SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto ? arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires Loto VIII. BUENOS AIRES, 20. MARCA 1937 ■■BHHBrsn štev. 11 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Slovenski izseljenci in Jugoslavija Rekli smo v zadnji številki našega lista, da se nam zdi vprašanje "politika in izseljenci" prav posebno važno ter da ga bomo podrobneje obdelali. Preden si pa ogledamo nekatere plati tega vprašanja, bi se radi zavarovali pred možnestjo, da bi nas kdo napačno razumel. Slišali smo namreč kritiko: Kaj bo Slovenski list politiko izganjal iz glav slovenskih izseljencev ko se dandanašnji vendar ves svet tako živo zanima za vse, kar je s politiko v zvezi'- Mi ne mislimo izganjati politike i t nobene glave in tudi nikomur ne nameravamo kratiti pravice, da ima o raznih sodobnih političnih problemih svoje nazore, da simpatizira s tem ali onim gibanjem itd. Nesmiselno bi bilo takšno prizadevanje in zato ga nimamo v svojih načrtih-. Pač pa bi radi naše izseljence prepričali, da nima nobenega smisla, da se med seboj radi politike kregajo in cepijo v sovražne tabore zatadi aktivnega sodelovanja pri zadevah na katere ne morejo imeti nobenega vpliva in torej tudi nobenih koristi, marveč kvečjemu le škodo, če sledijo agitatorjem na takšna polja, kjer tukajšnje oblasti ne samo tujim priseljencem marveč celo domačinom odrekajo pravico delovanja. Docela po nepotrebnem se radi strankarstva ustvarjajo zdraž-be in sovraštva med posameniki in skupinami v izseljeništvu, se ovira sodelovanje vseh pri akcijah, ki bi bile vsem koristne ter se posamezniki in včasih cele družine — spravljajo v nesrečo. To si prizadevamo dokazati. * * * Predvsem glede dveh političnih vprašanj so razni hujskači sejali zdražbo in vžigali strasti med našimi izseljenci: glede Jugoslavije in pa glede sodobnih socialnih gibanj v svetu. Ko si bomo teh dvoje vprašnaj bolj od blizu ogledali, bomo spoznali, kako nesmiselno je bilo vse dosedanje zadevno prekljanje v koloniji ker moramo končno, če znamo še trezno misliti z lastnimi možgani, priti do prepričanja da velikih razlik v naziranjih glede teh dveh vprašanj ed pametnimi izseljenci ne more biti. Da vidimo kako je s prvim vprašanjem. Razpoloženje slovenskih izseljencev v Argentini (pa tudi v drugih dežellah) napram naši narodni državi ni bilo vedno najboljše; s pisanjem in govorjenjem so nekateri agitatorji prepričevali slovenske izseljence, da je Jugoslavija dežela, na katero jih nič ne veže. Ti, ki so tako pisali in govorili, so — ali pa so bili — najbrž mnenja, da bi morali Slovenci tvoriti samostojno državo, ki naj bi se potem notranje uredila, klakor bi bilo večini najbolj prav in po volji. Takšni pač niso pomislili, da bi Slovenija kot samostajna državica ne mogla dolgo obstojati, ker bi imela na zapadu požrešnega imperialističnega soseda, ki je že odtrgal od našega naroda več ko četrtino Slovencev in bi se mu gotovo še večji tek zbudil po lepši in rodovitnejši Kranjski in Štajerski, če bi ju branilo samo prebivalstvo, ki bi ne štelo vsega niti poldrug milijon duš in ki bi se med seboj še kregalo in kavsalo, kakor je pač med Slovenci navada. Kdor je (( "Mirovna zveza Vzhodne Evrope SENZACIONALNE TRDITVE NEKEGA NOVINARJA O PRIPRAVAH ZA USTANOVITEV "ZDRUŽENIH