesti iz delavskega gibanja. Denver, Colo. — C. \V. Sellers, kateri nadzoruje in razpošilja v stavkovno okrožje razne potrebščine kot n. pr. živež, obleko itd., apelujc na socialistične organizacije za pomoč, strajkarji so v dolgem boju izčrpani do skrajnosti in redni prispevek od United Mine Workers ne zadostuje za vse potrebščine. Treba je predvsem o-bleke za žene in deco. Odbor ženskega oddelka socialistične stranke zbira sklad za nakup obleke in skoraj vsak mesec gre po več po-šiljatev v Denver, veliko je pa še družin med stavkarji, ki so v po-mankanju. Zavedni delavci so na-prošeni, da pomagajo s čemur morejo coloradskim št raj kar jem iz stiske dokler ne dobijo bitke. (Prispevki se lahko pošljejo na "Proletarea" in mi odračunaino takoj na pristojno mesto. Strajkarji kljub vsem zaprekam junaško vstrajajo v svojem boju. I Zvezni posredovalci so še vedno ha delu in predsednik Wilson se vedno — čak... Pittaburg, Pa. -r- Delavci pri U-nion Switch and Signal Co. v Swissvale so končali štrajk in sc povrnili na delo 28. jun. Delavci smatrajo, da so dobili nekaj svojih zahtev. Strajkarji pri West-inghouse Electric Co. nadaljujejo boj. Predsednik omenjene družbe je do zdaj zavrnil vse zahteve delavcev, vsledčesar so zadnji pripravljeni štrajkati naprej. Bridget Kenny, tajnica Allegheny Congenial Industrial Vnion, katera vodi štrajk, poroča, da so št raj karji dobro preskrbljeni. Piketi stražijo vse tovarne in skebov ni nič več kakor prve dni štrajka. operi ra -z določ- operira 3. Javno lastništvi» vseh vodnih sil. 4. .lavno lastništvo in nje transportnih sredstev bo za mestno lastništvo in operira-nje. 5. .lavno lastništvo in nje telefonskih zvez. H. Preuredbs zakonika (eo-ope-rative association law.) 7. Konvencija za spremenitev državne ustave, ki ima sprejeti proporcijonalno zastopstvo, iniciativa, referendum in odpoklic, home rule za mesta in popolno žensko volilno pravico. H. Državne poskuševalne farme za povzdigo poljedelstva na moderni znanstveni podlogi. i). Odprava vseh privatnih dclo-dobavnic in izboljšanje prostih državnih delodobavuie. 10.allipna odpouioč za brezposelne delavce s tem, da se'jih vpo-sli pri izboljšavanju cest in drugih javnih del. 11. Omejitev sodnih prepovedi in določba za porotne obravnave v vseh slučajih žaljenja sodišča (contempt of court) ki izvirajo iz delavskih disputaeij. 12. Preustrojitev zakona z ozi-rom na velike dedščine in oporoke. Omejitev dednosti kakor sledi : vdove ne smejo dobiti več kakor $100,(KM), direktni dediči ne več kakor $50,000 in bližnji dediči ne več kot $25,000. Ostala zapuščina umrlih mora postati lastnina države. 13. Prepoved prevažanja štraj-kolomcev v mejah države. Huerta se bliža koncu. Župan Duncan v Butte, ČE POTUJE CAR Villa in Carranza sta se zopet po mirila in pričel je glavni pohod rebelov v Mexiko City. Huerta pripravljen na beg. A-narhija v glavnem mestu. Canton, O. — f>000 delavcev vpoalenih v tovarnah za pločevino v iztočnem Ohiu in v Pennsylva *ttiji bo zaštrajkalo te dni, ako tovarnarji ne podpišejo plačilne lestvice. Tako poroča vodstvo unije Amalgamated Association of Iron Sheet and Tin Workers. Detroit, Mich. — Kapitalistični listi poročajo, tla namerava milio-nar Ford povečati svoje tovarne za izdelovanje avtomobilov. Pri bližno pet milionov dolarjev bo založil v novih sedem tovaren. De lo je baje že pričelo z gradnjo. Sedaj ima Ford prostora za 20,000 delavcev, potem pa bo za 45,000. Ford je tudi založil tri milione dolarjev za dve bolnišnici za svoje dclavcc, ki trpijo na raku in je« tiki. Minilo je pol leta od kar je isti Fortl proatovoljno ustanovil za svoje polnoletne delavce minimalno plačo $5 na dan. Pravi, tla jc ^zadovoljen z vspehom. Toda zad-lije čase je Fortl odpustil okrog pet tisoč delavcev in odpušča jih se vedno. DRŽAVNA KONVENCIJA. St>cialistična stranka v lllinoi.su je imela 4. in 5. julija državno konvenciji) v dvorani 508 Wells St., Chicago. Navzočih jc bilo 74 delegatov; jugoslovanske organizacije sta zastopala sodruga Jos. Zavrtnik ml. in Polovina. Konvencija je bila otvorjena s petjem in z udarjanjem hrvatskega tam-buraškega zbora. Sprejeta je bila meti drugimi važnimi stvarmi tudi kratka ali jedrnata platforma (načelna izjava) in program s sledečimi nujnimi zahtevami za delavce v lili-* noisu: 1. Starostno zavarovanje. 2. Javno (vladno) zavarovanje *a telesne poškodbe, posmrtnine in zoper ogenj. Ne dolgo je obiskal ruski car s svojo družino rumuskega kra lja. Ofieielni sprejem je bil kaj pada sijajen, presrčen itd. Če pa potuje ruski car, potuje tudi cela armada policajev, tajnih, detek tivov, vojakov, tla ga ščiti pred preočitnimi dokazi ljubezni nje govih podanikov. V rumunskem pristaniškem mestu Konstanci kjer se je izkrcal s svojo družino je zrastel ob carjevem prihodu pravi policijski in vojaški tabor Mesto šteje 30.000 prebivalcev, a ob carjevem prihodu se je podvojilo število prebivalstva, ker skrbi 30.000 vojakov, policajev, detektivov in orožnikov za varnost nje govo. Rumunski, ruski, francoski detektivi so bili gospodarji Konstanci. Po cestah, kjer se je peljal car, ni smel nihče hoditi; z oken, z balkonov, poti katerimi se je peljal car, ni smel nihče gledati. Tudi socialno demokratična stranka na Kumunskem je poskrbela za dostojen sprejem carja. V soboto zvečer je priredila po vseh rumtiskih mestih protestna zborovanja proti carjevemu obisku. Mnogo teh shodov je policija razpustila in razgnala demonstrante. Vodstvo socialno demokratične stranke je pa razdalo na tisoče letakov s sledečim manifestom : "Sodrugi in državljani romunski! Vladajoči razredi v Romuniji sc pripravljajo na sprejem carja, krvnika ruskega ljudstva in svobode. Vsakomur je znano, pod kakšnim pritiskom živi rusko ljudstvo in kakšen boj bije ruski proletariat za pravico in svobodo. Roke ruskega avtokrata so oma-leževane s krvjo. Njegova vest je obtežena z najgnusnejšimi zločini. Car Nikolaj H. ne more biti naš gost, ne sme stopiti na naša tla. f'e naši vladajoči razredi ne razumejo tega, če so pripravljeni, oskruniti se s carjevim obiskom s to sramoto in prezirati najnaravnejši čut pravičnosti in vsa človeška čuvstva, potem je naša naloga, tla protestiramo. Živel ruski pro-revolueija!" Proč s carjem ! letariat! Živela Dobri ali slabi ljudje nikdar ne naredijo trajnih dobrih razmer, pač pa dobre razmere ustvarajo dobre ljudi. Torreon, Mex. — Nasprotatvo med Villo in Carranzo se je zopet poostrilo takoj po osvojitvi Zaca-tecsaa in Villa, namesto tla bi bil odrinil proti glavnemu mestu republike, kakor je bil njegov načrt, je mora) s svoj«» armado oditi nazaj proti Torrconu. Villa je namreč rabil veliko zalogo premoga za svoje vojaške vlake in pa precej streliva; ukazal je Carran-zi, tla naj odredi večjo pošiljate v premoga in posebni vlak streliva iz Tampica. Zadnji pa ni hotel tega storiti in Villa je naniah ustavil operiranje svoje armade. Tedaj so pristaši Vilic iu Carranze sugestirali konferenco, ua kateri se naj poravnajo nasprotstva, ki bi lahko bila osotlepolna za kou-stitueionaliste v tem kritičnem času. «Tozadevna konfercuea se je vršila v Torrconu v petek in soboto. Villa in ('arranza nista bila navzoča, toda imela sta vsak po tri zastopnike. Stvar s«' je rešila v zatlovoljuoat Vilic .Določeno j«', da Villa mora dobiti vs<* premog in strelivo kolikor potrebuje iu da se ('arranza ne sme več mešati V utilitaristične načrte generala Vilic. Zadnji zdaj takoj odrine na čelu 30,01 K) mož proti (¿ueretaro, kjer se huertovci pripravljajo za zadnjo obrambo. zaboden. Finski rudar in I. W W —ist na padel socialističnega župana z nabrušeno pilo na kar je zadnji streljal nanj. Vera ('ruz, Mex. — Iz Mexico Citv prihajajo vesti o pravi anarhiji, ki vlada tamkaj. Petdeset tisoč federalccv je pripravljeno pridružiti se rebelom na prvi signal. Splošno mnenje je tukaj, da bo Villa osvojil mesto brez vsake bitke. Zadnje čete, ki jih je mislil Iluerta poslati na utrdbe v (¿uc-retaro, so pozvane nazaj v mesto. Te čete obstoji jo iz samih dečkov, starčkov in pohabljencev. Hucrta je torej izgubil vsako nado in pripravil je že vse potrebno za beg. Edina pot, po kateri zamore št» uiti, drži do pristanišča Puerto Mexico na pacifiški strani, kjer namerava vkrcati s«> na parnik. Ljudstvo v glavnem mestu je silno razburjeno. Poslaniki tujezem-skih vlad so organizirali obrambne posadke iz tujezemcev, ki imajo braniti svoja imetja v slučaju, da se pobunijo domačini pred prihodom Vilic ali tla vdere v mesto bandit Zapata, kateri se nahaja na južni strani mesta s kakimi 10,000 možmi. Zapata j»- baje že zaprl pitno vodo, ki dohaja i/ jezera Xochimilco, vsledčesar je nastalo silno pomanjkanje vode. Nekaj se čujc, da bo ameriški general Funston, kateri jc tukaj s svojimi četami, poslal večji oddelek vojaštva v Meksiko City v slučaju, tla je življenje tujezemcev v nevarnosti v sle d napada od strani Zapate ali če izbruhne splošni kaos vsled bega Ilucrte. V nedeljo 5. julija je imel Iluerta nekake ''volitve" za predse-inika, tako da se na formalni način iznebi prcdscdništva. Volitve -- pa naj bo "izvoljen" kdor ho-i' so brez pomena za zmagovalne konstitucionaliste. Washington, I). C. — Vladni krogi imajo informacije, tla izvira »repir meti Villo in Carranzo vsled tvga, ker je baje ('arranza ovolil nekake koncesije Standard Qil trustu, čemur pa Villa o-stro nasprotuje. Ni pa znano, ko-iko je na tem resnice. Mirovna konfccenca v Niagara ''allsu je takorrkoe že iirtva. "svobodno" ki gladuje Človek je edino živo bitje na zemlji, poleg velikanskih kupov hrane in sredi neizmernih prirodnih bogastev. Butte, Moiit. - • Dne 2. julija jc prišel v županski urad Eric Lan-tala, finski rudar in pristaš nove ločene unije in zabodel z nabrušeno pilo župana Lewisa J. Dunca-na, st»cialihta, dvakrat v vrat ill enkrat v pleče. Napadalec jc brez tlvoms hotel usmrtiti župana, toda ni se mu posrečilo. Sotlrug Duncau je sicer nevarno ranjen, toda bo okreval. V obrambo svojega življenja je župan pograbil za revolver v predalu pisalne nti-ze in ustrelil napadalca. Obležal j»« teško ranjen. Revolver j»- županu rešil življenje, ker drugače bi bil gotovo podlegel pili podivjanega secesiotista. Napadalec Lan-tala je pravkar prišel iz zapora, kj«-r je hil zaradi pretepa in napada z orožjem. Napad na župana je bil izvršen zato, ker prvi ni hotel deportira-ti iz mesta Franka Altoucna, finskega organizatorja za Western Federation of Miners, kakor so zahtevali sesccionisti iu pristaši I. W. \V. Altoiien je prišel preti nekaj dnevi iz- Haneoeka, Mich., menda na poziv rudarske organizacije (W. F. of M.) Ločeni rutla-rji, ki jih imajo v |»esteh fanatiki Industrial Workers of the World, so pritisnili na župana, da mora pregnati Altonena. S to zahtevo je prišel k Duiicauu tudi napadalec Lantala, a ker Duncau ui maral t«*ga ahkriti, ga je prvi zabodel kakor omenjeno. (To vest smo povzeli iz kapitalističnih listov iti čakamo na natančnejša pojasnila «hI tgmošnjih naših poročevalcev. I redništvo.) NVwyorski "Daily Call" poroča : "Butt«', Mont. — ('lani krajevni1 organizacije VV. F. ol' M. štev. 1 bodo te dni otiprli svoj novi stan in nadaljevali s poslovanjem unije. Stara rudarska dvorana je na pol v razvalinah in zitlati se mora nova. Vodstvo unije bo začasno nastanjeno v drugem po-slopju. Charles H. M oyer, kateri je iskal zavetja v Heleni preti nahuj-skanioii izgredniki, je izjavil 26. p. m. izjavil sledeče: "Sila Industrial Workers of the World je na delu v Butte. Pozitivno sem informiran, tla je najmanj (»00 članov t«' organizacije prišlo v Butte v zadnjih par tednih. Samo v enem dnevu jih j«- prišlo 140. Nazaj v Butte ne grem še z«laj, toda sem pa v zvezi s položajem in lahko od tuka.i vodim orgauizacjjako posle. Naša unija bo nadaljevala z delom in začasni tajnik je že na-meščen. Stari odborniki, ki so po izjavah scsccionistov zakrivili razprtije, so na niojo zahtevo o-stavili svoja mesta," Dalje je rekel Moyer, tla so mu sledili trije neznanci noter v Heleno najbrž z namenom, tla ga ubijejo; zateči se je moral za varstvo k šerifu v Heleni in zadnji je tri sumljivee aretiral. SPOMENIK JOHN BR0WNU. Iz Washingtona prihaja poročilo, tla bo zvezna vlada zgra«lila stavbo za $50,000 na mestu, kjer j«» enkrat stala ječa v Charlestons W. Va., v kateri j«« bil zaprt slavni John Brown preden so ga obesili preti malo več kot petde-setimi leti. Omenjena stavba bo spomenik John Brownu. John Brown je bil mučen in u-smrčen na vislicah zato, ker jc propagiral odprav«» zamorski' suž-nosti. Kdor jc to delal tiste dni, je bil zločinec prve vrste, in Brown je bil obešen kot zločinec. Danes, po petdesetih letih pa vlada Zedi-njenih držav — zida spomenik nekdanjim "zločincem" in "pun- ta rje m "! Tako at; spreminjajo ljudje in razmere, ( as a«- nič ne spreminja — pač pa sc spreminjajo ljudje in njihovi nazori. Abo-licionisti, katerih vodja jc bil John Brown, so se borili proti telesni suznosti — socialisti ae danes borimo pa proti mezdni sužno-sti. Meti prvim in drugim ni dosti razlike. Slava Johnu Brownu! ZVON SVOBODE. V Philadclphiji, v dvorani Neodvisnosti hranijo staroslaviii zvon. Star je 138 let. Ko so očetje naš«* republike podpisali tlne 4. julija 1771» proglašen jc neodvisnosti, zazvonil je ta zvon v stolpu stare dvorane in s tem oznanil ljudstvu svobodo. Zvon so potem shranili in hranijo ga še tlam s kot dragoceno starino veliko zgodovinske važnosti. Toda zvon je danes v slabem stanju. Počen je že in razpoka se vedno bolj širi. Popraviti ga ni mogoče, ker bi s<* laliko razsul na kosce poti udarcem kladiva. Vlada je nameravala prepeljati zvon na svetovno razstavo v San Fran-eiscu, ki s«' vrši bodoče leto, toda bojijo se, da ga celega ne pripeljejo tjekaj. Zato ga najbrž ne bodo premaknili iz Philadclphije. Takt» je z zvonom. Kaj pa s staroslavnim dokumentom, ki nosi naslov " Proglašen je Neodvisnosti" Tudi ta j«* ž«' star in prepere 1. Najbolj preperela pa j«* ne-«hIvisiiost sama. L» pa načela, ki so jih Vteksili očetje republike s tem dokumentom so žc dolgo samo na papirju. Angleški kralj se sicer ni več povrnil, toda imamo pa kralj«» Roek« fellerje, Morga-tie, (}ugg«'»th« imc itd., ki ho svobodi ameriškega ljudstva stokrat bolj nevarni in škodljivi kakor je bil kralj Jurij III. preti 138 leti. Zvon