Aktualno Ptuj • »Mehko« zapiranje mestnega jedra za promet
O Strani 2 in 3
Podravje Zavrč • Katarina Pungračič je vinska kraljica Slovenije
O Strani 6 in 7
s Štajerski
Ptuj, torek, 16. januarja 2018
letnik LXXI • št. 4 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
I
Politika
Ormož • Občina išče novega direktorja občinske uprave
O Stran 3
V1»v v
srediscu Slovenija • Socialni delavci več na terenu
O Stran 4
Sp. Podravje Ptuj • Dravski most bo zaprt do septembra
O Stran 7
Haloze
Imena naselij • Se
piše vrh al' Vrh
O Strani 8 in 9
Ptuj
Spominski park
• Zgodovina bo ohranjena
O Stran 5
v
Šport
Nogomet • Na Ptuju nekdanji mladi angleški reprezentant
O Stran 13
Nogomet • Aluminij ostaja brez enega od stebrov ekipe
O Stran 13
Spodnje Podravje • Trd oreh okrog financiranja regijske knjižnice
Občine plačujejo, kolikor jim je volja
Pred dvema letoma je župan Dornave Rajko Janžekovič razkril podatke o neenakopravni obravnavi občin s Ptujskega pri financiranju regijske Knjižnice dr. Ivana Potrča Ptuj. Še danes občine in vodstvo knjižnice niso našli ključa do rešitve, kako popraviti krivico za nazaj in kako zastaviti model financiranja za v prihodnje. Preračunali smo, koliko hipotetično bi bile občine dolžne plačati knjižnici za petletno
obdobje 2011-2015: šokantnih 700.000 evrov. Več na straneh 2 in 3.
Foto: Črtomir Goznik
Sindikati •
Je stavka v javnem sektorju neizbežna?
o Stran 5
Ormoško •
Koliko bi stalo nočno dežurstvo lekarne
o Stran 4
Hajdina •
334.000 evrov za boljše pogoje kmetovanja
o Stran 6
Kako dolgo bosta sedela za žetev konoplje
2 Štajerski
Aktualno
torek • 16. januarja 2018
Spodnje Podravje • Trd oreh okrog financiranja regijske knjižnice
Zakaj direktor občinam deli
Financiranje Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je že lep čas trd oreh, okrog katerega se vrtijo župani občin Spodnjega Podravja in vodstvo knjižnice.
Strukturo financiranja knjižnice je pred dobrima dvema letoma temeljito naštudiral dornavski župan Rajko Janžekovič. Zdelo se mu je nenavadno, zakaj večje in premožnejše občine za financiranje knjižnice plačujejo manj, kot denimo plačuje občina Dornava. Čeprav je dornavska občina soustanoviteljica zavoda, bi morali biti podatki o financiranju in stroških županu kot zastopniku občine praviloma na voljo kadarkoli. A je do točnih informacij o sofinancerskih deležih posameznih občin prišel šele s pomočjo vložene zahteve za informacije javnega značaja. Iz podatkov, ki jih je pridobil, je bilo razvidno, da je knjižnica v svojem finančnem načrtu za vsako koledarsko leto za občine pripravila razrez sofinanciranja. A se direktor knjižnice Matjaž Neudauer pri sklepanju pogodb o sofinanciranju dejavnosti zavoda predvidene razdelitve ni dosledno držal. Pri nekaterih občinah je pristal na znesek, kot ga je po svoji volji ter oceni predlagal župan. V smislu: »Naša občina bo dala toliko. Vzemite ali pustite.« Seveda se je potem direktor knjižnice raje odločil vzeti, kolikor mu je bilo ponujeno, namesto da bi ostal še brez tega. Z razrezom financiranja, kot so ga pripravili
v vodstvu zavoda, se je pri nekaterih županih lahko samo obrisal pod nosom. Drugi, ki se tovrstne prakse postavljanja pravil po svoje niso posluževali, so s knjižnico sklepali pogodbe z zneski, kot jih je predlagalo vodstvo ustanove. Po tem, ko je župan Janžekovič zbral vse podatke o financiranju posameznih občin (za leto 2014 je izdelal primerjavo med načrtovanim financiranjem in zneski, ki so bili potem dejansko sklenjeni po pogodbah in knjižnici nakazani), je ugotovil, da so pri financiranju knjižnice med občinami zelo velike razlike. Načeloma naj bi občine knjižnico na letni ravni financirale v znesku okrog 11 evrov po prebivalcu. Primerjava je pokazala, da so se tega zneska držale samo štiri izmed 15 okoliških občin v regiji: Destrnik, Dornava, Trnovska vas in Podlehnik. Blizu temu znesku je bila tudi občina Juršinci (10 evrov). Osem občin je plačevalo zneske od sedem do devet evrov po prebivalcu, daleč najmanj sta plačevali občini Sv. Andraž (5,1 evro) in Gorišnica (5,5 evra) - dejansko sta plačevali polovico obveznosti, kot bi jo bili dolžni v skladu z zastavljenim finančnim planom. A ker so se župani z direktorjem knjižnice izpogajali za drugačen znesek, so
Foto: Črtomir Goznik
Ker se financiranje knjižnice tudi po javno izrečenem opozorilu v letu 2015 ni uredilo, da bi bil razrez stroškov med občine razdeljen enakomerno, se je župan Dornave Rajko Janžekovič odločil, da bo znesek sofinanciranja, podobno kot ostali župani, določil sam. Medtem ko je v letih 2014 in 2015 plačeval po 31.000 evrov, in ker tudi naslednje leto ni prišlo do enakomerne razdelitve, je v letu 2016 plačal le še dobrih 16.000 evrov.
Ptuj •"Mehko" zapiranje mestnega jedra za promet
Ko začasna ukinitev parkirnih mest (p)ostane
Konec novembra so stanovalci in ponudniki, ki imajo lokale v tem delu mesta, iz ptujske občine prejeli obvestilo, da se do 20. decembra začasno ukinja deset parkirnih mest na Slovenskem trgu. A kot so številni napovedovali, očitno ta začasna rešitev (p)ostaja trajna, čeprav so številni z njo izrazili nestri-njanje. Večina ponudnikov se boji, da bo to bistveno vplivalo na že tako slab obisk v mestu.
V skladu z vizijo in prometno strategijo Mestne občine (MO) Ptuj so že bila ukinjena nekatera parkirna mesta. Pri tem naj bi sledili ciljem zagotavljanja boljših bivanjskih pogojev, izboljševanju prometne varnosti in podobno. Dejstvo, da si Ptujčani želijo lepše, bolj živo mesto, predvsem polno vsebine in ne pločevine, je nesporno. V zasledovanju tega cilja so spremembe dobrodošle, a številni vendarle menijo, da morajo te biti dodobra premišljene in da je zgolj zgledovanje Ptuja po Ljubljani nesmiselno in lahko tudi uničujoče.
Lani poleti je bilo prepovedano parkiranje na 11 mestih na Slovenskem trgu. Mnenja o tem so bila različna. Največ preglavic so sicer imeli stanovalci in ponudniki trgovskih in gostinskih storitev, ki so se zbali, da bo imelo ukinjanje parkirnih mest za posledico še manj strank. Občina jim je vsaj delno šla nasproti in na enem delu omogočila kratkotrajno parkiranje za potrebe dostave.
Konec novembra sta Turistično društvo Ptuj in Zavod za turizem Ptuj podala novo pobudo; da se območje za pešce, ki se konča na Mur-
kovi 7 (pri stavbi gledališča), razširi do Slovenskega trga 3 (Banka Koper). Po informaciji, ki jo je ptujska občina posredovala stanovalcem in podjetnikom, naj bi bila sicer ukinitev dodatnih desetih parkirnih mest začasna in naj bi trajala le od 1. do 20. decembra. A predvidevanje, da se bo tudi ta odločitev pod pretvezo začasnosti spremenila v trajno, se očitno potrjuje. V obravnavo mestnemu svetu za januarsko sejo, ki bo naslednji teden, je namreč predložen predlog spremembe veljavne Odredbe o določitvi javnih in rezerviranih parkirnih
površin na območju MO Ptuj. Če bo mestni svet v ponedeljek to potrdil, bo to še en korak k spreminjanju prometnega režima v samem centru mesta in zapiranju mesta za promet.
Drugo vprašanje pa je, kako bodo ti „mehki" koraki zapiranja mestnega jedra za promet sprejeti pri tistih, ki stanujejo in delujejo v tem delu mesta, nenazadnje pa tudi pri uporabnikih, obiskovalcih mesta.
Po ureditvi mestne tržnice tudi parkiranje na Miklošičevi in Slom-
Foto: Črtomir Goznik
Parkiranje na Slovenskem trgu bo očitno trajno ukinjeno.
petek • 12. januarja 2018
Aktualno
Štajerski	3
finančne odpustke
Primanjkljaj financiranja
I Občina	I Po izračunu 10,8 € na prebivalca 2011-2015 1
Cirkulane	45.423
Destrnik	30.422
Dornava	19.080
Gorišnica	114.025
Hajdina	66.393
Juršinci	27.217
Kidričevo	93.168
Majšperk	72.066
Markovci	59.908
Podlehnik	17.741
Sv. Andraž	41.619
Trnovska vas	16.664
Videm	93.041
Zavrč	17.827
Žetale	21.174
SKUPAJ	736.065
potem takšnega navedli tudi v pogodbe o financiranju. Na tak način so občine knjižnici za izvajanje dejavnosti samo v letu 2014 plačale 170.000 evrov manj, kot je vodstvo ustanove predvidelo v finančnem planu.
Ugotovitev, da za vse občine ne veljajo enaka merila, je dornavske-ga župana precej dvignila na noge. Od občin, ki so plačevale manj, zahteva poračun plačila za obdobje 2011-2015. Od leta 2016 pa tudi sam več ne pristaja na podpis pogodbe v znesku, kot ga predlaga knjižnica, temveč tako kot preostali župani pogodbeni znesek določi sam po svoji presoji. Župan Janžekovič tudi ne pristaja na sofinanciranje nakupa novega bibli-obusa za potrebe ptujske regijske knjižnice. Meni, da bi se najprej
moralo med občinami razčistiti in poračunati financiranje za preteklih nekaj let.
Knjižnici hipotetično dolgujejo čez 700.000 evrov
Tudi sami smo v uredništvu Štajerskega tednika izdelali preračun, koliko povprečno letno na prebivalca je katera izmed občin namenila za delovanje knjižnice. Niti ena v petletnem obdobju (2011-2015) povprečno letno knjižnice ni financirala v znesku 10,8 evra po prebivalcu, kot je knjižnica postavila normativ. Drži, da je največ po prebivalcu tudi v tem imenovanem petletnem obdobju plačevala občina Dornava, in sicer povprečno
letno 9,4 evra. Najmanj sta plačevali občina Sv. Andraž (4 evre) in občina Gorišnica (5,1 evra). Obdobje med letoma 2011 in 2015 smo za preračun izbrali zato, ker župan Dornave za to obdobje zahteva poračun. Hipotetično smo preračunali, koliko naj bi po normativu knjižnice, to je 10,8 evra po glavi občana, občine knjižnici dolgovale. Skupni znesek je več kot 700.000 evrov, od tega bi bila največ dolžna plačati občina Gorišnica, dobrih 114.000 evrov. Sledijo Videm in Kidričevo (vsaka 93.000 evrov), Majšperk (72.000 evrov) in Hajdi-na (66.000 evrov). Najnižji znesek bi po hipotetičnem preračunu 10,8 evra po glavi občana v petletnem obdobju (2011-2015) knjižnici dolgovale občine Trnovska vas 16.600, Podlehnik 17.700, Zavrč 17.800 in Dornava 19.000 evrov.
Občine s pogodbami »pokrite«
Čeprav se je debata o neenakopravnem financiranju knjižnice začela že sredi leta 2015, pa vodstva občin in knjižnice vse do danes enotnega sistema financiranja in morebitnega poračuna za nazaj niso dorekli. Dejansko pravno-for-malno občine knjižnici ne dolgujejo ničesar, saj so za zneske, kot so si jih same določile in jih nakazovale, z direktorjem knjižice sklenile po-
godbe. In tako imajo pogodbene obveznosti poravnane. Kljub temu da je pravno-formalno vse čisto, pa ostaja grenak priokus za nazaj ... »Zakaj smo eni morali plačevati več, drugi manj in to se nam je prikrivalo,« poudarja Janžekovič in vztraja, da se izvede poračun za petletno obdobje 2011-2015.
Je nadzor zatajil
»Občine morajo premosoraz-merno plačevati delovanje knjižnice in na takšen način zagotavljati knjižnično dejavnost. Problem je, ker nekatere občine in direktor knjižnice tega ne spoštujejo. Problem je tudi, ker je za to vedel svet zavoda in ni nič ukrepal. Vedel je tudi nadzorni odbor MO Ptuj, pa se ni nič spremenilo. Sam sem v letu 2015 zahteval, da se zadeva glede financiranja uredi. Danes direktor tiste občine, ki so dvignile delež financiranja, prikazuje kot vzor. Tiste, ki smo v preteklosti svoj delež pravilno izpolnjevale in plačevale krepko več kot preostale, pa naznanja ministrstvu za kulturo, češ da ne izpolnjujemo svojih finančnih obveznosti,« navaja dornavski župan Rajko Janžekovič, ki je nesorazmerno financiranje dejavnosti knjižnice naznanil tudi inšpektoratu za kulturo in medije. Iz inšpektorata je prejel odgovor, da se s tem ne bodo ukvarjali, saj da nadzor nad javnim financiranjem knjižnic
Foto: Črtomir Goznik
Ali sploh kdo ve, koliko denarja dejansko potrebuje knjižnica
»Sicer pa je vprašanje, ali so knjižnici potrebna dodatna sredstva, če je vsa ta leta z okrnjenim financiranjem poslovala pozitivno. Treba bi bilo preveriti tudi kadrovanje. Dvomim, daje bilo vedno v dobrobit knjižnice. Za normalno delovanje te ustanove bi bile nujne spremembe. Vsaj za zadnjih pet let (2011-2015) se bo moralo upoštevati, koliko je kdo plačal. Ne moremo kar potegniti črte in vsi plačevati enako naprej. Za razne preračune (koliko je bilo v teh letih premalo plačanega denarja), koliko je kdo plačal oz. bi moral, način kadrovanja.., za to so drugi in upam, da bodo nalogo opravili. Moj namen je, da bi imeli kakovostno knjižnico, predvsem za našo šolajočo mladino. Zato je tudi moj predlog, daje boljše nabaviti strokovno literaturo, kot pa metati veliko javnega denarja za nakup bibliobusa,« izpostavlja župan Janžekovič.
in ugotavljanje pravilnosti poslovanja knjižnice ne sodita med njihove naloge. Dornavski župan je nad odgovorom inšpektorja razumljivo razočaran. Dodaja komentar, da
seveda da ne bodo ukrepali, ker gre za institucijo. Če bi šlo za navadnega človeka, državljana, pa bi mu takoj potrkali na vrata.
Mojca Zemljarič
stalna ...
škovi ulici ne bo več mogoče. Je pa vedno bolj verjetna rešitev, na katero se očitno zanašajo tudi vodilni možje na občini; da bodo ta parkir-
na mesta nadomestili z garažno hišo ob Mercatorjevi trgovini (Blagovnici) in parkiriščem na Potrčevi cesti. Kako daleč so ljudje pripravljeni iti
Poskusite zapreti parkirišča pri nakupovalnih središčih ...
„Predlagal sem, naj se naredi poskus zaprtja za promet in parkiranje v krogu nekaj sto metrov okrog nakupovalnih centrov na Ormoški cesti za obdobje enega leta. Če bo to dalo pozitiven rezultat za njihov obstoj in razvoj, takoj podpišem, da zapremo za promet še večji del starega mestnega jedra. Če to ni sprejemljivo za njih, tudi po vsej logiki za nas, ki se preživljamo v starem mestnem jedru, ne more biti. Ali? Obstajajo pa drugi smiselni in racionalnejši načini za uskladitev prometnega režima, nujne dostopnosti, življenja in razvoja starega mestnega jedra Ptuja kot privlačne kulturne, turistične, podjetniške, trgovske, storitvene in bivanjske destinacije, ki živi vse dni v letu. Da bi takšna resnično postala, jo mora nekdo ciljno umno, z občutkom in hkrati razvojno intenzivno upravljati. To pa zagotovo niso ad-hoc in necelostne rešitve, kot je zgolj zapiranje ulic za dostop. Tudi prireditve so lahko zgolj popestritev in dopolnitev oživljanja, ne morejo pa nadomestiti siceršnjega nedelovanja mesta na osnovi stalne ponudbe in povpraševanja, ki v sedanjem stanju ni zadostno, da bi zagotavljalo trajnostno preživetje in razvoj zgodovinskega dela mesta," je svoj pomislek izrazil lastnik hotela Mitra Peter Vesenjak. Tako on kot številni drugi, ki skušajo s svojo dejavnostjo preživeti, ne nazadnje pa tudi oživljati mestno jedro, sicer od zapiranja mesta za promet pričakujejo z vidika obiska in zaslužka le poslabšanje.
do želenega cilja oz. koliko metrov prehoditi, bomo na Ptuju najbrž spoznali že kaj kmalu. Kot tudi, kako se bo to odrazilo na gospodarsko in družbeno življenje ter ali bo prineslo več škode ali koristi.
Belšak:
»Poteze občine nas več ne presenečajo«
Vodja Legend puba Robert Belšak poudarja, da nad potezami ptujske občine niso nič več presenečeni. Jih pa dejstvo, da jim zapirajo dostop do lokalov in morajo blago ter odpadke ročno nositi zelo daleč, nedvomno jezi. Občinarje je tudi povabil, da mu pomagajo stvari nositi do lokala.
Pričakujemo lahko, da bo to tema, o kateri bodo v prihodnjih mesecih na Ptuju še veliko govorili in jo bodo številni izkoristili tudi za pridobivanje političnih točk v luči prihajajočih lokalnih volitev. Le upamo lahko, da bodo odločevalci, ki sedijo v mestnem svetu, tehtali na podlagi tega, kaj bo najbolje za mesto in kako ga bomo končno napolnili z vsebino. In ne na podlagi zasebnih ali političnih interesov.
Dženana Kmetec
Ormož • Kdo bo vodil ormoško občinsko upravo
Zemljakova ne bo več direktorica
Na razpis za direktorja uprave občine Ormož so pravočasno prejeli tri vloge. Med kandidati pa ni dosedanje direktorice Mateje Zemljak, saj se, kot nam je potrdila, za ponovno kandidaturo ni odločila.
Sredi lanskega decembra je Občina Ormož na občinski spletni strani objavila natečaj za položaj direktorja občinske uprave. Zdajšnji direktorici Mateji Zemljak, ki je bila na tem delovnem mestu zadnjih deset let, se je namreč konec leta že drugi petletni mandat iztekel.
V roku so na razpis, ki se je zaključil 4. januarja, prispele tri vloge. Postopek izbire pa še ni zaključen, zato ormoški župan Alojz Sok o tem, kdo bo prevzel krmilo ormoške občinske uprave, še ne želi ugibati. Tudi imen kandidatov ni želel razkriti, saj pogovorov z njimi še ni opravil. »Kdo vse se je prijavil, še ne vem, ker menda dva nista oddala podpisanih prijav in se jih je zaprosilo za lastnoročni podpis njihovih elektronsko oddanih vlog. Sicer so bile tri prijave. Pred razgovorom z njimi o njihovih imenih ne
Mateja Zemljak po desetih letih službo direktorice ormoške občinske uprave očitno zapušča ...
bom govoril, ker bi jih s tem najbrž po nepotrebnem izpostavil v javnosti. S kandidati bodo opravljeni razgovori; takoj ko bodo prijave popolne in po
Dodatna zaposlitev vzdrževalca
Ormoška občina pa bo zaposlila tudi vzdrževalca. Prvi delovni dan v letuje namreč objavila razpis, rok za prijavo pa je bil le pet dni. »Gre za prenos dela in delavca iz Komunalnega podjetja Ormož na občino, in sicer vzdrževanje mesta in zelenic. Del smo prenesli že lani in del letos, ker občina ni več podelila koncesije na tem področju,« je dodatno zaposlitev pojasnil župan občine Ormož Alojz Sok.
opravljenih pogovorih, se bom odločil o primernosti eventuelno izbranega kandidata,« je pojasnil Sok.
O razlogih, zakaj se
•	M »I	•
ni prijavila na razpis, Zemljakova ne želi govoriti
Kot nam je razkrila dosedanja direktorica Zemljakova, pa za delovno mesto direktorice občinske uprave vnovič ni kandidirala. »Moj mandat se je iztekel 29. decembra 2017, na javni natečaj se nisem prijavila,« je potrdila Zemljakova, ki o razlogih, zakaj se ni prijavila na razpis, ni želela govoriti. Na vprašanje, ali je prišlo do razhajanj oziroma različnih pogledov med direktorico in županom, pa je Sok odgovoril: »Med nama z direktorico ni bilo nekih nesoglasij. Glede pogledov pa je najbrž tako, da je normalno, da ljudje na probleme različno gledamo.«
Kdaj bodo imenovali novega direktorja, je tako nemogoče napovedati. Funkcijo vršilke dolžnosti direktorice občinske uprave pa bo vse do imenovanja še naprej opravljala Zemlja-kova.
Monika Levanič
Foto: CG
4 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 16. januarja 2018
Slovenija • Reorganizacija centrov za socialno delo
Socialni delavci se „vračajo" na teren
Več kot 80.000 vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev obravnavajo letno na Centru za socialno delo Ptuj. Vsaka odločba za zaposlene pomeni zelo veliko dela, kar pa naj bi se z reorganizacijo izboljšalo.
J .jt sr-
Miran Kerin: „Sodelovanje centra za socialno delo s podjetji, društvi, nevladnimi organizacijami je izjemno pomembno ter predstavlja korist predvsem za naše uporabnike."
Decembra je ptujski CSD za socialne pomoči nakazal več kot pol milijona evrov
Decembra 2017 je bilo na ptujskem Centru za socialno delo do socialne denarne pomoči upravičenih 2247 prejemnikov. Nakazali so jim skupaj kar 580.000 evrov. Dodatnih 226 upravičencev je prejelo izredno denarno socialno pomoč, kar državo stane še 90.500 evrov.
Foto: CG
Vpeljane bodo namreč informativne odločbe, manj časa za birokratske zadeve pa pomeni več časa na terenu. Tako bodo socialni delavci lažje pomagali pomoči potrebnim, saj bodo bolj seznanjeni z dejanskimi materialnim stanjem prejemnikov socialne pomoči.
Namesto sedanjih 62 centrov za socialno delo se predvideva ustanovitev 16 centrov, ki bodo pokrivali večja območja. Spojitev bo po mnenju pristojnega ministrstva omogočila kadrovsko raznolikost in različne strokovne profile, kjer jih doslej ni bilo. Novoustanovljeni centri bodo poleg delovanja na sedežu lahko poslovali tudi zunaj sedeža, in sicer na enotah. Med 16 enotami je tudi Center za socialno delo Spodnje Podravje, v sklopu katerega bosta delovali območji upravne enote Ormož in Ptuj. Lenart in Slovenska Bistrica bosta pod okriljem mariborskega centra.
„Karse tiče reorganizacije, nam sedanja rešitev povsem ustreza, saj prinaša najmanj sprememb. Z ormoškim centrom za socialno delo smo aktivno sodelovali tudi doslej in jim nudili pomoč, saj nimajo vseh profilov zaposlenih. V prihodnje bo delo potekalo podobno kot doslej. Po površini in številu prebivalcev, ki jih bo podravski center pokrival, nismo najmanjši. To, da bosta Slovenska Bistrica in Lenart delovala v sklopu mariborske enote,
za nas ne predstavlja pomembne 'izgube'. Dejansko bodo stvari na ta način lažje obvladljive," je pojasnil Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj. Poudarja, da za stranke sama reorganizacija prinaša le izboljšave, ki se bodo najbolj poznale v izdajanju informacijskih odločb. Izdajati naj bi jih začeli čez približno leto dni, januarja 2019, preostale novosti pa bodo vpeljane že oktobra letos. „Za
nas pomeni reorganizacija notranjo prerazporeditev. Če upoštevamo dejstvo, da vloge o uveljavljanju pravic obravnava 11 zaposlenih, ki bodo po novem sistemu lahko več časa preživeli na terenu, s strankami, to pomeni prednost. Glede na to, da imamo premalo zaposlenih, pomeni vsaka razbremenitev velik napredek," dodaja Kerin. Upa, da bodo informacijske odločbe spremenile stvari na bolje
in zaposlenim omogočile več časa za pogovor s strankami.
Vladne organizacije, donatorji, družbeno odgovorna podjetja - zelo pomembna v tej zgodbi
Kar se tiče samega števila prejemnikov denarne socialne pomoči na Centru za socialno delo Ptuj, primerjava med letoma 2016 in 2017 ne kaže kakšnih bistvenih sprememb v številu prejemnikov. Socialni položaj v Podravju se, vsaj opazno, ne izboljšuje. „Včasih je zakonodaja napisana tako, da ni najbolj pravična. V določe-
nih primerih lahko rečem celo, da je krivična za del populacije. Po dolgih letih prizadevanj so bili sicer narejeni koraki v pravo smer. Recimo to, da nam je uspelo na nekaterih področjih izboriti diskrecijsko pravico. Da lahko o upravičenosti posameznika do denarne pomoči odločamo tudi v luči tega, kakšne pogoje za življenje ima. Z opozarjanjem gredo stvari na bolje, a spremembe terjajo svoj čas. Zakone po navadi pišejo birokrati, ki ne poznajo razmer na terenu. Zemlja v Halozah, ki je v lasti nekoga, pa je enostavno ne more prodati, ne sme biti razlog, da nekdo ne dobi denarne socialne pomoči," na praktičnem primeru eno izmed številnih pomanjkljivosti sistema predstavlja Kerin.