DRŽAV VZHODNE EVROPE", KI NAJ BI JIH TVORILE DRŽAVE MALE ANTANTE, BALKANSKEGA SPORAZUMA IN POLJSKA Rosarijski dnevnik "La Capital" članek svojega dopisnika Georgea Maya iz Bukarešte, v katerem trdi, je v soboto objavil senzacionalen da se pripravlja ustanovitev "Združenih držav Vzhodne Evrope"; to novo unijo, ki naj bi povezala preko sto milijonov evropskih prebivalcev v nekakšno državno skupnost, naj bi tvorile Češkoslovaška, Jugoslavija, Grška, Poljska, Rumu-nija in Turčija. Dasi May zagotavlja da je to novico izvedel "iz popolnoma zanesljivega vira, glede katerega ni dovoljen niti najmanjši dvom, ker je o- videl, kako je morala kloniti Abesi" nija, dasi je imela na svoji strani, lahko rečemo, vse svetovno mnenje, tak si niti v sanjah ne bo mislil, da bi Slovenci mogli deli časa tvoriti samostojno dražvo. Torej bi se morali združiti s kakšnim sosedom. S katerim? Z malo Avstrijo, ki Slovence na Koroškem zatira? S šovinistično in napol fevdalno Madžarsko? Ali pa morda celo z Italijo? Kamorkoli se oziramo, pridemo do zaključka, da se Slovencem nikjer ne bi godilo bolje, nego se jim godi v Jugoslaviji, kjer lahko svobodno goje svojo narodno kulturo in kjer so v vseh ozirih enakopravni državljani s Srbi in Hrvati. Nikakor ne trdimo, da je v Jugoslaviji vse prav in v redu ter da bi bolje ne moglo biti. Nikjer ni vse tako, da bi vsi bili zadovoljni in še prav posebno ne more biti vse v redu v mladi državi, kakršna je naša. Pač pa trdimo, da je razen Jugoslavije ni druge države, v kateri bi bil Slovencem kot narodu zagotovljen obstoj in razvoj. Glede tega vprašanja bi ne smelo biti med pametnimi slovenskimi izseljenci nobenih razlik v naziranjih. Ko je to vprašanje rešeno, se pojavi drugo: ali naj izseljeništvo skuša vplivati na notranji razvoj Jugoslavije, ali naj bo za ali proti temu ali onemu trenutnemu režimu? Mi mislimo, da je za nas vse najbolj pametno, če se v takšne stvari ne mešamo, ker vplivati itak ne moremo na razvoj notranjih dogodkov v državi, ki je tako daleč od nas. Saj se niti številnim italijanskim političnim beguncem, ki žive v sosednih državah Italije, ni niti v najmanjši meri posrečilo spremeniti notranje situacije v Italiji. Položaj se more tam spremeniti le na podlagi intervencije drugih faktorjev: onega prebivalstva, ki živi v deželi sami, kakšne neugodne vojne ali težki gospodarskih zapletljajev, glede katerih italijanski antifašisti ne morejo odlašati. Kričanje v izseljeništvu za ali proti temu ali onemu režimu v domovini ne more prinesti drugega nego samo zdražbe med izseljenci samimi; kakšnega večjega vpliva doma pa ne more imeti. Ko bi te preproste resnice razumeli vsi naši izseljenci, bi med nami gotovo ne bilo nikoli nobenih zdražb zaradi Jugoslavije kot take ali njenih vlad. seba, ki je dala informacije, v neposrednih stikih z vlado in dvorom", smo, seveda, upravičeno prepričani da smemo dvomiti o utemeljenosti njegovih navedb. Morda se za velikim slonom, ki ga je novinar narisal za čitatelje rosarijskega lista, res skriva kakšna majhna muha ter se morda med državami, ki jih on navaja, vršijo razgovori za tesnejše sodelovanje v svrho sigur-nejše zagotovitve miru v Vzhodni Evropi in na Balkanu, *a od tega pa do ustanovitve prave državne zveze«, katere povezanost naj bi našla svoj izraz tudi v