svobode ji* počen — zanič. Počena je tudi neodvisnost. Zliti je treba nov zvon svobode— spisati novo proglašen je neodvisnosti ! To bo storil ameriški proletari-jat. 70 MILIONOV DOHODNINSKE OA DAVKA. Washington, I). C. — Prva ko-lekta dohodninsk"ga davka (income tax) po novem ustavnem dodatku je končana in zvezni zakla-dničar McAdoo je objavil rezultat. Vlada je iztirjala vsega skupaj $71,386,156.13. Ta znesek pa lahko še naraste na 75 milionov, ker je še deset dni časa, tla plačajo tisti ki še odlašajo. Največ je plačala država New York namreč $22,288,336.62, kar je vplačanega od korporaeij in posameznikov. Na drugem mestu je Pennsylvania in tretji jc Illinois. Najmanj je plačala država Kentucky nam-reč $3634. in naprej. Dohodninski davek plača vsak, kdor ima dohodkov $4(mm> na leto. Delavci — na žalost — torej niso prizadeti. Dobro bi bilo za nje, če bi bili! Manjkajočega člena' ne manjka. Profesor Elliott I. Downing je v svojem pr«'«lavanju na chikaški univerzi zadnji teden rekel, tla ta-kozvanega 'manjkajočega člena' (niissing link) med opico in človekom v resnici ne manjka in da je veda saključnt» «lokazala, da se je človek razvil iz neke vrste (le-mur) prastarih opic. "Jaz imam rajši opico za svojega prednika kakor pa figuro iz prsti ali blata kot so nas doslej učili," dejal je Dovvning. "Evolucija je ustvarila vse. Stvarjenj«' sveta ni bilo nič drugega kakor zbiranje plinov in meteoriškega prahu iz vsemirja. Na milione meteorjev in na milione ton prahu pade na zemljo vsako leto." Tetltlv je mogoče odkril novo "reko" v Braziliji, toda do danes še ni iznašel, tla je socializem mogočna sila na svetu. Lelo (Vol.) IX. Klanje Srbov radi atentata. Umoru prestolonaslednika go sledili krvavi boji v Hercegovini. Mohamed anci poklali 200 Srbov. Izgredi v Zagrebu. Budapcšta. — Umoru prestolonaslednika Franc Ferdinanda in njegove žene v Sarajevu dne 28. jun. sledili so krvavi boji v Bosni in Hercegovini. V Mostarju, glavnem mestu Hercegovine so fanatični mohamedanski Bošnjaki dne 30. junija pobil» okrog 200 Srbov in mnogo ranili z namenom, tla "osvetijo" atentat na kronprines. Na tisoče mohame-dancev je naskočilo srbski oddelek mesta in nosili so napise "Smrt morilnmi Srbom!* Srbi so se nekaj časa branili z revolverji in posrečilo se jim je pognati napadalce v beg. Toda zadnji so se zopet povrnili v večjem številu in krvavi boj se je nadaljeval več ur. Končno so napadalci zažgali srbske hiše in na ta način so prisilili Srbe, da so prišli na piano in morali bežati. Vlada jc razglasila vojno stanje v Mostarju in. Sarajevu in šele vojaki so napravili mir. Izgredi so izbruhnili tudi v mnogih drugih mestih. Na Dunaju so nacionalistični dijaki napadli srbsko poslaništvo, razbili vsa okna in sežgali srbsko zastavo. V Zagrebu vršile so se velike demonstracije proti §rbom. V hrvatski zbornici so madjaronski in nazadnjaški poslanci opsovali poslance srbske koalicije z morilci in s klici: "Ali imate bombe pri sebi T" Trupli umorjenega kronprinca in njegove žene so zadnji teden prepeljali z velikim žalnimi ceremonijami na Dunaj. Pogreb se vrši te dni in izmed zunanjih vladarjev se ga vdeleži le nemški cesar. Morilec Gavro Princip je mlad študent, star 19 let. Pravi, da je prej študiral v Belemgradu in da nima nobenih sokrivcev. Dalje pravi, da je izvršil atentat radi sovraštva do Avstrije, ki je ugrabila Bosno in Hercegovino. Na atentat se je dobro pripravil. Radi svoje mladoletnosti bo teško kaznovan več kot s par leti ječe. Drugi atentator, Nedeljko Gabri-novič, kateri je vrgel bombo pod prestolonaslednikov avtomobil, a ni pravočasno eksplodirala, je star 21 let in po poklicu črkosta-vec. Tudi on je prišel iz Belegra-tla in pravi, da je tam dobil bombo. Dalje pravi, da je storil svoj čin tudi iz narodnega sovraštva do habsburške dinastije in tla ni nič znal za drugega atentatorja. Okolnosti pa dokazujejo, da sta bila oba atentatorja dogovorjena in brez dvoma jih je več v zaroti. Atentator priznal. Poznejše vesti iz Sarajeva se glase, tla je metalec bombe (iabri-novič povedal policiji, da je bil dogovorjen s Principom. Prišla sta skupaj iz Belgrada in bombe sta dobila iz srbskega arzenala v Kragujcvacu. Imata še tri sokrivce. Zarotniki bi morali takoj po n-tentatu povžiti strup — pa nobeden ni storil tega. Aretiranih je veliko Srbov, meti njimi tudi dva poslanca bosanske-ga parlamenta. Pogreb mnorjenega kronprinca in soproge se j«» vršil v soboto. Listnica. Frank Brezovnik, Somerset, Colo.: Vašemu novemu naslovu ste pozabili prid jat i tudi starega. Pošljite ga! Jos. Pire, Eleveth. Minn.: Vaš list hodi redno na box 185. Če ni prava box it. nam javite. Dopisi, ki niso objavljeni v tej številki, pridejo prihodnjič na vrsto. Prosimo potrpljenja 4H IZ NASELBIN. New York, sredi junija. Cenjeno uredništvo Proletarca! Slučajno sem dobil v roke Ame-rikanskega Slovenca od 9. junija, kjer čitam poročilo nekega K. iz New Yorka. Poročevalec poroča, da je naše slovensko samostojno društvo sprejelo resolucijo glede zidanja Slovenskega narodnega doma, pa tarna, bo li žegnan ali ne. Nevem kaj bi rekel gede zidanja Narodnega doma. Kar gotovo pa je, da brez klerikalcev ne bo Nar. doma. Zakaj naj pa klerikalci rabijo Nar. dom, ko vendar nimajo smisla za napredek, pa naj bo ta že naroden ali pa družaben. Moje mnenje je seveda, da zadostuje za naše razmere društven — ne pa Naroden dom. Poročevalec 44A. S." pravi, da to društvo izkorišča svoje člane. Well, jaz sem Se malo časa član tega društva, vedel bi pa vseeno rad, kako jih izkorišča, da se bom znal varovati. Ali bi mi mogel dobri poročevalec to pojasniti? V tem kratkem času, od kar sem jaz poleg, nisem mogel zapaziti kakega izkoriščevanja. Stopi torej na jdano g. K. in povej, kje leži zajec, zato ti *bo gotovo vsak hvaležen. Kdor čita 44Amer. Slovenca" in ne pozna nobenega drugega časopisa v Ameriki, bi gotovo mislil, da je to edini slovenski časnik v Ameriki, ki bo rešil slovenske delavce na duši in na telesu. V tem listu se zlasti hvali dr. sv. Rafaela v New Yorku. Tega svetega društva še ne poznam in zato torej tudi nevem, na kakšen način pomaga slov. delavcem v boju za njih obstanek. i^ahko si pa mislim, da kjer je svetnikovo ime, tudi far ni daleč proč — in kar je glavno — tudi ni daleč proč nenasitna far-ška bisaga. Kar velja o društ. sv. Rafaela, to velja o društ. sv. Cirila in Metoda! Obe sti samo nekakšni prosjaški poatojanski, ki služite direktno ali pa indirektno rimski kliki. Dobro se še spominjam, ko je bilo v Avstriji izprtje tiskarjev, kaj so uganjali ti nazovi narod-jakarji in klerikalci z delavci-tiskarji. Državni poslanec dr. Korošec je takrat iskal za tiskamo sv. Cirila in Metoda v Mariboru grintovce. Taka je doslednost teh pobožnih narodnjakarjev: na eni strani mečejo delavce na cesto, na drugi strani se jim pa prilizju-jejo kot nekakšni dobrotniki. Klerikalci in popi so nasprotni vsakemu delavskemu gibanju in zagovarjajo z vso vnemo sedanji gnjili kapitalistični sistem kot eden najboljših — od boga samega sankcioniran. Ta sistem jim je dober, da bi bili le tudi delavci tako dobri, da bi jim nosili svoje krvavo zaslužene cente. Lanj-sko leto se je ncwvorSki Janez pritožil, češ, da ljudje premalo ofrajo cerkvi, da je bilo preveč centov, pa premalo niklov in kvodrov. Seveda, brooklvnski Skazimir je še malo dražji; on pravi, da je vsak vdarec zvona vreden za vsakega vernega katoličana $1.00. Ali ni to sleparija? Da bi le že skoraj prišel čas, ko bo tudi za pope veljal zakon fe-kerijc ,kakršen je bil sprejet napram goljufivim • zdravnikom. Rimska klika pač misli, da se ne more ničesar zgoditi, ne da bi bila poleg verska humbugarija. Vaša vera je denar in zopet denar. Če bi danes prišel Knstus na svet, bi vas zopet zapodil iz templja. I Ali kar velja za verske humbu-garje, velja tudi za takozvane narodnjakarske, katerih lepo ste-vilo je okrog Sakserjevega podjetja. V marsičem si lahko podajo roko kot vredni bratci; kajti eni kakor drugi so nasprotniki delavca. Ti ljudje * nimajo nič druzega ko velik jezik, da zabavljajo čez vero in pope, ko pride pa čas, da pokažejo svoj značaj, jim pade pa po navadi srce v hlače in reterirajo, da je veselje. Vsa ta golazen samega sebe ne pozna in vandra iz dne v dan kakor ladja brez jader. Celo njih živ-ljenje je eno velikansko nepozna-nje samega sebe in druzih. Dobro bi bilo, da bi ti ljudje več č j tal i — in 4o čitali dobre po-dučne socialistične knjige in brošure, ki jih ima v zalogi Pro-letarec. Ena najbolja v tem času — in tudi najbolj priporoč Ijiva — jc " Katoliška cerkev in socializem", ki stane samo lOc in se jo dobi pri podpisanemu. Pozdrav vsein zavednim delav-cem Sirom Amerike! L. Markun. Ročk 8prings, Wyo. Drago uredništvo Proletarca! Ker se ne ogalašam pogosto, upam, boste odstopili malo prostora v našem Proletarcu. Delav-ske razmere so torej po vsi Ameriki slabe. Nekako tako je tudi tukaj? Zakaj bi bila tuk. naselbina izjema? Malo dela, — a brez-poseljnih dovolj! Uhko si vsak misli, da je sedaj vsak srečen, kdor ima stalno delo. Kapitalisti dobe sedaj delavce za čisto nizko plačo. I)a je tako, so mnogo krivi delavci sami, ker se ne brigajo dovolj sani i zase, za svojo izobraz bo, da bi zamogli pojmiti sedajno kapitalistično uredbo, ki daji kapitalistom postavno pravico izkoriščati vse, kar je njim izkori-ščanja vredno. Če bi delavci več čitali, manj verjeli v naše pope in supersticijo, bilo bi že davnaj drugače na svetu. To vedo prav dobro tudi kapitalisti in popi sami; žal da tega ne vedo delavci, in prav to je tisto, kar drži prve in druge na krmilu — pravzaprav na plečih delavcev. Ali je kaj čuda, če je sedaj po vsi Ameriki vsepolno bumov, ki gredo iz mesta v mesto, s trebuhom za kru hom? Prav nič ne! Ali bo kdaj kaj boljše? In kdaj?Odgovor je Seveda lahak —- če bi bil le tako lahko pojmljiv iu izvedljiv: takrat, kadar se bo delavstvo za vedlo svojega položaja in bo ime lo voljo te razmere predrugačiti Dokler bo delavec na volilni dan oddajal svoj glas kapitalističnemu kandidatu, je pa zastonj pričakovati bojših časov zanj; jih tudi vreden ni! Dokler bo igralo ulogo pivo injmiodka, mesto pre pričanje, — dotlej res nimajo delavci pravice «lo boljših življen skih razmer! Ali bo delavce ta demokratična "prosperiteta" izučila? John Golob Piney Fork, 0. Prijatelji so me svarili naj se pazim, da ne bom napaden od ma lopridnežev izza grma, češ da je bilo že več drugih Slovencev na jtadenih, in glej spaka — uresni čilo se je. Seveda je napadalec prizadjal sebi več škode kakor meni. No pa naj bo, stvar bo po ravnana na pristojnem mestu, ker smatram, da osebne stvari ne so dijo v javnost. Kakor znano v Ohio še vedno štrajkamo in nekateri naši bratje so že v prav slabih finančnih raz merah. Ne rečem da je naša naselbina najbolj prizadeta, ker tu kaj se je preje še nekako stalno delalo. Toda so druge naselbine ki nisoN imele te sreče, iu je Slo vsled tega vse sproti. Draginja je strašna, dohodkov [ta ml nikoder in to traja že tri mesece. Uradni ki naše unije, ki je nastanjena v Bridgeport, imajo tudi zelo slabe čase, ko so vedno pod pritiskom žen in otrok štrajkujoeih premogarjev, a v linijski blagajni n denarja. Obdržavali smo že par shodov, da se posvetujemo, kar jf kapitaliste in njih podrepnike silno bodlo v oči. Ti izkoriščeval ci in njih petolizci nazivajo štraj karje kakor pred letom v \V. Va z anarhisti, I. W .W. isti, živina zverina itd. in naravno nadejo — žal, te besede odmev tudi v naši organiziciji sami. Dne 27. maja je bil velik sho< v Dillonvalle. Prišli smo skupaj iz več naselbin z zastavami in godbo na čelu. Dogovorjeno je bilo, da bo naš glavni govornik za ta dan John Moore iz Colum busa, O., ki je predsednik ohaj skega distrikta. toda ni pa bilo bil je bolan. To mesto so moral iznolniti drugi — ne tako pri vla^^govorniki. Drugi shod se je vrsudne 17. junija v tukajš njem najstarejšem mestecu Smithfieldu; govoril je Jos Fittor. Vse je bilo v redn in pri nsjboljSi volji. Drugi dsn je bi drugi shod v Dillonvalle in ko so to izvedeli kapitalistični hlap ci, so takoj deputizirali nekaj ba rab, ki so se takoj posvetovali kako bi napravili rahuko. Ko se ,e »hod, odprl, jim najprvo niso >ile všeč rdeče zastavice in zalite vali so, da jih svijemo in vržemo >roč. To se seveda ni zgodilo, toda ti niso odnehali. Ko je začel govornik svoj govor, je kompa nijski superintendent Clyde Mau-rer delal tako neumestne opazke la ga je moral govornik Kttor opozoriti, naj se iznebi iz dvora ne ali pa naj bo miren. Toda ni miroval tako dolgo, dokler ga ni nekdo krsnil po nosu. Pa še to ni pomagalo. Poleg njega je bilo nekaj takih, ki so skušali nare diti nemir iu pretep, da bi potem okrog lagali, da so vsega, kri vi le delavci, in da hočejo vse pridobiti s silo. Ker le ui bilo miru, smo se odločili, da gremo na privatno posestvo. Potem smo povedali malopridnežem, da je bolje zanje, če nam ne slede, in to so izprevi-dili kasneje tudi sami. Drugi dan je kapitalistično časopisje pisalo, kakšen boj je bil, da ho padali stolci in da se je rabilo vse vrste orožje. Kttor, vodja 1. \V. W. da je hujskal ljudstvo naj požge vse kar gori, in da naj razbijemo unijo ter pristopimo k 1. W. W. Vse to je bila seveda iz trte izvita in dobro preračunjena laž, ki naj bi vlekla pri delavcih ,da bi postali nezaupljivi napram uniji iu bi potem kapitalisti laglje iz-vojevali zmago. Ko je bil Kttor gotov, se je ljudstvo razšlo, Kttor je bil pa aretiran, «lasi se Maurerja niti lotaknil ni. Da so katoliški pop-je denuciajnti proti Kttorju, da-siravno ni bilo niti enega popa na hodu ni nič čudnega! Konečno naj še omenim, da ko sem bil na letošnji konvenciji naše unije, sem predložil resolucijo, da izda unija pravila in plačilno pogodbo v slovenskem jeziku. Resolucija je bila sicer odklonjena. ampak je prišla pozneje vseeno pred eksekutivni odbor. S prijaznosti sta mi dejala scklru-ga predsednik Albasin in podpredsednik Roy, je eksekutiva zahtevi ugodila iu sedaj dobe slo venski premogarji v Ohio prvič pravila in plačilno pogodbo v slovenskem jeziku. Kadar izidejo pravila, naj vsak slovenski premolar zahteva od lakaluih tajnikov pravila v slovenskem jeziku. Dobro bi bilo, da vsak premogar pravila dobro preštudira in če ima kdo kaj dodati, ali izboljšati, bomo to dodali na drugi konvenciji. Slovenci smo imeli že preje delegata na takih konvencijah, pravijo pa, da so poroeali le o restavracijah in zaporih. Socijalistični pozdrav! Matt Tušek. članskih kujižic, odpuščenih iz dela vse število, izuzeto je bilo le 2HM, to so tisti graftarji, ki so tudi pozneje glasovali, da ostanejo pri starem lokalu. • Dogodki, ki ao se vršili 13. junija, so večinom vsem čitalcjeui znani. Najevčji grafter-ji so bili poleg seveds kakor .povsod — katoliški Irci. Dela se sedaj zopet h polno paro. Dela pa lii dohiti in brezpo-seljnih je dovolj, kar i letu tukaj ni v navadi. Druzega posebnega ni. Če se razmere obrnejo na boljše, boui že poročal. —^Konečno želim, da bi naš zvesti Proletarec začel čiinpre-je izhajati kot dnevnik! Pozdrav vsem zavednim delavcem Sirom Amerike! M. Clemens. ' Butte, Mont. Drago uredništvo Proletarca: Prosim, priobčite tole peročilo, ki se tiče tukajšnjih izfrcdov. Vem, da ste dobili že kasno drugo poročilo, ampak moje se morda v sodbi v marsčem razlikuje od drugih. G. N. v New Yorku, ki včasih napade navidezno naše pope, drugikrat se pa zopet z njimi pajdaši, pravi, da so v Butte same delavski« homatije. (i. N. piše in modruje, da hočejo tukaj in v < V lorado ter W, Virginija prevladovati I. W. W.