Kljub zelo pomembnemu delu, ki ga opravljajo, pa je prepričan, da
tudi brez pomoči številnih drugih ne bi bili tako uspešni. Poudarja, kako pomembne so nevladne organizacije, društva in podjetja. „S številnimi akcijami nam pomagajo skozi celo leto. Če bi želel našteti vse, bi to vzelo preveč časa. Pa vendar, Zveza prijateljev mladine, ki nam vsako leto do-nira okrog 15.000 evrov, pomaga pri pomembnih obnovah domov naših uporabnikov. Lani smo poskrbeli za zagotavljanje normalnih bivalnih pogojev dvema družinama," še dodaja direktor ptujskega Centra za socialno delo. Izpostavlja tudi številne akcije, s katerimi so skupaj z različnimi društvi in podjetji decembra polepšali praznike socialno šibkim. Ob tem je nesporno pomembna tudi pomoč prostovoljcev, pa tudi družbeno odgovornih podjetij. Imajo približno deset rednih donatorjev, ptujske Terme vsako leto za rejence in otroke iz socialno šibkih družin prispevajo karte za kopanje, Arriva jih brezplačno pelje na filmsko projekcijo, Rotaract Ptuj, Leo in KPŠ so sredstva zbirali na dobrodelnih stojnicah, tako kot tudi naša medijska družba. Žerak, Ptujske pekarne in slaščičarne, Ljubljanske mlekarne pa vsako leto prispevajo izdelke za Varno hišo. Zelo zadovoljen pa je Ke-rin tudi zato, ker se zaposleni na Centru za socialno delo Ptuj, ki so vajeni takšnih in drugačnih tragičnih zgodb, nemalokrat odzovejo in priskočijo na pomoč posameznikom. „Tudi sami smo od svojih plač prispevali po nekaj deset evrov in jih namenili tistim, za katere smo ocenili, da zraven denarne socialne pomoči potrebujejo še kaj več." In ravno takšne zgodbe, ki so dokaz sočutja in človeške dobrote, so pot v pravo smer. Z reorganizacijo in delom na terenu naj bi zaposleni na centrih za socialno delo imeli več časa, da težave še bolje prepoznajo in ukrepajo.
Dženana Kmetec
Ormož • Želijo si dežurno lekarno tudi ponoči
24-urne preskrbe z zdravili ni mogoče zagotoviti
Ormoški občinski svetnik Danijel Vrbnjak je pred časom dal pobudo, da bi bila Lekarna Ormož dežurna tudi ponoči. Direktorica Ksenija Senčarje pojasnila, da 24-urne preskrbe z zdravili ne morejo zagotoviti, saj nimajo niti ustreznih prostorov niti dovolj kadra.
Ob podpori ormoškega občinskega sveta za imenovanje direktorice Lekarne Ormož Ksenije Senčar za novi mandat na čelu tega javnega zavoda je svetnik Danijel Vrbnjak izrazil pobudo, da bi bila Lekarna Ormož dežurna tudi ponoči, kar bi bilo pozitivno predvsem za starejše prebivalstvo, ki v Ormožu narašča hitreje, kot to velja za povprečje v državi.
V okviru zavoda sicer delujejo tri enote. Odpiralni čas Lekarne Ormož na Ptujski cesti je vsak delovnik od 7.30 do 19. ure, v soboto do 12. ure, v nedeljo in dela prostih dneh pa je lekarna dežurna od 8. do 11. ure; Lekarna Holermuos je odprta vsak de-lovnik med 9. in 17. uro ter v soboto od 9. do 14. ure; lekarniška podružnica Središče ob Dravi pa je na voljo v ponedeljek med 10.30 in 15. uro, v sredo med 11.30 in 19. uro ter v petek med 10.30 in 14.30. Izven delovnega časa se morajo prebivalci širšega ormoškega območja po zdravila odpraviti v več kot 20 kilometrov oddaljeni Ptuj ...
»S tem bi ogrozili
poslovanje
zavoda«
Nova stara direktorica Ksenija Senčar je pojasnila, da dežurne službe, ki bi zagotavljala 24-urno oskrbo
prebivalstva z zdravili, v Ormožu ne morejo zagotoviti. »V Lekarni Ormož o 24-urni preskrbi prebivalstva z zdravili doslej nismo razmišljali, saj za to območje izvajata dežurstvo lekarni na Ptuju. V Lekarni nimamo niti ustreznih prostorov niti dovolj kadra za izvajanje 24-urnega dežurstva. Za izvajanje dežurstva bi bilo treba kupiti in urediti dodaten prostor (namenjen dežurnemu farmacevtu, sanitarije) in
zaposliti tri dodatne farmacevte, saj zakon o zdravstveni dejavnosti omejuje število nadur na zaposlenega. Ocenjujemo, da bi izvajanje dežurstva na letni ravni znašalo okoli 100.000 evrov, zaposlitev dodatnega kadra pa okoli 135.000 evrov.« Senčarjevo smo ob tem še povprašali po poslovanju v preteklem letu in dobičku, a nam je odgovorila, da o tem še ne morejo govoriti, saj da bo letno poročilo prip-
ravljeno do konca februarja. Iz odgovora, ki ga je na vprašanje občinskega svetnika podala direktorica, pa je še razvidno, da bi ta strošek predstavljal negativno poslovanje ter bi s tem ogrozil poslovanje Lekarne Ormož.
Kot je še povedala direktorica, na ormoškem območju v preteklosti nikoli ni bila zagotovljena nepretrgana oskrba z zdravili: »Od leta 1993, odkar je Lekarna Ormož samostojen zavod,
24-urnega dežurstva ni bilo. Pred tem je bila lekarna v Ormožu sestavni del Združenih lekarn Ptuj in tudi takrat se je 24-urno dežurstvo izvajalo v lekarni na Ptuju.« Ob tem pa je še pojasnila, da zakon o lekarniški dejavnosti pravi, da se v vsaki območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (teh je deset) organizira vsaj ena lekarna, ki zagotavlja 24-urno preskrbo prebivalstva z zdravili, te le-
karne pa s sklepom določi minister za zdravje. Sedaj ima vsaka območna enota le po eno dežurno lekarno, izjemi sta OE Ljubljana in OE Maribor, kjer dežurstvo opravljata dve lekarni. V Mariboru, kamor spada tudi Lekarna Ormož, izvaja dežurstvo Lekarna Tabor v Mariboru ter izmenično Javni zavod Lekarna Ptuj in koncesionar Lekarna Top-lek.
Monika Levanic
Izvajanje dežurstva bi po oceni direktorice Lekarne Ormož Ksenije Senčar na letni ravni znašalo okoli 100.000 evrov, zaposlitev dodatnega kadra pa okoli 135.000 evrov.
Branko Šumenjak: »javni zavodi bi morali poslovati s pozitivno nulo, ne pa ustvarjati dobičkov«
Z odgovorom glede dežurstva v Lekarni Ormož, ki je bil občinskim svetnikom posredovan z gradivom za minulo sejo, pa ni bil zadovoljen ormoški podžupan Branko Šumenjak: »Meni je to tako napisano, da z levo roko odložiš vprašanje. Niti poskusa ni, da bi se na zavod za zdravstveno zavarovanje povprašalo, če bi se dežurstvo dalo kaj sofinancirati, vsaj v nekem deležu. Preostalo pa bi pokrili iz svojega vsakoletnega dohodka oz. dobička, ker lekarne oziroma noben javni zavod ne bi smel poslovati z dobičkom, temveč bi morali temu ustrezno znižati svoje stroške oziroma poceniti storitve in artikle, da bi poslovali s pozitivno nulo. Ne pa da vsako leto namažejo 200.000 evrov plusa, potem pa pohištvo, staro pet let, zamenjajo... Druge lekarne pa imajo 50 let staro pohištvo in delujejo normalno... To ni odgovor, ki bi bil adekvaten vprašanju.«
Foto: ML
torek • 16. januarja 2018
V središču
Štajerski	5
Slovenija • Vlada v primežu napovedanih stavk policistov, carinikov, paznikov, šolnikov ...
Vprašanje, kateri poklic je koliko vreden
Kot vse kaže, bo imela vlada v letu 2018 veliko dela s stavkovnimi zahtevami zaposlenih v javnem sektorju. Umeščanje poklicev v primerjavi z drugimi v javnem sektorju, izražena v plači, bo najtežji zalogaj. Stavkal bo tudi najmočnejši ter najvplivnejši sindikat, SVIZ, kije stavko napovedal za dan ljubezni, 14. februar. Dva dni pred njimi naj bi stavkali tudi policisti, že konec tega meseca pa še nekateri sindikati državne uprave.
Stavkovne zahteve SVIZ
•	Zvišanje osnovnih plač učiteljic in učiteljev ter drugih izobraževalk in izobraževalcev od vrtcev do univerze, kot je opredeljeno v zahtevah SVIZ za spremembo tarifnega dela Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja (oktober, 2017).
•	Ustrezno ovrednotenje razredniškega dela.
•	Regres za letni dopust v letu 2018 v višini 1.200 evrov bruto za vse zaposlene v javnem sektorju, katerih osnovna plača je nižja ali enaka minimalni plači.
•	Spoštovanje in dosledno uresničevanje pravice do pogajanj v okviru Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v skladu s 13. členom KPVIZ. Spoštovanje 3. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja ter spoštovanje VIII. točke dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016). (Vir: SVIZ)
Foto: Črtomir Goznik
750 milijonov evrov naj bi vlado RS stala uresničitev vseh zahtev, ki so jih v zadnjih mesecih postavili različni sindikati. S poklicnimi gasilci so se tik pred zdajci uspeli dogovoriti in dvodnevna stavka, napovedana za 10. januar, je preklicana. V sindikatu poklicnih gasilcev so namreč z vladnim predlogom zadovoljni, saj so svoje zahteve skorajda v celoti uspeli doseči. Takoj po njihovem dogovoru pa se je oglasil stavkovni odbor sindikatov državne uprave. Cariniki, pazniki, vojaki, piloti in številni drugi namreč pričakujejo, da se bo vladna skupina začela pogajati tudi z njimi. Že julija lani se je sindikat državne uprave preoblikoval v skupni stavkovni odbor. Poudarjajo, da je odprava anomalij pooblaščenim uradnim osebam prinesla zvišanje za največ dva plačna razreda, ne pa za tri, kar je uspelo poklicnim gasilcem. Primerljivost s pooblaščenimi uradnimi osebami naj bi bila s tem porušena. Najbrž bo ureditev teh razmerij najtežja naloga vlade. Svoje zahteve pa ji bodo jasno in glasno, kot vse kaže, predstavili s stavko, ki je napovedana za 24. januar.
SVIZ bo pri svojih zahtevah vztrajal: stavka skorajda neizbežna
Tudi člani SVIZ ter drugi zaposleni v vzgoji in izobraževanju so se
ponovno opredeljevali o izvedbi splošne stavke v vzgoji in izobraževanju. Rezultat je pokazal odločno podporo, saj je za stavko glasovalo 37.186 zaposlenih, kar je 94,2 % vseh zaposlenih, ki so se o tem opredeljevali. O tem, ali naj se stavka izpelje ali ne, so odločali na 707 zavodih, v le 24 stavka ni bila izglasovana.
Na podlagi odločne in jasne podpore članov je SVIZ za 14. februar 2018 napovedal stavko. Ob napovedi je glavni tajnik SVIZ Bra-nimir Štrukelj dejal, da podpora
stavkovnim zahtevam kaže, da izobraževalke in izobraževalci niso več pripravljeni spremljati vztrajne marginalizacije vzgoje in izobraževanja ter razvrednotenja njihovega dela. Da je tako, po njegovem mnenju dokazuje podatek, da na mesečni ravni prejemajo približno 500 evrov bruto nižjo plačo kot enako izobraženi, zaposleni v drugih primerljivih poklicih v javnem sektorju. Ena izmed stavkovnih zahtev je tudi višji regres za letni dopust v letu 2018 za vse zaposlene v javnem sektorju, ne le na področjih
dejavnosti SVIZ, ki bi po njihovem moral znašati 1.200 evrov bruto.
Eden izmed izpostavljenih problemov je tudi razredništvo. Za to delo učitelji (40 odstotkov jih je razrednikov) prejemajo od 3 do 5 evrov na mesec. Po mnenju sindikata je to podcenjujoče, zato zahtevajo višje vrednotenje tega zahtevnega dela.
Štrukelj pojasnjuje, da zahtevajo tudi izboljšave na področju visokega šolstva. Zahtevajo zvišanje plač (na raven kot velja za zdravnike) vseh strokovnih delavcev. „Ne gre
za izbiro delodajalca, gre za prepis razlage zdravniške kolektivne pogodbe, da to velja za vsakega, ki doseže pogoje. Vemo, da to zahteva najvišji delež sredstev. Zanima pa nas, ali bodo zaposlene v visokem šolstvu vrednotili enako, kot so zdravnike. Imamo dogovor, da bi to moralo biti: zaposleni na univerzi, zdravniki 1:1. In tukaj bomo testirali vlado, kako nam bo pojasnjevala, da principi, ki so bili vzpostavljeni, za nas ne veljajo," še poudarja Štrukelj in dodaja, da je skrajni čas, da država vrne zaposlenim del tega, kar jim je bilo v času varčevanja v minulih letih vzeto.
Če se ne uspejo dogovoriti z vlado, se bo stavka začela z velikim
shodom v Ljubljani, 14. februarja, prekinjena pa bo istega dne. To ne pomeni, da bo tudi končana, se bo pa z ulic preselila za pogajalsko mizo. A v SVIZ vztrajajo, da se lahko tudi obnovi in razširi še na druge dele javnega sektorja. Štrukelj sicer poudarja, da stavka ni njihov cilj, ampak sredstvo za dosego teh. O tem, kakšen je pričakovani način stavke, še niso dokončno dogovorjeni, bodo pa v nujnih primerih v vrtcih poskrbeli za varstvo otrok, o čemer Štrukelj pravi: „Vemo, da naš nasprotnik niso starši in jih ne želimo prizadeti. Naš nasprotnik je vlada RS in temu bomo način stavke prilagajali."
Dženana Kmetec
Ptuj • Preureditev pokopališča v spominski park
Zgodovina pokopališča bo ohranjena
Dela na starem ptujskem pokopališču, ki ga Mestna občina (MO) Ptuj preureja v spominski park, so v polnem teku. Končali naj bi jih do poletja.
Trenutno na novo urejajo vhode na pokopališče in gradijo temelje za kostnico. Kmalu bodo začeli rušiti stari zid in graditi novega. »Takšna mala dela v resnici zahtevajo veliko posegov. Najprej je treba odstraniti nagrobnik ali celo grobnico ter vse skupaj zavarovati. Nemalo je nagrobnikov, ki so prislonjeni ob zid. Nadalje se zid poruši, postavi novi in nagrobniki se namestijo nazaj na svoje mesto. Do tega trenutka med obnovo ni bil poškodovan niti en nagrobnik. Žal pa je očitno tik pred začetkom
del prišlo na pokopališču do novega vala vandalizma. Vandali so prevrnili in polomili okrog 15 nagrobnikov,« je povedal vodja civilne iniciative Za živo pokopališče in član nadzorne skupine Laris Gaiser.
»Člani nadzorne skupine redno tedensko spremljamo potek del. Z izvajalcem in investitorjem se posvetujemo, kako izvesti določene posege. Pozitiven rezultat dela naše iniciative je ta, da se bo ohranilo več nagrobnikov, kot je bilo po prvotnih načrtih predvideno. Po obnovi bo ostalo 85
MO Ptuj pokopališče v spominski park preureja brez gradbenega dovoljenja. Dela izvajajo v obliki vzdrževanja. V javnosti so se v minulih dneh pojavila ugibanja, kako daje to mogoče, saj se na pokopališču gradi kostnica približne velikosti 150 m2, z globokimi temelji. Pa tudi pokopališki zid bodo najprej rušili in nato gradili na novo. Situacijo si je po naših informacijah ogledal gradbeni inšpektor, ki pa kršitev ni prepoznal oz. ugotovil. Na vprašanje, zakaj za projekt niso pridobili gradbenega dovoljenja, so v kabinetu župana MO Ptuj odgovorili: »Pri ureditvi spominskega parka se izvajajo dela zunanje ureditve in nekaj enostavnih objektov, za kar gradbeno dovoljenje ni potrebno.«
odstotkov nagrobnikov, ne da bi se vanje posegalo. Se pa bo odstranilo nekatere nagrobnike, kjer potekajo gradbena dela. Člani civilne iniciative in nadzorne skupine si prizadevamo,
da bi bilo posegov v nagrobnike čim manj in da bi bile družine, katerih svojci so tam pokopani, o tem pravočasno in dostojno obveščene. S potekom obnove smo zadovoljni, saj do-
govori, ki smo jih sprejeli pri županu, načeloma držijo. Ne morem reči, da sem zadovoljen z vsem. Ampak: zgodovino, grobove in nagrobnike smo rešili. Žal mi je edino, da nam ni us-
Nadzorna skupina dela na pokopališču spremlja redno tedensko.
Foto: Črtomir Goznik
pelo zaščititi še dreves. Enostavno je zmanjkalo moči. To je bil kompromis, na katerega smo pristali, da nam je uspelo ohraniti zgodovino in nagrobnike. Moje osebno mnenje je, da bi bila stara drevesa precej primernejša za ta prostor. Sedaj je načrt takšen, da se večina starih dreves nadomesti z novimi, tudi zelenica bo drugačna. Zasajenih bo manj iglavcev, bo pa na novo posajenih precej češenj in magnolij. Prostor bo po obnovi izgubil dosedanji značaj pokopališča, svojo dušo preteklosti in romantičnost. Bo pa resda bolj urejen in očiščen ter trajni spomenik za naslednja desetletja,« pojasni Gaiser.
Da se z nagrobniki na pokopališču ravna zelo previdno, so pritrdili tudi na MO Ptuj: »Ob posegih v neposredni bližini se jih zaščiti ali po potrebi premesti v začasno skladišče. Noben nagrobnik se v času gradnje ni poškodoval.« O strokovnem nadzoru s področja varovanja kulturne in arheološke dediščine pri izvajanju del na pokopališču pa so v Mestni hiši še dodali: »Pokopališče leži na območju kulturnovarstvene in arheološke zaščite in je tudi spomenik s svojo evidenčno številko. Zato smo že sam projekt pripravljali v sodelovanju s spomeniškim varstvom. V času izvedbe se izvaja arheološki konservatorski nadzor. Nadzor po zakonu izvaja Zavod za varstvo kulturne dediščine. V primeru globljih izkopov, ki so bili izvedeni na severozahodnem delu parka, pa je nadzor izvajal Pokrajinski muzej Ptuj.«
Mojca Zemljarič
6 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 16. januarja 2018
Zavrč, Slovenija • Katarino Pungračič okronali za 22. vinsko kraljico Slovenije
Na vinski prestol se je pripravlja
Prejšnji teden so v hotelu Radin v Radencih Katarino Pungračič iz Drenovca pri Zavrču okronali za 22. vinsko kraljico Sloven podravka, Svetlana Širec. Nova vinska kraljca bo v tem letu tako doma kot v tujini skrbela za promocijo slovenskih vin, vinogr
Novo kraljico je okronal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan skupaj s predsednikom uprave Pomurskega sejma Janezom Erjavcem in pokrovitelji institucije Vinska kraljica Slovenije, čestitali so ji številni visoki gostje. Nova kraljica je na prestolu nasledila Majo Žibert iz Bistrice pri Šen-trupertu, ki je v letu dni svojega kraljevanja aktivno sodelovala na več kot sto različnih dogodkih in prireditvah. Vinsko kraljico Slovenije vsako leto izbere posebna komisija, ki jo nosilec projekta, Pomurski sejem, oblikuje s pomočjo predstavnikov pokroviteljev in stroke.
V Pomurskem sejmu so novo ustoličeno kraljico, ki šteje le 21 let, takole predstavili: »Katarina je prišla na slovenski vinski prestol iz družinske kmetije, na kateri se ukvarjajo z vinogradništvom, vinarstvom in turizmom. Je študentka študijskega programa Agrikultura in okolje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Opravila je tečaj za sommelierja ljubitelja, to znanje pa bo, kot pravi, v prihodnosti še nadgradila. Aktivno
Nov zagon za Haloze
Med pokrovitelji kronanja nove vinske kraljice Slovenije sta bili tudi Občina Zavrč in Vinarska zadruga Haloze. Podžupan završke občine Janko Lorbek je poudaril, da gre za izjemno pomemben dogodek: »Želimo in upamo, da bo poslanstvo vinske kraljice Slovenije za leto 2018 v Haloze pripeljalo nov zagon in več turistov, da bo popestrilo turistično ponudbo, ponudbo vin in drugih produktov v Halozah. Podžupan Zavrča Robert Vuzem, odgovoren za družbene dejavnosti v občini, je Katarini Pungračič ob kronanju poklonil simbolično darilo, kipec haloškega putarja in pesniško zbirko Haloški putar Franca Tobiasa. Še ta mesec ji bomo na občini pripravili tudi uradni sprejem. Naši kraljici iskreno čestitamo; je naš ponos.«
Predsednik Vinarske zadruge Haloze Jožef Šmigoc je povedal, da pomeni kronanje priznanje tako vinogradniško-vinarski družini Pungračič kot novi kraljici: »Družina Pungračič je članica naše zadruge, z optimistično držo seje povzpela v sam vrh vinarstva - ne samo v Halozah, temveč v Sloveniji. To so vzori, ki vlečejo tudi nas ostale. Ponosni smo, da je laskavi naziv letos dobila Katarina Pungračič. Upamo, da bo to prestižno funkcijo lahko dobro izkoristila. V Halozah je v zadnjih dveh letih vse nekako dobro sovpadlo - ne le v vinogradništvu, ampak nasploh. Pojavil se je nek nov vzgon, optimizem.«
Foto: Jure Zauneker
Katarino je na oder pospremil njen oče Robert Pungračič.
Nova vins
Hajdina • Podpis pogodbe, vredne 334.000 evrov
Za boljše pogoje kmetovanja
Da bi izboljšali pogoje za kmetovanje, so v občini Hajdina v zadnjih letih aktivno pristopili k aglomeraciji in komasaciji. Minuli teden so podpisali pogodbo za urejanje dveh območij, na katerih je kar 240 hektarjev kmetijskih zemljišč.
Načrtujejo pa ureditev še vsaj treh območij, na vseh želijo v prihodnjih letih urediti namakalne sisteme, ki bodo še en korak več k zagotavljanju boljših pogojev za kmetovanje.
Župan občine Hajdina Stanislav Glažar je z direktorjem Geodetskega zavoda Celje Dominikom Bovho minuli teden podpisal pogodbo, vredno 334.000 evrov. Občina je z izbranim izvajalcem v preteklosti že sodelovala, o tokratnem projektu je Bovha dejal: „Občina Hajdina je izjemno intenzivno pristopila k realizaciji programov na področju podeželja, predvsem na področju aglomeracije in komasacije. Na osnovi pobud kmetov bodo te stvari uredili kar se da dobro. Gre za ukrep kmetijske politike, ki ga v celoti sofinancirajo evrop-
ski skladi in RS. Zelo pomembno pri tej zadevi je izpostaviti sodelovanje vseh lastnikov zemljišč z občino, brez tega postopek ne bi stekel." Dodal je, da se skupaj trudijo urediti pogoje za boljše kmetovanje, ukrepom agrarnih operacij in namakanja pa so v Podravju po izkušnjah Bovhe največ pozornosti namenili ravno v zadnjih letih. „Rezultati so že vidni in še bodo," je prepričan.
Da imajo v načrtu ureditev še kar nekaj kmetijskih območij, je potrdil tudi hajdinski župan Stanislav Glažar. Prav tako se pripravlja dokumentacija za uvedbo namakalnih sistemov, pri čemer sodelujejo z občino Starše, zraven te, ki se začenja, pa je v planu še komasacija na dveh območjih. V sklopu tokratne komasacije bodo
Pogodbo sta podpisala župan Stanislav Glažar in direktor Geodetskega zavoda Celje Dominik Bovha.
urejali naselja med Hajdino in Gere-čjo vasjo ter v delu Zgornje Hajdine. Zajeten del območja Slovenje vasi, Skorbe, Gerečje vasi in Hajdoš so že uredili.
Da se komasacija lahko začne, morata soglašati najmanj dve tretjini lastnikov zemljišč. Na 240 hektarjih, ki so predmet tokratne pogodbe, je okrog sto lastnikov, kmetovalcev, prav vsi so vključeni v proces. Delo bo potekalo fazno, začeli bodo te dni z geodetskim postopkom urejanja oboda komasacije. Zaključek se predvideva pomladi leta 2020, cilj pa je, da se nova razdelitev zemljišč konča čim prej, da lahko kmetje aktivno začnejo novo pridelavo.
„S projekti na področju kmetovanja se prijavljamo na državne in evropske razpise. Zemljišča smo razdelili na pet komasacijskih področij, prvo smo že uspešno uredili, nadaljujemo pa tokrat z dvema območjema, katerih izmera je 240 hektarjev. Načrtujemo še ureditev namakalnih sistemov, s katerimi bomo kmetom omogočili bistveno boljše pogoje kmetovanja," je pojasnil Glažar.
Za same kmete in obdelavo postopki za zdaj ne pomenijo sprememb. Vsak lastnik bo v teku postopka najmanj trikrat vabljen k sodelovanju glede na proces dela, šele nato bosta opravljeni zložba zemljišč in nova razdelitev.
Dženana Kmetec
Ormož • Sodišče naprodaj, občina ne bo »dražitelj«
Kam podjetniški inkubator in razvojn
Staro sodišče, kjer ima prostore tudi Javna razvojna agencija Občine Ormož in Mrežni podjetniški inku Holermuos Damjan Belič poskuša že drugič prodati. Občina ponudbe ne bo oddala, kam se bosta selila ini
Stečajni upravitelj IGD Holermuos Damjan Belič poskuša prodati več nepremičnin v lasti propadle ormoške gradbene družbe. Med drugimi v drugo zbira zavezujoče ponudbe za prodajo stavbe na naslovu Vrazova ulica 9 v Ormožu (staro sodišče oz. stari del ormoškega hotela) s pripadajočimi objekti in zemljiščem, kjer imata prostore tudi Mrežni podjetniški inkubator Ormož ter Javna razvojna agencija (Jara) Občine Ormož. Kot je razvidno iz objave na spletni strani Ajpes, je objekt s pripadajočim zemljiščem, garažo in go-
spodarskim poslopjem naprodaj po izhodiščni ceni v višini 430.596 evrov, kar je 10 odstotkov manj kot na prvem zbiranju ponudb. Zanimanje za omenjeno stavbo je v preteklosti kazala tamkajšnja občina, ki ima v letošnjem proračunu za nakup poslovnih prostorov za omenjeni inkubator zagotovljenih 145.000 evrov, kar pa je bistveno manj od izhodiščne cene. Na občino smo zato povprašali, ali se bodo potegovali za nakup stavbe. »Občina za zdaj ne bo vplačala varščine in se na tej dražbi ne bo potegovala za nakup. Občina ima na stavbi
zabeleženo predkupno pravico. V vsakem primeru se bo torej lahko, če pride do prodaje, odločila, kako naprej,« je pojasnil župan občine Ormož Alojz Sok.