skupnem vladarju, je seveda strašno velika razdalja. Vkljub vsemu in ne glede¡ na fan-tastičnost načrta, ki ga razvija, pa je članek le zanimiv, ker je ponoven dokaz vedno večje veljave, ki jo dobivajo slovanski narodi, kateri so s svcitovno vojno pridobili svojo samostojnost, ter obenem tudi dokaz miroljubnosti teh in drugih držav, članic Male antante in Bal-skega sporazuma. Ker tega dopisa v drugih listih nismo zapazili in je zato najbrž veliki veairi¿ naših «ifia.teljev ncipo-znan, naj tu na kratko povemo!, kakšni so oni senzacionalni načrti, ki jih Georges May razvija. Najprej poroča o veliki diploma-tični delavnosti državnikov Poljske, povodom Mal'e antante in Balkanskega. sporazuma, ki jo je bilo opažati v zadnjem času povodom raznih obiskov v Bukareštu, Pragi, Atenah, Beogradu in Ankari, nato pa trdi da je — 'iz popolnoma zanesljivega vira", kakor smo že rekli — izvedel, da vsa ta delavndst ni kar tako, marveč da tiči za njo velik načrt, ki je baje žei odobren. Gre se baje za ustanovitev zveze držav, ki bi jih ne družili samo med sebojni dogovori, marveč tudi skupen vladar. Zveza bi dobila imei "Združene države Vzhodnei Evrope" in njen vladar bi bil romunski kralj Karol. Vsaka država bi ohran'ila svojo sednajo ustavo, trgovina med državami nove zveze bi bila popolnoma svobodna, prebivalci bi se lah ko svobodno kretali na vsem ozemlju zveze, krožila bi ena sama vrsta denarja in tudi vojska bi bila skupna. RAZNE VESTI Zveza, bi imela, kakor smo že povedali, preko 100 milijonov prebivalcev te>r bi med monarhističnimi državami bila po važnosti in moči ,na drugem mestu. Prestolonaslednik zveze bi bil jugoslovanski kralj Peter n. lete j o je baje sprožil romunski kralj ter je> o njej razpravljal' s češkoslovaškim predsednikom Bene-šem, ko je bil pri njem v obiskih; Bcneš je bil baje takoj navdušen zanjo. Namen zveze, katere območje bi segalo od Baltiškega do Črnega morja in od Črnega morja, do Jadrana, bi bila ustanovitev močnega bloka, ki naj bi zajezil nemški "Drang nach Osten", prekrižat" revi-zionistične načrte Madžarov ter onemogočil italijansko -vmešavanje na Balkanu. Zveza bi bila v dobrih celnošajih z Rusijo, katere prijateljstvo bi bilo zanjo velike važnosti spričo nevarnosti, ki jo predstavljajo neonske ambicije, poskrbela pa bi za to, da se komunizem na njenem ozemlju ne bi širil. Notranja uredba zvezc< bi bila v popolnem skladu z načeli demokracije. Kralj Karol bi prej še uredil svoje zakonske zadeve. Poročil bi se spet s kraljico Heleno ki je sestra grškega kralja Jurija, ter bi pretrgal svoje odnošaje' z madamo Lupescu, radi katere je imel že mnoge preglavice. Zveza bi se potem ne protivila ve« vzpostavitvi monarhije na Madžarskem in najbrž tudi v Avstriji ne ter bi cel'o pristala na povraltek HabsburSanov. V vojaškem oziru bi bila. močna dovolj, da bi lahko branila svoje meje proti zunanjim sovražnikom; štela, bi 1.300.000 mož redne vojsket, razpolagala s preko 3.000 letali ter s 126.200 tonami vojnega brodovja. Močna bi bila tudi v gospodarskem oziru tako, da bi v resnici postala ena prvih velesil v Evropi. May ve celo povelati, da se bo proglasitev "Združenih držav Vzhodne Evrope" izvršila 10. maja t.l. Rekli smo že, da se nam zdi načrt preveč fantastičen, da bi mogli verjeti utemeljenost Mayevih pnavedb, dasi