-isti.- Ampak v slučaju Butte je stva čisto druga. Pozitivno je že znano, da se hoče tukaj osnovati nov« J'nija, k» I»»» morda spadala k 1*. M. \\\, ali pa če bo samostojna, kajti tako ni moglo iti več naprej, ( lani so plačevali po $5.25 na mesec, v novi l iliji bodo pa plačevali po 50c. Oči vidno je torej, da so bili v stari Uniji graftarji. Delavstvo se je pa naveličalo plačevati za graft, in je 13. junija revoltiralo. Skupno je tukaj zaposlenih okrok 10,-000 rudarjev, pred 13. junijem je pa bilo na poziv Unije, ker niso unijski delavci hoteli pokazati Black Dlmand, Wash. Cenjeno uredništvo Proletarca:— Iz naše naselbin«' ui bilo že dolgo nič slišati, zato sem se namenil, da jaz nekoliko poročam, pa u-pam, da dopis ne pride v koš. Z delom gre po časi — po dva do tri dni se dela v tednu, tako nekako kakor s«' glase poročila i/, drugih krajev. — Letos v septembru nam poteče pogodba in na zadnji unijski seji smo že izvolili delegata za konvencijo, na kateri so bo sprejela nova plačilna lestvica. Treba bo zopet napeti vse strune, če hočemo da dobimo kak priboljšek od teh nenasitnih premogarskih mogotcev. Srdaj se bo šlo za pet odstotkov zvišanje plače in osein-urni delavnik, ker sedaj smo v rovu skoraj j to II ur na Silit. 4 V l»j vse to dosegli, bi še bilo. Posebno slaba plača jo na kompaiiijskem Silit u. Tako je v današnji .tako od naših popov hvalisani in slavo-opevani družbi. Delavec, ki vso produeira, ima toliko, da se komaj preživi, uni pa, ki nič ne delajo, pa toliko, da ne vedo, kako In uničili in jtotratili svoje bogastvo. Delav'ci, zbudite se i/, sna iu spreglejte! - - Skoraj v vt»aki slovenski naselbini imajo že soeiali-stični klub, samo v Black Diamond ga So nimamo. Ali je lilaek Diamond ros tako nazadnjaški, kakor izgleda! »laz mislim, da ne, ampak to bi bilo treba pokazati dejanski. Ali bomo?! Finci imajo tukaj svoj klub in godbo. Pred kratkem je bila tukaj Mother Jones, katero jo povabil njih klub, da drži govor. Govorila je o Strajku v Colors-du. Njen govor je bil v resnici krasen. Priporočala je premoga r-jem, naj stojo trdno rama ob rami, sicer jih preniogarski baroni gotovo potisnejo še v večjo su/.-nost. Cast ji! S Hocialističkim pozdravom, L Debeljak. kateri je prav dobro poznan so-drugom po Rangu, posebno ga poznajo sodrugi v Aurori. Govoril jo o revoluciji industrije. Polog njega je stal iu zijal — kot kapelj -kranjski čuvaj s sv it to zvezdo na svojih junaških prsih. Pri tej priliki so je nabralo tudi za tiskovni fond našega Proletarca $2.50. Soc. pozdrav! Ilenry Dolles. Biwabik, Minn Cenjeni sodrug:— Nemaram opisavati delavskih razmer; po čemu tudi, saj itak vsak ve, kako je danes, ko vlada kapitalizem. Mislim namreč, da samo jadikovanje in tožbe ne zadostujejo, pa če so prav v časopi-su. Na delo jo treba iti; n«a delo za socialistično organizacijo iu njeno časopisje. VeČina naprednih slov. delavcev jo že spoznala, «ia j«1 edina rešitev iz pod kapitalistične sušnosti v socializmu; to so sprevideli tudi zavedni delavci drugih narodnosti. Citajmo torej Proletarca in organizirajmo socialistične klube. Ko bo delavec pro-bujen, ga ne bo več vodil pop za nos. Vstal bo in se osvobodil v duševnega in gospodarskega jarma. Še enkrat: slov. delavci! V socialistično klube! Tajnik biwab-škega kluba je F. Mahtiič, Box 332. Dne 24. junija smo imeli tukaj govornika. Govoril je v angleškem jeziku sodr. A. K. llotcher, Vabilo Na Prvi Jugoslov. Socialistički Izlet ------katerega prirede- Jugosl. soc. klubi, št. 1,6,20 in 60 V NEDELJO, DNE 26. JULIJA 1914 v Byer's Piknik 6rovt Irvine Pirk Blvd. in N. California Ave. ToJe Ulotom privatnih čekov. V sluèaju, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri . kodnja popravi. narodnosti, ki delajo v rudnikih, se ni storilo nobenega pravega koraka v njih prid, ampak se je govorilo o štrajku, kar je pa le ostalo pri besedah samih! Glede solidarnosti pri organizaciji nam dokazujejo številke iz michigan-skega štrajka sledeče: solid. nesold. Finci 100% 00% Italijani 80% 20% Slovani 65% 35% Švedi 35% 65% Anglo-Amerikanci 15% 85% Toraj iz teh številk je razvidno, da so se Finci izkazali popolnoma zavednim svojih delavskih zahtev med tem, ko na drugi stra ni jasno kaže, da so Amerikanci — kot se 8 ur v pekel. Steni je veliko povedano. Po statističnem poročilu mestnega zdravnika v Butte, umrje 85 odstotkov ljudi Butte, za rudarsko jetiko. V letu 1910 je bilo število prebivalcev Butte 39,165, na pokopališču v Butte pa leži nad 85,000 ljudi, kar znači, da je za kratko dobo, kar odstoji to rudarsko mesto, padlo mnogo kapitalističnih žrtev za $ Treba je, da se delavstvo organizira; ali treba je tudi, da ko že organizirano deluje v procvit in za svojo lastno korist čim naj večmogoče. Toda ako delavec pri stopi v organizacijo le iz namena da dobiva večjo dnevno plačo, se takozvani ni dokaz, da je delavstvo dotič navadno ne organizacije rešeno! Ne, šele sami nazivljejo — vsi oni, ki pri- tedaj, ko ste pristopili k kaki de hajajo iz Angleško Irske, bili po lavski organizaciji vas veže večini propalice — skebi. dolžnost, da delujete v not rajno _ AA . . , . l.; Iti te, ter da vedno parite, da se Buttski rudokopi so nekaj po- .. i n . m j> i . • , , stvar razvija za političnem ci sebnega. Za slučaj, da bi se dalo . . . „ r , . . ,, k I jem, treba je ob času volitev vo ustaviti vse delavce pri sesalkan * ' , . ... . ., , • . v i liti elane, ki so soeialistienega strojnike, kurjače, zazigalcc in . . i • i- - u . mišljenja, ker le socializem kaz« rudarje, bi jim v 24tih urah prav * J ' -ji a * 9 . . , . „ pot do prave emancipacije delav gotovo privolili na vsako zahtevo, ' . ... ,• * i . . . . . ___• stva in občine ali mesta v kate to pa ker bi se prav gotovo vsi . . / . . ... . rem delavstvo dela. živi in se bo rudokopi pogreznili in z vodo ..... . . - . ... zalili, ako bi »rajal štrajk le malo >a>* dalJ'' SV°J ko"i"1 Cllj' čaca, kar bi stalo milijone dolarjev škode. Znano je, da ako bi sesalke prenehale sesati vodo so rudokopi takoj, vsi pod vodo. Ako O. Za Waukegan, 111. Tukajšnji Jugoslovanski socia bi čuvaji ognja prenehaU^de- Wub fity ^ priredi v ne lom, pretila bi nevarnost meje, da bi se jih sploh ne daio z lahka spravifi zopet pod varstveno kontrolo, poleg bi se pri-čleo takoj vse podirati in vzelo bi mesece, predno bi se zamoglo ponovno pričeti z delom s polno del jo dne 12. julija piknik, na takozvani francinovi farmi, pri 10ti cesti. Vstopnina je za moskf 50e, pivo prosto, ženske so vstop nine proste. Ker je čisti dobiček namenjen la paro. Ker pa Amalgamated druž- klubovi blagajni, klubova blagaj ba vse to dobro ve, zato tudi na pa, kakor vseh socialističnih vedno pazi, da so voditelji unije klubov, v pomoč delavcam kakor v kolikor mogoče pod nje vpli- za izobrazbo, politične boje, Str n j vom. V Montani mesto da se ne- ke i. t. d., se uljudno vabi vse komu reče v jezi ali kakor sibodi slovenske in hrvatske delavce, samo na sumu, da goji prijateljska čuvstva za Avstro Ogrsko. Kusko časopisje hujska neprestano proti nam. Krancoska se trudi, da nas zadavi gospodarsko in če opazujemo naša zaveznika, tedaj vidimo, po vseh italijanskih mestih gibanje, ki m skriva sovražnega značaja proti Avstriji. Iz «Tovora princa Sch»> uaicha-Calorata v nemškem dr žavnem zboru posnemamo, da Nemčija ni navezana na prijateljstvo Avstrije. V odseku je bilo mnogo govora o tem, naj se ne mešava Italija v notranje zadeve \ vsi rije. Ker pa obstoja tenden-a nacional. združitve, je pae ako, da najde v Italiji odmev Razširite svoje znanje ! Poučite se o socializmu ! Razvedrite ai duha! — "Proletaree" ima v s^oji književni zalogi sledeče knjige in brošure : LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI: .............. l.oo .............. .80 .25 .05 .60 .20 .10 .15 .20 .15 .10 .05 .15 .15 Maknim <»orky: Mati............................................... Ktbiu Kristan: ♦,8amoavoj", mehka .............................. Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): •'Dtungal", Povest i* chicaikih klavnic ........................................•1-00 Etbiu Kristan: "Francka in druge".................................. "TTTajnoatl ipanake lnkrlxicije". (Dosedaj i*Ali samo itirje snopiči.— Snopič po ...................................................... BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO: Korieo Ferri: SoclalUem ln moderna Teda............................. "Država prlhodnjoati*' .............................................. "Proletariat" ..................................................... Ktbiu Kristan: "Nevarni aociali*em" ................................ "Komunistični manifeat" ........................................... "Kdo uničuje proizvajanje v malem*1................................. "Socializem" . ...................................................... Socialistična knjiiica ............................................... " Kapitalistični raxred" ............................................. "Strahovi"........................................................ "Vojna in socialna demokracija" .....................................15 "Občinski socialixem" ..............................................35 "Moderni socialixem" ...............................................10 "Naša bogatatva" ..................................................05 "Vojna"..........................................................15 "Katoliška cerkev ln eoclalixem".......................................1° KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO Prof. Wahrmund (poalov. A. Kristan): "Katoliiko svetovno naxiranje in svobodna xnanost" ............................................35 "Krst sv. Vladimirja" ...............................................23 "V dobi klarlkalizma" ................................................20 DRUGE KNJIGE IN BROŠURE: "Program socialistične stranke za leto 1912—16 — 100 kom.............. "O konsumnih druitvih" ............................................ "Narodno vpraiauje in Slovenci"..................................... "Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — CUji socializma" ...................................................... Primož Trubar . ..................................................... Zadružna prodajalna aU konsum ...................................... "Štiri črtica". (Poljune zbirke "Več luči!" 5. snopif.) 1. Nekaj iz življenja fajmoStra Koraniernika. 2. Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedež /.a "nebeške kraljevstvo"................................................... "Kako Je lep vojaški stan". (Poljudne zbirke "Več luči!!' 6. snopič)... Socialistična kiiH*»i<'s dosedaj 2 zvezka po 5c komad. .07 .10 .15 .10 .05 .15 .12 .10 Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto. vsaka resnična ali dozdevna krivica Italijanom v Trstu. Isto velja' o Jugoslovanih, če zavlada na .... V, , , • v- -L vsega tejra spora je pa učinek na Hrvaškem kak Čuvaj, o Nemcih v * ' . .. 