Več možnosti za namestitev inkubatorja in Jare
Kam bodo selili podjetniški inkubator in Jaro, pa za zdaj še ni jasno. Župan omenja več možnosti: »Glede prostorov ni problem, ker je v Ormožu kar nekaj mož-
Stavba, kjer domujeta tudi Javna razvojna agencija Občine Ormož in Mrežni podjetniški inkubator, je naprodaj.
nosti za namestitev podjetniškega inkubat Prosti prostori so bivš zadruga. Tovarna slad! ima veliko poslovno zg prazna. Naprodaj je s in končno ima občina cijsko zasnovo za svoj zgradbo v industrijski bi bila veliko dražja, k tno prodaja stari hotel imamo predkupno pra bo nekdo odločil kupit občini lahko premislili čili. Najbrž v odvisnos potencialnega kupca. še preostali del hotela še ni začel prodajati in dobršen del nekoč že poslovne namene.«
Sicer pa imajo int približno mesec dni č ti varščino v višini ne 21.500 evrov. Premože daja po načelu viden prodano pa bo tistem ku, ki bo ponudil na vendar ne nižje od cene. Če bo več poni nudilo enako najvišjo tistemu, ki bo ponudil plačila.
Kot nam je sporo upravitelj, pa zanimanj »Konkretnega interesa kljub znižanju izhodišč 10 % glede na prejšnji | stopek, ni zaznati.«
Foto: MF
Foto: ML
torek • 16. januarja 2018
V središču
Štajerski	7
da vse življenje
ije. Pred njo je na tem prestolu (pred natanko desetimi leti) sedela le še ena Spodnje-adništva in vinorodnih dežel.
Foto: Jure Zauneker
;ka kraljica Slovenije z ministrom za kmetijstvo Dejanom Židanom in direktorjem Pomurskega sejma Janezom Erjavcem
sodeluje v Društvu vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Od zgodnjega otroštva združuje delo v vinogradu in na turistični kmetiji, na kateri domačim in tujim gostom predstavlja in ponuja bogastvo slovenskih vin in kulinarike.«
Da bi se začeli obračati k haloškim vinom
Vinska kraljica Slovenije za leto 2018 je priznala, da je o kroni sanjarila že kot devetletna deklica: »Pred leti je naše vinogradništvo na Vinu Slovenija v Gornji Radgoni dobilo priznanje šampion vin, podelitve se je udeležila naša celotna družina. Takrat se mi je zelo vtisnilo v spomin, da je mojemu očetu Robertu Pungračiču nagrado predala vinska kraljica. Zaželela sem si, da bi tudi jaz nekoč postala vinska kraljica Slovenije, zdaj se mi je želja uresničila.«
Na kmetiji Pungračičevih tik ob slovensko-hrvaški meji se z vinogradništvom, vinarstvom in turiz-
Vinsko kraljico Slovenije so prvič okronali leta 1996
Naloga vinske kraljice Slovenije je predvsem promocija slovenskih vin, vinogradništva in vinorodnih dežel tako v domovini kot v svetu, pa tudi predstavljanje slovenskega turizma in kulturne dediščine ter širjenje kulture pridelovanja, negovanja in kulturnega uživanja vina. Kraljico vsako leto novembra na osnovijavnega natečaja izbere posebna komisija, januarja prihodnje leto novo kraljico slovesno okronajo.
Naziv vinska kraljica Slovenije lahko pridobijo le dekleta med 18. in 25. letom starosti, slovenske državljanke samskega stanu, ki dokažejo znanje o vinih in slovenskem vinogradništvu, obvladajo vsaj en večji svetovni jezik in so opravile vozniški izpit. Dokazati se morajo še v povsem praktičnih veščinah; vino morajo znati pravilno ponuditi in postreči, vajene pa morajo biti tudi javnega nastopanja.
mom ukvarjajo že pet generacij. Večino petnajstih hektarjev površin so zasadili z vinogradi, ostalo pa namenili pridelavi hrane za potrebe turistične kmetije. Ponašajo se z vinsko kletjo, ki sprejme do 800 hektolitrov vrhunskega belega vina z geografskim poreklom Haloze. »Ponašamo se z renskim rizlingom, chardonnayem, sauvignonom, ši-ponom, rumenim muškatom ter hišno zvrstjo, ki jo sestavljajo laški rizling, rizvanec ter beli in sivi pi-not,« je povedal gospodar.
Katarini se tako za preizkuse znanja o vinih in slovenskem vinogradništvu pravzaprav ni bilo treba kaj veliko pripravljati. »Priprave so tekle že vse moje življenje. Odkar pomnim, sta me starša vzgajala v tej smeri - sploh zato, ker sem za vinogradništvo in vinarstvo pokazala zanimanje. Oče mi zdaj pomaga, da se znam pri vinih orientirati, da jih znam lepo predstaviti in o
njih tudi kaj povedati,« je povedala. Za svoje kraljičino vino je izbrala sa-uvignon letnika 2015 iz domače kleti: »Gre za suho vino redne trgatve, srednje aromatično. To je bilo prvo vino, ki sem ga pomagala kletariti, zato mi zelo veliko pomeni, pa tudi všeč mi je.«
Komisije ni očarala le z znanjem in s simpatičnim nastopom, temveč predvsem z ljubeznijo do tega, kar počne. »Z vinogradništvom in vinarstvom sem odraščala. S promocijo vin bi se rada ukvarjala vse življenje, ne le v tem enem letu. Želim si prevzeti družinsko kmetijo in nadaljevati družinsko tradicijo,« nam je zaupala svoje načrte. Kot vinska kraljica Slovenije bo seveda zastopala vso državo, vendar upa tudi na promocijo domačega vinorodnega okoliša Haloze: »Verjamem, da se bodo ljudje začeli obračati k haloškim vinom.«
Eva Milošič
a agencija
ibator Ormož, stečajni upravitelj IGD kubator in Jara, pa za zdaj še ni jasno.
mrežnega orja in Jare. a Kmetijska orja Ormož ;radbo, ki je tara policija tudi investi-jo poslovno coni, ki ne ot se trenu-. Sicer pa mi avico. Če se ti, bomo na in se odlo-ti od načrta Potem je tu , ki se sploh tudi tam je bil oddan v
eresenti še asa vplača-kaj več kot enje se pro-o-kupljeno, iu ponudni-jvišjo ceno, izhodiščne
jdnikov poli ceno, pa najkrajši rok
čil stečajni ja ni opaziti: a za nakup, ne cene za prodajni po-
Za trgovski center Holermuos več zanimanja
V	prodaji je že drugič Apart-majska hiša Svetinje z devetimi sodobno opremljenimi apartmaji in 300 let staro vinsko kletjo (Svetinje 5) s pripadajočim zemljiščem po izhodiščni ceni 424.116 evrov.
V	ponedeljek, 22. januarja, pa je v sejni sobi družbe Neos svetovanje, d. o. o., v Ljubljani sklicana prva javna dražba za prodajo večine prostorov Poslovno-prodaj-nega centra Holermuos s pripadajočim parkiriščem na Opekarniški cesti 2 b v Ormožu. 22 delov stavbe v skupni površini slabih 3.000 kvadratnih metrov (zraven pa še sorazmerni del skupnih prostorov) stečajni upravitelj prodaja kot celoto po izklicni ceni 3.075.000 evrov. Dražba bo potekala z zviševanjem izklicne cene, kupci, ki bi radi sodelovali na dražbi, pa morajo najkasneje en delovni dan pred dražbo vplačati varščino v znesku 153.750 evrov ali predložiti nepreklicno bančno garancijo v korist stečajnega dolžnika. Zanimanje za trgovski center pa je po besedah Beliča precejšnje: »Prejeli smo več poizvedb in izrazov zanimanja za nakup Centra Holermuos, vendar trenutno ni mogoče napovedovati poteka dražbe, ki bo 22. januarja.«
Monika Levanič
Podravje • Na obisku minister za infrastrukturo
Most čez Dravo zaprt do septembra
V petek se je na delovnem obisku v Podravju mudil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič s sodelavci. Najprej je obiskal občino Slovenska Bistrica in se srečal z županom Ivanom Žagarjem. Nato je obisk nadaljeval na Ptuju. Skupaj z županom Mestne občine (MO) Ptuj Miranom Senčarjem sije ogledal gradbišče na starem mostu čez reko Dravo.
Župan Senčar je na ministra apeliral, naj država kot investitorka obnove z deli na mostu pohiti: »Zaradi zapore mostu nastaja gospodarska škoda, zelo nezadovoljni so tudi ljudje oz. vozniki. Če je le mogoče, bi prosili, da se obnova pospeši. Preverijo naj se možnosti, da se promet čez most spusti pred koncem obnove, denimo izmenično enosmerno.« Minister je odgovoril, da se vsega tega
zaveda, vendar konkretne obljube, da bi bila obnova končana pred septembrom, ni dal: »Skupaj z izvajalcem in Direkcijo RS za infrastrukturo si bomo prizadevali, da bi bila dela čim prej končana in bi se most za promet odprl. Seveda je potek del odvisen tudi od vremena. Bomo pa pretehtali možnosti za odprtje mostu pred koncem obnove, kot je predlagal župan.«
V Slovenski Bistrici si je minister Gašperšič ogledal nedavno končani prvi del zahodne obvoznice ter potrdil, da že tečejo aktivnosti za drugo fazo. Med drugim potekajo postopki za pridobitev zemljišč, gradbeno dovoljenje pričakujejo do konca leta, tako da bi z deli lahko začeli v letu 2019. Na Direkciji za infrastrukturo po besedah direktorja Damirja Topolka še nimajo izračunane natančne vred-
nosti investicije, se bo pa ta vrtela nekje okoli šest milijonov evrov, ki jih bo v celoti pokril državni proračun. Za prvi že dokončani del obvoznice, s katero so poskrbeli še za širitev Impolove industrijske cone, je poskrbela občina in zato tudi s pomočjo evropskih sredstev odštela skoraj dva milijona evrov. Na ministra so danes naslovili predvsem prošnjo za pospešitev postopkov, saj bo šele z
dokončanjem tudi njihova prva faza dobila pravo vrednost v smislu razbremenitve prometa v mestu. Da gre pri bistriški obvoznici za pomemben projekt z vidika nadaljnjega razvoja tamkajšnjega največjega podjetja Im-pol, je potrdil prvi mož družbe Jernej Čokl. Druga polovica ceste bo za njih še kako pomembna, saj k njim že zdaj dnevno pride okoli 80 tovornjakov.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Minister Gašperšič je dejal, da se bodo potrudili, da bi bila obnova končana do 1. septembra letos, pred pričetkom šolskega leta. Župan Senčar mu je odgovoril, da je želja MO Ptuj, da bi bila obnova končana prej, vsaj pred začetkom poletne turistične sezone. »Takšen predlog je zelo optimističen. Ponovim lahko, da se bomo v največji možni meri potrudili,« je pojasnil minister.
8 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 16. januarja 2018
Haloze • Zmeda pri poimenovanju naselij in njihovih prebivalcev
Red je tu samo do neke mere ...
Pravila slovenskega jezika so tako zapletena, da včasih še tega, od kod ali kdo pravzaprav smo, ne znamo povedati ali napisati prav. V še posebej nezavidljivem položaju so se znašli prebivalci haloških vrhov... Ali Vrhov? Za pomoč pri jezikovnih zagatah smo poprosili jezikoslovca dr. Marka Snoja z Inštituta za slovenskijezik Frana Ramovša pod okriljem Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Majda Čeh je v Ptujskem zborniku iz leta 1975 pojasnila, da je haloški vrh pravzaprav vinograd z zidanico oz. klet: »Vrh je bil prvotno enostavna lesena zgradba, v njej je bila preša, pod njo je bila skromna klet, 'pivnica', kjer so bili sodi vina. Vrh v tej obliki je bil nenaseljen. Sčasoma so dogradili črno kuhinjo in sobo, 'hišo'. Na vrhu so se naselili viničarji in mali kmetje.« Po slovarju Belanski narečni govor lahko vrh pomeni ali najvišjo točko hriba ali teme kupa ali vinograd s hišico ...
Morda prav zato, ker prvotno niso bili naselja, vrhove mnogi še danes vztrajno (a napačno) pišejo z malo začetnico. Snoj je pojasnil, da se obe besedi prav vseh haloš-kih naselij z vrhom v imenu pišeta z veliko: »Pravopisno pravilo, ki je sprejeto dogovorno, pravi, da se neprve sestavine naselbinskih imen pišejo z veliko začetnico, razen če je ta mesto, trg, vas, ves, vasca, vesca, selo, selce, sela ali selca. Vrh pišemo z veliko zato, ker je to del lastnega imena, ki označuje naselje, ne pa goro.«
Dodal je, da bo tako vse dotlej, dokler bo vrh kot ime naselja v registru Geodetske uprave - tudi, če bi npr. naselje zapustili prav vsi njegovi prebivalci (naselij brez stalnih prebivalcev je v Sloveniji
kar okoli 60, vsa pa uradno ostajajo naselja): »Če pa neka zemljepisna enota z neprvo sestavino vrh ni naselje, to pišemo z malo, npr. Črni vrh nad naseljem Črni Vrh.« O križišču, v katerem na enem smerokazu piše Turški vrh, na drugem pa Turški Vrh, je kratko dejal: »To ni posledica zmešnjave, temveč preprosto neznanje.«
Starejši gredo na, mlajši pa v Majski Vrh
Pa gremo v ali na Vrh? Vsaj pri Majskem Vrhu ne moremo zgrešiti . Snoj je pojasnil, da gre pri izbiri predlogov zgolj za ustaljeno rabo pri domačinih, ki jo mora upoštevati tudi knjižna norma, ponekod pa sta dovoljeni obe varianti: »V več slovenskih krajevnih imenih se predlog na umika običajnejšemu v. Pri Vojniku je npr. naselje Ilovca, ki se prav tako veže z obema predlogoma: v Ilov-ci ali na Ilovci. Tudi za Jeruzalem velja podobno; nekateri rečejo, da gredo v Jeruzalem, drugi pa na Jeruzalem. Če lokalna raba ni ustaljena, če se uporabljata oba predloga (navadno na uporabljajo starejši, v pa mlajši), priročniki zapišejo obe.«
V križišču pri Cirkulanah en smerokaz kaže proti Turškemu Vrhu, drugi pa proti Turškemu vrhu.
Poenotenje bi bilo nasilje
nad jezikom
Za dodatne zaplete poskrbi dejstvo, da so besede, ki poime-
nujejo prebivalce haloških Vrhov, tvorjene zelo različno. Enotnega pravila ni; končujejo se z -vršan, -vrščan, -vrhovčan, -vrhovščan, ponekod pa pri poimenovanju prebivalcev o vrhu celo sploh ni več ne duha ne sluha . Snoj je pojasnil, da je taka pač lokalna raba, ki jo
norma spoštuje in mora spoštovati: »Vsaka drugačna rešitev bi bila nasilje nad jezikom, ki bi ga še zlasti občutili lokalni prebivalci.«
Poudaril je, da se taka raznolikost oblik pojavlja na vsem slovenskem ozemlju: »Že na Štajerskem imamo Mariborčane in
Celjane in Ormožance, ne pa Mari-borcev, Celjčanov in Ormožanča-nov. Red je tu samo do določene mere. Uniformiranje tega področja bi bilo jezikovno nasilje, ki bi popolnoma brez potrebe zmanjševalo pestrost slovenskega jezika. Pa še uspešno ne bi bilo, saj
Foto: EM
Videm, Kidričevo • Dobrodelni koncert za novo gasilsko vozilo
Na pomoč!
Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Tržec bodo ta petek, 19. januarja, ob 18. uri v restavraciji Pan v Kidričevem pripravili dobrodelni koncert, izkupiček pa namenili za novo gasilsko vozilo s cisterno.
Lani avgusta je devet trževskih gasilcev z dvema voziloma priskočilo na pomoč kolegom iz PGD Žetale pri gašenju požara kleti v Kočicah v žetalski občini. Ob vračanju domov se je v krožišču na lokalni cesti skozi naselje Gorca proti Podlehniku vozilo trževskega gasilskega
društva GVC 16/24 prevrnilo. Pri tem so se trije gasilci poškodovali (trajnih posledic k sreči niso utrpeli), vozilo pa je bilo v nesreči popolnoma uničeno in nevozno. Predsednik PGD Tržec Matej Bezjak in poveljnik gasilske enote društva Jani Požar sta takrat pojasnila: »Po izrednem
tehničnem pregledu se je izkazalo, da so nepravilno delovale zavore na zadnji osi.«
Na zavarovalnici so škodo ocenili na okoli 45.000 evrov, kar za nakup novega vozila, ki ga v društvu nujno potrebujejo, seveda ne zadošča. Božo Mlakar iz PGD Tržec je po-
Foto: arhiv PGD Tržec
Vozilo Prostovoljnega gasilskega društva Tržec se je pri obračanju na streho povsem uničilo, delno se je poškodovala tudi gasilska oprema v njem.
vedal: »V tem ali prihodnjem letu želimo kupiti šasijo za GVC 24/50, v letih 2020 ali 2021 pa nameravamo novo vozilo predati v uporabo. Vrednost takega vozila s cisterno je okoli 230.000 evrov; 70 % bo pokrila občina Videm, ostalih 30 % pa moramo gasilci zagotoviti sami. Eden od udeležencev v nesreči je predlagal, da bi ta denar skušali zbrati s koncertom. Res smo za pomoč prosili številne znane ansamble, veliko se jih je vabilu tudi odzvalo. Upamo, da se bo na koncertu zbralo okoli 500 obiskovalcev.«
Na koncertu bodo nastopili: Go-razd Ademovič - Gaggo, Plesni center Mambo ter ansambli Stil, Mladi korenjaki, Zaka pa ne, Razgaljeni muzikantje, Klateži, Žargon, Slovenski zvoki in Golte. Vstopnice stanejo deset evrov, kupiti jih je mogoče v restavraciji Pan, gostišču Majolka in na prodajnih mestih Eventim (Petrol, OMV Multitočke, Pošta Slovenije, Kompas, Big Bang). Gasilcem lahko pri nakupu vozila pomagate tudi tako, da na telefonsko številko 1919 pošljete sms s sporočilom TRZEC ali TRZEC5 in tako darujete enega ali pet evrov. Člani društva se za pomoč iskreno zahvaljujejo.
Eva Milošič
Središče • Prva polnilnica za električna vozila
Polnjenje je brezplačno
V občini Središče ob Dravi na bencinskem servisu Petrol so dobili prvo polnilno postajo za električna vozila. To je sicer tudi prva polnilnica na širšem Ormoškem.
Na bencinskem servisu Petrol je občina Središče ob Dravi postavila prvo javno električno polnilno postajo z dvema 21-kilovatnima priključkoma, ki hkrati omogoča polnjenje dveh vozil. Središka polnilnica je sicer prva takšna na širšem Ormoškem. »Polnjenje na polnilni postaji je za uporabnike trenutno brezplačno, občina bo zagotovila letni tehnični pregled in plačala porabljeno elektriko. Tudi v naši občini, bližnji okolici, kakor tudi v tranzitu, se pojavlja vse več električnih ali kombiniranih vozil. Polnilna postaja pomeni dodatno, hitro možnost polnjenja za uporabnike, obenem pa s svojo storitvijo promovira uporabo ekoloških vozil in ozaveščenost varovanja našega okolja pred izpusti,« je pojasnil župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko. Kot je še povedal, so se odzvali na razpis Eko sklada za polnilne postaje za električna vozila v zavarovanih območjih narave in območjih Natura 2000, s katerim z nepovratnimi sredstvi spodbujajo občine za gradnjo polnilnih električnih postaj. Skupna vrednost investicije je okoli 8.000 evrov, od tega je 3.000 evrov prispeval Eko sklad.
Monika Levanič
Foto: Arhiv občine
Prva polnilnica za električna vozila omogoča polnjenje dveh vozil hkrati.
torek • 16. januarja 2018
V središču
Štajerski	9
V Halozah je stotine vrhov, a le devet Vrhov
Naselje	Kje?	Kateri?	Kdo?
Belski Vrh	v	belskovrški	Belskovršan
Dravinjski Vrh (lokalno tudi Tranberk)	na	dravinjskovrški ali dravinjski	Dravinjskovrščan ali Dravinjčan
Gorenjski Vrh	v	gorenjskovrški ali gorenjski	Gorenjskovrščan ali Gorenjčan
Janški Vrh	na	janškovrški ali janški	Janškovrščan ali Janščan
Kupčinji Vrh	na	kupčinjevrški ali kupčinjski	Kupčinjevršan ali Kupčinjčan
Majski Vrh	v ali na	majskovrški	Majskovrščan (lokalno tudi Majbrščan ali Majbržan)
Rodni Vrh	v	rodnovrški	Rodnovrhčan
Turški Vrh (lokalno tudi Turski Vrh)	v	turškovrški ali turški (lokalno tudi turski)	Turškovršan (lokalno tudi Turčan)
Veliki Vrh (lokalno tudi Veki Vrh)	v	Velikovrhovski	Velikovrhovščan ali Velikovrhovčan
	Vir: Leksikon Slovenska krajevna imena. Cankarjeva založba. Ljubljana. 1985		
j Korenjak Turški vrh
Čeprav so haloški Vrhom včasih bolj vrhovi kot naselja, jih moramo pisati z veliko začetnico.
bi domačini še vedno uporabljali ustaljene oblike.«
Poudaril je, da tolikšna zapletenost pri poimenovanju krajev in njihovih prebivalcev ni le slovenska posebnost: »Pojavlja se v mnogo jezikih, ne pa vseh. V italijanščini se npr. prebivalska
imena najpogosteje končujejo na -ano (npr. Romano »Rimljan«), a se pogosto najdejo tudi druge pripone (npr. -ese v Palermese »Pa-lermčan«, Udinese »Videmčan«). Podobno je v francoščini: Parisien »Parižan«, Monégasque »Mona-čan«. V hrvaščini se prebivalcu
Hercegovine reče Hercegovac in ne po pričakovanjih Hercegovinac, v srbščini pa prebivalcu Vojvodine Vojvodanac in ne Vojvodinac. Tudi češčina in poljščina imata take primere. V poljščini se npr. pridevnik iz mestnega imena Lublin glasi lu-belski in ne lublinski.«
Snoj je prebivalce haloških Vrhov nekoliko potolažil z dejstvom, da imamo v slovenščini še mnogo hujše primere: »Prebivalci naselja Opčine nad Trstom so npr. Openci, pridevnik se glasi openski ...«
Eva Milosic
Podravje • Dobrodelna akcija za 13 družin
Obdarili so jih z večerjo in paketi
Sodelavci ptujske gostilne Pri pošti in gostilne Ambiente iz Zabovcev so lani konec leta 13 družinam polepšali božično--novoletne praznike. Skuhali in dostavili so jim božično večerjo, za vse družine pa priskrbeli še darilne pakete.
Pobudnica dobrodelne akcije, h kateri so pristopili tudi nekateri lokalni podjetniki in obrtniki, je bila Sandra Levanič, hči lastnice obeh gostinskih lokalov. »Idejo oziroma navdih za izvedbo dobrodelne akcije sva dobila doma s partnerjem ob gledanju filma iz leta 1929. Takrat sva spoznala, da bodo naši hladilniki v času praznikov polni vseh dobrot, medtem ko nemalo ljudi nima niti za osnovne življenjske potrebščine in živila. Na Facebook strani gostilne Pri pošti sva objavila, da iščeva družine, ki bi jih na božični večer obdarili z večerjo. Še pred tem sem zastavljeni projekt predstavila svojim sodelavcem in prijateljem, ki so bili prav tako takoj za izvedbo. Sama brez njih nikakor ne bi zmogla. Odziv gostov v lokalih, prijateljev, znancev in naših sodelavcev je bil proti vsem pričakovanjem zelo velik. Prejeli smo veliko predlogov, katere družine bi lahko obdarili z božično večerjo. Beseda o naši načrtovani dobrodelni akciji se je spontano širila po spletu, pa tudi med ljudmi. Tako se je okrog 20 podjetnikov iz lokalnega okolja in nekaj naših gostov odločilo, da akcijo podprejo s finančnim prispevkom. Nekateri so podarili tudi svoje lastne izdelke. Z zbranimi sredstvi sem nakupila pakete, ki smo jih nato poleg večerje podarili izbranim družinam. Pa-
Foto: Sandra Levanič
Del ekipe, ki je sodelovala v akciji, s katero so božič polepšali družinam na Ptujskem.
keti so bili zares bogati. V njih so bile hrenovke, suhe salame, jajca, kakav, kosmiči, paštete, maslo, marmelade, konzervirana zelenjava, kava, čaj, sadni sirupi, razne začimbe, jušne kocke, paketi juh in sladkarije za otroke. Paketi so vsebovali tudi kruh, moko, lesene pručke in še verjetno kaj. Večerjo smo pripravljali v gostilni Ambiente v Zabovcih. Na božični večer, ob 18. uri, smo sveže pripravljeno večerjo in darilne pakete naložili v avtomobile in vse skupaj dostavili izbranim družinam na njihove domove. Bilo jih je 13, skupno 57 ljudi,« je pojasnila Le-vaničeva in dodala, da je bila to zanjo neprecenljiva izkušnja. »Vključili smo tudi naše otroke, ki se niti ne zavedajo, kaj pomeni lahkota ali finančni primanjkljaj v družini. Morda prevečkrat obsojamo socialno ogrožene ljudi. Velikokrat slišiš, da so alkoholiki ali pa enostavno nočejo delati. Zakaj se kdaj ne vprašamo, ali so morda zboleli. Ali je zbolel kdo od njih in posledično ne morejo v službo. In tudi morda zato ob praznikih ne zmorejo svoji družini pripraviti solidne večerje. Glede na lansko izkušnjo bomo tovrstno akcijo še ponovili, morda z nekoliko drugačnim pristopom. Tokrat smo dobili potrditev, da še obstajajo ljudje, ki jim je mar za sočloveka.«
Mojca Zemljarič
Ko se nepremišljeno udarita preteklost in prihodnost
Ptujske odprte fronte kažejo na to, da Ptuj, kljub tudi vrsti dobro zastavljenih projektov, skoraj nobenega ni zmogel, hotel ali znal izpeljati do konca. Poglejmo samo dva sosednja hriba, osrednjega s ptujskim gradom, izjemno veduto, in panoramskega, ki se ad hoc urejata že desetletja. Brez prave vsebine životari turnirski prostor, da ne govorimo o nekdanji grajski žitnici ter o Panorami in njeni arheološki dediščini, kije kdo ve zakaj še vedno „skrita". Neurejeno je tudi območje nekdanje vojašnice, kjer opuščeni objekti propadajo, najbolj vidno glavni objekt, kjer je bil njen sedež. Po polževo gre pri urejanju arheološkega muzeja, če ga nimamo, vsaj ne zavajajmo na napisnih tablah. Tudi z zadnjimi izvodi kratkega turističnega vodnika po Ptuju turiste še vedno vabimo na ogled arheoloških zbirk v dominikanskem samostanu, čeprav resnici na ljubo le v tujih jezikih. Podobno je z vodnikom po Ptuju (osnovnem iz leta 1996 in ponatisom). Kdaj bo napisan novi z verodostojnimi podatki, je trenutno (še) zavito v meglo. Nedokončanaje obnova Mestnega gledališča, njena fasada, objekt pa tudi sicer propada, ker ni odgovornega lastnika. Še vedno pa je v mestu nekaj začasnih objektov, kot sta montažni paviljon na Novem trgu in objekt PP Gostinstva.