je res da ni pod sloncem nič nemogočega. Ofenziva vladnih v Guadalajari Po zadnjih vesteh, ki prihajajo iz Španije, izgleda, da se je vladnim četam posrečilo zaustaviti prodiranje revolucionarcev v pokrajini Guadalajara ter da so se tako izjalovili Francovi načrt za popolno ott-kolitetv Madrida. Vladne čete so prešle celo v protiofenzivo in potiskajo 'vstaše na več krajih nazaj. Z revolucionará se bori v Guadal'ajari veliko število Italijanov ki so v bojih imeli že velike zgube. Mnogo teh "prostovoljcev", ki so jih italijanske oblasti zvabile v Španijo s tem, da so jim obljubljale delo v Afriki, je dezertiralo ter se predalo vladnim četam. Bitke ki se sedaj vrše v Guadalajari, so med najbolj krvavimi od vseh, kar jih doslej beleži španska vojna in sodelujejo v njih posebno močni oddelki vladnega zračnega brodovja. Po španskih vodah krožijo že od 13. t.m. dalje angleške, francoske, neanške ip italijanske vojne ladje. Kakor je znao, nimajo te ladje nalogo preprečiti vmešavanje tujih držav v španske zadeve. No, pa vkljub vsemu poročajo listi, da so se 18. t.m. izkrcali pri Cadizn novi oddelki italijanske fašistične milicei, ki so pripeljali s seboj tudi mnogo vojnega materiala... Umrl je Sir Ansten Chamberlain, vpliven atngleki polftisk in večkratni minister. Podlegel je srčni hibi. Halé Sejlassje, negus, je poslal Družbi narodov noto!, v kateri protestira proti "ristematienemu klanju abesin-sk'íga ljudstva" s strani Italijanov. proces piroti skupini "tro|cki-jevcev" se je začel v Moskvi. Obdolže-ni so med drugim da so dali zažgati neko moskovsko ljudsko šolo ter s tem povzročili smrt velikega števila otrok. Grof Turu Taxis, vojvoda devinsld, je utrni pretekli teden v starosti 5 S. let; po prihodu Italijanov v naše kraje si je bil spremenil ime v Torre e» Tasso. Kralja Petra II. je napadla hripa,. vendar pa ne povzroča njegovo zdravstveno stanje nikakih skrbi. Hudo so se spopadli komunisti in fašisti v pariškem okraju Clichy. Pristaši polkovnika De la Rocque so tam skušali prirediti manifestacijo, a so jih levičarji napadli. Vnel se je hud boj, v katerem je bilo sedem oseb ubitih in več ko 400 ranjenih. V znak protesta proti fašizmu je v četrtek predpoldne zastavk&lo v Parizu skor» dva milijona delavcev. Papež je objavil novo encikliko, ki nosi naslov "Divini Redemptoris" in ostro obsoja komunizem, ker da "ruši družino in družbo". Mnogo itaijanskih vojakov st> zajele španske vladne čete tekom bojev t GuadaJajarJ. Ujetniki so izjavili, dal so se bili prijavili kot delavci za v Afriko, a so jih oblasti brez njihove vednost poslali v Španijo, kjer so jim dali orožje ter jim zagrozili, da jih povdarjal, da je sedaj Nemčija nepre-ljudski vojski. Težka železniška nesreča, se je dogodila v .bližini Bourgesa na Francoskem; vlak je skočil s tira, več voa se je prevrnilo in 13 potnikov je bila ubitih. Nemčija je v torek proslavila obletnico zopetne vzpostavitve obvezne vojaške službe. Minister Goering je ob tej priliki imel govor, v katerem jo poudarjal, da je sedaj Nemčija nepremagljiva. Valencijanska vlada Je ponudit* Franciji in Angliji posebne pravice ▼ Maroku za slučaj, da bi londonska H pariška vlada dejanski preprečili vsako vmešavanje Italije in Nemčije ▼ španske zadpve. Obe priza|detl vladi sta ponudbo odbili. Na bivšega