1 ... , . . . . . . x. t nase tmance. Naein uprave naših državi, ce se zgodi krivica Nem- J . , 1% . „ .'državnih tinanc postaja vedno ceni v Pragi, m o Rumunih v 1 . • „ ... v .. .. . i bolj podoben upravi v času abso- Rumuniji, če prikrajsujemo pou-^ j tj tulile pravice Rumunov na Ogrskem. K temu prihaja še to, da je] Še vse bolj žalostno je pa to, avstrijska narodnostna politika da je posledica nerešenih narod-že stoletja sem sovražna narodom, j nostnih vprašanj popolno uniče-Posledica tega je, da zbujamo ne- nje zasebnega in javnega čuta za zaupanje in sum celo tam, kjer že- pravo. Za vsakogar, ki ima le imo resnično prijateljstvo kakor iskro čuta pravičnosti, je nekaj n. pr. nasproti Rumuniji. ('as je groznega, da zadošča za obsodbo že, da skrbimo za to. da ne bo da-' pred porotniki to, da je obtoženec jals Avstrija venomer povoda za druge narodnosti. To občutijo mednarodno iredento. Imamo res socialni demokratje najbolj, ker zmagovalno sredstvo za prema ganje te irenente. To je najširša demokracija za Avstrijo. S tem bi odvzeli predvsem nacionalni občutljivosti na zunaj ost, na znotraj bi pa odstranili sovraštvo narodov proti državi, ki jo smatrajo za svojega krvnika. Divjanje narodov proti državi, pri čemer so vlada, parlament in vsi faktorji brez moči, je tudi posledici tega, da niso bili fevdalci v odločilnem trenotku toliko nc-sebični, da bi premagali svoj razredni egoizem, da bi spoznali potrebe časa in računali z njimi. Kako izgledajo učinki teifa narodnostnega prepirat Kavno ob pravem času so izšla pisma drja. Kaizla (dr. Kaizl je bil finančni minister v Thunovem ministrstvu in je izrabljal svoje mesto v najostudnejše nacionalistične namene), ki kažejo te u-činke. Kar pišejo nemški listi o tein, je seveda tendencioz.no. Ali preko vsega tega ne moremo tajiti. da veje iz vseh teh pisem popolna malomarnost napram državi, brezdvomno tendenca, nacionalne interese, namreč to. kar so smatrali dr. Kaizl in njegova stranka (niladočeška) za nacionalne interese, postaviti na mesto države, stremljenje, izdolbsti državo, jo izpodkopati, jo takorekoč nacionalno infecireti, razkrojiti jo z nacionalnimi zahtevami. Značilno je to, «ln pri številnih namestitvah, ki jih je bil izvršil dr. Kaizl, ni odločevala ne poštenost, ne sposobnost, ne izkušenost, temveč edino le vprašanje, če jc dotičnik dober fVh. Državniško mišljenje je bilo naravnost ovira pri namestitvi! Razrušitev parlamenta je drugi učinek narodnostnega spora: Za-branitev vsake koristne zakono daje, vsakega naravnega razvoja države. Najbolj zanimiv učinek vlada, jiarlatnent in vsi drugi faktorji pri tej enostranosti, temveč da spoznajo, da mora postati demokratična tudi uprava, ne le zakonodaja. Šele potem in le potem bomo imeli v resnici avstrijsko državo. Zato moramo končno spoznati edino resnico, ki vodi do cilja. Avstrija postane demokratična, ali pa preneha biti!" v prvi vrsti predstavljajo nje za "narodne izdajalce". Oni časi so že minuli, ko je uprizarjalo delavstvo anarhistične atentate. Danes jih uprizarja buržvazija napram delavstvu! Ali naj delavstvo prenaša to mirno? Vscniu temu pa postavljajo krono razsodbe najvišjega sodišča. Meščanstvo tira vedoma državo v absolutizem. Razstoličenjc ljudskega zastopa se maščuje vedno na narodih in njihovih zastopnikih, ( as je minil, ko je bilo mogoče trajno vladati z metodami absolutizma. Današnji proletarci niso več topa masa ko nekdaj, temveč ljudje s političnim razumevanjem ln s tako živo potrebo po politični svobodi, da je nemogoče, iztrgati jim to potrebo iz srca. Ni več mogoče, da bi puščali žive potrebe narodov trajno nerešene. To, kar ustvarja meščanstvo danes 8 svojo politiko, ni le absolutizem, temveč anarhija, propast, v katero očividno korakamo. Socialni demokratje so v revolucionarnem nasprastvu k današnji državi. Ampak dokler obstoja država, zahtevajo od nje, «la tudi izpolnjuje svojo dolžnost, namreč te. da predstavlja najvišjo obliko družabne organizacije, ki jc danes mogoča, in da izvršuje svojo kulturno misijo. (V ta država tudi ni naša država» vendar želimo, da bodi zdrava. Zato kličemo narode v Avstriji neprestano k zavesti in jim pripovedujemo, «la zastopajo lastne interese če izgrade to svojo državo in da koristijo z medsebojnim sovraštvom le reakciji. To kar bodi res avstrijsko, to imenuje svoboda narodov, demokracija j*1 prišla vlada pred leti do spoznanja in pomagala za upostavitev splošne volilne pravic«'. če je spoznala, da je demokracija zdravilo za Avstrijo, te daj zahtevamo, da ne zastanejo NEKAJ NAVODIL ZA NAŠE ZASTOPNIKE. Da bo sodelovanj« med zastopniki in upravništvom Proletarca popolnejše in točnejše, priobčuje-mo sledeča navodila, pe katerih naj se ravnajo vsi cenj. zastopniki pri pošiljanju naročnine ali dopisov: 1. Vsa poročila za v list naj bodo pisana na eni strani, in če je le mogoče — s črnilom. 2. Zastopniki, katerim je potekla pobotna knjižica, ali da jo sploh še niso prejeli, naj to nemudoma naznanijo upravništvu. 3. Pri pošiljatvi naročnine, je treba navesti vedno točen naročnikov naslov, kakor Bx št., ali hiš. štev., ulico in mesto in državo. 4. Pri spremembah je treba poleg novega javiti tudi stari naslov. 5. Vsi denarni iikazi za katerikoli fonde, kakor tudi oglase ali dopise, ki ne dospejo v upravništ-vo do sobote popoldne, ne pridejo v prihodnjo — torkovo izdajo, ampak prve izdajo za le-to, is-vzemši, če je pismo poslano po "Special Delivery." Upravništvo. STE 2E SLIŠALI KAJ O ZADRUŽNI TRGOVINI ALI KONSUMIH. Podjetja vseh vrst vstanovlje-na podlagi zadružnosti, so podjetja bodočnosti; samo leta i-majo zasigurjeno svojo bodočnost poleg drugih koristnih družabnih naf>rav, ki služijo v občo korist človeštvu. Kdor se želi poučiti natančneje o zadružnih podjetjih, — kar je treba snati vsakemu, ki se šteje naobr&ženim naj nemudoma naroči knjigo "ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM", ki jo je založila slov. sekcija J. 8 Z CENA KNJIŽICI JE 15c ENA 8 POŠTNINO in se jo naroča pri upravništvu Proletarca, 4006 W 31st St., Chicago, HI. Trgovci knjig dobe popust. PROLETAREC UST ZA INTSVfcSh DKLAVSKBGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOR L k. —— Lastnik ia t«4*j*t«lji - Jifislmiski dtlavtka tiskovna druifca v ;kicap, Illinois. Naročnina: Za Ameriko $2.00 ta celo lato, $1.00 sa pol leta. Za Evropo u celo leto, $1.26 sa pol leta. Oglasi po dogovoru. Prt sprtmembi btvalili a j« poleg novega naznaniti tudi st.in naslov GWU lUMMk« «TlMiiMlif j «no. L — NtUUilkM V WUI. — Vse pri toi be glede nerednega poAiljanja lia ta in drugih nerednoeti, je poéiljati predsedniku družbe IV. Podhpcu. 5039 W. 25. PI Cic.ro, III. PROLETARIAN Owmmd *md PMUÍ»KMÍ iwi Tu*«Uy by Sastk Slavic Warkaais Nkiskii| Company Cmci|0. Illinois Subscription rat«»: United States and Canada. $2.00 a year. $1.(0 for half yaar. Foreign ceuntrks $2.60 a year, $1.26 for half year. -:- -:- -:- -:- Advertising rates on agrrement. NASLOV (ADDRESS): ••PROLETAREC" W. 31. STREET. CHICAGO ILLINOIS. Telephone: LAWNDALE 9677 PRODANE DU&E! Neštetokrat se je že dokazalo, da so duhovni raznih ver najpo nižnejši hlapci kapitalistov, ki so pripravljeni prodati delavce kapitalistom še za manjši denar, kot je Judež prodal Krista. In kedar smo duhovnom očitali izdajstvo delavcev, jih pokaazli v pravi luči kot najemnike kapitalistov, nad katerimi ima njega veličanstvo Lucifer veliko veselje, so današnji avguri odgovorili: Socialisti napadajo vero, ljudstvo boj se jih kot strupenega gada. Kje je iskati pravo strupeno kačjo zalego, dokazuje dogodek, ki se je odigral v Ligi za zakon in red v Coloradu. To ligo je ustanovila Colorado Fuel & Iron Co. največji izkoriščevalci delavnega ljudstva v Coloradu, ki se jeze, da so rudarji zaštrajkali, ne da bi svoje izkoriščevalec vprašali za dovoljenje. Liga ima svoj sedež v Denverju in njena naloga je, da brani svoje pokrovitelje — izkoriščevalce delavstva. Premogovniški baroni so sedaj silno razkačeni na inozemske rudarje, ker so pognali v beg miličarje in njih najete strelce, ko so jih hoteli s svinčenkami prisiliti, da se pod starimi pogoji vrnejo na delo. Jezni so pokrovitelji l^ge na inozemske rudarje in liga kot ponižna dekla svojih pokroviteljev se seveda tudi hu-duje nad njimi." Ta čedna liga je obdržavala svoje zborovanje, na katerem sta bila glavna govornika dva hlap-ea Gospodova, ki nosita versko livrejo. Govor posvečenih hinavcev, ki trdijo, da slede Kristu, lahko učinkuje na take ljudi, za katere mislijo drugi, ne more pa učinkovati na razsodne ljudi, ker znajo ločiti Kristove nauke od govoranc plačanih Judežev v duhovniški obleki. Rev. TI. M. Pingree, pastor Asbury metodistovske cerkve v Denvcrju in kaplan coloradske milice, je tekom svojega govora dejal naslednje: "fttrajkarji na jugu so nevedni inozemci. Prihajajo iz krajev, kjer se ljudi vlada z železno pestjo in vojaškimi bajoneti. Navajeni so te železne in jeklene vlade. Vlada se jih lahko le z železom in jeklom. Gospe, govorim kot krščanski duhoven. Za sedanjo guvernacijo tega ljudstva ni upanja. Mogoče je upanje za njih otroke. * V listih je bila povest, «la je to je edino patriotično in tudi versko delo, ki bi se moralo iivr siti. v Vi ste čuli poročilo, ds se izgubi za eno tretjino več človeških življenj v colorsdskih rudnikih kot v drugih. Mogoče je res — ail jaz ne verjamem. Ako je to resnica, potem ao vzroki. Ozračje v tej državi je suho in premogov prah ložje eksplodira. To so vzroki za take reči. Ni bolj finih ljudi v državi kot državni miličarji. Z generalom Chase jem sem noč in dan. Poznam ga ,da je kristjanski gentleman. Ko smo prvič šli na itrajkovno polje, so nam nasproti prišli z godbo na pihala in pozdravili so nas s plapolajočo ameriško zastavo. Meni se je zdelo to žalen je, ker sem videl ameriško zastavo v rokah takih mož. Mogoče premočno govorim kot kristjanaki duhoven, ali imam rdečo kri in govoriti moram, kot čutim. Drugo žaljenje vere in Kristo-vih naukov je izvršil rev. J. P. Martin, pastor presbitei ijanske cerkve in kaplan coloradske milice. V psovkah na štrajkarje je posnemal svojega predgovornika Neumne goske v svili in žametu, katere sta nazivljala bojevita božja agenta "g»«!»«'". ploska le, ko sta vezala otrobe. Vzlic takim dogodkom se pa jolietski Janez, kakor vsi drugi Janezi, ki nosijo versko livrejo in pravijo, da uče Kristove nauke, povprašujejo, zakaj delavci vsem cerkvam obračajo hrbet? DELAVCEM — NIČ5! Program kongresne zbornice je gotov. Nobenega važnega zakona ne bo več predloženega na tem za sedanju. Kongres ima rešiti le š« vprašanje, dali bo mogoče spraviti pod streho skrpucanc proti trustne zakone, na kar bo zaseda nje končano in kongresniki se bodo razpršili —- agitirat za ponovno izvolitev. Sedanja zbornica — z demokra ško vladno upravo vred — je prišla do svoje moči pod pretvezo, da je naklonjena delavstvu. Vodilne glave pri organizaciji American Fédération of l*abor so zagotovile večini delavstva, da so demokratje prijatelji delavcev. Ves ta čas — poldrugo leto — je zboroval kongres; predsednik in drugi vodje demokratov so imeli dovolj časa. da vzakonijo najbolj važne točke svojega programa. Imeli so tudi absolutno kontrolo v zbornici, tako da se ne morejo pritožiti o kakih ovirah. Tn kaj je bilo v tem času storjenega za delavstvo? Kaj so delavci profitirali od demokraškega kon gresa? Koliko so na boljšem? V tem času ,odkar ima demo-kraška stranka absolutno premoč v kongresu in vladne vajete v ro kah.vbilo je na milione delavcev vrženih na cesto. Milionont je bila in je še od rečena priložnost za porabo moči in zmožnosti v proizvajanju potrebščin. V tem času izbruhnili so največji štrajki, kakoršnih ivi bilo že dolgo: izbruhnili so pod pritiskom gorostasnega kapitalističnega izkoriščanja in tiranskih razmer. V trm času se ni niti najmanj zmanjšala beda proletarskih slojev, brezposelnost niti otroško delo. To so pereče stvari, za katere se zanimajo delavci. Zanimajo se za večje praviee in svobodo proizvajanju bogastva: zanimajo se za odpravo ali zmanjševanje brezposelnosti, otroškega dela in neštetih drugih krivic: zanimajo h" za večje plače in krajši dela v nik. Vse te reči imajo delavci pre« očmi kadar gredo na volišče in milica podirala stene v domu ru-!od izvoljenih faktorjev pričaku darja. Ako bi bil jaz imel kaj j,»j0. da bodo ta vprašanja rešil opraviti s tem ,vzel bi palieo di- potom zakonodajstva, da jim ne namita in pognal omenjeno hišo ho treba vedno štrajkati. v zrak. Milica je dobila infortna- Ali kaj so dobili? Predsednik cije, da je v hiši skrito orožje in Wilson niti eden demokraški kon strelivo. Ko so podrli stene, so na šli puške in strelivo za deskami. Gospe, kaj bi se moralo zgoditi že zdavnej in kaj naj se zgodi sedaj? Organizirati je treba stražarski komitej, ki bi vprašal vse te štrajkajoče rudarje: "Ali ste ameriški državljani? Ali hočete postati ameriški državljani? Tn kdor bi rekel ne, tega bi bilo treba zapreti in poslati tje, odkoder je prišel. Zaprite in de-portirajte vsakega moža, pa ho konec anarhiji. Tako početje bi napravilo mnogo krika, ali gospe, grešnik ni niti sugestiral k a kepa zakona, ki bi se le z daleč dotak nil kateregakoli omenjenega vprašanja. Govorilo se je sieer o nekakih predlogah v olajšavo Strajkov in nekaj slienega, a vs« je ostalo le pri besedah. Ali naj delavei še v nadalj upajo? Ali naj upajo kaj od vla dajoče stranke, katera ima glavno moč v tistem delu republike na jugu — kjer najbolj evete otroško delo, kjer deea delajo po 12—14 nr dnevno, kjer beda od jeda volilno pravieo večini dela cev in kjer gospodarijo najgrfte 'orme kapitalizma? Ali naj de-avci upajo kaj od demokraike stranke, katera ima tudi na severu svojo moč v ravno tistih mestih, kjer gospodarijo največji izkoriščevalci delavstva? \Vilson ne more, demokratka stranka ne more storiti ničesar dobrega za delavce in — obenem zobati iz rok kapitalizma. Dvema gospodarjema je nemogoče služiti .To je enostavni iu neupodbi-ti fakt, toda delavstvo v obče ga še ne pozna. Oaa je, da delavci spoznajo ta fskt in da si izberejo krajšo ter sigurno pot do izhoda. In ta pot je socialistična stranka. DELAVSTVO IN POLITIKA. Polagoma priznavajo tudi nasprotniki, da je delavstvu potrebna organizacija. Kar je tako očitno, da se ne more skriti nobenemu količkaj normalnemu očesu, s«- je dalo zatajevati nekaj časa, ne pa za večnost. Med življenjem pose dujočih slojev iu delavstva je pričela razlika. V časi ni bilo treba govoriti o tem, ker so delavei sami kolikor mogoče skrivali svojo bodo. Bilo jih je sram lakote, raz-trganosti, smradnega stanovanja in nesnage. Ce ni bilo drugače, so vtopili svoje gorje v žganju, ne misleči in ne vedoči, «la ga s tem le povečavajo. Da bi bila zoper njih trpljenje mogoča kakšna pomoč, jim ni bilo znano. Kajti videli so razmere, kakršne so bile, pa se jim je zdelo, da mora biti tako in da ne more biti drugače. Iz tega se je porodilo nekaj, kar je bilo podobno zadovoljnost i; resnična zado-voljnost pa to ni bila iu ni mogla biti. Topa vdanost v navidezno nei/.