V letu, ko naj bi se poklonili velikemu arhitektu Jožetu Plečniku, ki je preko svojega učenca pustil pečat tudi v našem mestu, z ureditvijo mestne tržnice, so se mestni svetniki brez kančka spoštovanja odločili, da bo padel tudi ta mestni predel in se prelevil v neko s kamnom urejeno ploščad s čisto drugim namenom, ker je mesto klasično tržnico že zdavnaj izgubilo, v času, ko je tržni prostor zasedalo 100 in več prodajalcev, pa ni naredilo ničesar za večji prodajni in siceršnji standard oz. vzdrževanje na v letu 1932 zgrajenem in urejenem prostoru. Če bo skrb za dediščino v večji meri ostala še v prihodnje postranska stvar, bo padel tudi vodni grad v Budini, slednji zaradi nemarnosti, ne pa evropskih milijonov. Tudi pri nekdanjem Konusu, za katerega so bili sicer še ne tako dolgo narisani turistični projekti, a jih je „dediščinska" stroka, kije v tistem času vztrajala, daje to objekt tehnične dediščine, edini te vrste v mestu, ki druge namembnosti ne prenese, popljuvala, zob časa gloda naprej. Plat zvona bije tudi Stara steklarska. Ob vsem tem se moramo še enkrat vprašati, čemu smo se Ptujčani zavzemali za projekt EPK 2012 - Ptuj partner in bojda tako izjemno prepoznavno blagovno znamko, ki živi na nekaterih ptujskih koritih in korespondenčnih dokumentih. S podiranjem dreves na mestni tržnici pa smo več kot zmagoslavno začeli novi ptujski družabni projekt, hkrati pa Evropsko leto kulturne dediščine, ki gradi na identiteti. Že trinajsto leto je mesto neuspešno pri spreminjanju odloka o zaščiti kulturne dediščine.
Nekdanja gostilna Beli križ na Vinarskem trguje še eden spomenik slovenskega nespametnega denacionalizacijskega zakona v mestu ob Dravi, kije tudi sicer na ta račun izgubilo izjemno veliko. Sicer paje davek, ki ga plačujejo obrtniki in podjetniki starega mestnegajedra, tudi brez denacionalizacije, izjemno velik. Prav vsem, ki še vztrajajo v njem, bi ob občinskem prazniku morali podeliti priznanje ali jim najmanj izreči pohvalo, tudi zato, ker so ob vsaki mestni obnovi doslej potegnili kratko. Prejšnja mestna oblastje sicer ob obnovi Mestnega trga imenovala neko komisijo z nalogo, da ugotovi podatke o škodi, ki sojo utrpeli, da bi jo z določeni ukrepi omilili. A se s prihodom nove ni zgodilo nič, niti za blažev žegen jih ni bilo, kvečjemu posmeh, le kaj si mislijo, da jim pripada, ker se z mestnim jedrom se smejo samo ponašati, ampak z njim tudi trpeti, in umreti...
Resnično, prav zanimivo je brskati po starih mestnih projektih in načrtih: za vsak ptujski trg jih je bilo doslej narejenih nekaj, tudi za tržnico, za celotno mestno jedro, staro ptujsko mestno pokopališče in še nekatera druga mestna območja, kot Ljudski vrt, ki ga sedaj želijo obuditi z novo napisanimi projekti, ki pa jih nihče noče „videti", ker ima vsaka oblast svojo zamisel, kot se tudi razlikujejo videnja strokovnjakov, ki naj bijih pripravljali. Pa bi bila hvaležna tudi raziskovalna naloga o tem, koliko projektov je doslej mesto ob Dravi že napisalo pod zvenečimi gesli, kolikšnaje bila poraba denarja, kdo je z njimi služil, medtem ko je mesto izgubljalo na privlačnosti in ponudbi.
Čisto za konec pa: na stavbi upravne enote Ptuj je še vedno zapisano, daje Ptuj v Jugoslaviji..., tudi to bi morali že zdavnaj opaziti projektanti novega ptujskega razvoja, ki bodo, če bo šlo tako naprej, po eni strani odstranjevali (spreminjali) dediščino z aktivnimi posegi in opuščanjem le-teh, po drugi strani pa „zaščitili rdeče mreže", s katerimi sedaj „varujejo" poškodovane kulturne spomenike objekte v mestu.
Majda Goznik
Foto: EM
10 Štajerski
Poslovna in druga sporočila	
torek • 16. januarja 2018
Ptuj • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 4. sezona
Novih deset izjemnih polfinalistov
Deveti predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v novi sezoni se je 11. januarja v športni dvorani OŠ Olge Meglič zaradi tehnične napake začel s polurno zamudo, kar so občinstvo in nastopajoči sprejeli z razumevanjem.
Sponzorji prireditve
■ *i **
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Brina Stefančič, OS Ljudski vrt, 5. razred, zmagovalka v mlajši kategoriji: »Na nastop sem se pripravljala okrog dva meseca. Zapela sem pesem pod naslovom Moja pesem, ki jo sicer poje Alya. Uspešen nastop pričakujem tudi v polfinalu. Ne bom pa jezna, če mi ne bo uspelo, ker gre za zabavo, uživanje."
Za pol ure se je tako podaljšalo druženje generacij, mladih nadarjenih pevcev, njihovih staršev in drugih sorodnikov, prijateljev in drugih, ki so prišli spodbujat udeležence ptujskega predizbora iz štirih oz. petih ptujskih osnovnih šol: Ljudskega vrta s podružnico Grajena, Olge Meglič, Brega in Mladike. Tudi letos je izbor potekal v OŠ Olge Meglič, breška osnovna šola bo gostiteljica v peti sezoni. Za staro lokacijo so se organizatorji odločili zaradi morebitnih prometnih zastojev na Puhovem mostu. Na
Luisa Sabeder, OS Ljudski vrt, 7. razred, zmagovalka v starejši kategoriji: „Pojem že dolgo, uživam v petju, na nastop sem se pripravljala kar nekaj časa. Pesem Kdo še verjame, ki jo v originalu poje Nina Pušlar, sem si izbrala sama."
oder je stopilo skupaj 29 mladih pevcev, ki so se na nastope v večini pripravljali že od začetka novega šolskega leta, da bi lahko s svojim nastopom čim bolj navdušili in še bolj razvili svoj pevski in glasbeni talent. Vsi so bili odlični, tudi tokrat so odločale malenkosti. Deset novih polfinalistov, ki se bodo v polfinalu pomerili predvidoma aprila, je izbrala komisija v sestavi Dalibor Bedenik, tudi vodja projekta in voditelj izbora, Ela Huzjan in Majda Goznik. V mlajši kategoriji so bili uspešni: Brina
Štefančič (OŠ Ljudski vrt), Vita Voda (OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena), Lana Kostanje-vec (OŠ Breg), Emma Sartor (OŠ Olge Meglič) in Kiara Še-gula (OŠ Mladika), v starejši pa: Luisa Šabeder (OŠ Ljudski vrt), Anamarija Lozinšek (OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena), Enej Stanovnik (OŠ Breg), Naja Fridl (OŠ Olge Meglič) in Nia Svenšek (OŠ Mladika). Ptujski del projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je družba Radio-Tednik Ptuj izvedla v sodelovanju z MO Ptuj in ptujskimi osnov-
nimi šolami, njihovimi glasbenimi pedagogi ter s podporo podjetij in obrtnikov. Vsi skupaj so zaslužni, da mladi nadarjeni pevci lahko še naprej razvijajo svoj pevski in glasbeni talent, kakovostno preživljajo svoj prosti čas in osebnostno rastejo. Projekt je pomemben za slovensko identiteto, slovenski jezik in glasbo, saj jih vse bolj spoznava tudi širše okolje. V četrti sezoni so se pridružile občine in šole s Celjskega, Gorenjske, Notranjske, tudi Dolenjske, je povedal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj
Vita Voda, OS Ljudski vrt, podružnica Grajena, 5. razred, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Med vsemi pesmimi, ki so bile na izbiro, sem si izbrala pesem Zame zakantaj, ki jo poje Tanja Žagar. Vesela sem, da mi je uspelo, da bom nastopila tudi v polfinalu četrte sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo."
TEHNIKA
ELEKTROTEHNIKA MILOŠIČ d. o. o.
Potrčeva cesta 28,2250 Ptuj
GSM: (041) 876 590, GSM: (041) 625 339
e-pošta: lnfb@elektrotEhnlka-sp.eu
• projektiranje, nadzor ¡n izvedba električnih in strelovodnih inštalacij, električne opreme, računalniških in telekomunikacijskih omrežij • meritve električnih in strelovodnih instalacij ter računalniških in telekomunikacijskih omrežij • izvedba in vzdrževanje javne razsvetljave dobava in montaža HORMANN garažnih vrat, pogonov in ostale ponudbe • brezplačna predhodna izmera in svetovanje
Drago Slameršak, ki se je vsem zahvalil za podporo v tem izjemnem projektu za novi rod slovenskih pevk in pevcev. Vsi,
ki bodo letos stopili na polfi-nalni oder, se bodo tako soočili s hudo konkurenco.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Emma Sartor, OS Olge Meglič, 5. razred, zmagovalka v mlajši kategoriji: „V polfinale sem se uvrstila s pesmijo Kdo še verjame (Nina Pišlar). Potrudila se bom, da bom dobro zapela, četudi ne pričakujem veliko. Nastop na odru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo mi pomeni veliko, ker se lahko izkažem s svojim talentom."
Naja Fridl, OS Olge Meglič,8. razred, zmagovalka v starejši kategoriji: „Nastopila sem s pesmijo Čudež ansambla Papir. V polfinalu pričakujem še boljši nastop, rezultat. Všeč so mi vse zvrsti glasbe, v vseh se želim preizkusiti. Letos sem nastopila že četrtič, vsako leto z drugačno pesmijo oz. zvrstjo glasbe. V tretji sezoni z narodno-zabavno skladbo."
Nia Svenšek, OS Mladika, 6. razred, zmagovalka v starejši kategoriji: „Pesem z naslovom Pesem, ki jo poje Manca Spik s Kvartopirci, sem si izbrala, ker mi je zelo všeč. Pojem že dolgo, pevsko se izpopolnjujem v glasbeni šoli Arsana. Petje me zelo veseli, nekoč si želim postati pevka.
Tudi .
superjunakt
potrebujejo
svojega
zaščitnika.
Nezgodno zavarovanje otrok in mladine
U Izkoristite 10 % popust za internetno sklenitev zavarovanja na www.as.si.
Nezgoda
www.as.si 080 81 10
torek • 16. januarja 2018
Naše prireditve
Štajerski	ll
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Lana Kostanjevec, OS Breg, 4. razred, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Pojem že dolgo, pripravljala sem se kar nekaj časa. Izbrala sem Pesem z naslovom Zgodba o prijateljstvu, ki jo v originalu pojejo Čuki. Uvrstitev v polfinale sem pričakovala.
Kiara Segula, OS Mladika, 5. razred, zmagovalka v mlajši kategoriji: „Peti sem začela pred dvema letoma, pomeni mi zelo veliko. Uspelo mi je s pesmijo Spet (Tinkara Kovač). Želim si, da bi dobro odpela tudi v polfinalu, četudi se morda ne bom uvrstila naprej."
Anamarija Lozinšek, OS Ljudski vrt, podružnica Grajena, 7. razred, zmagovalka v starejši kategoriji: „Zapela sem pesem Vem, jokala bom, ki jo poje Maja Oderlap. Dobro uvrstitev pričakujem tudi v polfinalu. Petje mi pomeni zelo veliko."
Sponzorji so bili: DEM, d. o. o., Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Talum, d. d., Kidričevo, Elektro Maribor, d. d., Bar Divino in prenočišča Žiga, Bojan Šo-štaric, s. p., Kavarna Malina, Drejc Pečečnik, s. p., lnplan prevozi, storitve, trgovina, gradbeništvo in posredništvo, d. o. o., Lekarna Top-lek, Toplek Neda, lblo, d. o. o., Anpro tehnik, d. o. o., Elektrotehnika Milošič, d. o. o., Avtohiša Dominko, d. o. o., in DC Dominko center, d. o. o., Adriatic Slovenica, d. d., Autoseruis Turnšek, Simona Turnšek, s. p., Tiskarna Ekart in Naitors, d. o. o.
Iz OŠ Ljudski vrt so nastopili: Nely Kokot in Lana Levanič, Brina Štefančič in Hana Kozel v mlajši kategoriji ter Klara Meznarič in Hana Skrbinšek, Luisa Šabeder ter Nina Repič in Neja Škrjanec v starejši kategoriji.
Iz OŠ Ljudski vrt, podružnica Grajena so nastopili: Klara Tikvič, Maja in Maša Šauperl ter Vita Voda v mlajši kategoriji, v starejši kategoriji pa: Lea Petek, Tjaša Šimenko Golob in Anamarija Lozinšek.
Iz OŠ Breg so nastopili: Vita Stanovnik in Lana Kostanjevec v mlajši ter Jasna Sanja Štiberc in Enej Stanovnik v starejši kategoriji. Iz OŠ Olge Meglič so nastopili: Zaja Postružnik, Neja Gajzer in Emma Sartor v mlajši kategoriji ter Naja Fridl v starejši.
Iz OŠ Mladika so nastopili: Tjaša Ela Freebairn, Kiara Šegula in Sara Sluga v mlajši ter Nia Svenšek in Barbara Manda v starejši kategoriji.
\. » I
Foto: Črtomir Goznik
Enej Stanovnik, OS Breg, 6. razred, zmagovalec v starejši kategoriji: „Izbral sem si pesem, žal, že umrlega makedonskega pevca Tošeta Proeskega, ki je pesem Moja pel v slovenskem jeziku. Ima razpon in je dobra pesem. Pripravljal sem se že od septembra lani."
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Pevke in pevec iz OŠ Breg
Štiri pevke iz OS Olge Meglič
Foto: Črtomir Goznik
OS Ljudski vrt je imela najštevilčnejšo zasedbo, v obeh kategorijah je nastopilo devet pevk.	Iz OS Ljudski vrt, podružnice Grajena, se je preizkusilo sedem mladih pevk.
Foto: Črtomir Goznik
SAVTO S E RV I S - v
"Xwfvlúfj
KLEPARSTVO | LIČARSTVO | TRGOVINA
Simona Turnšek s.p. Brstje 27A, 2250 PTUJ
S 02 771 77 60 Ü 041 684 904
VSE NA ENEM MESTU OD OCENITVE ŠKODE DO POPRAVILA
triglav
GENERALI
SAVA
ZAVAROVALNICA
Foto: Črtomir Goznik
Povsem dekliško zasedbo je imela tudi Oš Mladika.
12 Štajerski
Kultura
torek • 16. januarja 2018
Ptuj • Obiskali sta nas Mia in Nika, zmagovalki tretje sezone Otroci pojejo
Prvi zmagovalki z lastnima skladbama
Zmagovalki tretje sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo: Mia Pernat v mlajši kategoriji (OŠ Markovci) in Nika Belaj (OŠ Cirkovce) v starejši kategoriji si bosta leto 2017 še posebej zapomnili.
Postali sta prvi zmagovalki projekta družbe Radio-Tednik Ptuj, ki ga ta izvaja v sodelovanju z osnovnimi šolami in občinami. Dobili sta lastni pesmi, s katerima sta se javnosti že predstavili. Videospota zanju pa bosta posneli v tem letu. Za Miino pesem Nekje nekje je glasbo napisal Matjaž Vlašič, pod besedilo se je podpisal Blaž Švab, aranžma pa je delo Boštjana Grabnarja. Za Nikino pesem Tako kot bo je glasbo ustvaril Matjaž Vlašič, avtorica besedila je Tina Muc, za aranžma pa je poskrbel Miha Gorše.
Med decembrskimi počitnicami sta bili tudi gostji naše družbe, v studiu Radia Ptuj ju je gostil odgovorni urednik Domen Hren. Nekaj vprašanj pa smo jima zastavili tudi v uredništvu Štajerskega tednika. Mia, ki sedaj obiskuje že peti razred OŠ Markovci, poje pa že od malega, je povedala, da so se njene zmage ob domačih in prijateljih zelo razveselili tudi v šoli, kjer so nanjo zelo ponosni. Pri petju jo najbolj od vseh podpira mami, ki je prav tako odlična pevka, poje v vokalni skupini KOR in v zboru Pop Com. Tudi pri izbiri pesmi, s katero je zmagala v tretji sezoni, ji je pomagala; ker je Mia premlada za pesmi z ljubezensko vsebino, so to pri pisanju pesmi
Foto: Črtomir Goznik
Mia Pernat in Nika Belaj v studiu Radia Ptuj
zanjo upoštevali tudi njeni ustvarjalci. Pesem Nekje nekje ji zelo ugaja, ima lepo besedilo in melodijo, ki
lepo sede v uho. V šoli ji gre dobro, še posebej matematika. Glasba oz. petje je trenutno v središču, tako
zelo si želi postati uspešna pevka. Na tem področju se bo še naprej izobraževala. Obiskuje GŠ Karola Pa-
horja na Ptuju, kjer se uči igranja na flavto. Medtem ko se igranja na kitaro in na klavirju uči sama. V pros-
tem času rada tudi kotalka. V novem letu si želi, da bi bila uspešna v šoli in da bi čim večkrat nastopila in v živo predstavila svojo pesem.
Nika Belaj je od lanske jeseni že srednješolka, obiskuje športni oddelek ptujske gimnazije. Poje že dolgo, po njenih stopinjah gresta tudi sestri Lara in Maja, ki si iz srca želita, da bi lahko nastopili v četrti sezoni projekta. Poleg njiju na pozitivno odločitev občine Kidričevo o vključitvi v projekt čakajo tudi drugi mladi pevci obeh osnovnih šol. Nika poje vse zvrsti glasbe, odvisno od razpoloženja. Lastna pesem jo je navdušila, zelo je zadovoljna, kako jo je odpela. Na pevskem odru jo bomo srečevali tudi v prihodnje, želi si še več nastopov, še več pesmi, da jo ljudje čim bolj spoznajo. Še na polno bo trenirala tudi namizni tenis, kjer si je prav tako zastavila ambiciozne cilje. Trenira vsak dan. V svoji konkurenci je trenutno v Sloveniji na četrtem mestu, njen dolgoročni cilj pa je uvrstitev med top 30 na svetu. V novem letu si želi le zdravje, če bo zdrava bo lahko uspešna v šoli, v namiznem tenisu in na glasbenem odru. Nadvse pomembni pa so tudi družina in prijatelji.
MG
Ptuj • Decembrski četrtek s Sanjo Veličkovic
Ptujska modna zgodba lani v Parizu, letos v Odessi
Na zadnjem četrtkanju v The Legend Pubu na Ptuju je bila gostja ptujska kreatorka Sanja Veličkovic, ki je v pogovoru s Špelo Težak predstavila svojo izvirno modno in kreatorsko zgodbo pod naslovom Dobimo se v Pturizu 2.
Voditelj lanskih enajstih četrtkov Vojo Veličkovic je vodenje dvanajstega predal; ker ni želel, da bi pogovor med očetom in hčerko, na katero je seveda izjemno ponosen, izzvenel preveč osebno. Sanjina bolj javna zgodba se je začela leta 2005 s prvo samostojno razstavo Maske, četudi so njene maske že vrsto let pred tem pričele zmagovalno pot. Najprej sta z njimi zmagovala njena otroka, pozneje pa razširjene skupine malih in velikih mask, ne samo v Sloveniji, temveč
tudi na Hrvaškem. Že od nekdaj pa ji je izziv predstavljala tudi moda, tista nekolika drugačna, s katero je lahko vsaka ženska edinstvena, unikatna. Po razstavi v hotelu Mitra se je tam odvila tudi njena prva modna revija, ki so ji sledile vedno nove, vsaka z novim izvirnim sporočilom in edinstvenostjo, ki je tlakovala pot lani tudi do Pariza, kamor si je vedno želela in kar je že pred leti „napovedovala" z eno od svojih modnih revij. Rdeča nit mednarodnega izbora med dizajnerji
Foto: Črtomir Goznik
Sanja Veličkovic je pariško kolekcijo, s katero si je v Parizu prislužila brezplačno sodelovanje na ukrajinskem tednu mode v Odessi marca letos, predstavila tudi Ptujčanom. Pred tem so jo občudovali tudi na srbskem tednu mode.
ji je ponudila svojevrsten izziv, spletla ga je s pomočjo belih kreacij, ki jim je dodala kvačkane detajle v beli, rdeči in modri barvi. Z njimi je Parizu pokazala, da je lahko ženska lepa in glamurozna tudi v beli laneni, bombažni ali svileni obleki, ki niso posute s kristali in biseri. Dvanajst bosonogih deklet je svoje kolo v njenih modelih odplesalo na glasbo Magnificovega Zelenega Jurija in Pastirče mlado v Design Centru Bastille. Na koncu se jim je pridružila tudi sama, oblečena v modernega zelenega Jurija.
Kam jo bo pot odnesla letos? Zagotovo v Odesso, že tradicionalno na srbski teden mode, po lanski predstavitvi na njem pa se ji odpirajo možnosti za sodelovanje tudi na modnih dogodkih v času štirih največjih tednov mode v Milanu, New Yorku, Londonu in Parizu, kot to izhaja iz elektronskega sporočila Oxford Fashion Studia.
Lanski četrtki v kavarni pod odrom so zanimiv zaključek dobili 13. januarja v ptujskem gledališču. Prva januarska četrtkova zgodba pa bo namenjena predstavitvi vpisa Kuren-tovih obhodov na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Vojo Veličkovic se bo o tem pogovarjal z Brankom Brumnom, vodjem ptujskega Kurentovanja in podpredsednikom Evropskega združenja karnevalskih mest.
MG
Ptuj • V Mestnem gledališču Ptuj peta premiera te sezone
Kje je Ivan Cankar?
V Mestnem gledališču Ptuj so premierno uprizorili detektivko za mlade iCankar, ki so jo pripravili v koprodukciji z Zavodom Margareta Schwarzwald in ljubljanskim Cankarjevim domom. Posvetili sojo letošnji stoletnici smrti pisatelja Ivana Cankarja.
Napeta zgodba, v kateri detektivi vztrajno iščejo pravega Cankarja, pisateljeve citate prepleta z besedilom, ki so ga z improvizacijo sestavili sodelujoči v predstavi. Režiserka predstave iCankar Maruša Kink je pojasnila, da preplet resničnih dogodkov iz pisateljevega življenja in njegovih literarnih del gledalcem omogoča, da Cankarja pobližje spoznajo: »Cankar je genialen pisatelj, za vsemi odličnimi deli pa vseeno stoji človek iz mesa in krvi. Z ekipo smo se trudili, da bi našli človeka.«
Ustvarjalci predstave so priznali, da mladi po Cankarju dostikrat ne-
radi sežejo: »Ima pridih šole, s tem pa predznak dolgočasnosti. Tudi sicer je njegov jezik bogat s simboli in besedami, za katere si mora človek vzeti čas. V času, ko je termin zvezda zlorabljen do obisti, bomo mladim pokazali, kaj to resnično pomeni -Ivan Cankar je bil to že sto let nazaj. Iz njegovih pisem je razvidno, da je znal biti mil, rahločuten in duhovit, hkrati pa tudi piker, sarkastičen in oster. Predvsem pa človek akcije. In, kot se zvezdi pritiče, tudi ženske so ga oboževale.«
Direktor ptujskega mestnega gledališča Peter Srpčič je pojasnil, da gre za peto, predzadnjo premiero
gledališke sezone 2017/2018: »Cankar ima v naši literaturi že status mitskega avtorja in je dostikrat napačno razumljen kot zelo zahteven, težaven in težko razumljiv avtor. Trudili smo se, da bi ga približali mladini. Gledališka predstava je sicer namenjena predvsem šolski populaciji, a so seveda vabljeni tudi vsi drugi.«
V predstavi igrajo Nataša Keser, Jure Kopušar ali Vid Klemenc in Domen Valič, za scenografijo in kostu-mografijo je poskrbela Tina Bonča, avtor glasbe je Kristijan Krajnčan, lektor Simon Šerbinek, oblikovalec svetlobe pa Jaka Varmuž.
Eva Milošič
Ustvarjalci so detektivko za mlade iCankar predstavili na tiskovni konferenci.
Foto: ČG
Rokomet
Boleč poraz proti Makedoniji
Stran 14
Rokomet
»Kot trener težje sprejemam poraze«
Stran 14
Tenis
V dvorani na zelo hitri podlagi ni šlo ...
Stran 15
Namizni tenis
Dekleta še v igri za visoko mesto
Stran 15
Mali nogomet
Dva derbija, največ pridobil Poetovio
Stran 16
Anketa
Po čem si boste zapomnili leto 2017?
Strani 17
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Nogomet • NK Drava
Veliko presenečenje prestopnega roka: na Ptuj prihaja nekdanji mladi angleški reprezentant
tednik
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áptetec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Sodelovanje Drave z nigerijsko Dakindo dobiva v tem tednu nove razsežnosti. Te so povsem drugačne od vseh dosedanjih in segajo v področja, ki so bila doslej nedosegljiva. Kot okrepitev prihaja namreč na Ptuj igralec, ki je v dresu mlajših selekcij angleške reprezentance odigral skoraj 20 tekem!
Osnova za zgodbo je sklenitev
sodelovanja podjetja Dakinda z Dravo, eden od ključnih trenutkov za sedanjo zgodbo pa obisk nekdanjega najboljšega afriškega nogometaša Kanuja na Ptuju. Ptuj ga je močno očaral, kar je velikokrat povedal tudi v nogometnih krogih v Angliji, kjer sicer kot nekdanji član Arsenala preživi veliko časa. Naneslo je, da je to slišal tudi Matthias Fanimo.
Foto: Črtomir Goznik
Matthias Fanimo in predsednik NK Draua Nastja Čeh sta sklenila 2,5-letno pogodbo.
Šola West Hama
Gre za 23-letnika, ki je bil rojen v Londonu, poleg angleškega pa ima tudi nigerijsko državljanstvo. Svojo športno pot je začel v nogo-
Nogomet • NK Aluminij
Iz Kidričevega v ... Bagdad!
V kidričevskem prvoligašu so pred časom v zimskem prestopnem roku napovedali delne korekcije v igralskem kadru. Pri tem so imeli v mislih, da se bodo zahvalili igralcem, ki so igrali manj, oz. niso izpolnili pričakovanj strokovnega štaba. Matej Rodin se je tako pričakovano znašel na izhodnih vratih ...