francoskega poslanika v Rimu Oh. Chambrana je streljala neka 30-aetna čadnlkarka v Parizu-Pred sodniki je izjavila, da je hotela Chambruna ubiti, ker da je "uničil njeno največjo ljubezen". Imena te njene ljubezni sicer noče povedati, po rasnih njenih izjavah pa sklepajo, da se je meda razumela z Mussolinijem. Policija v Valenciji Je aretirala 80 oseb, ki so osumljene, da so bile v zaroti proti sedanji vladi ter da bo s sabotažo in terorističnimi dejanji skušale podpirati revolucionarno stvar. Italijansko poslansko «bornico, poslednji ostanek od fašizma i^ko zaniče-vanega parlamentarizma, bo Mussolinl razpustil tekom dveh mesecev^ nakar bo začela poslovati takozvana "orpo-racijska zbornica", v kateri boč 'ed-vsem zastopniki delodajalcev in f-cev, seveda pa samo takšni, ki žima t še«. Notranje prilike V zvezi z zadnjimi volitvami v pokrajini Santa, Fe je radikalska stranka objavila daljši manifest, ki ga je neod'vis|ni tisk toplo komenti-roval', ker podaja v marsičem točno sliko notranjih prilik v republiki. Te prilike niso nikakor zadovoljive za one Argentince, ki se niso odpovedali in se ne ncimaravajo odpovedati demokraciji- Ti državljani z nejevoljo opazujejo razvoj notranjih dogodkov v zadnjih letih. Po diktaturi, ko je Uriburu predal državne posle sedanjemu predsedniku države, so vl'adni krogi mnogo govorili o potrebi čimprejšnje normalizacije javnega življenja v Republiki in mnogo očitkov je bilo slišati takrat na račun radikalov, ki so tedaj vodili politiko popolne abstinence. Izgledalo je, kakor da je pri novih oblastnikih vsa najboljša volja, radikali pa da so nepopustljivi, da ne znajo pozabljati ter da s tem ovirajo normalizacijo notranjih prilik. Ko so se radikali končno vdali ter se začeli udeleževati volitev, se je pa, začela cela vrsta kršitclv volilnih zakonov in drugih svoboščin, tako da se danes mnogi Argentinci vprašujejo, ali ima sploh še kaj smisla udeleževati se volilnih bojev. Re- j žimu očitajo, da je krenil na docei'a neustavno pot, in svoje očitke pod-krepljajo z naslednjimi ugotovitvami: vlada je samovoljno odgodila volitve tako, da so izpadle, kakor je njim bilo prav; zvezna vlada je neupravičeno oropala pokrajino Santa Fe njone avtonomije ter je poslala tja interventorja, ko je pokrajinska oblast prišla v roke opozicije; ko je režimski del poslanske zbornice onemogočal zaradi svoje odsotnosti poslovanje parlamenta, je bila zvcana vlada gluha za zahteve ostalega dela zbornice, ki je hotela, da se režimski poslanci s silo privedejo na stije, kakor določa pravilnik za takšne slučaje; parlament je mogel obnoviti svoje delo šele tedaj, ko se je opozicija vdala ter se odpovedala svoji nameri, da razveljavi sleparske buenosaireške volitve; sedaj se je v načelu že sklenil'a odgoditev volitev v pokrajini Bue> nos Aires, ki bi se bil morale vršiti 26. t. m..; itd. itd- Opozicija se vprašuje, kam prav za prav nameravajo s svojo politiko možje, ki danes vodijo državo? Ali hocejo res za vsako ceno ohraniti oblast, ki jo imajo? In ali niso takšna prizadevanja istovetna z metodami fašizma,? Črez kakšnih pet meseceiv bi se morale vršiti predsedniške volitve. V prejšnjih 1'etih je bila volilna propaganda za takšne volitve ob tem času že» v velikem razmahu. Letos pa. — 'vsaj doslej — izgleda, kakor da se sploh