|iremenlji\o usodo, izvirajoča iz nepoznanja razmer in nezaupanja v svojo moč je uklepala prole-tariat močneje kakor železne verige. Gospodujoči sloji pa so bili s tem popolnoma zadovoljni. To se je izpremenilo.ko je social-na demokracija zdramila delavstvo iu mu pokazala, da niso raz mere, v katerih živi, predpisan« od nobenega božanstva, ampak da ima človek moč «b» njih in da jih lehko nadomesti z drugimi. To delo prebujenja se ni dalo izvršiti igraje; na eni strani je bila otopelost Ijinlstva prevelika, na drugi pa je bil eilj, ki ga je kazal novi nauk, presijajen, prebleščeč. Vladajoči sloji so pogreznili množie« v tako nevednost, da so se zdele njih zanemarjemu razumu najenostavnejše resnice pretežke. Ali so-sialna demokracija je premagala tudi te ovire, in polagoma so začeli moderni sužnji spoznavati, da imajo praviee do življenja, katerih pa ne morejo pričakovati od noben« milosti in nobene «lobrote. Začeli so s«' organizirati, da si ustvarijo moč in sposobnost za boj. Odgovor vladajočih je bilo kruto preganjanje. Delavsko gibanj« se je smatralo za puntarsko. Kakor na vojni se je zdelo mogotcem vsako nasilstvo dovoljeno. Vsaka stavka je veljala za rebelstvo. Delavci so postali "notranji sovražnik". Vsa sredstva, s katerimi razpolaga kapitalistična država, so morala pomagati za zatiranje "družabne nevarnosti". In ko ni mogla najkrutejša uporaba zakona ugonobiti naraščajočega gibanja, so postavili soeialiste izven zakona. V Nemčiji so napravili posebno postavo proti socialistom, Avstriji so razglasili izjemno stanje, pa tudi v Ameriki ni bilo nič boljše. Ali tudi to ni dovolj zaleglo. Skoraj bi se lehko trdilo, «la j« preganjanje socialni demokraciji tem več koristilo, čim okrutnejš« je bilo. In ko j«« fiasko vsega uniče vanja pokazal brezuspešnost sile, so vladajoči sloji oznanili novo vero: Delavei imajo pravico, da iščejo pomoči, imajo prav, ee s« organiziraj«), ali svoje organizacij« morajo postaviti na po«llago obsto-j«če družbe iu ne smejo pridigati razrednega boja. Kajti «la s«' de lavcem v primeri z drugimi sloji slabo goili, je resnica; zato s«* jim m- sme prepovedati stremljenje po zboljšanju. Tedaj je bilo tr«'ba le še enega koraka: Da ustanove gospo«lujoei sami organizacije za «lelavce. Tudi ta k«»rak se je storil. Nastale so "flelavske" organizacije na verski in naro«lni po«llagi. Ali "vera" in "narodnost" sta le pretvezi za nekaj druzega, kar se ne sme glasno povedati; braniti imata kapitalistični družabni red iu «Nlvračsti delsvstvo o«l razrednega boja, brez katerega je vsaka resnična rešitev delavstva nemogoča. Tak«' organizacije hotVjo biti strokovne; o«l politike pa imajo !>iti ločen«*, ali pa s«« imajo uvrstiti v «»batoja j«»«V meščanske stranke. Za kratkovidne ljudi je taka vaba mikavna. Cemu naj bi «lela-vec tratil čas spoiitiko, «V si brez nje lahko pomaga! Naj se z njo ukvarjajo drugi, ki imajo zanjo časa «l«»volj; saj so delavci za«iovo-jni, če d«>s«'žejo gospodarske uspele, in za to b«»do menda zadostoval«' tiste "strokovne" organizare f Zavednemu delavcu, ki se ne r.a-dovoljuj«' z zavestjo, «la ima premalo plače in preveč napora, ampak kj pozna t tuli vzroke svojega (Mtložaja, s«' seveda ne bo moglo s takimi sladkimi b«'se«lami dopove-dati, da je pametno, prepuščati izkoriščevalcem skrb za izkorišča-ne. Zaveden delavec bo ravno na političnem polju iskal neodvisnost, ker ve, da se gospodarska vprašanja ne dajo ločiti o«l političnih in «la si je kapitalizem ravno s politiko utrdil svojo moč. Politika ni nič druzega kakor *ast«»panj« interesov. In «'•«• so interesi «lelavstva različni o«l kapitalističnih intcivsov, tetlaj ni mogoče zastopati oboj i h po enem kopitu. Vs«- m«'ščanske stranke,^»a naj slone na nar«»«lni ali e«'rkveni ali pa kakšni.......drugi podlagi, hočejo ohraniti in obraniti sedanji družabni r«'«l. V nj«'in pa ni rešitve za delavstvo. Kajti to je razumnim delavcem že «lavno znano, «la si morejo v «Iružbi, ki j«' zgraj«'iia na kapitalizmu, v najboljšem slučaju nekoliko «»lajšati bremena, nikakor pa ne morejo uiti izkoriščanju. Tudi ee bi mogle nar«»«lne ali v«Tske "strokovne" organizacije v posameznih slučajih pridobiti svojim članom kakšno zboljšanje, n. pr. kakšno povišanje m«'Z«le, bi bil ta uspeh nezadosten, «lokler je zak«»u«» agraref, tedaj ne more pričakovati, da bodo njemu na ljubo opustili visoke agrarne earine, ki mu p«>«lražujejo kruh in meso. (¡ospo nam posrečilo le tem par hujska-«Vm zabraniti njih delo, potem bi v«'like mas«1 «lelavskega razreda zop«'t krenile na pot mirnega po«l-vrženja pod nasilna sredstva kapitalističnega gospodarskega načina. (V bi se res posrečilo udejatviti vs«* pobožne želje prcdstavitoljcv kapitalizma ter iz njih ustvariti zakonodajna in policijska dejanja, bi se le ti niti za las ne približali svojemu cilju, po katerem tako Vroče hrepenijo. Doživeli bi kmalu š«' večje «»gorčeiije, kot ga že itak ustvarja naravni goapixlarski razvoj. Z «'h im iitarno silo bi se oavo-hotliluti gibanje pmletariata razlilo ee* nove j«>zovo ter bi jih txl-plavil«». Kar temu gibanju «laje nepremagljivo moč, ni delo mož in /.«•n, ki Izražajo hrepenenje kvišku stremečih mas in s«' vsi« «! tega uživalcem kapitalizma zd«* nemir vzbujajoči hujskači. Resnično revolucionarni element je sam kapitalistični razvoj. Vsak, ki je v njegovi službi, ki sodeluje na izpolnit-vi proizvajaln«'ga razvoja, j<* revo-lucionar, seveda skoz in skoz nezaveden revolucionar. Na «Iveh pojavih s«- p«»sebiio jas no kaže, kako revolucionarno u-činkuje kapitalistični razvoj, kako si sam ustvarja predp«»g«»je za nadomestitev kapitalizma po socializmu ,tcr s tem povzroča ne-izogiben prevrat olistoječcga dr-žavnega in družabnega reda v interesu človeštva. Kna teh kapitalističnih razvojnih tendenc sili na združevanje p«»sameznib «>brat«»v v v«'lik«' industrijske zveze, karte-le in truste, ki s«* iilorajokončno steči v ogromni «»brat z enotnim vodstvom i ji «'notnim nastavljanjem cen. Druga razvojna tendenca j«' diferenciranje «l«*la o«l izur-jenja «lelavea na en p«»samezen, vedno s«> ponajavljajoči prijem vslcd česar postaue «b'lavec samo š«* velik sestaven del str«»ja. Združevanj«; posameznih obratov ene «ibratnc panog«* v p v mnogo večji meri dobiček podjenika ali delničarja. D«» s«'tn bi s<» š«> moglo spraviti v skia«!je potek razvoja z interesom napr«'dka človeštva spl«»h. To-«la narašča n j«- zmožnosti p«»samez-nih za posamezne primljaje ima svojo slabo nasprotno stran. Člo-vek, ki uro za uro, dan za dnevom in leto za letom opravlja vedno isti prijem in to ob vedno napeti pozornosti, mora nujno komuno poneumiti. Polagotfia neha biti misleč človek ter postane samo sestavni del stroja. Na tem kaj malo izpr«'miiija možnost duševnega ukvarjanja v dobi «»«Imora. Skupni učinek večnega ponavljanja e- nega prijema s«* ne more popraviti v kratkih odmorih. Zato bi bili potrebni čist«» drugačni odmori ter pog«»sta menjava v načinu za-poslenja, oboji p«»g«»ji dela, ki jih kapitalistični «»brat ne bo dovolil. Ni treba posebej p«»udarjati, da tudi v tem slučaju prihaja interes kapitala v nerazrešljivo nasprotje /. interesi človeštva, kar istotako sili v nadomestitev kapitalizma po socializmu. Torej, naši cenjeni nasprotniki lahko iz tega črpajo nauk, da so razmere, ki revolucionarno učinkujejo, da se kapitalizem po svojih lastnih razvojnih tendencah poganja «lalj«>, tak«», da mora konč no z naravno nujnostjo preiti v socializem. Mi socialisti samo pojas-njujeiuo ta proces, ter ga skušamo z zavednim in smotrnim delom pospešiti in spraviti «io dobrega konca v priti človeštva. Delavci danes izbirajo dobre in "lest možake za postavodajne posle, a kar imajo od njih — so dolgi nosovi. Čas je, da delavci ustvarijo razmere, ki bodo retlile dobre ljudi. na- "Kapitalist in delavec imata vzajemne koristi." To se pravi, da oba zahtevata proizvod dela. Zato se pa ne bota nikdar zedi-nila. "Hranite denar za deževne th St. Stanton, IU.: Anton Ausec, L. B. 158 in Jos. Mostar. Steelton, Pa.: F. N. Ribarich, 110 N Front St. Stone City, Kans.: Mihe Fine, box 496. Stone City, Mineral ter W. Mineral Kans.: John Goriek. Struthera, O.: Math Urhas. Sublet, Wyo.: John Ostroinik, box 117 Superior, Wyo.: Luka-Grosser, box 341. Susie, Wyo., in okolico: John Peternel, box 51. Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar. Thomas, W. Vs.: Frank Kocjan, Lad. Bewedek, box 117. Tonopah, Nev.: W JS. Atefanac. Vandling in Forest City, Pa.: Anton Drasler, box 9; Frank Rataic, box 106 W. Newton, Pa.: Jos. Zorko, R. F. D. 3, box 91 A. W. Allis, Wis.: Frank Bender, 471 — 53rd Ave. WalkerviUe in Butte, Mont: Peter M Barich, box 1315. Waukegan k North Chicago: J. Zakov Aek, 120 Ma v 8t. Wick Haven, Pa.: Luka Kralj, Box 68. WlUock, Pa.: Fr. 8edej Utah: John Brezovar, Box 27, Sco-field, Utah. Wlnterquartar, Utah: Vine. Raunikar, box 72. Witt. IU.: Fr. Porenta, box 446. YoungBtown, O.: John Petri*, box 6fl0, M. I'rbas, box 431; Ant. Kikel, 1116 Franklin Ave. Yokon, Pa.: Katarina Klari«, Ant Lavrii. FOTOGRAFIJE najfinejšega dela, najsibo ienitovanjske, drultve ne ali druiinsVe, vedno dobro in okusno "izdeluje Ivan Včelik PRVI HRVATSKI FOTOGRAFIST 1634 Blue Island Ave., med 18. In 16. ul„ CHICAGO. ILL. Z vsakim tucatom slik damo krasno darilo. Telefon: Canal 2599. » iWWWWWW E Kako je umrl avstrijski prestolonaslednik CESARJEVIČ RUDOLF? To nam opisuje pravkar »aiila velezanimiva knjiga: Življenje na avstrljsKem mom. r-t "v^ n. .v.tnj.k.-m ivZ Grc.fic Uri.h pi*. o Sskt. pr*dtMtu o t«r«m ~ je napelo i. cl. kup. knj«. De Je nj.no pi™* vredclojno, ' o um svado^i njeno lm«. Cena knjigi • poštnino vred 1.- dolar. rv___r Doaijit« v rskomsndlrsmm llatu «ii polt Monty Ord*e. naroČila je nasloviti na: John Pulrich, 520 E. 77 St. Boi 20. Hew York Clly. DOG Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna = 2116-50 Blue Island Avenue, Chlcsgo, II.. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem. Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša nosebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -> "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni t^ADAR potrebujete druStvene po-" trebičine kot zastave, kape. re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Mlllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete tonj. Vte delo garantirano. ........... | | 11....................................... ..................; ; StranKa j; ....................► Chicago, 111. Kluh »t 1 Ju goal, socialist. 7. vete j«' ua svoji /.atlnji seji zaključil, da so kongres J. S. Z. odgodi za eno h'to, in sicer iz razlogov, ki so bili ie pojasneni v glasilih nase zveze. Dalje je klub št. 1 vsled iz k uši i jo, ki jo je dal zadnji kongres v Milwaukee, zaključil, da je treba točko naših pravil, ki dolo čujo pošiljanje delegatov na kongres tako urediti, tla bo omogočeno vsem klubom poslati delegata ua kongres. Vsled tega podaja nad klub spodaj navedeno iniciati-* vo ,ter prosi glasom pravil, da jo naši klub» podpirajo, da gre potem kot predlog na splošno glasovanje. Od češe do časa pridejo na sejali gl. odbora J. S. Z. važne točke v pretres, in ker smo po sedanjih pravilih zastopani po narodnosti in sicer od vsake narodnosti po štirje člani, in ker pridejo na dnevni red slučaji, ki so za korist manjšine ali večine zastopanega članstva, pa lahko manjšina večino odgleeuje proti nijh volji, je socialist, klub št. 1 tudi v tem ozira vzel iniciativo in dodaje tudi k točki 23 zveznih pravil izboljšanje, ki bo omogočilo v takih sluča ' jih v bodoče članom vsake zastopajoče narodnosti glasovati predlogih po članstvu svoje zastopajoče narodnosti. Iz gori navedenih razlogov apelira torej klub št. 1 J. S. Z., da člani pazljivo preštudirajo prizadete točke pravil, kakor tudi dodatke, ki naj postanejo predlogi za splošno glasovanje ko dobe kvalificirano Število (»hI destih klubov) podporo. Klub št. 1 apelira na vse jugosl. socialist, klube, za podporo teh dveh iniciativnih predlogov. Klubi, ki se strinjajo s temi predlogi, naj pošljejo svoje izjave tajniku kluba št. 1, sodr. Filip Godinu, 280« S«. Karlov Ave., Chicago, III. INICIATIVA: Točka 16. Pravico do sedeža na zboru imajo: a) Delegati krajev nih klubov, in sicer ima vsak klub pravico do enega delegata. Stroške za vožnjo plača zveza, druge t roške pa trpi klub sam. b) Pri važnih glasovanjih lahko pet delegatov zahteva, da se gla suje po članstvu, ki ga zastopajo c) Pri glasovanju po članstvu ima vsak delegat toliko glasov, kolikor dobro stoječih članov šteje klub, katerega zastopa delegat in sicer na podlagi poročila zad njih treh mesecev. Točka 23, Vsak član gl. odbora ima pravico zahtevati v slučaju važnih predlogov, bodisi glede taktike ali finance pri J. S. Z., da se pri odglasovanju za tak pred log, glasuje po članstvu narodnosti, ki jo zastopa. Seveda mora biti tak predlog podprt najmanj še od enega člana gl. odbora tiste narodnosti. Pri ustanovitvi se je ozirsti ns sledeča navodila: Skliče naj se skupaj ljudi, za katere se misli, da bi postali socialisti. Ko ste »brani, naj sklicatelj razdeli med pričujoče pristopnice. Vsak, ki želi postati član kluba, izpolni eno teh pristopnic. kakor se gleso vpraša nja Nato se izroči karte s 50e vred sklicatelju. Ko so vse pristopne karte in svote pobrane, se voli Ukoj oil bor. in sicer, tajnik, organizator in zapisnikar za eno eto, predsednik se voli pa pri vsaki seji. S tem je klub vstanov- jen. . , Po seji pošlje tajnik gl. tajni nu zveze od vsakega člana po 20c za mesečne prispevke, kakor tudi mesečno poročilo in pristop ne karte. Svote 20c se deli takole: 01. odboru skupne stranke Gl. odboru zveze......... State in County organ---- Uvsnredni prispevki ..... 7, Poročilo orgenisetorje. 8, Poročilo osebnih odborov. 9, Poročilo staluih odborov. 10. Nedovršene opravila. U. Rezno. 12. Zaključek seje. RAZLAGANJE ZNANSTVENE GA SOCIALIZMA. Priredil M (Nadaljevanje . 