Za poduk in kratek 6as. Madjari in njih navali na slov. Štajar. (Zgodovinski spominki; pišc M. Slekovec.) (Dalje.) Tudi T6koly je bil k zboru povabljen, pa ni prišel. Obljubil je sicer, da bode svoje trume razpustil in ohranil mir, ali njegov zaveznik, Turek. je hotel boj in tudi Tokoly je bil enakih mislij. Pred obzidjem Irdnjave Fiilek je prejel Tokoly od Turkov krasno diplomo, ki ga je imenovala kralja Krucev in mu podelila gospostvo čez srednje Ogersko. Za to pa je obljubil plačati Turkom vsako leto 40.000 piastrov davka in biti jim s svojimi trumami v pomoč. V znamenje svoje oblasti je prejel buzdovan in zastavo, pozneje tudi krono in je bil odzdaj Turčiji podložen »hospodar«. Ko so se brezštevilne turške trume 1. 1683. proti Dunaju pomikale, kazal jim je kralj Krucev najkrajšo pot; njegove čete so pa kot turška reserva ostale na Ogerskem ter se od tam razlile na razne kraje. Takrat so Kruci prirazbijali prvikrat v slov. Štajar. Precejšnja truraa teh divjakov je namreč pri Veržeju prekoračila Muro ter razsajala čez vse grozovitno na Murskem polju. Kamor so divjaki prišli, ropali so in žgali; Ijudstvo je bežalo v hribe in hoste in se tam poskrilo. Vse, kar se je dalo odnesti, vzeli so Kruci s seboj; hrame, kleti in ciruga poslopja so pa razdjali in užgali. Takratni vikar pri Mali Nedelji, Simon Pornat,*) je zbral potem svoje farane in okoličane ter nje peljal proti Soboti in Tišini, kajti bilo se je bati, da Kruci zopet prihrujejo. Tam jim je bral sv. mašo in jih k boju spodbudil. Po slavni zmagi, ki so \o kršeanski junaki dne 12. septembra 1. 1683. pred Dunajem čez krutega Turka pridobili, imeli so tudi naši kraji pred ogerskimi punlarji nekoliko časa mir; kajti T6koly se je s svojimi trumami pomaknil na zgornjfe Ogersko, kjer ga je dne 17. sept. 1. 1684. general Schulz precej potolkel in mu več trdnjav vzel. Tudi novi veliki vezir Ibrahim, salan imenovan, (prejšnjemu je bila zaradi zgube pred Dunajem glava odsekana), T6koly-ju že več časa ni prav zaupal ter ga je hotel odslraniti. Povabil ga je torej k sebi, in kralj Krucev je bil v železje zakovan in je moral v Drenopolje. Brez dvoma bi bil tam umorjen, pa neki kršeanski junakje njegovemu nasprotniku, divjemu Ibrahimu, kmalu po tem v krvavem boju glavo odsekal, in Tcikolv se je vrnil nazaj na zgornje Ogersko ter začel s svojimi trumami zopet okoli razbijati in ropati. Tudi v ljutomerske kraje je 1. 1685. neki Pelhazy, Tok<>!y-jev privrženec, z nekaterimi Kruci zopet prirazbijal, si okoli Sv. Križa po Murskem polju raznoterega blaga naropal, nekatere hiše užgal in se potem tako naglo, kakor je bil prišel, zopet čez Muro na Ogersko vrnil. Pri tej priliki so Slovenci uplenili pelletnega otroka, sina Ibrahimovega, bivšega paše v Budi, ki je bil potem dne 8. junija I. 1687. pri Sv. Miklavžu v Ljutomerskih goricah krščen. Nekaj časa je Tokoly še po Ogerskem rogovili), toda njegove trume, od cesarske armade vedno nadlegovane, so se manjšale od dneva do dneva. Dne 19. januvarija 1. 1688. morala se je udati tudi njegova najmočnejša trdnjava Munkacz, katero je njegova soproga Helena Zrinjska bila dve leti junaško branila. Med raznimi dragocenostmi, ki jih je cesarska armada lukaj uplenila, bila je tudi krona kralja Krucev. Podobna je dragonski čeladi. Spodnji del je vijolične barve in štiri prste na široko obrobljen s čistim zlatom; zgornji del je pa obokast in bel, s platnom obšit in kinčan z velikim dragocenim kamnom. Kralj Krucev je prišel ob svojo krono, zato pa ga je lurški veliki vezir 1. 1690. imenoval velikega kneza erdeljskega. In ko se je Tokoly s svojimi ostalimi trumami tje podal in še tam nekoliko lel rogovilil, imeli ') Simon Pornat ni liil nikdar župnik v Ljutoincni, kakor se je do zdaj v obče trdilo. Iz njegove prošnje za župnijo Sv. Križa na Murskem polju jc razvidno, da je služil tri lcta med krivoverci v ,,Neuhaus-u" na nižjem Ogerskem, od tam pa je 1. 1682. prišel za vikaija k Mali Nedelji. Dnc 6. februvarija 1687 je bil prezeutiran za župnika pri Sv. Križu, kjer je umrl dne 25. jan. 1692. so prebivalci slovenskega Štajarja precej časa mir pred Kruci. Vsled sijajnih zmag slavnega Evgena je bila Ogerska rešena turškega jarma, toda Ogri so kazali za to malo hvaležnosti. Zaradi nekaterih malenkostij je začelo po vsej deželi vnovič vreti, in vsak čas se je bilo bati nove ustaje, kajti nezadovoljnost, katero so francoski najemniki natihoma podpihovali, je do vrha dokipela. Tudi poglavar nezadovoljnih trum se je kmalu našel in sicer Franc Rakoczy II. (Dalje prih.) Smešnica. Paznik vpraša kaznjenca v ječi: »Kaj si vendar zakrivil, da moraš zdaj tukaj sedeti?« — Kaznjenec reče: »Vlak sem zamudil!« — »0, zaradi tega gotovo nisi zaprt!* — »Pač, pač, odgovori kaznjenec, ko vlaka ne bi bil zamudil, odpeljal bi se čez mejo v drugo državo, in bi zdaj bil prost!«