nihče več ne zmeni za to zadevo. Vkljub vsemu temu so radikali sklenili, da se bodo udeležili predsedniških volitev. Ali bodo imeli sedaj kaj več sreče? PRIJATELJSKA POGODBA MED ARGENTINO IN IRANOM Pretekli četrtek je bila v zunanjem ministrstvu podpisana pogodba o prijateljstvu med Argentino in Iranom, prejšnjo Perzijo- V imenu perzijskega šaha, ki je 15. imel svoj god, je pogodbo podpisal tukajšnji iranski minister Nadir Nirsa Ara-steh. ANGLEŠKI POSLANIK ODPOTOVAL Ambasador Velike Britanije pri argentinski vladi Sir N. M. H«n-derson, se je v ponedeljek odpeljal na svoje novo mesto v B ctrl in, kamor gaje premestila londonska^ vlada. Tukajšnji nemški poslanik je odhajajočemu poslaniku priredil poslovilno večerjo, na katero so bili povabljeni nekateri tukajšnji diplomati. POLJSKA ŠOLSKA LADJA V OBISKIH V torek je prispeti a, v buenosai-reško pristanišče poljska šollska ladja "Dar Pomorza", ki se nahaja na poučnem potovanju. Tukajšnji poljski Priseljenci so se zbrali v velikem številu, da pozdravijo v luki svoje rojake. Zelo lepo so jih sprejetle tudi tukajšnje oblasti. Posadka si je ogledala nekatera tukajšnja velika podjetja, kakor kl'avnico družbe Anglo, pivovarno Quilmes itd-, nadalje muzej v Lujanu ter nekatere druge zanimivosti. Če so vesti v starokrajskili listih utemeljene, bomo v kratkem dobilipoleg številnih članov podoben obisk tudi Jugoslovani, banonske kolonije. KOLIKO DENARJA JE V PROMETU Po zadnjem poročilu Centralne banke znaša sedaj denarni obtok argentinske republike 1 milijardo 137 milijonov 483 tisoč in 940 pe- so-v. KAM JE ŠEL? Ivo Drinkovic, lastnik agencije "Transocean", ki je imela svoj sedež na ul. San Martin 631, v Buenos Airesu, ter se je ukvarjala s prodajanjem ladijskih voznih listkov in z nakazovanjem denarja, v Evropo, je Pred nekaj tedni odpotoval' iz glavnega mesta neznano-kam. Policija je v zadnjem času prejela nekatere ovadbe o nerednem poslovanju agencije, pa ga zato išče- V agenciji je bil pustil samo ne-ke>ga dečka, ki nič ne ve o sedanjem gospodar j evem naslovu. PROPAGANDA ZA UPORABO DOMAČEGA LESA Argentinska obrtna zveza, oziroma njena sekcija "Žagarjev in skladiščnikov", je začela v zadnjem času razvijati živahno propagando za vočjo Potrošnjo domačega argentinskega lesa. Obrnila se je na finančno ministrstvo, ko je izvedela, da se bo v kratkem začela graditi nova palača tega ministrstva, ter se je priporočila, naj bi se v največji meri rabil argentinski les; s podobnimi prošnjami se je obrnila tudi na druge oblasti, med njimi tudi na vlado buenosariške pokrajine, ki namerava začeli z gradnjo večjega kompleksa delavskih hiš. BOLNIŠNICA ZA SIRIJCE IN LIBANONCE V ponedeljek so položili temeljni kamen za sirijsko — libanonsko bolnišnico, ki jo bodo zgradili na Av. América 3600. Slavnost je bila velika, saj so se ceremonije udeležili tudi predsednik republike gein. Justo s soprogo, bivši notranji minister dr- Leopoldo Mel'o in mnogi drugi zastopniki tukajšnjih oblasti sirijsko-li- ŽELEZNIČARJI HOČEJO IMETI SVOJEGA POSLANCA Železničarji, pristaši nacionalno-demokratske stranke, so pred ne* davnim imeli zborovanje, v katerem so skleinili zahtevati od stranke, da pri prihodnjih volitvah vključi med kandidate tudi enega njihovega zar stopnika, ki naj pride v parlament, da bo boljei ščitil