20c pra Pittsburgh, Pa. Sodruge J. S. Z. kluba št. 131 se tem potoni posivijo na prihodnjo mesečno sejo, katera se vrši dne 12. julija v Poljski hali na Plummer St. št. 4514. Otvoritev seje točno ob 9. un dopoldne. Med drugimi važnimi opravili imamo volitev stalnega odbora za drugo poolvico tega leta. Ob enem se opozarja sodruge na rod-nejše udeleževanje sej. Ker se obdržuje seje dvakrat v mesecu in sicer vsako drugo in četrto nedeljo, se ne more nikdo izgovarjati, da ima isti čas sejo podp. društva. Vsaj ene seje se lahko vsakdo vdeleži. Sodrugarski pozdrav! IV Novak, tajnik. NEKAJ NAVODIL. KAKO ZA-ČETI SOCIALISTIČNI KLUB. Ce je v Vaši naselbini v>oleg Vas še četorica zavednih delav cev. si zamoretc ustanoviti socia listični klub in ga priklopiti Ju goslovanski socialistični zvezi i Chicagi. Klub mora namreč imeti pri osnovanju najmanje 5 članov Dotičnik, ki misli osnovati klub, raj piše popreje tajništvu zveze 111 N. Market St., Chicago, 111. in zahteva tiskovine za ustanovi* ttv. kakor oristopne sarte, for mule za mesečna poročila in en iztis pravil. Skupe.i .................. Poleg te svote pridejo še vila, ki stanejo po 5c komad in pa članske knjižice, ki so po 2o tomad. Ko prejme tajništvo zveze pri it opne karte in svoto, odposlj« murke, da klubu številko in po sije vse potrebno za poslovanje Charter dobe klubi od Count> ali pa državne organizacije, in si cer vedno drugi mesec, ko j* klub sprejet v zvezo. Opravilnik za vzdrževanje soj. § 1. Po klubu izvoljeni predsednik predseduje. Ako želi predsednik govoriti, ga zamenja tajnik. Ako govornik ne govori k točki dnevnega reda, ga ima predsednik pravico poklicati k redu. v skrajnem slučaju pa ape lirati na pričujoče, da se odvzame «Tovorniku beseda. § 2. Govorniki dobe besedo po vrst;, kakor se prijavijo. § 3. Predlogi se stavijo ust meno. $ 4. Debato o predlogu zanio reta voditi le dva člana, eden za, lrugi pa proti. § 5. Osebne opazke se stavijo vedno le na koncu debate. § 6. Predlagatelju je dovoljeno Va-ure za poročilo in 10 minut /a zaključni govor. $ 7. Vsak drug govornik govori le dvakrat k enemu predmetu in sicer prvič 15 a drugič 5 mi nut. § 8. Predlogi se sprejemajo z uadpolovično večino glasov. Pri enakosti glasov odloči predsedni kov glas. § 9. Glasovanje o predlogih je javno z vzdiganjem roke. § 10. Volitve se vrše potom rajnega glasovanja. • § 11. Kvorum je tedaj, ako j< navzočih 5 članov. § 12. Pri predavanju se lahke razvije stvarna debata, ni pa do voljeno posegati vmes z upraša nji ali meklici. Dnevni rod in drugo. § 1. Seje kluba sklicuje tajnik z dopisnicami ali potom zveznih glasil. Dalje predseduje seji, dok-ler ni izvoljen predsednik § 2. Predsednik predseduje in vzdržuje red glasom opravilnika in dnevnega reda. § 3. Tajnik kluba vodi računsko knjigo o prejemkih in izdatkih, pobira članarino in jzdejs članom redne in izvanredne strankine marke; dalje vodi ko respondenco s County, State in gl. tajnikom zveze po potrebi;! tirani spise, premoženje in vodi imenik dobrih in slabih članov; podpisuje vse uradne listine in mora imeti vpogled v vse delo kluba. § 4. Zapisnikar vodi zapisnik m v vsakem :-ziru pomaga taj niku. § 5. Organizator vodi brigo za pridobitev novih članov in da so člani naročeni na zvezna glasila, kakor tudi za razpečavanje socialistične literature, prirejanje shodov itd., ako v to popuščajo gmotna sredstva. § 6. Nadzorni odbor, sestoječ iz treh članov, ima nalogo vsake tri mesece pregledati vse računske knjige in poročati na prihodnji seji klnba o rezultatu. Dnevni red seje, 1. Volitev predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnje se- 3. Sprejemanje novih članov. 4. IJplačevanje mesečnh prispevkov. 5. Čitanje dopisov. I 6 Poročilo teiniks. 2. — Nadvrednost. (Viri: Mercy: "Shop Talks on Economics" ; Marx: "Capital", "Value", Price and Profit") Kaj je nadvrednost ? Nadvrednost je razlika med delavčevim zaslužkom in pa med skupičkom, kar dobi delodajalec ua trgu za delavčev produkt. Na primer: delavce n pomočjo stroja izdela povprečno deset parov čevljev na dan, za kar dobi tri dolarje povprečne plače. Delodajalce dobi najmanj poldrugi dolar za par čevljev projkoiic več torej razlika v tem slučaju med delavčevo plačo iu delodajalčevim skupičkom znaša dvanajst dolarjev. Ta znesek dvanajst dolarjev je nadvrednost. Nadvrednost je ključ do eele sedanjo gospodarske organizacije v človeški družbi. Namen iu cilj vsakega kapitalista je pohlep po nadvrednost i in po kopičenju isti-. Nadvrednost jo z drugimi besedami ali po domače dobiček nli profit. Še bolj po domače pa je nadvrednost — sistematičen, postavni rop delavčevega produkta. Nad vrednost je neplačan«» delo. Marks je dokazal, de j« delovna sila edina kotuoditcta, katera proizvaja večjo vrednost kakor je pa sama v rednost kot koiuoditeta. Delovna sila je delavčeva ener-žija ali moč, n katero proizvaja vse stvari. s tem se lahko razume mišična moč m pa umska sila O-boje je pot robno pri delu. Koiuoditeta je pa blago ali predmet, ki odgovarja na katerikoli način človeškim potrebam, ki je produkt ali proizvod človeškega dela iu ki v prodaje ali zamenjava. komoditete današnje kapitalistične družbe s«- delijo \ sledeče tri glavne dele : 1 » delovne sile človeka, k» je na prodaj ali v izmenjavo za mezde na delavskem trgu ; 2) denar temelječ na zlatu, kateri je poznan kot merilo mepje-valne vrednosti iu vse ostalo blago, kar ga producta človeško delo v svrho prodajanja ali zamcnjavetija ua trgu Marsikomu se čudno zdi, zakaj prišteva tudi delovna sila človeka med tržno blago. Toda dejstvo je, da je delavčeva delovna eiieržija ravno tako na prodaj kakor recimo kruh, sadje, obleka ali premog; tržna cena za delovno silo so mezde. Kadar délavée išče dela in se ponuja delodajalcu, tedaj to pomeni, da ponuja na prodaj svojo delovno silo. Delodajalce obljubi toliko in toliko plače in če je delavec zadoovljon, tedaj jo kupčija sklenjena. Dclodajalcc kupi delavčevo delavno silo, ker pa sta delavce in njegova delovne sila neločljiva, logično sledi, da prvi kupi oba in plača z mezdo, vsled česar je delavec mezdni suženj. Iz tega je jasno razvidno, da je delovna sila delavca sama ua sebi ravnotako kupčijski predmet, kakor je njegov produkt. Kdiua razlika je, da človeška delovna sila kot koiuoditeta produeira drugo komoditete ali predmete, ki imajo večjo vrednost kot ona sama. Vrednost delovno sile se danes opira na tisti znesek, ki zadostuje za reprodukcij«» iste. Z drugimi besedami se to pravi, tla delodajalec plača delavcu za njegovo delovno silo povprečno le toliko, kolikor je potrebno, da se dalovoc vzdrži pri življenju, to je da se nasiti, obleče itd., kar se pravi ro-producirati delovno silo. Na primer: Delavce povprečno potrebuje dva dolore na dan za hrano, oblo ko, stanovanje itd., kar mu pripo more, da lahko dela deset ur na dan. In to jo, kar delavec dobi za deseturno delo. Družabna vrednost dela pa jc povprečno dolar na uro. Ti» je namreč tista vred nost, ki predstavlja znesek, katerega delodajalce računa za delav čev produkt na trgu. Delavec torej zasluži svojo pla čo povprečno dva dolarja i dveh urah, toda on de]* deset ur Dve uri produeira zase in potem pa še osem ur za dehnlsjlea, tako da izdela proizvod, katerega delodajalec proda za deset dolarjev. Kazlika med desetimi urami ($10) za kolikor jc prodan naš produkt kot komoditeta in pa med dvema urama ($2), za kolikor jc prodana naša delovna sila kot koiuoditeta, je osem ur ali (»sem dolarjev. Teh osem dolarjev jo nadvrednost. Toliko vzame kapitalist od vsakega delavca, kateri dela povprečno do set ur dnevno; pusti piu pa lo dva dolarja, kolikor jc potrebno, da si dclavcc ohrani delovno silo, tako da zamorc nadaljevati z delom drugi dan, tretji itd. Nad v rednost sestavlja obresti, rent, dobiček (dividendo) itd-, kar pogoltnejo različni elementi kapitalističnega razreda kot n. pr. bankirji, trgovci, posestniki hiš in lastniki proizvajalnih sredstev (stroji ,tovarno itd.). Nadvrednost ima to lastnost, da se neprestano nabira v rokah kapitalistov iu ti jo potem ponovno investirajo kot kapital v zemljišča, poslopja, stroje itd z namenom, da izsesajo vedno več nad vrednosti iz delavca Sužnji v starem veku so bili o-, sebua lastnina gospodarja iu «lati so mu morali ves produkt, kar so izdelali ali pridelali. V zameno so dobili le hrano, obleko iu streho tako da so zamogli reprodueirati svojo delovno silo. Pozneje v dobi tlačaustva vidi mo ,da je bil poljedelce ravnotako suženj; razlika je bile le ta, da se je spremenila forma v odjemauju produkta. Dane» v dobi kapitalizma jemlje se produkt delavcem zopet ua drugi način, kakor smo gori omenili, in sieer %na tako zviti način, da priprošta delavska masa no moro za po past i te krivice. Vrednostne oblike v mezdnem sistemu so lako komplicirane (zmešane), da je nemogoče razumeli eele igre, kdor ni dodobra poučen O telil. Dejslvo je torej kakor razvidno da delavstvo produeira vse, a poseduje pa malo ali nič. Kapitalistični razred kupici bogastva kup na kup, ne da bi opravljal kakšno produktivno delo; edino "delo" kapitalistov je, da posedujejo proizvajalna sredstva, katera pa so tudi oteli delavstvu potoni izkoriščanja Ta proces, ako se nadaljuje neoviran, bo končno prinesel to, da bo vse bogastvo, oziroma kapital, v rokah par ljudi. Kupičcnjo nadvrednost i, postavno ukradenega produkta ,ki po pravici pripada delavstvu. Se mora končati s polomom kapitalističnega družabnega reda in mezdnega sisteme. Nekaj ljudi, ki bodo končno zadohili kontrolo nad nakupičenim bogastvom, lic bo nikakor v stanu obvladati velikih odgovornosti, ki jih zahteva organizirani kapital, niti ne bo v stanu vršiti naloge, kakoršno bo zahteval ekonomski razvoj. Iu tako bo prišel polom kapitalizma ali z drugimi besedami socialne revolucija. Organiziran kapital, - osredoto cen v rokah nekaj oseb, mora preiti v kolektivno posest organizirane družbe delavcev in tedaj bo ko-nee mezdne sužnosti in konec nad-vrednosti. Kadar delavce dobi polno družabno vrednost svojega produkta, takrat ne bo nič ostalo, kar bi imelo kupičiti profit, <*br< sti it«'!. (Dalje.) advkktinkmbnt Avstr. Slovensko UiUM«l|MM M ttBU«ar|t U0 .. Bol, Pod. Oruštve I ukor pori ran«> M. fubruv« i ittil v dr lav i ktuMu Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: P red sinin i k : MRA TIN OBERŽAN, Box 72, E. Minorel, Kan« Podpreds.: JOIIN GORŠKK, Box 211, W. Mineral, &an* Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hili, Mulberry Kau* Blagajnik: FRANK STARČ1Č, Box 245., Mulberry Kau* Zapisnikar: LOU 18 BRKZN1KAR. L. Bos 38, Froetenee fU... NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kaas. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, k «n. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STIJCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA &ETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: FRANK SKLAK, Box 27, Frontensc, Kens. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbin« ou 16. do 40. leta znaše $1.50. V*, dopisi risj blagovolijo pošiljati, gl tajnika Vse «lensrnt* poAiljetvs ps gl. blagsjcuku. > obličje. Zvezde so prižigale plsm-ček v globini njenih oči. In vest je pričela svoje potovanje po zemlji. Živela jo napol dobro, napol slabo. Živela je kakor sova. • Po dnevu se nihče ni hotel zabavati ž njo — nihče ni imel časa. Tu se je gradilo poslopje, tam kopalo prekop. Ce je prišla vest h temu, jc krilil z rokami iu nogami : "Ali ne vidiš, kaj se tu godi? Eden prinaša kamenje, drugi \ali debla, tam peljejo konji breme. Tu je treba paziti, da ga kaj no stisne. Kje naj vzamemo čas, da se s teboj rezgoverjemo ?" Zato pa je vest po noči mirno hodila. Sla ji' v bogate, velike marmorno palače iu v majhne, revne ilovnate bajto. Narahlo se je dotaknila spečega. Le-ts se je zbudil, videl v nočni temi žareče oči ter vprašal: "Kaj hočešf" "Kaj si danes storil?" mu je vest narahlo odgovorile. "Kaj sem storil? Zdi se mi, da uič posebnega." "Pomisli nekoliko." "Če bi morda bilo. . ." Vest je odšla k drugemu. Človek se je zbudil, zaspati pa ni več mogel do jutranjega svita. Vedno jo premišljeval, kaj jo čez dan storil. In mnogokej, kar je preslišal v šumu dneva, mu je živo in jasno stopilo pre doci v nočni tišini. Le malo jih je moglo nemoteno spati. Skoraj vsi ljudje so trpeli vsled nespanja. Celo bogatini ni pomagal no zdravnik, ne opij. Tudi modri Li-han-džu ni poznal sredstva proti nespanju. Zdravniki so trdili isto. Po deželi so je dvignil krik: "Vest je vsega kriva! Ce je že modri Li-han-džu izgubil um, kaj bo šele z nami reveži!" Vse je navdajal strah in vsi so jadikovali: "Tudi jaz ne morem spati!" "Mene strašno muči nespanje!" "Mene tudi!" Reveži so se prestrašili še bolj nego bogatini: "Predvsem' imamo manj, torej tudi manjši razum. Kaj bodo?" Bogatini pa so govorili: "Glejte, kako ta bolezen muči ubogo človeštvo; zavzeti so moramo za rovožo ter jih varovati." Pričeli so misliti, kako bi se znebili vesti. Ali nihče ni vedel sve-tovati. Isti čas pa je v Nankingu živel učenjak Ah-pu-o. V celi Kitajski ni bilo človeka, ki bi bil njemu enak v modrosti in učenosti. Ljudje so sklenili, da si pri njem poiščejo nasvet. Nihče «lrugi no bi mogel pomagati. Pripravilo se je odposlanstvo, ki jti neslo darila učenjaku Ah-pu-o ter se pred njim globo priklonilo: "Pomagaj nam, učenjak vseh učenjakov, reši nas nespanja!" Ah-pu-o si je dal natančno poročati o trpljenju ljudstva. Premišljeval je nekoliko, se nasmehnil ter rekel; "Poiuoč je mogoča! Lahko so uravna celo tako, da vest nebo imela nobene pravice priti." Odposlanci so napeli ušesa. Ah-pu-o se je nasmehnil tcV dejal: "Cstverti hočemo zakone. Odkod pa naj vo ubogi človek, kaj sme storiti in kaj not Vso hočemo popisati po zavitkih, kaj je dovo- Ali Li-han-džu je imel več de- ]j(.no jn kaj ni dovoljeno. Manda-narja kot vsi drugi, več zemljo, rjnj H0 bodo toge neučili ne pemet. več hiš. Zato so ljudje mislili: čo poznali bodo zakone; drugi ljudje ime več denarja kot vsi drugi,1 pa naj potom prihajajo k njim ter ima gotovo tudi več razuma. I vprašajo: "Ali so smo to storiti! In Li-han-džu so jo imenovel j Ali jo ono dovoljeno?" Potem bo-i Li-han-džu je I mo videli, čo so bo v< VEST. Kitajska pravljica. Zgodilo so jo v starih, zelo sta rib časih, ko so še ni pisalo zgodovine. Sieer so tudi v teh davnih časih ljudje žo počenjali neumnosti, toda takrat so jih ni zapisovalo. Morda ravno zarditoga sma-tramo svoje prednike za prebrisano in modre. V tistih časih se je narodila vest Prišla je na svet v tihi noči, ko je vsakdo imel opraviti s svojimi mislimi. Kadar vse misli. Misli potoček, ki se svetlika v srebrni mesečini, misli trst, misli voda, nebo. Zato je vse tako tiho. Po dnevu je vse živo ter dola ropot — po noči pa vse molči in misli. Gosenica premišljuje, v katerih pisanih barvah bo odpustila metulja. Cvetlico premišljujejo o svojem vonju, slavoek o svoji melodiji, o zvezdah — o bodočnosti. V neki taki noči, ko je bilo vsi tiho, se je rodila vest. Imela je velike oči kot nočne ptice Z blodim sijejoni jo lune obsevele njeno modrijan. Ali modri trpel vsled te bolezni šo bolj kot vsi drugi, ter si ni znal pomagati. Vsi so mu bili dolžni. Marsikateri jo delal vse svoje življenje, da plača svoj dolg. Teko modro jo uravnal Li-han-džu. Co jo kak dolžnik enkrat pri i»j< n» ksj ukradel in so ga zalotili, ga jo Li-han-jlžu po vseh pravilih modrost i pretepel tako, da drugim ni več pri-lajalo na misel, da bi kradli. Po dnevu so mu jo to zdelo zelo bistroumno, ker drugi so se res bali. Po noči pa so mu prihajale drugo misli. "Zakaj jo mož kradel? Ker nima kaj jesti? In zakaj nima kaj jesti? Ker nima časa, da bi dovolj zasluži: ves dan mora delati zame, da plačuje svoj dolg." Modri Li-han-džu se jc moral zasmojeti. "To bi bilo še lepšo! Iz toga bi izhajalo, da se meno okrado in da nimam.prav, halia!" Smejal se je, ali zaspati ni mogel več. Noči brez spanja so ga mučilo tako, da jo vkljuh vsej bistroumnosti nekoga dno izjavil: "Vrnem vaškemu njegov denar, njegovo zemljo, njegovo hišo!" Tu pa so kriknili in stokali sorodniki Li-hen-džuje: "Vso to povzroče nospenje ... mož jo zbleznel!" vest ganila. Kaj som danes storil?. . . Kaj jc po zakonih dovoljeno in zapisano na zavitkih. Seveda so mora man-darinom plačati. Od njih so vendar no moro zahtoveti, da zastonj natlečijo svojo možgane z zakoni?" Vsi so so zelo razveselili. Mandarini — ker je ložje brskati v knjigah, nego morda v zemlji. Drugi ljudje — ker jc vonder-lo zložnojšo mendarinu plečeti-njegovo plačo in z njim nekaj minut na dan govoriti, nogo celo noč z vestjo. In tako so jo vso popisalo, kaj so smo zgoditi in kaj no. Ah-pu-o pa jo bil imenovan višjim mandarinom. Ljudje so pričeli izvrstno in zložno živeti. Ce je kdo hotel kaj početi, jo takoj tekel k mendarinu, ter mu predložil svojo zadevo: "Bodi pozdravljen, učenjak! Razvij zavitke zakonov in mi povoj, kaj naj storim v moji zadevi." Čo sta se dva pro I« pa «lfklii'H ! Co- ni. Co j« l»r»ila vosi l>« njim. ko takoj zavpili nad njo: , ••Kaj lioM tut Ravna« so i> zakonih! Pobori se!" In obrnili so so, ter znova za upali. In mcKlri Li-han-diu, ki je vet" I j kot Nhi drugi 11 p« 1 Vllad nospanja, te je smejal, če je prišla vrst k njemu: *' Dobrodošla, sa želiš T" "Saj si hotel vrniti vso promo-ienje?" ga je vprašala vest ter ga gledala z velikimi očmi, 1« katerih ho odsevale zvezde. 