Iz NK Aluminija pa prihaja tudi vest, da odhaja Sanin Muminovič,
ki je bil eden od stebrov ekipe. Razlog seveda ni nezadovoljstvo z njegovimi predstavami, ampak preprosto želja igralca po debelejšem nogometnem kruhu. Tega bo po novem služil v nogometno precej eksotični destinaciji - Iraku!
K prestopu je precej pripomogel Sebastjan Antic', s katerim sta skupaj delila slačilnico pri Zavrču, sedaj pa jo bosta očitno pri klubu
Al-Quwa Al-Jawiya iz Bagdada. Antic je namreč pred meseci že pristopil h klubu iz iraške prestolnice, po očitno dobrih izkušnjah pa je za prestop nagovoril še Mu-minovica.
27-letnik iz Srebrenice je v jesenskem delu sezone za Aluminij nastopil na vseh tekmah, izpustil ni niti minute.
JM
metni šoli člana angleške Premier lige, londonskega West Hama. Z igrami v dresu »kladiv«, kot je vzdevek igralcev tega kluba, si je priboril tudi vpoklic v mlajše selekcije angleške reprezentance, kar je seveda želja vsakega mladega nogometaša. Tako je v selekciji U-16, v kateri je debitiral leta 2008, zbral osem nastopov, v selekciji U-17 deset nastopov, še enega je dodal v U-18. Skupaj je to 19 nastopov v majicah z grbom treh levov. V teh je dosegel tudi tri zadetke.
V	dresu moštva iz Londona je ostal do selekcije U-21, do leta 2015. Da zgodba ni imela nadaljevanja, kot bi ga lahko imela, je vplivala tudi poškodba, ki je mladega igralca za nekaj časa oddaljila od igrišč. Po West Hamu je igral še za tri angleške nižjeligaše, nazadnje za moštvo Margate FC, klub iz istoimenskega mesta na JV obali Anglije.
V	Angliji je Fanimo posebno pozornost pritegnil leta 2015, ko je v testiranju hitrosti med nogometaši pristal tik pod vrhom, čeprav so sodelovali tudi igralci iz Premier lige. Na vrhu tega seznama se je znašel
Nogomet • NK Drava
član Manchester Uniteda Antonio Valencia, tik za njim pa je pristal - Matthias Fanimo! Članek omenja tudi to, da je v tem elementu za njim zaostal sloviti Gareth Bale, ki sedaj brani barve Reala.
V nedeljo pristal v Sloveniji
Fanimo si je v zadnjem času po poškodbi prizadeval za obuditev kariere, kar v nogometnem žargonu pomeni, da si je iskal klub iz višjih lig, kjer bi bil bolj na očeh managerjev. Tako je naneslo, da je to prišlo na uho Kanuja, ki mu je predlagal prestop - v Dravo! Le nekaj telefonskih klicev je bilo potrebnih in vsi pogoji za prestop so bili usklajeni ... V nedeljo zvečer je že pristal v Ljubljani, nekaj ur kasneje pa je že prispel na Ptuj ...
Po informacijah iz ptujske Drave naj bi Fanimo v najkrajšem času postal igralec drugoligaša iz najstarejšega slovenskega mesta in naj bi v spomladanskem delu sezone pomagal Dravi do čim boljše uvrstitve.
Jože Mohorič
Vrača se Rešek
Nogometaši Drave so končali tridnevno bivanje na Rogli, kjer so veliko časa namenili t. i. »team buildingu«, s tekom na smučeh pa so ob fizični kondiciji zagotovo precej pridobili na izboljšanju motoričnih sposobnosti vsakega posameznika.
Že ob koncu prejšnjega tedna se je ekipi Drave po Aleksandru Šeligi pridružil drugi novinec za spomladanski del sezone. To je sicer stari znanec ptujskega občinstva Mitja Rešek (včeraj je dopolnil 27 let, op. a.). Univerzalni igralec levega dela igrišča je k Dravi iz Aluminija prestopil leta 2014, nato pa na ptujskem Mestnem stadionu ostal dve leti in pol. V tem času je bil eden najbolj standardnih igralcev modre ekipe in res stabilen nosilec igre. Ptujskemu občinstvu se je prikupil z izjemno borbenostjo in nepopustljivostjo, zato bo zagotovo tudi v sedanji
sestavi lahko veliko dodal ekipi trenerja Simona Sešlarja.
Igralec, ki je osnovno nogometno izobrazbo dobil v mlajših selekcijah Maribora, v članski ekipi
pa prave priložnosti ni dobil nikoli, je kar nekaj let kot posojen igralec prebil v Kidričevem pri Aluminiju, sezono 2011/12 pa tudi v tujini, pri nizozemskem Heerenveenu. Lani januarja je iz Drave prestopil k ambiciozni Muri, kjer pa ni bil preveč zadovoljen, zato se je za nekaj časa preselil k avstrijskemu nižjeligašu. Nov izziv je sedaj našel pri Dravi.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Rešek se po letu igranja za Muro in avstrijskega nižjeligaša znoua urača na Ptuj.
14 Štajerski
Šport
torek • 16. januarja 2018
Rokomet • EP na Hrvaškem
Boleč poraz proti Makedoniji
Slovenija je na uvodu EP na Hrvaškem doživela boleč poraz proti Makedoniji in se v tem hipu precej oddaljila od boja za visoka mesta. Realno bi bila v takšni igralski zasedbi uvrstitev od 5. do 8. mesta izjemen rezultat.
Tekma Slovenija - Makedonija je bila zelo čudna. Vratar Matevž Skok je v 1. polčasu branil izjemno (deset obramb), in če bi igra Slovencev v polju bila vsaj spodobna, bi četa trenerja Veselina Vujoviča morala na odmor oditi z vsaj petimi ali šestimi goli prednosti. Žal ni bilo tako in ekipi sta na odmor odšli poravnani (11:11).
Zmago smo zapravili v obdobju od 25. do 35. minute, ko smo zapravili prednost treh zadetkov (11:8). Borbeni Makedonci so kar
nekaj časa plesali na robu prepada, a so ostali na trdnih tleh tudi po zaslugi romunskega sodniškega para Din - Dinu. Romuna sta našim rokometašem že v 1. polčasu prisodila kar 12 minut izključitev, Makedoncem pa le štiri. Že sama statistika pokaže, da je bil sodniški kriterij dokaj čuden. Še bolj boli, da nam sodnika nista dovolila razviti hitre igre, kar je ugajalo tekmecu, ki nima takšne širine kot Slovenija. Seveda je treba čestitati tudi drugemu makedonskemu vratarju Nikoli Mitrevskemu, ki je odlično zamenjal makedonsko legendo Borka Ristovskega.
Makedonija je v 36. minuti po-vedla za kar štiri zadetke (11:15), a je Slovenija v nadaljevanju do-
kazala svojo kakovost in najprej ulovila nasprotnika (17:17) ter ga celo prehitela (21:20, 22:21). Žal nam je na koncu zmanjkal kanček sreče in večja zbranost v napadu. Od naših fantov bi pričakoval, da bodo zaključek tekme odigrali precej bolje, a so ga odigrali na nivoju kakšne mladinske ekipe in sledil je hladen tuš v obliki poraza
(24:25)-
Treba je čestitati Makedoniji za zmago. Z borbeno igro ter tremi ali štirimi izjemnimi posamezniki so nas presenetili. „Prav tega sem se bal - poraza na prvi tekmi. Makedonija je bila še sveža in konkurenčna, zato je bila najtežji mogoči žreb. V1. polčasu smo dolgo časa držali vse niti igre v svojih rokah, potem pa nerazumno po-
Rokomet • Jaka Lozinšek, trener RK Moškanjci-Gorišnica
»Kot trener težje sprejemam poraze«
Marko Bezjak na presenečenje številnih poznavalcev rokometne igre EP ni začel v začetni sedmerici.
Jaki Lozinšku je bilo pred sezono uprava RD Moškanjci-Gorišnica zaupala, da se prvič samostojno preizkusi v vlogi članskega trenerja. Dolgoletni igralec tega kluba se je tako podal novemu izzivu naproti, po prvem delu sezone pa so rumeno-črni trdno zasidrani v sredini lestvice. V igri je bilo precej nihanj, veseli pa dejstvo, da se v klub vračajo nekdanji rokometa-ši, počasi pa tudi navijači. V času priprav na nadaljevanje sezone smo tako za pogovor zaprosili Jaka Lozinška, ki je podal nekaj zanimivih razmišljanj.
Kako ste zadovoljni s prvim delom sezone?
J. Lozinšek: „Če prvi del sezone pogledam kot celoto, sem z njim zadovoljen. Nikakor pa tega ne morem reči za točkovni izkupiček, s katerim se ne moremo pohvaliti. Po prvih odigranih krogih smo si v ekipi postavili višji cilj in od prvega dela pričakovali več. Glede na prikazano igro bi morali na nekaterih tekmah iztržiti več, v mislih imam predvsem tekme, ki smo jih izgubili za gol ali dva ali igrali izenačeno. Me pa veseli, da so igralci pokazali, da smo sposobni odigrati dobre tekme, premagati vsakega nasprotnika in da sta v ekipi dobro vzdušje in pozitivna klima."
Kaj je po vašem mnenju povzročilo precejšnja nihanja v igri, saj ste odigrali nekatera odlična srečanja, na nekaterih pa ste bili sila povprečni?
J. Lozinšek: „Rekel bi da je razlogov več. Ekipa je dokaj mlada in neizkušena; imamo sicer nekaj starejših igralcev, ki pa letos igrajo po nekajletnem premoru, kar se zagotovo pozna. Nekateri nosilci igre trenirajo nekoliko manj zaradi
drugih obveznosti, na nekaterih tekmah tudi nismo bili v kompletni zasedbi ... Stremimo k hitri igri, zaradi česa posledično delamo več napak. Verjetno je bila kriva tudi premajhna rotacija igralcev med tekmo, ki je vplivala na utrujenost. Omenil bi še nekaj manjših poškodb, ki so bile razlog za slabši zaključek prvega dela sezone. Morali bomo popraviti tudi igro v obrambi, ki je bila na trenutke že solidna, na trenutke pa smo bili v njej premalo konkretni. Včasih nam je enostavno zmanjkalo tudi malo športne sreče, na nekaterih tekmah pa nam je uspelo odigrati disciplinirano, maksimalno borbeno in z veliko željo po zmagi, kar nam je prineslo uspeh."
Kako bo potekalo pripravljalno januarsko obdobje, koliko tekem
Prvič ste se preizkusil v vlogi prvega moža stroke članske ekipe. Kako ste se znašli v tej vlogi in ali je biti težje trener ali igralec?
J. Lozinšek: „Po koncu lanske sezone me je upravni odbor prosil za prevzem funkcije članskega trenerja, po premisleku sem se odločil, da ponujeno sprejmem. To je bilo zame nekaj novega, ampak če si z igralci odkrit in si medsebojno zaupaš, potem je vse lažje. Nič ni težko, če nekaj delaš z veseljem. So le nove situacije, v katerih sprejmeš odločitve, včasih pravilne, iz nepravilnih pa se naučiš nekaj novega. Kot trener edino težje sprejemam poraze, saj si pripisujem večji del krivde kot posamezni igralci. Vedno razmišljam, kaj bi lahko naredil drugače, na koncu pa ugotovim, da je vsaka tekma pač novo poglavje."
in s kom boste igrali?
J. Lozinšek: „Treninge smo začeli 3. januarja v domači telovadnici. Prva dva tedna bomo več poudarka namenili kondiciji in moči, nato pa se vrnemo na ustaljene tirnice in začnemo pripravo na prvenstvene tekme. Treniramo petkrat na teden, tri termine na teden kombiniramo s kadeti. Odigrali bomo dve do tri pripravljalne tekme konec januarja, saj tretjega februarja že odhajamo na prvo tekmo v Sevnico. Imamo mesec dni časa, da popravimo napake in obrnemo minimalne poraze in neodločene izide iz prvega dela v naše točke."
Boste moštvo okrepili?
J. Lozinšek: „Moštvo ostaja nespremenjeno in ne načrtujemo okrepitev. Na treningih pa sta se nam samoiniciativno priključila dva igralca in upam, da bo takih, ki so pripravljeni pridno trenirati in se vključiti v našo sredino, še več."
Ekipa je bila v letošnji sezoni pomlajena, obenem pa se je v klub vrnilo kar nekaj domačih igralcev. Boste to strategijo nadaljevali tudi v prihodnje?
J. Lozinšek: „Tako je, ekipi so se v letošnji sezoni priključili mladinci, od katerih nekateri že igrajo vidne vloge v članski ekipi in so se izkazali z dobro odigranimi tekma-
pustili in nasprotniku dovolili, da nam uide na štiri gole prednosti. Končnico smo odigrali porazno, kar so Makedonci izkoristili in nas kaznovali. Po porazu ne smemo obupati, ampak moramo zavihati rokave in poskušati najprej premagati Nemčijo in nato še Črno goro. Hvala navijačem za glasno vzpodbudo. Vidimo se v Varaž-dinu," je po tekmi z Makedonijo
povedal Marko Bezjak, ki na presenečenje številnih poznavalcev rokometa ni začel tekme v prvi sedmerici Slovenije. Priložnost pred njim je dobil Miha Zarabec. Za vrnitev „med žive" bi Slovenija v predtekmovanju potrebovala zmago proti evropskim prvakom Nemcem in Črni gori. (Pre)težka naloga?
UK
Tenis • Državno prvenstvo U-16
Kovačič med
•1 1*V Vi • •
najboljše štiri
Foto: Črtomir Goznik
Jaka Lozinšek: „Na treningih sta se nam samoiniciativno priključila dva igralca in upam, da bo takih, ki so pripravljeni pridno trenirati in se vključiti v našo sredino, še več."
mi. Prav tako so se vrnili nekateri domači igralci, ki so pomemben člen ekipe in pripomorejo k boljši igri. Vizija kluba je igrati z domačimi igralci, ki igrajo predvsem zase in zaradi ekipe, druženja in prijateljskih odnosov v ekipi."
V večnamensko dvorano Go-rišnica se počasi, a zanesljivo vračajo tudi gledalci. Kaj jim bo ekipa Moškanjcev-Gorišnice ponudila v drugem delu prvenstva?
J. Lozinšek: „V dvorano nam je uspelo privabiti gledalce, ki jih zadnja leta v gorišniški telovadnici ni bilo. Pritegnili so jih predvsem domači fantje in njihova borbenost ter nepopustljivost na igrišču. Svoje pa je dodala tudi plesna skupina iz plesnega kluba Moreno, ki popestri dogajanje med minutami odmora. V spomladanskem delu se bomo potrudili, da bodo gorišniško dvorano navijači zapuščali nasmejani, ponosni in pozitivnih misli."
Kakšni pa so pravzaprav cilji vašega moštva letos in tudi vnaprej?
J. Lozinšek: „Zmagati čim več tekem! Kaj nam bo to prineslo, bomo videli na koncu sezone. Dolgoročni cilj je dvigniti nivo igre, dobiti večjo širino ekipe, pridobiti več mladih igralcev in trdo delati naprej ter čakati na priložnost."
tp
V Rogaški Slatini je prejšnji teden potekalo zimsko državno prvenstvo za kategorijo U-16, tudi z udeležbo igralca in igralk iz Ptuja.
Med fanti je za TK Terme Ptuj nastopil Žiga Kovačič (letnik 2002), ki se je ptujski ekipi priključil kot zadnji. Bil je 3. nosilec, svoj status pa je s tremi zaporednimi zmagami uspešno branil vse do polfinala. Takrat ga je ustavil 7. nosilec Aljaž Jeran iz TK Radomlje, ki je slavil 4:6,5:7.
»Žiga ima v svoji igri velik potencial, le nekatere psihološke ovire bo še treba odstraniti, da jih pokaže. V polfinalu je npr. vodil 4:1 v prvem nizu, pa 5:4 v drugem,« je povedal trener Luka Hazdovac.
Med dekleti so nastopile tri njegove varovanke, in sicer Taja Lon-
čarič, Nina Pliberšek in Ana Teja Tabor. Slednji nista imeli sreče pri žrebu, saj sta se že v 1. krogu pomerili z nosilkama in izpadli. Nino je v treh nizih premagala Tara Katarina Milič (6.), ki je v četrtfinalu naletela še na drugo ptujsko igralko Taro Lončarič (2.). Znova so bili odigrani trije nizi, še enkrat pa je daljšo potegnila hči nekdanjega košarkarja Marka Milica.
»Taja je na treningih pred nastopov v Rogaški Slatini kazala izjemne predstave, na samem tekmovanju pa jih ni uspela ponoviti. Ana Teja in Nina sta imeli v uvodnih nastopih zahtevni tekmici, preko katerih jima tokrat ni uspelo,« je zapisal Hazdovac.
JM
torek • 16. januarja 2018
V središču
Štajerski	15
Tenis • OP Avstralije
V dvorani ni šlo ...
V kvalifikacijah za prvi grand slam turnir sezone v Avstraliji sta nastopila Blaž Rola in Tamara Zidanšek. Rola se je poslovil v 1. krogu po tesnem obračunu z Američanom Tommyjem Paulom - 7:6(3), 6:7(2), 6:7(5) -, slednji pa je isto usodo doživel v 2. krogu, ko ga je v podaljšani igri 3. seta izločil Avstralec Bernard Tomič.
Tamari se je uspelo prebiti skozi uvodni krog z zmago proti Japonki Eri Hodzumi, v 2. jo je čakala Nizozemka Lesley Kerkhove (175.). Ta je v 1. krogu pripravila veliko presenečenje, saj je ugnala 1. nosilko kvalifikacij, Američanko Sachio Vickery (105.). Svojo moč je 26-letna Rotterdamčanka zelo dobro demonstrirala tudi proti Tamari ...
Dvoboj bi moral biti po prvotnem razporedu odigran v petek, a je dež prestavil večino dvobojev tega dne na soboto. Ker je kvalifikacije treba v celoti izpe-
ljati najkasneje do nedelje, so jih zaradi ponovnega dežja prestavili v dvorane. Izkazalo se je, da je to bila prednost za Nizozemko. »V dvorani je bila podlaga bistveno hitrejša od tiste na zunanjih igriščih. To je bila voda na mlin tekmici, ki ima zelo napadalen slog igranja,« je iz Melbourna sporočil Tamarin trener Zoran Krajnc.
Prva je do breka prišla Nizozemka (1:3), a je Tamara uspela izenačiti na 3:3. Šesta igra je trajala kar 13 minut, Tamara pa je izkoristila šele šesto break priložnost. Ko bi morala v naslednji igri ta break potrditi na lasten servis, ji to ni uspelo in Kerkhova je znova prišla do prednosti (3:4). Ker je uspela naslednji dve igri na svoj servis dobiti, se je po 44 minutah igre lahko veselila vodstva 0:1 v nizih.
Zgodba iz 1. se je ponovila tudi v 2. nizu: Nizozemka je povedla 1:3, nato pa je že sledila odločilna igra. 20-letna Konjičanka je imela
OP Avstralije, kvalifikacije, ženske:
1.	krog: Tamara Zidanšek
-	Eri Hozumi (Japonska) 6:3, 6:3
2.	krog: Tamara Zidanšek
-	Lesley Kerkhove (Nizozemska) 4:6, 2:6.
Home of the
Australian Open
na svoj servis kar nekaj priložnosti za priključitev na 2:3, a je po osmih minutah igro vpisala Kerkhova (1:4). Od tega trenutka vrnitve ni bilo...
»Predvsem v 1. nizu je imela Tamara svoje priložnosti, ki bi lahko dvoboj obrnile v želeno smer, a jih je izkušenejša tekmica znala nevtralizirati. Po porazu je seveda čutiti določeno razočaranje, a to še zdaleč ni nič dramatičnega. Treba je nabirati izkušnje ter se ob trdem delu izogibati poškodb, pa bodo prišli tudi uspehi,« je povedal Krajnc.
Razširjena ekipa z Marjanom Čukom in Urhom Krajncem Do-mitrom bo še nekaj dni trenirala v Melbournu, nato pa sledi selitev v Evropo in nastop na 60.000 dolarjev vrednem turnirju v Franciji.
JM
Urh Krajnc Domitcr, Tamara Zidanšek in Zoran Krajnc so v Melbournu oprauili ueliko dobrih treningov.
Šolski šport • Odbojka, dekleta
Namizni tenis • 1. SNTL (ž, m)
1. SNTL (m)
V Črešnjevcu slavile domačinke Dekleta še v igri za
visoko mesto
V četrtek, 11. 1., je v športni dvorani OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec potekalo področno tekmovanje v odbojki za starejše učenke letnika 2003 in mlajše. Merile so se po dve najboljši ekipi iz bistriškega in ptujskega konca.
Nastop v finalu in boj za edino mesto, ki je vodilo v četrtfinale državnega tekmovanja, sta si priborili ekipi OŠ Breg in predstavnice
domače šole. Te so bile v tesnem dvoboju na koncu boljše in so tudi s pomočjo domačih navijačev slavile zmago.
Rezultati: OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec - OŠ Juršinci 2:0, OŠ Breg - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 2:1;
tekma za 3. mesto: OŠ Juršinci - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 0:2;
tekma za 1. mesto: OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec - OŠ Breg 2:1.
Vrstni red:
1.	OŠ dr. Jožeta Pučnika Čreš-njevec
2.	OŠ Breg
3.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
4.	OŠ Juršinci
UR
Igralci in igralke namiznega tenisa v obeh 1. ligah imajo v januarju zgoščen urnik nastopov, še drugi teden zapored so se tokrat merili v prvenstvenih dvobojih.
1. SNTL (ž)
REZULTATI 11. KROGA: Logatec
-	Jesenice 5:1, Ptuj - Letrika 5:3, Arrigoni - Kema 5:0, Kajuh-Slovan
-	Vesna 3:5, Preserje - Muta 2:5.
1.	VESNA
2.	ARRIGONI
3.	MUTA
4.	LOGATEC
5.	KAJUH-SLOVAN
6.	PTUJ
7.	KEMA
8.	LETRIKA
9.	JESENICE
10.	PRESERJE
11	11	0	55:30	22
11	10	1	53:16	20
11	8	3	46:36	16
11	6	5	47:35	12
11	5	6	47:38	10
11	5	6	40:46	10
11	5	6	32:42	10
11	2	9	27:50	4
11	2	9	24:53	4
11	1	10	29:54	2
Ptuj-Letrika 5:3
Butkovska Tomanič - Mozetič 2:3, Krajnc - Vidmar 3:0, Belaj -
Mavri 1:3, Krajnc - Mozetič 3:2, Butkovska Tomanič - Mavri 1:3, Belaj - Vidmar 3:0, Krajnc - Mavri 3:2, Belaj - Mozetič 3:1.
Dekleta NTK Ptuj so gostila ekipo iz Šempetra pri Gorici, ki se je za mlado domačo vrsto izkazala za zelo neugodno. Gostje so po-vedle 2:3, Niki Belaj pa je uspelo izenačiti na 3:3. Sledil je odločilni dvoboj najboljših posameznic svojih ekip, 17-letne Katje Krajnc in leto starejše Gaje Mavri, ki sta dotlej vsaka zmagali obe svoji tekmi. Izjemno izenačen dvoboj je svoj epilog dobil v odločilnem 5. nizu, ki ga je »na razliko«, z rezultatom 12:10, dobila Krajnčeva. Belajeva je nato dvoboj zaključila z zmago proti Tini Mozetič.
Varovanke Marinka Grbiča tako ostajajo v igri za visoka mesta, saj ekipe od 4. do 7. mesta loči le ena zmaga.
REZULTATI 11. KROGA: Sobota - Ptuj 5:0, Mengeš I - Maribor 5:3, Arrigoni - Kema I 3:5, Kajuh-Slo-van I - Inter Diskont I 1:5, Savinja Lean Rešitve - Krka 2:5.
1.	KRKA	11 10 1
2.	INTER DISKONT I 11 9 2
3.	KEMA I
4.	MARIBOR
5.	SOBOTA
6.	MENGEŠ I
7.	SAVINJA LEAN
8.	ARRIGONI
9.	KAJUH-SLOVAN I
10.	PTUJ
11 11 11 11 11 11 11 11
9 2 8 3 5 6 5 6 5 6 2 9 2 9 0 11
54:23 52:25 52:30 50:32 42:39 41:41 34:43 33:45 19:49 5:55
Manj uspešni so bili člani moške ekipe NTK Ptuj (Krušič, Šegula, Drčič), ki jim proti Sobočanom ni uspelo vknjižiti kakšne posamične zmage. Drčič in Krušič sta sicer bila blizu temu, a sta proti Gregorju Kocuvanu in Gaju Vidmarju izgubila v petih nizih.
Nekoliko presenetljivo so izgubili tudi Mariborčani, ki so klonili proti prvi ekipi Mengša. Danilo Piljak, Matic Slodej in Matevž Čre-pnjak pa so kar tri dvoboje izgubili 3:2 v nizih, kar jim lahko oteži delo v boju za boljša mesta v končnici.
JM
Zmagovalna ekipa območnega tekmovanja v odbojki za dekleta: OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec
Foto: Črtomir Goznik
Katja Krajnc je s svojo tretjo posamično zmago v dvoboju s Primorkami odločilno nagnila tehtnico na stran svoje ekipe.
1G Štajerski
Šport
torek • 16. januarja 2018
Mali nogomet • Zimske lige
Dva derbija,
največ pridobil Poetovio
Liga Generali
V nedeljo so se prvič v tem letu zbrali igralci v Ligi Generali, ki se odvija pod vodstvom MNZ Ptuj.
Uvod pa je bil izjemno zanimiv, saj sta bila na sporedu kar dva derbija, ki sta odločala o uvrstitvi pri vrhu in s tem uvrstitvi na zaključni turnir najboljših treh ekip rednega dela. V prvem sta si nasproti stali dve najtrofejnejši ekipi lige, Poetovio in Rim. Po prvem delu so imeli igralci Poetovia minimalno prednost (1:0), veliko razburljivej-ši pa je bil drugi del. Rimljanom je uspelo izenačiti (1:1), a je Poetovio silovito odgovoril s tremi zaporednimi zadetki (4:1). Do konca je sledil le še kozmetični popravek rezultata ... Igralci Rima so se precej pritoževali nad sojenjem, a na končni rezultat mož v črnem ni bistveno vplival. Zanimivo je, da so igralci Rima v vseh dosedanjih petih tekmah prejeli toliko zadetkov kot tokrat samo na nedeljski tekmi, zato je bil prvi poraz neiz-
bežen. Ptujčani so se s peto zmago močno približali uvrstitvi na zaključni turnir.
Drugi derbi sta odigrali doslej vodilni ekipi lige, Gostilna Rajh Draženci in RC Trcko. Končal se je z neodločenim izidom, ki bolj odgovarja branilcem naslova iz Dra-žencev. Strelsko razpoloženi so bili tokrat igralci ekipe Andiamo pizza, ki so zadnjeuvrščenim Dra-ženčanom nasuli kar deset zadetkov. Od rezultata 2:2 v peti minuti naprej je na igrišču obstajala le še ena ekipa .