44 Ali imam pravico do tega V je odgovoril Li-han-džu. "Kaj pa htoji v zakonih?" Premoženje vsakega posameznega spada njemu in njegovim potomcem. Kako morem oddati premoženje, če se dediči s tem ne strijajo? Bil bi lat, ki ukrade dedičem, kar je njihovega. Ali pa celo blaznes, ker sam sebi k rad eni. In zakon pravi: "Tatu in blazneža se zapre." Pusti me torej pri miru! Pojdi raje spat, nego da tu okrog laziš! Li-han-džu se je obrnil ter spal nadalje. • In kamorkoli je prišla vest, je slišala : "Kaj jaz vem! Storim to, kar zapovedujejo mandarini. Pojdi k njim ter jih vprašaj. Živimo po zakonih." Vest je šla k maiidarinom "Zakaj nihče več noče slišati?'" Mandarini so se smejali: "Zakaj pa so zakoni tu? Ali j« mogoče, da In ljudje tebe ubogali f Marsikdo te ne razume ter stori ravno nasprotno. S črnini tušem si.no vse natančno zapisali na rumenem pergamcntu. To je bi delo! Ah-pu-o ,ki je to izmislil, ni zastonj višji mandarin." Vest je šla torej k modremu Ah pu-o samemu. • Nalahno se ua je dotaknila Višji mandarin se je zbudil "Kako si predrzneš po noč brez naznanila priti v tujo hiš« Ali poznaš zakone? Kdor pride na tihem po noči v tujo hišo, je tat m mora V zapor. "Saj vendar nisem prišla kra sti!. . . jaz sem vest!" "Po zakonih si vlačuga. Tam stoji čisto jasno: "Dekle ali žen ska, ki pride po noči k tujemu možu, je vlačuga, ki se jo zapre." Če torej nisi tatica, si gotovo vla čugat" "Kaj ti pride na um! Kakšne priimke mi dajeif. . ." . "Ti torej nisi ne tatica, ne vlačuga, temveč s«' t:uo*tavno nočeš ravnati po zakonih. Tudi za te je predpis: "Kdor'se ne ravna po zakonih, se pregreši proti njim in mora v zapor." Me, stražniki! Vkovajte to dekle v verige ter jo spravite pod ključ za vse njeno življenje. Vlačuga je, ki je sumljiva tatvine in se vrhutega noče ravnati po zakonih." Zvezali so vest ter je odvedli v zapor. Od tistega «'-asa pa vest seveda ne pride k nikomur več ter nobenega več n«> moti v spanju. Le od časa do časa zarezi kak zarobljenee, ki z mandarini ni zadovoljen ter pravi: "Vi nimate vesti!" Takoj pa se mu pokaže papir, da je vest pod ključem : "Torej je tu, mi jo imamo!" Zarobljenee pa mora molčati; uvidi, da imajo mandarini prav. In od tistega časa sem žive ljudje mirno, zelo mirno. Pisma Jake Štrigla. Lnb sodnih redahter! Druh dan sin že imau od Toneta odgovor po špesldeveri na svoj pisni. Držou sin se za treh'h, k' sin ga brau. D' boš t lid' ti mal deležu tega smeha, t' ga pošlem, ti' ga prebereš in drukaš v tvojih crfitngah. Preljubi .laka! V zadnjih pismih si se jezil name. Ako sodim tvojo jezo s stališča. da se ježiš, ker sem pravi farški hinavec in pokvarjenec, je tvoja jeza opravičena. Poglej •laka! V Chicagu sem po svojih vestnih podrepnikih in petolizui-kih dal raztrositi laž, da nisem v najmanjšem stiku z " Amerikane-zarjem". Tako sem ljudsko jezo odvračal od sebe in kazal Joliet-skega Janeza kot grešnega kozla vseh kranjskih farjev. Ljudje so verjeli, seveda ne vsi, in jaz sem se v pest smejal, ko sem videl, da Janez drži hrbet batinam, katere bil morale padati po mojem hrbe-tu. Tako sem zmotil .laneza, da je držal pohlevno meni namenjene udarce, in varal sem slovensko občinstvo v Cti teatru. da je verjelo da nisem z Janezom in "Ameri-kanezarjem" v nobeni zvezi. Na tihem sem se veselil svoje sreče in izračunil sem že dan, kedaj dosežem tisto farško šaržo kot jo ima Janez, Bili so dnevi polni sreče, polni liekaljenega veselja. Ko sem nekega dne sedel ves zadovoljen pri galoni najboljšega vina in obiral bedro okusno pripravljenega piščanca, dobim pismo Janeza, v katerem mi piše, da st' je neki brezverski kolega ojrla-sil v brezve.rskem listu in njega razkrinkal kot podlega in umaze nega škofovskega špijona "( as je," pisal je Janez, "da se javno oglasiš proti kolegu brezvercu in mu poveš, kar mu gre. da ne bodo vpili, da je Janez vsega kriv. Zraven mi je namignil, da bo z inano ravnotako naredil kot brezverakim kolegom. Saj veš Jaka, imenoval me je farškega pujska, farskega Jaek Johnsona ki se s svojimi farškimi kolegi pretepa v javnih lokalih. Konča je pa takole: "Tone, Ti si živ greh, ker pospešuješ bijanujo, kar je po božjih in ljudskih postavah kažnjtvo. Ako se ne ukloniš, poj-deš tisto pot, katero so šli že bolj prebrisani farji pred Teboj.' Veš Jaka. mene je skoraj kap zadela, ko sem tole čital. Košček piščanca je obtičal v grlu in po žreti sem moral polno čašo vina da sem ga splahnil v želodec. Po feni sem se pa vsedel in napisa " Poslano" za ' Anu-rikanczarja' naslovljeno na brezverskega to varša, ki se je drznil Janeza oči niti v slovenski javnosti kot ško f o ve ga špijona, ki se glasi takole Cenjeno uredništvo "Amerika skem listu. Kavno sedaj ste mo rali priti na dan z odkritji, da nas bodo še ložje pometali iz jeduote. To dokazuje, da ste neveden in neroden duhoven. Toliko v odgovor nerodnemu in nevednemu duhovnu, ki je sicer blaga duša, ampak velik nasprotnik kranjskih farjev. Amen. Tone, pravi kranjski far. Cez dva dni sem dobil od Janeza odgovor, da sem skoval dober odgovor in zraven je še pristavil: "Veš Tone, ker si se potegnil zame, se mi tako dobro zdi, kakor razbojniku, ki se čuti zadovoljnim, ko gre na "gavge", če vidi, da bo še drug tolovaj obešen poleg njega." Ko sem list prebral, sem pa začel filozofirati. Naša cerkev je najstarejša cer kov te vrste na svetu, katere ne bodo premagala peklenska vrata. Zato nam ni treba prihajati z do kazi na dan, za naše nauke. Kdor ne verjame v naše nauke je krivo-verec. Ah, srečni so bili časi v srednjem veku za. farje, ki so lahko izročili vsakega rabelju, ki ni verjel vse do piki, kar so farji učili. Krasno je bilo gledati, je rahel j takega krivoVeroa >eke| na grmadi kot janjca, ali če„ ga je ščipal s kleščami, tla je pri sakem vščipku zatulil kot ranjena žival. Se večji uižtek je bil ako je rabelj krivovercu privjjal noifo v španskem škornja, da so sokale kosti in je krivoverec rjul rimorani napram takim napa-lom držati roke križem. Ni je lanes oblasti na svetu, ki bi te krivoverec "kaznovala za njih brezbožna početja napram farjem. In vidiš .laka. to me boli. \ko bi jaz mogel, bi že zdavnej vse Proletarčeve spravil na dru gi svet. Skozi leto dni sva z .la nezem molila, tla bi izmolila Pro-etarčeve. In glej ga zlomka, Pro etarčevih je vedno več. Ako molitev ne pomaura, potem novem, kaj naj pomaga. Meni je tako hudo pri srcu, tla bi najrajše skočil v vodo, ako bi znal plavati Ostal bi lahko toliko časa pod votlo, tla bi videl, kako je. na drugem svetu. Ako bi ne bilo zame, bi se pa vrnil zopet na ta svet. Dragi Jakec, tako sem pa prisiljen živeti na svetu, držati križem roke in gledati, kako s» Petrova skala drobi in spreminja v prah, dokler ne pride h . . č po me in se grem kuhat v ponev, k so jo zame nalašč napravili slo venski kleparji. Servus Tvoj Tont Vse v list spadajoče oglase, naročila za tiskovine, objave, dopise itd, naj se pošlje direktno nam, ne pa glavnemu tajniku, ki ima s tem samo nepotrebne sitnosti! Olasilo hrvatskih socialistov ja "Radnička Straža", 1830 South Centre Ave., srbskih sodrugov pa "Narodni Glas", 231C Clybourn Ave., Chicago. Prvi stane $2 00, drugi pa $1.00 za celo lete Ali že imate prvi državljanski papir? /.ko ne, pojdite precej iu-tri poni l Ako ga imate, vzemite kakor titro mogoče druzega. Da lavec »»rez volilne pravice, je čolnar brej: vesla. Kdor bi lahko vo lil in m voli, je zločinec, ker J* kriv, da drugi trpe zaradi nje^a JAKO VAŽNO VPRAŠANJE? "AH sem že poslal zaostalo na ročnino za "Proletarca"? le oeV — nezar "t Vem, tla ste vi kolega blaga duša, ali vi ste neroden in nove den duhoven, zato ne spadate met prave kranjske farje, katerim na čelu je prezvišoni Janez. V Vašem "Poslanem" v 146 štev. brezves skeira lista je kristalizirana v naj višji meri nesposobnost za pra vega kranjskega farja, \ Anno Domini 1014. kateremu sto bog 1 lastni trebuh in denar. 1.) Vas je sram javno povedati da se družite s takimi kranjskim farji kot sva jaz in Janez, atebe pri uredništvu "Amerikanezar ja." Mene ni sram povedati, « sem malovredni drug še manj vrednega Janeza. Ali se sploh za vedate kako za nič je "Amerika nezar?" Si ta taeuissVs . jaz in Janez ostala modrijana Tako sva pa figi. katerima se s< daj vsa slovenskega javnost po smehuje. 2.) Vi, nevedni duhovni brat iščete danes, ravno pred nevihto ko se vse zbira, da pomoče far j iz jednote, zadoščenja v brezver tlačeno mast». Dali so ji družabni revolucionarni sijaj, kakršnega ji jo moglo dati le prvotno krščan-«tvo. Poziiojo si jo francoska revolucija, ki je sprejela d ule vile predpogoje in umstveiio utemeljitev od francoskih onciklopedistov (Rousseau, Voltaire, Didorot in dr.), nadela nalogo, izvesti demokracijo konsekvontno do kraja," V narodu, s prebivalstvom z različnimi Mooialuiuii koreninami in z zgodovinsko utrjeno razpredelbo družabnih razredov, jo moralo provzročiti načelo demokracije v resnici pravo iu grozovito revolucijo. Najstarejšo in najrazivtejše tradicijo so se moralo podreti in h tem so se demokratiški ideali izpromenili hipoma v sirov materialni mehanizem, ki ni mogel poznati nobenih oz i rov in sentimentalnosti. Ktt so.se naposled največji besedniki novih, deniokra-tiškili idolov izkazali kot ljudje s prirojenim individualnim ogoiz-mojii, ki so koiicom konca iskati le sobe samega iu lastnih koristi, je moral ugled ideje pasti. To pa samo za toliko časa, dokler so ni zopet oddaljila soeialna iu poli-tiška potistava družabnega roda od dozdevne in željono pravičnosti in naravnosti. Izuova se je to-laj oglasila kritika, katere pozitivna točka jo vedno zt>pot t o mejila v idealih demokracije. Zgodovinski razvoj demokratiš-ke misli potrjuje, tla jo ta ntist ozko zvezana s človeškim rodom. Nadalje dokazuje, da so jo ta mi-sama na sobi in v sebi paralel no s človeško družim razvijala in izproininjala. Poraz tlomokratiškt misli ni le dokazoval, tla so zunanji pritiski bili močnejši, toni več ojavlja nezadovoljnost z domo-kratiškimi deali, poinenja to, tla v praktiško iu vsakdanjo življenje uvedeni demokratiški principi niso rodili zažoljonih pričakovanih uspehov. Deinokiaeja naše dobe so je v glavnem opirala na dva močna iu silna ravoznika, ki ju no gre podcenjevati: t. na narodno prebudo in 2 na socialno vprašanje. Vsako narodno gibanje preteklega iu sedanjega stoletja je bilo načelno tlomokratiškt». Narodna enakopravnost nujno temelji na demokratiški misli o enakopravnosti vseh, brez vsakih klavzul. Narodna gibanja in narodni boji so mogli dosegati uspehe samo s poriTočjo najliberalnejše demokracije; ki jo razvila v masah novo duševne moči in «lajala vsemu gibanju pečat vsaj zunanje, navidezne enotnosti. Kakor je bila demokracija silna in neprecenljiva fukcija pri ustvaranju Knotn» Nemčije in Zedinjene Italije, prav tako so demokratiški ideali zvesti zavezniki napredujočemu federalizmu v habsburški monarhiji. Vsako podjetje za narodno sa numpravo, za napredek in razvoj narodno zavedne misli mora temeljiti v demokraciji v najidoalncj še m pomenu besede. (Konec prihodnjič. "Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom. "Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom. - "Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom. "Piohibition Dope" z angl-š kini napisom. Cene slikam so 1 komad 15c; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vre kraje .sveta. .INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. NAJBOLJ&E obdelani in neobdelane FARME v okrajih Husk in Chippewa, Wisconsin, blizu hitro neprodujo-ih i nest Ladysmith s 5000 in Chippewa Falls s 10,š rC. Velike ugodnoi»tl: električna luč, izvrstna kuhinja, vin zastonj, kabine tretjifa razpreda na parnikn Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka: Za »m informacije »c obrnite na {lavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. 6m'I »sl s. 2 Washington St., N» Tir». ali pa na droge uradne zastopnika v Združenih državah in Canadi. POZOi.l SLOVENCI! POZOR i S A L O O N s modernim kerljlttes gveke pivo v sodčkih ia buteljkai ut droga raanovratne pijače tej uaijek« «aodke Potniki dobe talno prsi-v likčt aa nitko ceno. Poetresba točna ln isker*a Vsem Slovencem ta drugim Hlovaa«« ae toplo priporoma MARTIN POTOKAR, 1625 So. Racine Ave. Chicago LOUIS RABSEL moderno urejen aalun IA 4(0 GR4I0 ME., Ki ROSNI, t I Telefon 11 i* JOS. A. FISHER Buffet Ima na raapolago vsakovrstne piva, viao, smodke. Ltd. pro«tor z Izvrstni pro*tor za okrepčUc. 3700 W. 26th St.. CTilcago, Tel Lawndale 17S1 m JOE POLOVICH do danes najmodernejši KROJA C dela bleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj «proti med tem, ko vi čakate. 3129 Broadway, SI. Loois, Mo. Ali si je ie vaša organizacija naročila 100 iztisov "Sociab-stične knjižnice", katere bodete razdelili med nezavedne tovariše na prihodnji veselici. — Ako tega še niste storili, skrbite, da ae U zrodi Po par vdrgiijenih kapljicah pravega JVin Hxpellerja na mestu. kjer čutite bolečine, bo vedno odleglo, čuvajte se ponaredb. —Adv. ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče Tel. Canal 4134 2348 Bine Islnad Ave. Chicago, 111. Dr. W. C. Ohlendorf. M. D • Zdravnik ta notranja bo lesni ln caaacalnlk. .zdravnika pretakava brezplačae—pi» tat» )• le zdravila i924 Blua Ialanr Ara., Chicafo U redu je od 1 da 3 pa pal.; ad 7 de 9 zvečer, izven Ckieag« ftivaii halaiki aaj pile je slevenako Ako /.elite slovenske gramofonske ploščo. Columbia gramofone zlatnino in srebrnim», obrnite se na nas? A. J. TERBOVEC & 00. P .0. Box 25, Denver, Colo. POZOR ROJAKI! Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavlja-nje in čiščenje zemlje in druge vabljive pretveze katerih sploh ne morejo in ne nameravajo spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev, mapo izključno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wia., kjer ima že mnogo rojakov kupljeni svet in jih je že lepo štovilo naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadje in vinsko trto. - Ta svet se nahaja tik prijaznega me. uta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške poztaje in mnogo drugih podjetji. Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postre-žen dobiti dober in rodoviten koa zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacije in mapo tamoinjs alovonske farmarake naaelbine, predno gresta kam drugam avet gledati in po nepotrebnem čas in denar tratiti. BELL PHONE 1318 J FlSK Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ 5227 Botler SI. Pittsborgh. Pa. RAVNOKAR JE IZ&LA KNJIIŽICA 'Katoliška cerkev in socializem.' Knjižica obsega 52 strani. Ko-mad lOc. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proc. popustA. Naroča se pri upravništvu Proletarca. M, A, Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 10—12 predpolona in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neiiraduje. Tel. Canal 47(1. 1842 So. Ashland ave. Tel. reaidence: Lawndale 89$€ V Važno upraianjef mi opravi Mjbtlj« iS MjCfnfjt Konzularne 807 Hanorar #1 vojaSke zadm ^Milwaukee, Iz polja moderne vede. niniMj«» nobene tujoKcuiMkc kouku-tviiro, Mlini lahko določujejo cene živini, ktt''or hočejo. U t«ga v «ro- po javlja jo, nam najbolj kaže ale-deči alučaj : Za vnukih KM) kilogramov riza na primor znaša po H. Pajer, Praga : KONSERVATIVEM TIKI. ilno V POLI (Konec.) Kakor se je upiral paganski Kini novi ideji krščanstva, kakor ae j«- Upirajo pozneje rimsko krščanstvo reformaciji, kakor ae je upiral absolutizem liberalizmu, tako je našel svoj upor tudi socializmi od strani starejših svetovnih, socialnih in gospodarskih nazorov ter principov. Sodobne socialne tendence in silovito prodiranje socialističnih i-dej po celem svetu, kaže na to, da bo tudi v tem slučaju upor konservativnih elementov popolnoma zaman. Klerikalizem, aristokrati-zom in absolutizem stalno propadajo; liberalizem se umika ali pa koketira že z socializmom. (Tu najdemo zopet naše "svobodomi-sleci!) Začenja se govoriti o sintezi liberalizma in socializma v nadi da se ustavi ves razvoj ravno pri tej dvorezni sintezi. Liberalisiiius skuša ohraniti, kar se da še ohraniti pred naraščajočim valom socializma; zato govori o reviziji iu sintezi. Klub velikemu odporu konservativnih čiuiteljev se vrši socializacija tiho m mirno, da včasih niti ne zapazijo, niti ne slutijo. IV državljenje, komunalizacija in zadružništvo, vse to je v bistvu *<»-cialističuega značaja. Državni, deželni in občinski kobTctivizem, ki se uveljavlja \«dno bolj v večji meri, ponieuja opuščanje zasebnega gospodarstva. Povsod se vrši »fializHoija in demokratizacija čioveške dmžbe. Le nasprotnik teh dve!» r izvojnih smeri in pa političen analfabet tega pojava ne virt,jc kupovali tamkaj, dru-njegov je- ^ vseeno če tudi dražjo. Drastičen >lučaj je bil naprimer pred kratkem v Srbiji. Potrebovala jo Srbija železniške tire (Sine), avstrijski ponudniki so bili znatno cenejši, H raje jih je kupila drugod. Kavno tak«» je bilo z gra- iii in tako pride čas, ko bo zrela po v., mo/om (Schotter), ki ga je rabi-pročnost tudi za socializem. ,a /a urm||M, judeanie, prodno Iu -—--ira 1 >11a naročila v Avstriji ga jo KOMU KORISTIJO CARINE? kupila v daleki llolandiji in pla- ----čala \sak kubični meter /a 15 Kaj je carina oziroma eolnina? kron dražjo. Čudnega na vsezad-Države sklepajo mod sabo trgo-injc ni prav nič. Za vse klofuje, ki vinske pogodbe, v teh pogodbah i jih je Avstrija dala Srbiji ni mojo natančno določeno koliko mo- j goee pričakovati, da bi ji Srbi ras za to ali ono stvar iu množino j ja poljubovala roko. blaga na državni meji plačati, a ; Kar ni uničila visoka carina, je ko hočeš dotično blago poslati preko mej v drugo državo. Avstrijski trgovci morajo plačati take mejne pristojbine, ki se imenujejo carina dotičui državi, v katero hočejo svoje blago poslati. Trgovci drugih držav, ki pošiljaj«» sv«»j«' blago v Avstrijo morajo s.>-veda plačati carino Avstriji. uničila "modrost" avstrijskih državnikov. Naravno, «la je z ozirom na obupne razmere avstr. gospodarstva moral med tovarnarji in ve leposestniki oziroma mod iudustrijci in agrarci nastati razkol. Kar je koristno za agrarce j«* škodljivo : /a in«lustrijco, posebno pa /a one, Visokost carin na vseh avstr«» -j ki so večalimanj nakazani na iz-ogrskih mejah ni vihIiio povsodi e-1 vo/. svojih tovarniških pridelkov naka. Lahko se na primer pripeti, «la trgovec z živino iz Nemčijo plača za vola znatn«» manj carine, kak«»r pa recimo trgovec z živino iz Srbije, ne glede na to, da sta bila oba vola enako velika iu ena- Da je pri takem gospodarstvu najbolj udarjeno induntrijalno delavstv«» j«- tak«» jasno kakor beli dan. Poleg agrarccv pa j«' tudi nekaj maloštevilnih tovarnarjev, ki jim ko težka. Odvisno j«- to od carin-! visoke carine koristijo. Takih je skih tarifov, ki jih vsebuje s to ali pa le zel«» malo. V splošnem s«» vi-ono sosedno ali pa tudi oddal je- sok«' carino vsej avstrijski iuclu-nejšo drŽavo sklonjena trgovin- striji prizadjalT tako hud udarec, ska pogodba. da ga bo čutila š«> celo vrsto let. Sicer pa urejuje oziroma določal Veliko vprašanje pa je, «V so bo visokost carin posebni zakon, ki avstr. industrija sploh iz lepa pov ga državni zbor vselej sklene za!spela na stališ«V prejšnjih let. nekaj let. Avstr. država po seda Dasi S«' veljavni carinski zakon njem carinskem zakonu pobira j ni potekel, se že sedaj pripravlja-precej visoko carino, tako visoko,¡jo industrijalci in agrarci na huda se na primer živinorejcem in j do borbo za novi avtonomni carin-trgoveoni z živino v Srbiji skoraj- ski zakon, ki bo gotovo nosil zna-da ne izplača, da bi prevažali sv«»- k«' silo in moči teli dveh glavnih jo živino v Avstrijo na prodaj, panog narodnega gospodarstva, ker morajo na meji plačati previ- sedaj s«* shajajo zastopniki po-sok«» carino, vsled katere ne bi jim sameznih gospodarskih panog, ter ostalo nobenega dobička. Na ta sestavljajo svojo zahteve, ki jih način so meje na umeten način za- bodo potem predložili vladi. Kak«* prte. Ker pa domači živinorejci gorostasnosti se ob teh prilikah ker jo ravno ta cariuu uvažanje že luščonega riža v znatni meri omejila in s tem domačim tovarnum o-zironia mlinom za lu&čcnjc riža v znatni meri omejila in s tem domačim t«»varnam oziroma mlinom za luščenje riža zagotovila obilo dola iu t .di dobička. Mlin za luščenje riža na Krki (Fiumo) na primer svojim delničarjem nosi vsako leto IHodstotno divideudd. Knako podjetje v Budimpešti 10 odstotkov. Toda vse to je riževim magnatom premalo! Posestniki maloštevilnih riževih mlinov, kar jih j«- v Avstro-Ogrski, se sedaj dogovarjajo in zahtevajo, da se dosedanja carina za že oluščeni riž mora (»d .'1 krone 00 vin. za HM) kilogramov povišati vsaj na 4 krone Hi vin. NVkatorim vročekrvnim petelinom mod njimi pa je š«' to premalo, zahtevajo, da mora država na uvoz že luščcucga riža na vsakih 100 kilogramov navaliti vsaj ti kron carine! Gospodov kapitalistov, ki s«» u-deložeiii pri riževih mlinih je prav malo številee. Dosodaj so pri ca-rini iH) vin, za surovi riž (S«' ue mleti oziroma š«- ne oluščeni) m pri" carini v znesku krono <»0 vin, za že «»luštVui riž zaslužili vsako leto približno "samo" <» niiijoiiov kron. Toda ta maloštevilna riževa oderuška drhal imat tako v« li-ko žrelo, «la ji ta dobiček ne zadostuje! Nesramno povišanje carino na uvoz oluščenega riža hočejo zaradi tega, ker vodo, da bi uvoz t« vrste riža popolnoma moral pre nehati; avstrijsko prebivalstvo pa bi v tem slučaju moralo kupovati riž le pri njih, kar bi imelo to posledico, «la bi ceno rižu po sv«»j« lahko zvišali in bi s«> jim profit podvojil «'•«• n«> pot rojil. Njih 11 j jo kartel, ki bi monopoliziral trg in sanmohlastm» določeval cone ri žu. Nakana j«- naravnost satan ska. Bil«» l»i pa tudi preneumno da bi se zaradi požrešnosti pošči ce delničarjev š«'stih riževih mli nov, od kat«'rih vlečejo itak sijajne dobičke ljudstvu na tako nezaslišan način podražilo eno iz med najvažnejših živil. Upamo, da prodno s«' to zgodi, bo delavno ljudstvo o ti stvari povedalo tudi svoje mnenje. Naša par«»la jo, proč z oderuškimi carinami, nobenih carin za živila! S0DRUGI! Vsak socialist bi moral naroči ti "PROLETARCA," kajti list ti vi samo od svojih naročnikov. Vsak socialist bi moral tinti "PROLETARCA", kajti to j« prva naloga nase stranke. Vsak socialist bi moral točn» plačati naročnino za "PROLE TARČA." ker le na ta način s» zamore osigurati napredek naae mu listu. POTOVANJE V S1ARO DOMOVINO POTOM Kasparjeve Državne Banke |f na|ffBf|e In nalbolj sigurne. Naia pambrodna poalovnica j« največja na Zepadu in ima vse najbolj*« oceansk» trte (linije). Sifkarte prodajamo p» kompanl|»klh ceoan. PoSlLJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA Ka«par Državna Banka kupu|c In prodala In zamen|u|c denar vseh dr ta» ■veta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki se izplača za K6 $1, bi«* odbitka. - Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie 1% obresti. — Slovenci poalre* ienl v alovenakem |ezlku. — Banka ima $6,818,821.66 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA. 1900 Blue Island Ave., CHICAGO ILLINOIS Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chlcago. KAPITAL $500,000.00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00 JAN KAREL. PVKDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA BLAGAJNIK NaAe podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" čikaških bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo' ge po* tu t» hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J. I'rad ne ure od S:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ure z veter. Denar vložen v našo banko nosi tri procente, Bodite uvejerenl, da Je pri nas denar naložen varno m doblčkanosno. Conemauflh Depostt Bank 54 MAIN STR. CONIlAlCi. P4. Vložena glavnica $50,000.00. Na hranilne ulogre plačamo 4% obresti -:- S. D. P. Z. ima svoje novcev tej banki. -:- CYRUS W. DAVIS, predsednik. W. E WISSINGER blagajnik. pristnih pijač, Kranjski Brinjerec, Sllvovlc, Tropinovec, Grenko Vino is in to so: Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in «dota »lu««»»k» samostojna v Ameriki, ki importira žgane pijače naravnost iz Krsnjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenie. Moje cene so niije nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drszih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilite {»o cenik. A. HORVVAT, 600 M. Chlcago, St.. Joliet, m. Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINtlC 124 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOWN. PA. lllllllllliiiiiii Splošno kreditno društvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo -—- obrestuje *---— hranilne vloge po 5% od dne vloge do dne dviga. Rentni davek plača zavod s a m. Sprejema vloge V tekočem računu v zvevi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga Dovoljuje poso|lla svojim članom proti zadostnemu poroštvu. Trgovcem, obrtnikom in zadrugam, ki postanejo člani, se eskomptujejo menice in vnovčujejo fakture. Posredovalni zastopnik za Zed. države Severne. Amerike Frank Petrich, 4006 W. Slst St„ Chlcago, III. Informacije daje bežplačno. Pismu je priložiti le za 2c pošt. znamko. V prešnjih letih TRINCRS BITTIR-W1HE m T*i«t MOV. HORKEVÍH0 '«m»H mi"t« ,l» m s »<• Velikokrat sli&imo, kako so naii pradedje živeli in kako so bili zdravi, živeli so vedno po zahtevah narave in brez vsake razkoftnosti. Absolutno nemogoče pa je za ljudi, ki žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje za dovoljstvo. Nenavadno življenje, kakor primankljaj svežega zraka in solnčne svetlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da moramo iska li zdta>iU, katera pomagajo tidtžati naie prebavne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je dobro poznano Trinerjovo zdravilno grenko vino. Prvi učinek tega zdravila je, da očisti vse zaostale tvarine, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke neprebavljene hrane,1 ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedi^ zastrupljajo celi ži vot. Drugo sredstvo je, ojačiti notra nje organe in tako preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadaljfto u porabo tega zdravila. V bolezni želodca V bolezni |eter V bolezni čreves|a To zdravilo navadno daje popolno rin zadovolnost in sicer zato, ker prinaAa pomoč. Kavnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervoznosti, slabosti, bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi moči, lenem životu, zgubi apetita in izgubi spanca ' DOBI 8E V LEKARNAH. JOS. TRINER (Jvaževalec In Izvaželavec. 1333-1339 So. Ashland Ave. Chlcago. 10. TRINERJF.V LINIMENT je precej močno zdravilo, lahko se Ka poaiefta z o I j k i n t m oljem. Večkrat s« pripeti, da bolečine v udih, sklepih in milicah prenehajo le pri prvi «porabi Imejte (a vedno doma pri rokah, da je lahko tako} rabite, ako je treba. 48486053482353235348235348482348535323480253235353484853534853535353485348 2948535353232353535353535353535353532353535348534853535389 232348485353535353535353484848534853534848482323235323235301