REZULTATI 6. KROGA: Bar Ka-valo - ŠD Selan Gradbeništvo St. Klajnšek 4:6, Poetovio Plindom 0807300 - ŠD Rim 5:2, Draženci - Andiamo pizza Tesarstvo Strgar 2:10, Gostilna Rajh Draženci - RC Trcko 1:1, EH M Team - ŠD Destrnik virtuozi 2:2.
1RAJH DRAŽENCI 6 5 1 0 31:9 16
2.	POETOVIO PLINDOM 6 5 0 1 27:19 15
3.	RC TRCKO	6 4 1 1 20:9 13
4.	ŠD RIM	6 3 2 1 11:10 11
5.	EHM TEAM	6 2 2 2 19:21 8
6.	ANDIAMO PIZZA 6 2 1 3 25:23 7
6	2 1 3	22:21	7
6	12	3	17:18	5
6	10 5	17:31	3
6	0 0 5	11:39	0
7.	ŠD SELAN
8.	DESTRNIK
9.	BAR KAVALO
10.	DRAŽENCI
ONL Videm VETERANI
REZULTATI 8. KROGA: KMN
Majolka veterani - Joe Fernandes veterani 7:2, ŠD Lancova vas veterani - ŠD Selan Gostilna Kozel 0:11, ŠD Pobrežje veterani - Gostišče Pri Tonetu 7:6.
1.	KMN MAJOLKA 8 7 1 0 60:23 22
2.	ŠD SELAN KOZEL 8 6 1 1 45:19 19
3.	ŠD POBREŽJE 8 3 0 5 30:41 9
4.	JOE FERNANDES 8 3 0 5 23:36 9
5.	GOST. PRI TONETU 8 2 0 6 40:48 6
6.	ŠD LANCOVA VAS (-1)8 2 0 6 17:48 5
ČLANI
REZULTATI 8. KROGA: EHM
Team - ŠD Pobrežje člani 8:4, Majski Vrh Bar Haloški kot - NK Tržec R21 4:1, KMN Majolka člani - ŠD As 3:5, ŠD Zg. Pristava - ŠD Lancova vas člani 7:3. Prosta je bila ekipa ŠD Selan.
Šah • Državno prvenstvo OŠ
Medalja za učenko OŠ Gorišnica
V organizaciji Zavoda za šport RS Planica ter v tehnični izvedbi OŠ Miroslava Vilharja Postojna in Šahovskega kluba Postojna je bilo izvedeno državno prvenstvo za učenke in učence osnovnih šol. Tekmovanje je potekalo v štirih skupinah, in sicer za učenke do 12 in 15 let ter enako za učence. Skupaj je nastopilo 190 mladih, od tega tudi pet predstavnikov osnovnih šol s ptujskega območja, ki so si nastop priborili na območnih kvalifikacijah. Najboljša med njimi je bila 13-letna Nika Kralj iz OŠ Gorišnica.
Tako številčna udeležba mladih šahistk in šahistov iz osnovnih šol je zelo pohvalna, saj kaže na to, da šahovski krožki po šolah delajo odlično in da se za prihodnost slovenskega šaha ni treba bati. Veseli tudi dejstvo, da se državnih prvenstev osnovnih šol udeležujejo nekateri uspešni mladi šahisti, ki dosegajo odlične uspehe že na rednih državnih prvenstvih, kar je prav gotovo izziv preostalim, da se z njimi preizkusijo. To velja tudi za najboljšo predstavnico osnovnih šol s ptujskega območja Niko Kralj iz OŠ Gorišnica, ki je lani osvojila naslov državne podprvakinje do 12 let na rednem
Nika Kralj (u ospredju) z belimi figurami
državnem prvenstvu. Čeprav je bila Nika s 13 leti med mlajšimi v tej starostni kategoriji, pa je kot četrta nosilka v dvoboje šla odločno, kar ji je prineslo štiri zmage zapored, med drugim tudi proti prvi nosilki Nuši Hercog iz Celja. Premoč je morala priznati le kasnejši zmagovalki in tretji nosilki, leto starejši Larisi Kuhar ter dve leti starejši šesti nosilki Lani Jereb. V isti starostni kategoriji sta dokaj solidno nastopili še dve učenki OŠ Ljudski vrt Ptuj Pia Kramberger in Iva Vidovič. Pri fantih do 15 let je
ptujsko območje zastopal le Tadej Murko iz OŠ Hajdina, ki je kot 16. nosilec ob koncu osvojil 13. mesto, kar je vsekakor lep uspeh. Pri fantih do 12 let šole s ptujskega območja niso imele svojih predstavnikov, sta pa dve nastopili pri dekletih do 12 let, ki sta se uvrstili v drugi del razpredelnice.
Najboljši trije v vsaki konkurenci so prejeli medalje in nagrade organizatorja, z dvema medaljama (eno zlato in eno srebrno) pa je bila najboljša OŠ Nove Jarše iz Ljubljane. Večino najboljših s tega pr-
Foto: Črtomir Goznik
Uuodno srečanje Lige Generali u tem letu sta odigrali ekipi Bar Kaualo in SD Selan Gradbeništvo Klajnšek, slavili pa so slednji.
1.	ŠD AS
2.	MAJSKI VRH
3.	ŠD SELAN
4.	KMN MAJOLKA
5.	EHM TEAM (-1)
6.	ŠD ZG. PRISTAVA (-1) 7 2
B B O	O 37:ll	lS
7 B 0	1 40:17	1S
7 S 0	2	30:1B	16
7 S 0	2	31:21	1S
7 3 1	3	29:32	9
l	4	22:2S
Fotozapis
Zbralo se je več kot 250judoistov
Že dvanajsto leto zapored prleška prestolnica ob koncu leta gosti številne judoiste iz Slovenije in tujine, ki se zberejo na skupnih pripravah. V organizaciji Prleške judo zveze je ob koncu decembra v ljutomerski športni dvorani ŠIC v Ljutomeru vadilo več kot 250 judoistov iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
Udeleženih je bilo tudi veliko judoistov iz pomurskih klubov, priprave pa so potekale pod nadzorom trenerja Gregorja Broda, sicer selektorja slovenske mladinske judo reprezentance.
NŠ
Nogomet • NK Hajdina
B
7. NK TRŽEC R21 7 2 0 S 24:33 B S. ŠD POBREŽJE 7 1 0 B 23:49 3 9. ŠD LANCOVA VAS (-2) 7 0 0 7 12:41 -2
JM, Darko Lah
V spomladanski del z
novim trenerjem
Rezultati:
-	dekleta U15 (37): 1. Larisa Kuhar (OŠ Cerklje ob Krki) 7,4 točke, 2. Nika Kralj (OŠ Gorišnica) 7, 3. Lana Jereb (OŠ Miroslava Vilharja Postojna) 7 ... 17. Iva Vidovič 5, 18. Pia Kramberger 4,5 (obe OŠ Ljudski vrt Ptuj) ...
-	fantje U15 (49): 1. Jan Šubelj (OŠ Komenda-Moste) 7,5 točke,
2.	Jan Marn (OŠ Nove Jarše) 7,
3.	Jaka Brilej (lII. OŠ Celje) 6,5 ... 13. Tadej Murko (OŠ Hajdina) 5,5 točke .
-	dekleta U12 (52): 1. Vesna Mi-helič (OŠ Nove Jarše) 8,5, 2. Pia Rožmanec (OŠ Blanca) 7,5, 3. Taja Guid (OŠ Maks Pečar Ljubljana) 7,5 ... 41. Nuša Arnejčič (OŠ Cirku-lane-Zavrč) 3 ... 50. Pia Premužič Gojkovič (OŠ Hajdina) 2 točki ...
fantje U12 (52): 1. Matic Nareks (OŠ Petrovče) 7,5 točk, 2. Leon Škrbec (OŠ A. G. Postojna) 7,5, 3. Andraž Gregorič (OŠ Solkan) 7 točk .
venstva že naslednji vikend čakajo regijske kvalifikacije za nastop na rednem državnem prvenstvu mladih od 8 do 18 let v standardnem šahu, vendar je pogoj za nastop na tem prvenstvu članstvo v šahovskih klubih in društvih. Morda se bodo nekateri, ki do sedaj še niso člani le-teh, odločili za članstvo in s tem hitrejši šahovski razvoj.
Silva Razlag
Članska ekipa NK Hajdina po jesenskem delu tekmovanja zaseda 6. mesto v ptujski Su-perligi, do želenega 5. mesta, ki vodi v končnico za prvaka, pa jih loči le ena točka. V zimskem premoru je prišlo do spremembe na mestu trenerja: Miran
Klajderič, ki je doslej zasedal to mesto, je namreč odstopil zaradi osebnih razlogov. Na Hajdini so zamenjavo zanj našli v Miranu Emeršiču, ki ima bogate izkušnje z vodenjem klubov iz naše okolice.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Miran Emcršič
Planinski kotiček
Pohod Gubčevih upornikov (Stubica, Hrvaško Zagorje)
Sobota, 10. februar
Ptujski planinci vas tudi letos vabijo na posebno planinsko doživetje. Podali se bodo v Hrvaško Zagorje in se udeležili Pohoda Gubčevih puntara oziroma upornikov ali vstajnikov. Planinsko društvo Stubičan iz D. Stubice namreč organizira tradicionalni pohod s pestrim programom, ki vsako leto znova privabi vedno več planincev. Pot bo vodila v Hrvaško Zagorje med prijazne ljudi in zanimive kraje.
Udeleženci pohoda se zberejo v soboto, 10. februarja, ob 7.00 na železniški postaji Ptuj, od koder se bodo popeljali do Dolnje Stubice. Pot bo najprej vodila v Stubički Golubovec, kjer je muzej kmečkega upora. Naslednja postaja bo kraj Hižakovec, kjer stoji rojstna hiša Matije Gubca. Mimo Gubčeve lipe v Gornji Stubici se bodo vrnili v Donjo Stubico, kjer bo pri Majsecovem mlinu prikaz kmečkega upora. V Dolnji Stubici bo nato veseli zaključek pohoda. Lahko pridete tudi maskirani. Vrnitev na Ptuj je predvidena do 18.30.
Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Ne pozabite na veljavno osebno izkaznico ali potni list. Hrana iz nahrbtnika in ob poti. Dobro je imeti nekaj hrvaških kun.
Strošek izleta znaša 15,00 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni v Dravski ulici 18, tel. 777 15 11, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro, do torka, 6. februarja. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Foto: arhiv NK
torek • 16. januarja 2018
V središču
Štajerski	17
Anketa
j
Po čem si boste zapomnili leto 2017 in kaj pričakujete od leta 2018?
čju želim vsem veliko sreče, sam pa se že iskreno veselim rojstva drugega otroka - zdravje naj nas spremlja vse skupaj."
Marjan Valenko, pomočnik trenerja v ŽRK Ptuj: »Preteklo leto lahko označim za zelo pozitivno, saj smo se v klubu spet 'našli'. Zastavili smo trdo delo na dolgi rok in zdravih temeljih, kajti delamo z domačim kadrom in izključno na dolgi rok. V tem letu je bistveno to, da obstanemo v 1. ligi in še naprej skušamo čim bolje delati, kajti le tako bomo v dvorane privabili publiko, da nam bo pomagala.«


cionalnem plavalnem mitingu v Termah Ptuj lepo vreme in da je imela prireditev tudi zaradi tega dodaten čar. V letošnjem letu praznuje Plavalni klub Terme Ptuj 40-letnico delovanja, zato bi želeli to dostojno obeležiti. V ŠZ MO Ptuj s pomočjo Fundacije za šport že dolgo načrtujemo izvedbo samostojnega projekta s podobno zasnovo kot ptujski športni vikend: upam, da bo ta zaživel maja ali junija."
Matej Marin, trener v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj: »Športno leto 2017 si bom zagotovo zapomnil po tem, ko je Marko Hozjan osvojil 30. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu. S tem si je zagotovil tudi nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu, kjer pa se ni izšlo po naših željah. V letu 2018 pa vsem športnicam in športnikom želim leto brez poškodb in da dosežejo svoje osebne in športne cilje.«
za kar 20 kegljev, vendar sta tudi vsaj 20 let mlajša ... Rezultat je po moje dokaz, da je kegljaški šport primeren tudi za zrelejša leta, kar še bolj dokazuje moj prijatelj in nekdanji soigralec iz Prepolj Franc Kirbiš, ki je samo dve leti mlajši, pa je še vedno eden najboljših slovenskih kegljačev ... Žal bo med spomini tudi nekaj grenkobe, pri tem mislim na to, da je naša ženska ekipa po dobrem desetletju morala končati igranje v državni ligi. Poškodbe, bolezni in odhod mlade igralke na študij v prestolnico so žensko vrsto tako razredčili, da jim je ostalo samo še igranje v 2. ligi OTS Maribor, kjer igrajo ekipe s po štirimi igralci oz. igralkami. V letu 2018 želim vsem športnikom veliko zdravja, sreče, športnih užitkov in uspehov, sam pa si želim, da bi bil tudi letos vsaj približno tako uspešen kot lani.«
Bojan Špehonja, trener NK Gerečja vas: »V športnem smislu nasploh si bom leto 2017 najbolj zapomnil po uvrstitvi Maribora v Ligo prvakov, kar je izjemna stvar. Glede našega kluba pa lahko preteklo leto prav tako izpostavim za zelo pozitivno. Izgubili smo namreč kar 13 igralcev in praktično nihče ni verjel v nas, da smo lahko po polovici prvenstva tako visoko. Prav gotovo želimo s tem nadaljevati tudi v novem letu. Želim si, da bi bili vsaj na tem nivoju kot v jesenskem delu sezone.«
Franjo Rozman, predsednik Športne zveze MO Ptuj in predsednik Plavalnega kluba Terme Ptuj: „V letu 2017 sem bil zelo vesel sprejetja dolgo pričakovanega novega Zakona o športu. Na nivoju MO Ptuj sem vesel, da Športna zveza pridobiva vpliv in da lahko sodeluje pri oblikovanju programa športa v občini. Preteklo leto si bom zapomnil tudi po tem, da je bilo po nekaj letih na 13. tradi-
Mitja Lah, predsednik NK Pod-vinci: „Z našim klubom se po rahlem zdrsu v preteklih letih znova pobiramo, predvsem ga stabiliziramo na vseh področjih. Pri financah se držimo načela 'koliko denarja, toliko muzike', v mlajših kategorijah pa delamo s približno 140 mladimi, kar je res lepa številka. V letu 2018 si želimo, da bi se vsaj obdržali na tem nivoju ali rahlo napredovali - želje segajo po uvrstitvi članske ekipe med najboljše tri ekipe Superlige. Glede celotnega ptujskega športa pa si želim, da bi se kateri od ptujskih ekip uspelo uvrstiti med prvoliga-še; najbližje temu so nogometaši Drave in jim to tudi privoščim."
Boris Premzl, predsednik Keg-Ijaškega kluba Drava Ptuj: »Lansko leto mi bo po športni plati ostalo v kar prijetnem spominu, saj smo z ekipo Drave osvojili 3. mesto v 1. ligi OTS Maribor, sam pa sem bil glede na povprečje doseženih rezultatov (532,4 keglja) tudi tretji posameznik lige. To štejem za izjemen uspeh, čeprav sta bila prvi in drugi v povprečju boljša
Danilo Piljak, ŽNTK Maribor:
„Leto 2017 je na srečo minilo brez poškodb, sezona je potekala brezhibno. Z ekipo NTK Maribor smo osvojili 4. mesto v državnem prvenstvu ter 2. mesto v Pokalu Slovenije, s čimer smo izpolnili zastavljene cilje. V letošnjem letu upamo na podobno uspešno igranje na državnem nivoju, morda bi lahko v 1. ligi v končnici storili korak naprej in se - okrepljeni z Gregorjem Komcem - potegovali tudi za najvišja mesta. Morda ekipi Maribora uspe osvojiti celo jubilejno deseto zvezdico. Tako na športnem kot na osebnem podro-
Tomi Lorenčič, Dejan Zavec Boxing: „Leto 2017 si bom zapomnil po novem osvojenem naslovu državnega prvaka, pa tudi po tem, da sem nastopil na mladinskem evropskem prvenstvu v Turčiji. Veseli me, da imam vedno boljši občutek za boks, kar seveda želim v tem letu še nadgraditi. V tem letu bom prestopil v člansko kategorijo, kljub temu pa si med cilje postavljam osvojitev naslova državnega prvaka. Rad bi nastopil na čim več turnirjih in šel naprej po začrtani športni poti proti vedno višjim ciljem."
Štefan Vrbnjak, predsednik
ŽOK GSV Zave Ptuj: „V letu 2017 smo v naši odbojkarski sredini izpolnili večino ciljev. Predvsem sem zadovoljen z delom mlajših selekcij, s katerimi želimo kakovostno delati tudi v tem letu. Imamo veliko mladih igralk, ki redno trenirajo in se razvijajo v dobre odbojkarice. Prav tako imamo v klubu zelo dobro člansko ekipo, ki je končala prvi del sezone 2017/18 na vrhu v 2. državni ligi vzhod. Naš cilj s to ekipo je, da bomo pri samem vrhu ali na samem vrhu tudi ob koncu te tekmovalne sezone."
Dejan Petrovič, NK Aluminij:
„Leto 2017 sem si zapomnil po klubskih in osebnih uspehih. Vsekakor je sezono zaznamovala uvrstitev naše ekipe v polfinale Pokala Slovenije. Osebno sem zadovoljen s številom tekem, ki sem jih pri svojih devetnajstih letih lahko odigral za klubske barve. Leto je zaznamovala tudi izgradnja tribune in postavitev reflektorjev v Športnem parku Aluminij, zaradi katerih so naši pogoji za delo še kakovostnejši. Za leto 2018 želim še boljšo igro tako za klub kot zase in seveda čim več doseženih golov. Vsem bralcem Štajerskega tednika želim uspešno leto 2018."
Matej Bračič, Rokometni klub Drava Ptuj: „V prvi vrsti si bomo vsi skupaj z mojimi soigralci zapomnili leto 2017 po tem, da smo igrali v 1. A državni ligi. To je bila ne glede na to, da smo izpadli iz elitnega tekmovanja, za nas zelo dobra izkušnja. Prav tako je bila to nagrada za številne generacije, ki so igrale v ptujskem rokometu, saj smo se po dvajsetih letih ponovno uvrstili v prvo ligo. Z igranjem v njej se je povečalo na Ptuju zanimanje za rokomet, kar je bilo vidno pri vpisu mladih v naš klub. V tej sezoni solidno igramo v 1. B državni ligi, v kateri si želimo v letu 2018 igralsko stabilizacijo in uvrstitev v sredino prvenstvene lestvice. S primernimi okrepitvami v prihodnjih letih si želimo ponovno priti v 1. A državno ligo."
Dominik Ozmec, RK Jeruzalem Ormož: »Leto 2017 si bom zapomnil po neuspehu naše kadetske reprezentance na SP v Gruziji. Pričakovali smo boj za medalje, na koncu pa končali tekmovanje že v osmini finala, kjer smo klonili proti Hrvaški. Z dosežkom svojega kluba v 1. A DRL sem zadovoljen. Deveto mesto je po mojem mnenju uspeh, saj imamo mlado ekipo, od katere se pričakuje napredek iz leta v leto. V letu 2018 si glede kluba želim uvrstitev v Ligo za prvaka. Na naslednjih štirih tekmah je treba dati vse od sebe in si nabrati dovolj točk, da bomo na Hardeku gostili Celje in Gorenje. Letos je pred mano tudi EP za mladince, ki bo potekalo v Celju. Tudi tukaj so želje visoke in posegajo po medalji. Seveda pa v prvi vrsti upam, da bom sezono in leto 2018 končal brez poškodb. To je najpomembnejše.«

zanimiva. Žal se mi ni uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo v London, sem pa osvojila 3. mesto na evropskem prvenstvu za mlajše članice na Poljskem z rezultatom 58,46 m. Ker vem, da sezona ni bila blesteča, sem z mislimi že v novi, v kateri verjamem, da bo veliko boljša. Cilji so, bodo pa razkriti ob pravem času."
Vlado Čuš, predsednik in trener Judo kluba Drava Ptuj: »Sreča je, če delaš tisto, kar te veseli. Če si pri tem uspešen trener v evropskem in svetovnem merilu, je to hkrati tudi potrditev sposobnosti in uspešnega dela. Čestitke in pohvala za naše odlične športne dosežke v preteklosti in v l. 2017 gredo vsem judoistom in judo-istkam našega kluba ter njihovim staršem, ki jih pri tem podpirajo. Ob tej priložnosti čestitam tudi vsem ptujskim športnikom, ki so se v letu 2017 izkazali na mednarodnih in državnih prvenstvih. V letu 2018 želim več časa posvetiti svoji družini, prijateljem in svojim hobi-jem, med njimi je tudi sadovnjak. Ko gre za športne cilje v letu 2018, pa pričakujem nadaljnji napredek naših mladih športnikov v klubu, saj so izjemno prizadevni. Ob tem želim, da bi ptujska politika več naredila za boljše vadbene pogoje in omogočanje strokovnega dela tistih klubov, ki Ptuj najbolje pro-moviramo v mednarodnem merilu. Delo športnih trenerjev je strokovno ter vzgojno zelo zahtevno in ima pomembno vlogo v pozitivnem dozorevanju otrok in mladine. Nasploh je šport ena najboljših oblik koristnega preživljanja prostega časa za mlade, za nas vse pa močan spodbujevalec boljšega zdravja. Zato želim vsem ljudem dobre volje, ki jih je na Ptuju veliko, v novem letu čim več gibanja, kar se jim bo poznalo na dobrem zdravju in osebnih uspehih.«
Veronika Domjan, Atletski klub Ptuj: „Leto 2017 je bilo zelo burno in je imelo svoje vzpone in padce. Najbolj sem si v zimskem tekmovalnem obdobju zapomnila 2. mesto iz evropskega zimskega prvenstva v metih na Kanarskih otokih. Potem je sledila priprava na poletno sezono, ki je bila res
Matjaž Medved, NK Bukovci:
»Preteklo leto si bom prav gotovo zapomnil po spremenljivih predstavah našega kluba. Vsekakor smo sposobni bistveno več, kar upam, da bomo pokazali v nadaljevanju prvenstva. V letu 2018 si poleg dobrih športnih rezultatov želim zdravja, kar seveda želim tudi drugim. V športu in tudi nasploh je pač tako, da je zdravje osnova za vse.«
Foto: Črtomir Goznik Pripravili: Tadej Podvršek, David Breznik, Jože Mohorič
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 16. januarja 2018
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Jureta Zajca
Prepoznavni po instrumentalnem triu
Ansambel Jureta Zajca je nastal po razhodu ansambla Zajc. Sestavljajo ga: harmonikar, lovec in ribič Jure Zajc, pevka in tekstopiska Urška Lužar, kitarist in človek z najnižjim glasom v ansamblu Primož Logaj; pevec, bobnar in osvajalec ženskih src Domen Kovač ter basist, baritonist in Urškina največja ljubezen Peter Merela.
„Z ansamblom želimo nadaljevati glasbeno pot, ki jo je pred menoj začrtal dedek Niko Zajc. Sedež ansambla je v Nožicah pri Domžalah. Največ preigravamo pristno narodno-zabavno glasbo, torej skladbe ansambla Nika Zajca, Franca Miheliča in Lojzeta Slaka. Seveda se v našem repertoarju najdejo tudi skladbe drugih narodno-zabavnih legend. V zadnjem času glasbo in aranžmaje pišem sam, tekste pa naša Urška. Repertoar sestavljamo predvsem iz skladb, ki jih med igranjem začutimo in jih tako lažje interpretiramo. Naša največja uspešnica je skladba Ne veš, kaj zamujaš; prva zgoš-
instrumentalnega tria. Nastopamo praktično povsod, kamor nas povabijo, na porokah, veselicah, koncertih, obletnicah, valetah, in drugih priložnosti, ki ljudem veliko pomenijo. Čeprav v Sloveniji ansambli rastejo kot gobe po dežju, je tako kot pri gobah - tudi v glasbi ni čisto vse užitno," je v
imenu ansambla povedal Jure Zajc. Na festivale se prijavijo vsake toliko časa. Nazadnje so se udeležili festivala Števerjan 2017, kjer so se nadvse odlično odrezali, prejeli so nagrado za absolutnega zmagovalca festivala. Ansambli potrebujejo kakovostne festivale, saj se tako lažje pokažejo in predstavijo
širši publiki. Kvintetov pa je veliko manj kot triov, to pa tudi povzroča težave organizatorjem festivalov po vsej Sloveniji. „Naši načrti so čisto preprosti, ustvarjati in preigravati dobro glasbo ter uživati v tem, kar počnemo," so poudarili člani ansambla Jureta Zajca.
MG
čenka bo izšla konec leta 2018, ko bomo vse ljubitelje narodno--zabavne glasbe povabili tudi
na veliki promocijski koncert. Naša glasba se od drugih razlikuje predvsem v načinu igranja
Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1994
gam
V ptujski mestni promet se je z avtobusoma Poetovio in Mitra vključil tudi ptujski Certus. Projekt ureditve večnamenskega razstaviščnega prostora v grajski žitnici naj bi v kratkem pridobil uporabno dovoljenje. Agrotransport je kot prvo podjetje v novem letu šel v stečaj.
Ptuj je v tekmovanju TZS Izbiramo najbolj urejen kraj v Sloveniji že tretjič zapored osvojil prvo mesto v skupini turističnih krajev. Vinorejsko društvo Ormož je praznovalo 100 let, Kletarsko društvo Ormož pa 95 let. Izšel je naravoslovni vodnik Po Šturmovcih. Le redko se zgodi, da ob skrbi za varovanje kulturne dediščine izide še kakšna pomembna publikacija, ki govori o varovanju naravne dediščine. Ptujska občina je že leta 1979 sprejela odlok o varovanju naravne dediščine. Prvo stoletnico delovanja praznuje Pihalni orkester Ormož. V sedemdnevni gandijevski stavki so sodelovali tudi ptujski zdravniki in zobozdravniki. Ptujski muzej je prevzel skrb nad zbirko tapiserij Dekorativna. V prostorih bivšega ptujskega Mizarstva že od novembra lani izdelujejo montažne hiše za nemško tržišče. Prospekt z načrtom mesta in občine je dobila Slovenska Bistrica, turistično-poslovni zemljevid, zamenjal je načrt mesta Ptuja iz leta 1976, pa Ptuj. Grajska restavracija je eden od nedokončanih projektov ptujskega turizma v letu 1993. V Termah Ptuj so odprli novo turistično naselje. Ena
od novosti 34. Kurentovanja je velik šotor na parkirišču pred Pošto, v katerem so potekale zabavne prireditve s plesi, nastopi folklornih skupin in bogato gostinsko ter kulinarično ponudbo. Prvi pustni karneval so pripravili v Cirkulanah.
Na ptujski razvojni konferenci Poetovio Revit, ki je nadaljevanje strateške razvoje konference Ptuj, včeraj, danes, jutri, na kateri se je tudi izoblikovalo geslo Ptuj - podjetje lastnega razvoja na razvojno os Slovenije - so poudarili, da je program Revit dobra osnova za uresničevanje razvojnega programa in projektov, tudi zato, ker se je Ptuj odločil za strateški način razvoja. Ptujski izvršni svet je doslej evidentiral 89 črnih gradenj, dve, del gospodarskega poslopja in teniško igrišče bo treba odstraniti. Preostale bodo legalizirali, če bodo lastniki izvedli določene sanacijske ukrepe. V Ptuju so 3. februarja ustanovili skupnost gradov, katere osnovna naloga je ohranjanje kulturne dediščine, njeno oživljanje, enotna promocija ter trženje doma v tujini. Sedež ima v ptujskem gradu, njen prvi predsednik je Božidar Laharnar iz gradu Dobrovo. Med prvimi častnimi člani skupnosti je tudi prva dama Slovenije Štefka Kučan. Občina Ptuj je prejela Steletovo priznanje za podporo pri obnavljanju in oživljanju zgodovinskega mestnega jedra. Ustanovljen je bil tudi odbor za prenovo starega mestnega jedra, da bi preprečili
'. / @.kosski'

Ob 25-letnici ptujskega festivala domače zabavne glasbe so ansambli igrali po celem mestu, tudi pred nekdanjo Košakovo mesnico na Slovenskem trgu, kjer je sedaj TIC.
Gradnja zabaviščnega parka?

Po mnenju ptujskega IS je gradnja zabaviščnega parka največji turistični projekt v ptujski občini. Ker gre za meddržavni projekt, je treba narediti vse, da do gradnje pride. V zadnjem času se namreč zatika, ker GP Ptuj ne sprejema nove lokacije v Pleterjah, kamor naj bi iz hajdinske jame preselilo betonarno, ker naj bi bila po njihovem mnenju boljša lokaciji v Spuhlji, za separacijo pa v Pleterjah. Ker pa je tik pred izdajo lokacijsko dovoljenje za gradnjo, bo treba v najkrajšem času z GP Ptuj
r—1_ doseči sporazum o preselitvi betonarne in separacije v Pleterje. _r—-j ^ -g
sramotne posege na tem območju. Mesto ima tudi vse možnosti za pridobitev sredstev evropske skupnosti za obnovo starega mestnega jedra. Na to kažejo tudi obiski predstavnikov firme Gabo v Ptuju, ki ima koncesijo bavarske vlade za izvedbo programa Revit.
Zapornice padle po kratkem času
Ptuj je ponovno dobil poklicno gledališče potem ko so ga leta 1958 ukinili. V reševanje ptujskega Agisa, ki je imel v najboljših časih več kot 2400 zaposlenih, sedaj jih je le še okrog 600, se je aktivno vključil tudi ptujski izvršni svet. Podružnica ljubljanske banke v Ptuju je po enem letu delovanja upravičila svoj obstoj. Inšpektorji Službe družbenega knjigovodstva Ptuja, Maribora in Murske Sobote so v revizijah lastninskega preoblikovanja podjetij ugotovili za skoraj 500 milijonov tolarjev oškodovanj. Med največja štejejo nepravilno delitev dobička, nakup zadolžnic brez ustreznih sklepov, neodplačni prenos kapitala, prenos kapitala na bypass podjetja in sklepanje škodljivih pogodb. Ob zidovih ptujskega gradu so 30. maja slavnostno posadili cepič
najstarejše vinske trte na svetu. S tem so na simbolični način končali več stoletno vinsko vojno med Ptujem in Mariborom, ki je potekala od 14. do 17. stoletja. V Ptuju so uvedli novo prometno ureditev, zaporo starega mestnega jedra in zapornice, ki so jih kmalu odstranili, razen na parkirišču na Cvetkovem trgu in Novem trgu. Ob dnevu državnosti so v ptujski bolnišnici, ki leto slavi svojo 120-letnico, brez pomoči države odprli novi otroški oddelek. Neurje z dežjem in točo 28. junija in 5. julija, je na Ptujskem povzročila za 227 milijonov tolarjev škode. Ptujska šahistka Anita Ličina je dosegla največji uspeh v zgodovini slovenskega šaha - osvojila je prvi velemojstrski bal.
V Ptuju so 7. julija ustanovili GIZ Poetovio Vivat, odziv presegel pričakovanja. Ustanovilo ga je 44 ptujskih obrtnikov, podjetnikov in ustanov. Gre za pionirsko združenje na tem področju v Sloveniji. Ptuj naj bi z ustanovitvijo združenja samo pridobil, povečala naj bi se raven ponudbe, uskladile promocijske aktivnosti in kar je najpomembnejše, povečal naj bi se turistični promet oz. zaslužek od turizma, ki si ga bodo delili vsi, ki so
povezani turizmom. Ena od potencialnih lokacij za organizacijo Skupnosti Srečanje v Sloveniji je tudi staro župnišče v Cirkulanah v neposredni bližini stare in opuščene cerkve sv. Katarine ob Beli. Pričela se je nadgradnja OŠ Ljudski vrt, s katero se bodo izboljšale razmere za delo več kot 700 učencev, kolikor jih obiskuje šolo. V Pragerskem se je pričelo snemanje novega televizijskega igranega filma Radio.doc, katerega scenarist in režiser je Ptujčan Miran Zupanič. Častni občan občine Ptuj je postal prim. dr. sci. Jože Neudauer, dr. med., ki je svoje življenje posvetil bolnikom. V malem gradu so ob letošnjem prazniku občine Ptuj odprli mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Naslednji korak pri ptujski trojki pa je bila ponovna postavitev Marijinega stebra na Minoritskem trgu, ki ga je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Za ponovno zgraditev minoritske cerkve pa bo treba najprej zgraditi novo poštno poslopje in porušiti staro.
Začetek gradnje ptujskega podvoza
Novo obdobje gostinstva na Borlu naj bi prinesel Janez Kodrič iz Meggi-toursa iz Škofje Loke, sicer domačin, rodil se je v Novi vasi pri Markovcih. Borl je kot speča princesa so ugotavljali udeleženci letošnjega Idriarta. Pri izkopavanjih v Grabah pri Sediš-ču ob Dravi je arheologe presenetila gostota slovanskih grobov. 25. ptujski festival narodno-zabavne glasbe je ponovno potekal na minoritskem dvorišču. V tekmovalnem delu je nastopilo 31 ansamblov. V stilu koncepta ptujskega turizma je izšla prva serija novih razglednic. Končana so dela prve faze nadgradnje in dogradnje športne dvorane Mladika. Začela pa se je tudi gradnja novih prostorov za osnovno zdravstveno varstvo na enotni zdravstveni coni ob Potrčevi cesti.
Regija je že letih 1976-80 zbirala denar zanje, ta pa je po voljo posameznikov končal drugje. Ptujsko trgovsko podjetje Emona Merkur je v jubilejnem 40. letu poslovanja posodobilo več prodajaln, za investicije so skupaj porabili 50 milijonov dolarjev. V poslovni enoti Volan pa so odprli prvi prodajni center dodatne avtomobilske opreme skupaj s firmo D & W iz Nemčije. Ptujska gimnazija je stara 125 let. V Vidmu pri Ptuju so se razveselili nove šole, zdaj imajo takšno, kot se spodobi. Turistični vlakec Ptujčan je to jesen polno zaposlen. Pričela se je sanacija deponije Brstje, prva in druga faza bosta stali 155 milijonov tolarjev. V Ptuju bodo na ustanovitev JZ kulturni center Forum Ptuj še morali počakati. V turniškem parku je KK Turnišče po 30 letih organiziral prvo konjeniško revijo. V Gorišnici so blagoslovili skulpturo iz 282 litoželeznih križev kiparja Franca Tobiasa, ki je tudi forma viva, in skupinski pepelni grob.
Zavod Radio-Tednik Ptuj je v sodelovanju z modnim studiem Marjana Podlesnika, PM Ptuj, Butikom Sonja in občinskim ministrom za turizem Petrom Vesenjakom izvedel prvo avdicijo za bodoče manekenke in manekene. Ptuj je 18. novembra dobil carinarnico in blagovno-trgo-vinski center. 40-letnico praznujeta Aeroklub Ptuj in Projekta inženiring Ptuj. Z rušitvijo bencinske črpalke se je v Ptuju pričela gradnja ptujskega podvoza. Ob Osojnikovi cesti je Super Li zgradil poslovni center. Pri Borlu pa naj bi že kmalu začeli graditi igrišče za golf.
Stara velika občina se poslavlja, ob koncu leta so nazdravili novim občinam. Širše območje Ptuja je postalo MO Ptuj, njen prvi župan pa Miroslav Luci. Z novo lokalno samoupravo so najbolj nezadovoljni Haj-dinčani, ki vztrajajo pri lastni občini.
Pripravila: MG
torek • 16. januarja 2018
Štajerski	19
^rn^^hp—-!	Pripravila: Alenka
1	Šmigoc Vinko
\ 11 \
PETEK	SOBOTA ^^ NEDELJA	PONEDELJEK
prežganka, njoki z porova juha,	goveja juha, puranji juha, dušeni ohrovt,
gobovo omako, radič piščančji file v omaki, dunajski zrezek, kuhana govedina v solati, kremna hrustavci, motovilec, pražen krompir, solata, (iz nedeljske juhe), rezina	skutni zavitek beljakova tortica s sadje
smetanovim pudingom
Beljakova tortica s smetanovim pudingom
Kaj bomo danes jedli
TOREK
segedin golaž s polento, kompot
SREDA	ČETRTEK
korenčkova kremna	krompirjeva juha,
juha, ocvrta cvetača,	pečenica, zelje,
smetanova omaka,	matevž, rulada z
rdeča pesa v solati,	marmelado jabolčna pita
Ocvrta cvetača
Sestavine: 1/2 kg cvetače, sok 1/2 limone; za paniranje: moka, 2 jajci, 1 žlica mleka, kruhove drobtine in 2 žlici nastrganega parmezana, sol po okusu; omaka: pol lončka kisle smetane, 2 žlici majoneze, 2 stroka česna, žlička gorčice, sol in poper po okusu.
Cvetačo narežemo na cvetove in jo skuhamo v nesoljeni vodi, ki smo ji primešali sok pol limone (da ostane bela). Nekoliko jo ohladimo in nato paniramo (moki, jajcema ali drobtinam s parmezanom dodamo nekoliko soli, ker cvetačo kuhamo v nesoljeni vodi, da ne posivi!). Ocvremo v vročem olju in še toplo postrežemo, ker hladna ni tako okusna. Zraven priložimo smetanovo omako, za katero pomešamo kislo smetano, majonezo, gorčico, sesekljan česen, sol in poper (če boste dodali še drobno sesekljane kisle kumarice, boste dobili domačo tatarsko omako). In še solata!
Sestavine: 4 beljaki, 250 g sladkorja v prahu, 2 žlički koruznega škroba (gustina), 1 žlica belega vinskega kisa; smetanov puding (»pana cota«): 1 liter sladke smetane (lahko pol smetane in pol mleka), 5-6 žlic sladkorja, 1 vaniljin sladkor, 2 vrečki želatine v prahu.
Smetano segrevamo (ob nenehnem mešanju), da zavre. Med tem časom dodamo sladkor. Ohladimo na sobno temperaturo in vmešamo želatino. Majhne modelčke splaknemo s hladno vodo in vanje nalijemo zmes. Nekaj ur (čez noč) jih shranimo v hladilniku. Tortice: iz beljakov naredimo čvrst sneg in vanj vmešamo sladkor, škrob in vinski kis. Na peki papir narišemo kroge in vanje spiralasto nabrizgamo beljakovo testo (velikost krogov je odvisna od velikosti modelčkov, v katerih strjujemo smetanov puding - krogi naj bodo nekoliko večji od modelčkov). Beljake pečemo - sušimo približno eno uro pri 130 stopinjah Celzija (sneg mora ostati bel). Na ohlajen beljakov podstavek zvrnemo strjen puding (če ne gre iz modelčka, ga za trenutek potopimo v vročo vodo in z njim udarimo ob krožnik, nato ga z lopatko »prenesemo« na beljakovo osnovo). Po vrhu pudinga in okoli beljakov oblijemo s poljubno sadno omako (dušeni gozdni sadeži, maline, jagode ...)
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Božična zvezda za več kot eno leto
Mnogim je božične praznike popestrila tudi božična zvezda. Rastlina, ki izhaja iz Južne Amerike, Mehike, če smo natančni, v centralno ogrevanih stanovanjih kar hitro izgubi liste. Večina nas zato to rastlino zavrže. Mnogi pa ste bolj ustvarjalnega duha. Tisti jo lahko skušate obdržati. Saj ni zelo zahtevna.
Ko postane »ocufana«, jo po-režite. Mnogi menijo, da to ni potrebno, a če jo boste porezali, bo rastlina gostejša in lepša. Od-režete nekje okoli 30 % vejice oz. po občutku. Nekateri vrtnarji namreč vzgojijo zelo grmičaste in zbite rastline. Tem ne režemo veliko, drugim pa je najpomembnejši samo en, velik in obarvan vrh, takrat lahko pore-žete tudi do polovice. Računajte, da bo 5-10 cm pod vrhom zraslo nekaj novih poganjkov, pore-žite pač toliko, kolikor si želite razvejati in zgostiti rastlino.
Po rezanju jo prestavite v hladnejši prostor, a mora biti zelo svetel. Nekje okoli 15-18 oC ima najraje. Na mestu, kjer jo boste odrezali, bo pognala več vejic. Do sredine aprila zalivajte, a zelo zmerno. Običajno zadošča nekaj vode dvakrat tedensko. Substrat se ne sme izsušiti. Kljub drugačnim navodilom ne gnojiti. Rastlina namreč zdaj počiva.
Spomladi pa je presajanje v hranilen substrat in večji lon-
ček obvezno. Zvezde namreč dobimo v premajhnih lončkih in slabih substratih, saj bolj ali manj nihče ne računa na to, da jih bomo obdržali. Poleti se bodo najbolje počutile zunaj, v polsenci. A tudi na oknih, kjer ni veliko sonca, se počutijo čisto dobro. Na toplo pa morajo iti takoj, ko se začnejo nočne tem-
perature spuščati pod 15 oC.
Za najlepši izgled okoli božiča jih je treba začeti v septembru zatemnjevati. To pomeni, da potrebujejo vsaj 14 ur popolne teme. Običajno nanje poveznemo kakšno škatlo za teh 14 ur. Ce pa tega ne naredite, nič hudega. Njeni vršni listi se bodo obarvali nekaj kasneje. Pa ne
biti razočarani, če ne bodo tako veliki, kakor so sedaj. Rastlina je lepa in zelena celo leto. Zato se jo splača obdržati.
Vrhe, ki ste jih odrezali, lahko tudi razmnožite v novo rastlino. Po rezanju jih pustite sušiti uro ali dve, nato odstranite mleček, ki se je na rezi nabral. Dva ali tri členke potaknite v svež substrat,
Foto: Miša Pušenjak
vrh pa naj seveda gleda iz zemlje. V en lonček vtaknite več vrhov, da bo nova rastlina bujnejša. Zalijte. Zelo smiselno pa je, da okoli lončka potem namestite prozorno vrečico, ki jo večkrat prebodete z buciko. Tako boste naredili mini rastlinjak in ni nevarnosti, da bi se potaknjenci izsušili. Ko opazite novo rast vrhov, odstranite vrečko. Poleti ravnajte z novo rastlino enako kakor s staro.
Božični kaktus porežemo
Tudi božični kaktus je po večini že odcvetel. Tudi njemu je zelo smiselno odtrgati členke, ki so cveteli. Pa tudi tiste vrhe, ki niso imeli cvetov, lahko odreže-te. A na teh se običajno oblikujejo popki nekaj kasneje. Zato je odločitev vaša. Potem se lepše razraste in predvsem cveti ena-komerneje.
Sama odtrgam enega ali dva členka. Vsi ti členki se brez te-
žav ukoreninijo. Zato jih potaknite kar v zemljo. Seveda mora biti tisti del, ki se je držal rastline (spodnji del), v zemlji. Da bo nova rastlina lepša, v en loček potaknite več vrhov. Tako bo tudi več cvetov, predvsem pa gostejša.
Prve setve za sadike
Začela bom s stavkom, paradižnika še ne sejemo. Je še prezgodaj. Sejemo pa že lahko čili, feferone, zeleno, listnati peteršilj, por, čebulo (po želji), majaron, timijan in druge začimbnice.
Vse te rastline seveda seje-mo za sadike. V neogrevane rastlinjake pa lahko na gredice posejete bob, grah, redkvico in rukolo, motovilec, špinačo, blitvo. Bolj smiselno pa je tudi te rastline posejati za sadike, saj ne vemo, kakšna pomlad nas čaka. Če imate možnost ogrevanja, ni težav. Drugače pa lahko v primeru dolgotrajnega mraza in oblačnih dni sadike začasno prestavite tudi v stanovanje na toplo.
20 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 16. januarja 2018
M6DIR¡24
Znaki bolezni pri noricah (vodene koze) Neslihan Atagul Dogulu in Cansu Dere na slovenskih televizijah
Kako vemo, da gre za norice in ne za ošpice
Ošpice vzbujajo nemalo strahu, saj gre za virusno bolezen, ki po svetu povzroča veliko število smrti. Da vas ob pogledu na rdeče izpuščaje ne bo zagrabila panika, preverimo, kako jih ločimo od noric, ki so na pohodu ravno v teh dneh.
Pri obeh boleznih se lahko pojavijo povišana temperatura, glavobol, na koži pa opazimo rdeče izpuščaje. Kljub temu se bolezni med seboj razlikujeta. Kako natanko, smo preverili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Znaki pri noricah
Norice so pri sicer zdravih otrocih praviloma lahka bolezen. Značilna znaka sta nekoliko zvišana telesna temperatura in pojav mehurčastega izpuščaja na koži, tudi na sluznicah in spolovilu. Pri osebah, ki zbolijo za noricami v odrasli dobi, se lahko razvije tudi nekoliko težja klinična slika. Bolezen je zelo kužna - 90 % dovzetnih oseb ob stiku z bolnikom zboli. Bolniki so kužni dva dneva pred pojavom izpuščaja, zanesljivo pa niso več kužni 5 dni po tem, ko so se iz vseh mehurčkov razvile kraste.
Znaki pri ošpicah
Od okužbe do prvih znakov bolezni traja okrog 10 dni, lahko od 7 do
18 dni. Pričetek bolezni je nenaden, z visoko vročino, hudim glavobolom, utrujenostjo, nahodom, vnetjem očesnih veznic in kašljem. Sledi pojav izpuščaja v ustih na mehkem nebu, jezičku, po nebnicah. Drugi in tretji dan bolezni se pojavijo značilne t. i. Koplikove pege, to so majhne bele pege, ki jih najdemo na sluznici nasproti kočnikov. Štirinajsti dan po okužbi se pojavi izpuščaj na koži,
Spopad turških lepotic
V preteklih dneh sta srca gledalcev osvojili dve novi turški nadaljevanki na slovenskih televizijah. Na televiziji Planet TV navdušujejo s čustveno in nekoliko drugačno zgodbo v nadaljevanki Mama iz leta 2016, Pop TV pa je že po le nekaj začetnih delih uspel navdušiti gledalce z romantično zgodbo, polno preobratov v nadaljevanki Moja boš.
Foto: Media 24
ki traja do sedem dni. Bolniki so ob nastajanju izpuščaja močno prizadeti in imajo visoko vročino. Na NIJZ poudarjajo, da je treba v primeru pojava značilnih bolezenskih znakov po telefonu nemudoma obvestiti izbranega zdravnika in ostati doma. Pomembno je namreč, da bolniki ne hodijo v čakalnico, saj s tem povzročijo širjenje virusa.
V. M.
Z novimi turškimi zgodbami pa sta na slovenske televizije prišli tudi dve lepotici, ki se bosta zagotovo zasidrali v srca gledalcev.
Neslihan Atagul Dogulu v nadaljevanki Moja boš
12-let mlajša Neslihan je z vlogo Ni-han gledalce osvojila v le nekaj dneh. Vloga v nadaljevanki Moja boš pa je za zdaj zagotovo ena izmed njenih najprepoznavnejših. Predvajajo jo namreč v več kot 60 državah in navdušuje tudi izven meja Turčije. Gre za prvo turško nadaljevanko, ki je osvojila tudi priznano mednarodno nagrado s področja televizije, emmy. Zanimivo je, da tudi njo, prav tako kot junakinjo, navdihuje slikanje.
Cansu Dere v nadaljevanki Mama
Turška lepotica Cansu Dare je slovenske gledalce že navdušila v eni izmed prvih turških nadaljevank, ki so si jo lahko ogledali na slovenskih tleh - Sila. Že takrat so bili številni
navdušeni nad njeno igro, predvsem pa lepoto danes 37-letne lepotice. Leta 2000 je osvojila tretje mesto na izboru Miss Turčije, v svetu turške televizije je prisotna že vse od leta 2003 in navdušuje z vsako vlogo, ki jo sprejme. Vlogo v Mami je
Foto: Profimedia in POP TV
sprejela, ker je drugačna. O njenem zasebnem življenju je v turški in širši javnosti znanega bolj malo. V nekem intervjuju je priznala, da se trudi biti odsotna z družbenih omrežij, uporablja pa zgolj instagram.
Katja Kaja Mejač
ŽIVILA ZA ZDRAVJE
FRANC. MESTO HASREO0-
flAZSlR-JENA LAHKA KOVINA
VEČfLAST-NA TALNA OBLOGA IZ UMETNE
ÍVEEUME FINSKEGA JEZERA IN AR I
NIKOLAJ PIRK«
DOBESEDNI PREVOD BESEDNE ZVEZE
RUMENA BREZALKOHOLNA PIJAČA
MODRA MORSKA
ROPARICA
¡ENSKA, KI LOČUJE STEBLA LANU 0° LIČJA
¡r
)
OKRASNA LONČNICA, SPREMI. NJAVKA
VIRESENOS!
AM. ULM. KOMIK
PWH)
ROC
Z. SAMO
AI
FILOZOF (FRANCIS)
MESTO PRI
SPRAVILI, POiTtN
USPfiNICA
NIZEK lENSKIGLAS
SLUÍBAZA
JOŽE
MESTOJV. OS DELHUA
POKVARJEN, IZ ROJ EN
PROSTOR, KJER SE HODI
¿RHOMORSKO LIT0V15ÍE
GEOMETR. TELO
SESTAV ViiNAPRAV
MISEL
ČUTNA ŽELJA
STOPNJA PRIDEV NIK A. PRIMERNIH
IGRALEC DELON
ČLOVEK
IGOR OEKLEVA
KRAJ PRI
ANTON AÍSE
IGRALEC UL4GA
METROPO LITAN SKA JEVNEVf TORKU
VAS PRI KOČEVJU
ČEŠKI
UČNI PESNIK (KAREL H.)
Po okusu je podobna špinači, le da je nekoliko močnejšega okusa, vsebuje pa zgolj 14 kcal na 100 gramov in je zato idealna zelenjava za vse, ki si želijo izgubiti odvečne kilograme. Je izjemno lahka in istočasno tudi našima, ker ostaja dolgo v prebavnem traktu. Je bogat vir kalija, kaleija, magnezija, železa, mangana, folne kisline, vitaminov BI, B2, betakarotena in vsebuje tudi veliko vitamina C. Poleg tega je bogata z bioaktivnimi snovmi, ki učinkujejo zdravilno. Balastne snovi v njej delujejo blagodejno na črevesje in izboljšujejo prebavo. Pri kuhanju pazite, da je ne boste kuhali predolgo, saj bo v tem primeru izgubila svoje hranilne sestavine. Zadostuje že od pet do sedem minut kuhanja.
Neustrezna zimska oprema
Kakšne so kazni
Neustrezna zimska oprema vašega avtomobila vas lahko kar krepko udari po žepu. Še posebej, če boste brez opreme obiskali katere izmed evropskih držav.
Naj spomnimo, v Sloveniji boste morali odšteti od 40 do 300 evrov, če se boste vozili z letnimi pnevmatikami, razen če imate v prtljažniku tudi verige. In ne pozabite, plačati je treba tudi, če ne očistimo snega z avtomobila, kazen pa je kar 200 evrov. Če pa bodo morali zaradi vas zapreti cesto, bo kazen znašala 500 evrov.
Avstrija, Nemčija, Italija in Francija
V Avstriji so pogoji glede zimske opreme isti kot v prej omenjenih državah. Kazen za neupoštevanje zakona je 35 evrov, razen če policija ugotovi, da ste ogrožali življenja. V tem primeru lahko kazen naraste do
5.000 evrov. V nekaterih predelih so verige obvezne, tudi če imate zimske gume. V Nemčiji zakon sicer ne predpisuje globine profila, a prav tako ne dovoljuje vožnje z letnimi gumami in verigami v prtljažniku. Kazen je 40 evrov, če pa ogrožamo življenje, je najnižja kazen 80 evrov, zgornje meje pa ni. V Italiji razen v pokrajini Aosta (15. november) ni datumske omejitve glede uporabe zimske opreme. Odvisno je od samih vremenskih razmer. Če vas policisti ujamejo v snegu brez opreme, je kazen najmanj 85 evrov. Tudi v Franciji ni datuma, ki bi narekoval obvezno uporabo zimske opreme. To je treba storiti ob nastopu zimskih razmer. Kazen je visokih 135 evrov.
U. K.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj
Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo.
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
ALIGARH - indijsko mesto v Gangeškem nižavju, EINEM, Gottfried von - avstrijski skladatelj. MACHA. Karel Hynek - češki pesnik
torek • 16. januarja 2018
Za kratek čas
Štajerski	21
Vidi se ...
... da so v Ptuju našli odlično tržno zaposlitveno nišo, kjer dela nikoli ne zmanjka. Sanjski džob je: vzdrževalec zapornic na peš mostu. V soboto jih popraviš, v ponedeljek pa imaš spet zagotovljeno delo, saj gredo zapornice nekaterim tako zelo na živce, da jih pridno uničujejo. In tako dan za dnem, teden za tednom.
Govori se ...
...da se nekatera podjetja na Ptujskem zelo rada pohvalijo s tem, kako družbeno odgovorna so. Seveda tega ne počnejo ne takrat, ko celo mesto oplinijo s svojimi smrdečimi odpadnimi produkti (smrad ni še nikogar ubil!), pa tudi takrat ne, ko je treba prevzeti odgovornost za svinjarijo v markovski laguni ...
... da so v veliki kraljičini državi prepovedali risanko o gasilcu Samu, ker v njej nastopajo samo fantje in možje, pa nobena punca. Še dobro, da ta dežela odhaja iz EU, tako da ji v naši državi s podobno prepovedjo ne bo
Prireditvenik
treba slediti kot kaka ovca. Drugače bi bilo, če bi to ugotovili v trampasti deželi. Ker saj veste: če Donald kihne, je prehlajena vsa Evropa. Slovenija celo še kako minuto prej, ker ima zveze v Beli hiši!
... da pravzaprav ni nič čudnega, da v angleški gasilski risanki ni nobenih žensk. Krive so naše Hajdošanke: na gasilskih olimpijadah so že tolikokrat zmagale, da so ženske po drugih deželah iz-
gub/le veselje, da bi se sploh ukvarjale z gasilstvom!
... da se nekateri zgražajo, ker sije ptujska občina privoščila (pre)drag novoletni ognjemet. A tiste stotine raket, da ne govorimo o tisočih, ki so minuto po novoletni polnoči prasketale, pokale in razsvetljevale nočno nebo s skoraj vsakega dvorišča, pa so bile brezplačne? Občina je dala za ognjemet 0,016 % svojih letnih prihodkov. Če
ste vi za svoje prdce v silvestr-sko nebo plačali 30 evrov, bi po tem izračunu morali imeti letno plačo 187.500 evrov. To pa ima edino bivši češki direktor ptujske bolnišnice. Vsaka vam čast, če jo imate tudi vi!
... da so Ptujčani uspeli svetovno zaščititi avtohtonega slovenskega kurenta. Ki je odet v bosansko ovco in opasan z avstrijskimi zvonci ... Samo, da je naš!
Torek, 16. januar
18:00 Ptuj, Ulica heroja Lacka 3, Center za družine, Špajza modrosti, Center za družine -Špajza modrosti, predavanje Irene Toš Koren - Kam greš, vzgoja
Sreda, 17. januar
13:45 Ptuj, Ulica heroja Lacka 3, Center za družine, Špajza modrosti, Center za družine -Špajza modrosti, Pridi, GimPtuj te čaka
16:00 Majšperk, konferenčna dvorana KPC, predavanje Matije Zajška - Kako prodajati preko spleta, potrebna predhodna prijava
18:00 Markovci, poročna dvorana, predavanje Zdravilne rastline za človeka in zemljo, kompostni in drugi preparati iz zdravilnih rastlin
18:00 Fram, dvorana DTV Partizan, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - Fram
Četrtek, 18. januar
17:00 Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljična ura z
ustvarjalno delavnico, pravljica Najboljši prijateljici 17:00 Ptuj, Mestno gledališče, Letni nastop baletnega oddelka
Glasbene šole Karola Pahorja 18:00 Gorišnica, kulturna dvorana občine, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - Gorišnica
Mestni kino Ptuj
Sreda, 17. januar: 10:00 Filmska čajanka: Slovenija, Avstralija
in jutri ves svet; 20:00 Krčenje. Četrtek, 18. januar: 19:00 Obupana. Petek, 19. januar: 16:00 Bikec Ferdinand; 18:00 Zamolčani dokumenti; 20:00 Obupana.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
	8							7
7				6			2	3
		9	5					
			4		6	5		
1				2				6
		7	1		9			
					8	4		
6	3			1				5
2							1	
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
Iskrice
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©	€	oo
Bik	¥	©©©	€€€	o
Dvojčka	¥¥¥	©©©	€€	ooo
Rak	¥¥	©©	€€€	o
Lev	¥	©	€€	ooo
Devica	¥¥	©©	€	o
Tehtnica	¥¥	©©©	€€€	oo
Škorpijon	¥¥¥	©©©	€	o
Strelec	¥¥	©©	€	ooo
Kozorog	¥	©©©	€	oo
Vodnar	¥¥	©	€€€	o
Ribi	¥¥¥	©©©		oo
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 16. do 22. januarja 2018 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Prijatelj je tisti, ki nam pusti svobodo.« Debbie Alicen ***
»Prijateljstvo je neopisljivo razkošje, da se z nekom počutimo popolnoma varne, ne da bi morali izbirati
misli ali tehtati besede.« George Eliot ***
»Prijatelj je oseba, s katero si upaš biti tak, kakršen si.«
Pam Brown
***
»Človekova senca je pogosto podobna prijatelju; izgine,
kakor hitro neha nate sijati sonce.« Češki pregovor ***
»Počasi si izbiraj prijatelja, menjaj ga še počasneje.«
Benjamin Franklin
***
»Redek obisk prijateljstvo poveča.« Arabski pregovor ***
»Resnična ljubezen je redka, resnično prijateljstvo še
redkejše.« Francois de La Rochefoucauld ***
»Prijatelj je nekdo, s katerim si lahko to, kar si.« Frank
Crane
~k~k~k
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
		m
t ' wterÜr^ ^B.. "W. ¿M" ■;.. ^j^^^B^W V tjjl ■ -	\ 1 ®» BL j	m, ** § * r» m
Da boste lažje ugotovili, vzemite v . roke škarjice, razrežite fotografijo po čr- AkrV* - A - ■ tah in nato na novo sestavite kvadratke	N^P ®
ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s ' ' |— svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 15. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupone-	^
kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Karin Kep, Stanetova 14, 2000 Maribor.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
(pelix
UČILA
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 16. januarja 2018
2 0 17
ZA"*#METI i*
KDO VAS JE NAJBOLJ PREPRIČAL V LETU 2017?
Kaj in koga ste najrajši poslušali in gledali? Kdo vasje prepričal s toplino in kdo z ostrino? Želimo pa tudi, da nam tokrat prvič pomagate izpostaviti in nagraditi tudi tiste, ki zrejo v prihodnost - ustvarjalce podkastov, vlogov, pisce blogov in vse tiste, ki prihodnost vidijo na spletu. Lahko predlagate enega, dva ali pet.
IZPOLNITE VPRAŠALNIK IN NAM GA POŠLJITE!
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.


Ime in priimek: Ulica:_
Poštna št. in kraj: _ Elektronski naslov: Podpis:
Predloge pošljite na naslov Tajništvo revije Vklop, Salomon, d.o.o., Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje s pripisom »predlogi za žaromete« ali na elektronski naslov zarometi@media24.si.
Vsi sodelujoči ste v žrebu za naslednje nagrade:
1.)	3x viseči stol Sahara
2.)	4x odeja Silvretta Couch potato
3.)	5x lesen pladenj za tablico Kikkerland
S podpisom dovoljujem, da bo na kuponu navedene podatke podjetje Salomon, d.o.o., uporabljalo v marketinške namene in za analizo stanja v medijskem prostoru ter jih hranilo naslednjih 5 let. Če bom Izžreban-a, dovoljujem objavo svojega imena med izžrebanci. Pravila in pogoji nagradne igre so objavljeni na www.media24.si, nagradna igra traja do 22.1.2018. Nagrajenci bodo objavljeni v revijah Vklop, Zarja, Zvezde, iN, Novice Svet24, Maja, Dolenjski list in Štajerski tednik ter na spletni strani www.media24.si najpozneje v prvem tednu februarja 2018.

Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rače-Fram vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Fram.
Vidimo se v sredo, 17. januarja, ob 18. uri v dvorani DTV Partizan Fram.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.
I
Laifota prihodnosti
^OOdem
Projekt podpira župan občine Fram, Branko Ledinek.
'Cradjoptuj
¡gw K1-HMH1
www.radio-ptui.si
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Gorišnica in Osnovno šolo Gorišnica vabi na prireditev
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO.
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica.
Vidimo se v četrtek, 18. januarja, ob 18. uri v kulturni dvorani Občine Gorišnica.
Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok.
Vstop je prost.	®saz/
dem
M£DIR:24
Projekt podpira župan občine Gorišnica, jožef Kokot
www.radio-ptuj.siwww.tednik.si
www.media24.si
08:00 Oddaja iz občine Destrnik 09:30 Gostilna pr' Francet* 10:30 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Antonova prireditev v Stopercah 20:00 Oddaja iz občine Dcstrnik 21:30 Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.8i
SIP
08:00 Novoletni koncert v Skorbi 10:00 S pesmijo in glasbo v novo leto 11:0S Gostilna pr' Francet' 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Pekarna Miš Maš 20:00 18. Štajerska Irajtonarica 21:30 Novoletni koncert v Skorbi 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani
08:00 Otvoritev prostorov ZUDV Dornava 09:00 Ljudski pevci se predstavijo U :00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video Strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo ] 8:00 Seja sveta Oomava - v živo 20:00 Veseloigra: Oa/da lote hiše sn jay: 22:01) Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spfeta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA: info@siptv.5i
kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
TOREK 16. januar 7:30 Glasbena «miti (slo), por, 3:00 SKL S23E13.pcn 3:25 Utrip Ormoža 9:30 Pomurski Tednik 10:20 Kuhinj ica, pon. 10:45 Pogled nazaj, pon. 11:05 SeRvenca, pon.
12:25 Povabilo na kavo: Naj. leta 2017, por 13:05 Romski svet, por, 14:05 S srcem za živali 4, pon. 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinj ica 18:00 Ptujska kronika, pon 18:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:00 Glasba la vse, pon. 19:30 Sport(no): Sanal Mertelj, pori. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Turistična oddaja: Goričko 1 21:00 Turistična odda|a: Gornja R,, pon. 21:30 Turistična oddaja: Ljutomer, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Dan D, pon. 2,3:55 Videostrani ČETRTEK 18. januar 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:05 SKL S23E13,, pon. 6:30 Utrip Ormoža, pon. 9:40 Pomurski tednik, pon. 10:05 Kuhinjica, pon,
10:30 Povabilo na kavo: Najboljše leta 2017,
11:10 Sportfno): Sandi Mertelj, pori.
11:40 Pogled nazaj, pon,
12:00 Ptujska kronika, pon.
12:25 Glasba za vse, pon.
12:55 Cista umetnost-januar, pon,
13:10 Gostilna «Pr Francet«, pon.
14:05 Sekventa, pon.
14:15 Videostrani
17:35 Kuhinjica
1fl:00 Ptujska kronika
18:25 Povabilo na kavo: Miran Senčar 1 del 19:00 Glasbena o srnica (slo.), pon, 19:30 Sportfno): Sandi Mertelj, pon.

PISANA - 2ABAVNA • AKTUALNA
SREDA 17. januar 7:30 Glasbena osmica (slo,), pon. 8:00 ŠKL S23E13, pon. 8:25 Kuhinjica, pon. 8:50 Glasba iavse, pon 9:20 Športno); Sandi Mertelj, pon, 9:50 Povabilo na kavo:
Miran Senčar 1 del, pon. 10:25 Čista umetnost-januar, pon, 10:40 Sekvenca, pon. ,10:50 Pogled nazaj, pon. 1110 Dora: Nataša Pire Muser, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:25 S Srcem za živali, pon, 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 16:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Portal
16:35 Čista umetnost-januar
18:50 Tabu, pon.
20:00 Ptujska kronika, pon,
20:25 Portai, pon.
20:35 Glasbena osmica (tuja)
21:10 Turistična oddaja: Goričko 1, pon.
21:45 Dok, film o dr. Ljudevrtu Pivku, pon.
22:00 Ptujska kronika, pon.
22:35 Boksarski magazin S03E03, pon.
23:35 Videostrani
pon.
20:0s Ptujska kronika, pon, 20:25 Dora: Nataša Pire Muser, pon. 21:15 Vacfba s Tamaro, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Pero Lovšin, pon. 23:40 Videostrani
Ptujska televizija PETV. T: 02 590 880 28, infotlpetv.tv, www.petY.tv
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
F^Cerarjev brivec
Kam ji pcnftnil Sree

Wumen.1 iz grajskega arhiva: ^ko so partijo/ vodstvom Tita \toiiali udbovsle likvidacij


sopranistko Alenko Cotar | Dimitrij Hucel: No» obrw, ¡sls 5„af.
www.reporter.si
AFERA - Trgovina z orožjem: Matej Šurc in Blaž Zgaga na okopih zaradi Kučana POLITIKA - Dimitrij Rupel: Nov obraz, ista stvar! REPORTAŽA - Kam je poniknil sirski brivec Ahmad Šamaj INTERVJU - Rok Svetlič: Ko populisti promovirajo človekove pravice, je čas, da se zamislimo
RADIOPTUJ
89,8« 98,2 "I04r3
i GLASBO DO SRCA
Bodite t/ Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
petek • 19. januarja 2018
Oglasi in objave
Štajerski	, 23
Lepi spomini
ne
üleaíjo!

IETO XXXII., ST. 21
Ptuj. 7. junija 1979
C FN A 4 DINARJE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Z VSEBINE
Članek si steSa ustvari sam (stran 3) KakSne mesnice imamo v Piuju (stran 4] Urejanje obmoija Potekava (stran 7| Kulturni dnevi (stran 9) Osemdesetlatnikza volanom (stran 11)
PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČIMI PTUJ
Za zdravo pitno vodo v Halozah
Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ
Premalo dogovarjanja
sistema!
u ....."J^i*-*«*.'	> ».w.h tfilta.h ocfliA
P... "'V.' '•'"V"'"''" •;in'J V "IB O™)*».. K Ciclar
k. m.,,., Milja \arlnii,v<«ildowdanv Ammm irr iiiy-u>i| „,.
SJ'*onlw«r pitjCTg, /, j,|o v pnfcdnj«
.bcr « Mo^l^
Ii ¿ II .	nujakiuncjsb iclc ob vprcKnuniu pruntvnh
J " " k,mmn'i,,,v'ds " "'S™ tóbi
'VT",",	in tam«niciTa(lju mom.
.--Hi í" ' íkl<,l™«líl^JtstmOiCxko^ ictíiíbi pflvcanoj " ;MMcmu "-'"""r-nj., ,„ nupravljalá ni<n.li. d,, inío „„, J, lyJf^u -y jrcr.uk nau^l.'lnf..m,cücS delete so aJ^Tn!"
* : ............. ' " " I
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko števil ko Štajerskega tednika zase atljo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znaneu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
v
Štajerski tednik " časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeiiprvu
v
Štajerski
www.tednik.si
Naročite
. - „. iLp kažipot
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava na dom.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:___
Pošta:___
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_____
RADIO TEDNIK Ptuj, Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Špedicija Goja, d. o. o., Rajšpova 22, 2250 Ptuj, objavlja
prosta delovna mesta za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas:
Tw/
PRALEC VOZIL V AVTOMATSKI AVTOPRALNICI (m/ž)
Delo obsega:
•	zunanje pranje osebnih ter tovornih vozil,
•	notranje čiščenje osebnih vozil,
•	dvoizmensko delo,
•	delo s strankami. Pričakujemo:
•	resnost, poštenost, delavnost,
•	komuniciranje s strankami,
•	vozniški izpit B-kategorije.
SKLADIŠČNIK - LOGIST (m/ž)
Delo obsega:
•	skladiščno poslovanje,
•	organizacija transporta,
•	delo s strankami, špedicijami na domačem in tujem trgu. Pričakujemo:
•	najmanj 1 leto delovnih izkušenj na področju skladiščnega poslovanja mednarodne špedicije,
•	znanje angleškega ali nemškega jezika,
•	ustrezna znanja za uporabo programskih paketov pri uporabi računalnika, skenerja,
•	izkušnje z upravljanjem strojne opreme v skladišču (viličar),
•	vozniški izpit za viličar,
•	vozniški izpit B-kategorije.
ORGANIZATOR TRANSPORTA - DISPONENT (m/ž)
Delo obsega:
•	organizacijo transporta po Evropi,
•	pridobivanje novih strank,
•	delo s strankami, špedicijami na domačem in tujem trgu. Pričakujemo:
•	najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju špedicije in organizacije transporta,
•	znanje angleškega in nemškega jezika,
•	ustrezna znanja za uporabo programskih paketov pri uporabi računalnika,
•	vozniški izpit B-kategorije.
Nudimo: zaposlitev v uglednem podjetju, delo v dinamičnem okolju, odlične pogoje za strokovni razvoj, dodatno izobraževanje, delovno mesto na Ptuju. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kasneje možnost zaposlitve za nedoločen čas.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Špedicija Goja, Rajšpova ulica 22, 2250 Ptuj, ali po e-pošti: sebastjan@spe-dicija-goja.si.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
PRODAM dve telički, stari 14 in 21 dni, ter eno, težko 230 ali 300 kg, po izbiri. Vse so simentalke. Tel. 070 250 441.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM 4 prašiče, težke okrog 200 kg. Cena po dogovoru. Telefon 041 523 530.
KUPIMO traktor Ursus, lahko je tudi IMT, Zetor, Deutz ali drugi. Telefon 041 872 029.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred ne-snostjo, prodajajo. Naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
NJIVE vzamem v najem, na relaciji Ptuj-Ormož. Tel. 41 670 766.
PICERIJA Slonček iz Prešernove 19 zaposli osebo za občasni razvoz pic (lahko tudi upokojenec). Informacije 031 301 116.
MOTORNA VOZILA
UGODNO prodam renault megane 1,6 d, letnik 2004. Za več informacij pokličite 041 670 770.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednilc.si, tel. 02 749 3410, za vefje objave predhodno pokliiüte.
Šia/ers/ez TEDNIK
Umrli so
Hr'*
Štefanija Kovačič, roj. Kirič, Dobrava 15, roj. 1934 - umrla 4. januarja 2018; Terezija Roškar, roj. Šmigoc, Mala vas 18 a, roj. 1936 -umrla 31. decembra 2017; Ana Visinski, roj. Horvat, Ptuj, Brstje 34, roj. 1957 - umrla 2. januarja 2018; Jožef Goričan, Stražgonjca 36, roj. 1 926 - umrl 5. januarja 201 8; Anton Šeruga, Podlehnik 1 8, roj. 1 938 - umrl 6. januarja 201 8; Stanislava Zafoštnik, roj. Avguštin, roj. 1925 - umrla 6. januarja 2018; Elizabeta Bigec, roj. Lesjak, Zgornja Pristava 3, roj. 1927 - umrla 8. januarja 2018; Slavica Zelenik, Žabjak 46, roj. 1958 - umrla 7. januarja 2018; Štefan Jerič, Ptuj, Gubčeva ul. 37, roj. 1939 - umrl 4. januarja 2018; Angela Fekonja, roj. Kolarič, Ptuj, Reševa ul. 24, roj. 1934 - umrla 7. januarja 2018; Alojzija Žinko, roj. Lizzi, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1940 - umrla 7. januarja 2018; Frančiška Plavec, Ptuj, Žgečeva ul. 2, roj. 1926 -umrla 11. januarja 2018.
Ptuj • Mariborčanoma sodili zaradi pečanja s prepovedano drogo
Za žetev konoplje 20-mesečni zapor
Lani sredi poletja so policisti Policijske postaje (PP) Gorišnica na zaraščenem in težko dostopnem terenu ob strugi reke Drave v bližini Formina pri žetvi konoplje zalotili več oseb. Na delu naj bi bili štirje. Ko so žanjci uvideli, da so jih možje v modrem izsledili, so se razbežali. Dva so policisti prijeli in ju zadržali, dva sta pobegnila in ju do sedaj organi pregona niso izsledili.
Foto: PP Gorišnica
Foto: PP Gorišnica
Poleti zasežena konoplja ob strugi reke Drave blizu Formina
Dvema Mariborčanoma, Gregorju Krajncu in Mišu Jerončiču, ki so ju policisti na kraju dogodka pridržali in sta od takrat v priporu, je sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju Katja Kolarič za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedano drogo izrekla zaporno kazen. Krajnc je dobil leto in osem mesecev, Jerončič pa leto in devet mesecev zapora. Sodba je nepravnomočna. Mariborčana sta priznala, da sta pomagala pri žetvi, nikakor pa ne priznavata, da bi konopljo sadila in vzgajala. Dejansko za to sodišče tudi ni imelo dokazov. Njunemu zagovoru, da sta pri spravilu pridelka samo pomagala prijateljem in da z nasadom oziroma pobranim zeliščem nimata nič, pa sodišče ni sledilo.
Prijava žetve konoplje je bila anonimna. Da se za strugo reke Drave nekaj dogaja, naj bi opazil nek lovec. Poklical je policista, zaposlenega na PP Gorišnica, ki je takrat opravljal naloge na hrvaškem otroku Pagu, ter ga obvestil o sumljivem dogajanju. Policist je stopil v stik s
.\C>
**
c? ¿p	*
*
o


O^+'to+^v^? Cb
o
o
Rojstva: Tamara Kosi, Podgorci 87 a, Podgorci
-	deček Lino; Nataša Šeruga, Ulica 5. prekomorske 2, Ptuj - deček Jakob; Teja Osenjak, Zagrebška cesta 115 a, Ptuj
-	deček Tim; Tadeja Ploj, Bukovci 84 I, Markovci - deklica Maša; Maja Motaln, Kostanjevec 37 a, Zgornja Ložnica - deček David; Andreja Korpar, Grajenščak 25 d, Ptuj
-	deklica Vita; Monika Ritonja, Šolska ulica 8, Središče ob Dravi - deklica Zala.
Poroka na Ptuju: Matjaž Valenko, Gorišnica 126, in Jelena Kolašinac, Srbija, Čukarica, Kneza Selimira 6.
* C?
v**
*
«

Pridelek so policisti PP Gorišnica posušili na podstrešju policijske postaje v Moškanjcih.
kolegi na PP Gorišnica in jim predal sporočilo. Med intervencijo so policisti zasegli 17 150-litrskih PVC-vreč za smeti, polnih narezane konoplje. Na kraju so dvema osumljencema odvzeli prostost. Pri žetvi konoplje naj bi po podatkih tožilstva sicer sodelovali štirje, a sta se dva policistom izmuznila ter jim pobegnila. Svežo konopljo (vršički in listi ter stranske vejice, brez daljših stebel), ki je bila narezana in spravljena v vreče, so gorišniški policisti odpeljali na policijsko postajo ter jo na podstrešju posušili. Posušena je tehtala dobrih 22 kg. Policisti so vzorce sveže konoplje poslali v analizo v nacionalni forenzični laboratorij. Rezultat analize je pokazal, da gre za prepovedano drogo mari-huano. Sodna izvedenka je na glavni obravnavi na sodišču pojasnila, da so bile posajene rastline z ženskimi cvetovi, ki vsebujejo največ THC. »Menim, da je bila konoplja kakovostna. Niso je sejali, temveč so posadili sadike. Šlo je za nasad ženskih rastlin, genetsko prilagojenih, ki dajo dober pridelek. Predvi-
devam, da je bilo zelišče namenjeno postopku ekstrakcije. Za kajenje se običajno sušijo daljši deli. Iz zasežene količine bi se dalo pridelati 2.000 ml hašiševega olja ali izdelati 22.000
zavitkov oziroma jointov. Cena za joint je med dva in pet evrov,« je med drugim dejala izvedenka.
Jerončič in Krajnc, ki jima je bila krivda za pečanje s prepovedano
drogo na prvi stopnji dokazana, sta v priporu od storitve kaznivega dejanja, 31. julija lani. Sodnica Kolariče-va je v izreku sodbe navedla, da sta kriva, da sta skupaj z zavestnim so-
delovanjem s še dvema neznanima storilcema porezala, zrezala in zložila v vreče konopljo, ki je posušena nato tehtala dobrih 22 kilogramov.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Sojenje za uboj Srečka Marina
Bagari krivdo pripisal Vajdi
Na ptujskem okrožnem sodišču seje v četrtek nadaljevalo sojenje 56-letnemu Francu Vajdi in 42-letnemu Andreju Bagariju, kiju tožilstvo bremeni uboja v sostorilstvu, potem ko je junija po skupnem popivanju v Vajdovi hiši umrl 65-letni Srečko Marin.
Tokrat je svojo plat zgodbe razkril Bagari in soobtoženega Vajdo kljub njegovim protestom postavil na laž. O tem, kateri od njiju je bil bolj prepričljiv, bo sicer kmalu razsojal sodni senat pod vodstvom Katje Kolarič, se pa zgodbi obeh obtoženih o dogajanju na poletno nedeljo, 4. junija lani, med seboj precej razlikujeta. Medtem ko Vajda še naprej vztraja, da je večji del prespal, saj naj bi mu Bagari v pijačo podtaknil drogo, pa slednji to zanika in soobtoženega obtožuje celo naklepnega dejanja. Bagari je bil v četrtek pripravljen odgovarjati na vprašanja vseh, uvodne lastne zgodbe pa ni bil zmožen predstaviti. Med pričanjem je izpovedal, da
Foto: MZ
Andrej Bagari je v četrtek s svojim pričanjem Vajdo precej obremenil. Oba obdolžena se v postopku sklicujeta na neprištevnost. Sodni izvedenec meni, da njuna prištevnost v času dogodka ni bila bistveno zmanjšana.
naj bi bil Vajda med druženjem in popivanjem na njegovi terasi tistega usodnega dne nekajkrat pretirano grob do Marina in da ni šlo za rokovanje, ampak bolj za nasilje. Kazal naj bi pištolo, nato pa z nogo stopil na Marinov prsni koš. Ko je padel na tla, pa naj bi ga brcal po prsnem košu in glavi ter ga tepel s palico. Bolj redkobeseden je bil, ko je priznal, da je tudi sam sodeloval pri pretepanju, a da ne ve zakaj, pa tudi podrobnosti ni želel razložiti. Vajda naj bi Marina po pretepu potegnil v notranjost hiše, skupaj z Bagarijem pa naj bi ga nato zvlekla na stopnice. Vajda je v času Bagarijevega pričanja večkrat protestiral, ga pozival, naj ne laže in ga spraševal, zakaj takrat ni pokončal še njega. Med Bagarijevim pričanjem je hotel zapustiti sodno dvorano, a sodnica Kolaričeva tega ni dovolila.
Sodni senat je prejel tudi mnenje sodnega izvedenca psihiatrične stroke Andreja Pišca, ki je za oba ocenil, da njuna prištevnost v času tragičnega dogodka ni bila zmanjšana do stopnje bistveno.
STA/MZ
Jasni dnevi prosinca so veselje vinogradnika.
Jutri bo predvsem na severovzhodu še delno jasno, drugod pa pretežno oblačno. Predvsem v zahodni in deloma južni ter osrednji Sloveniji bodo občasno padavine. Po nižinah bo večinoma deževalo. Jugozahodni veter se bo okrepil. Najvišje dnevne temperature bodo od 1 do 6, na vzhodu in na Primorskem do 10 °C.
5 dnevna napoved za podravje
Torek	Sreda	Četrtek	Petek
16.01.2018	17.01.2018	18.01.2018	19.01.2018
*			
-4	0	-4	4 i
Dnpoklan	Dopokton	Dopoldan	Dopoldan
9	7	8	10
PopoldHn	Popoldan	Popotian	Popoldan
	A	V	
Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m,'s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s
Vir: arso