njihove koristi. NOV PARK V VICENTE LOPEZ No obrežju ob La Plati v Vicente Lópezu, in sicer na zemljišču, ki ga je zapustila Marija E. LlavalM, bodo naredili lep, modern Park. Stroške bodo krili iz proračuna za javna dela za tekoče leto. DENAR STA KRADLA Ko so v zavodu "Banco Comercial" v Tucumanu revizorji pregledovali račune, so ugotovili pri tekočih računih okroglih 200.000 pesov primanjkljaja. Sum je padel takoj na dva uradnika, ki sta te posle imela v rokah — neki José Velazco ter neki Angel Martínez — in ki sta pravočasno zavohala nevarnost ter odnesla, petee Policija ju je začela zasledovati in Martínez očivid-no ni bil dovolj urnih krač, kajti policija ga je prijela v mestu La Quiaca, ko se je baš pripravljal, da jo popiha v Bolivijo. TOK UBIL DVA OTROKA Radi nevihte, ki je divjala v soboto ponoči, so se v mnogih krajih pretrgale« žice električne napeljave. Tako se je zgodilo tudi ,v Tigreju, kjer je pretrgana žica padla na žično ograjo nekega praznega prostora. Nič hudega sluteča, sta, se na tem Prostoru igrala naslednjega dne« dva dečka, eden 12 let star, drugi pa 13. Starejšemu se je pri igranju spodrsnilo na blatnih tleh in, da ne bi padel, je zgrabil za ograjo, ki je bila eilektrizirana; začel je vpiti na pomoč in njegov tovariš je prihitel, da bi ga rešil — seveda pa je tudi mlajšega fantička zadel'a ista, usoda: tok ga je pritegnil na žico ter ga moo'no ožgal- Sosedom se je po precejšnjem, trudu posrečilo ločiti oba otroka od žice. Bila sta še živa in prepeljali so ju v bolnišnico, a bilo je že prepozno; po Približno eni uri hudega trpljenja sta oba fantička umrl'a. SANCHEZ SORONDO MUSSOLI-NIJEV GOST Senator Sánchez Sorondo, ki si je tu pridobil velikega oboževalca fašizma in raznih ducejev ter führe-rjev, odputuje v Italijo, kamor ga je osebno povabil sam Mussolini. Somišljeniki zgovornega argentinskega senatorja so hoteli podčrtati ta dogodek s tem, da so mu priredili veliko kosilo in še večjo večerjo v slovo. KAM JE IZGINIL GANGSTER CAPRIOLI? Antonio Caprioli, ki se je bojeval na strani gangsterja "El Pibe Cabeza", proti policiji v Buenos Airesu in ki je, dasi težko ranjen, pobegnil potem na že opisani drzni način se nahaja sedaj baje v Rosariu-Policija je ugotovila, da je Caprio-lija neki njegov zanesljiv prijatelj odpeljal v avtu do San Nicol'asa, kjer je gángster vzel ómnibus, ki vozi v Rosario. T.amošnja policija je bila brž obveščena o tem, vendar pa se ji doslej še ni posrečilo najti nobene sledi za nevarnim tolovajem. "El Nenu Martínez" in Juan de la Fuente, druga dva člana roparske tolPe, katero je vodil "Pibe Cabeza", se nahajata menda še vedno v Buenos Airesu; tako vsaj domneva policija, ki ju pa doslej zaman iščet. MESAR POSTAL ŽRTEV MAŠČEVANJA Neznani ljudje so v nedeljo popoldne umorili mesarja Manuela Sancheza v njegovem stanovanju ul. Chile 856, kjer je imel tudi mesnico. Ker ni iz stanovanja nič zmanjkalo, domnevajo, da. je mesar po--stal žrtev maščevalnosti kakšnega svojega sovražnika. Imeti jih je moral precej, kajti policija je aretirala že prvi -dan šest osumljenih oseb. Reklamo» c°.na .JA4S3E. Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico $ 225.— Avda. SAN MARTIN 2706 U. T. 59-0504 (Na pol kvadre) Bueno» Aires ANA CHRPOVA Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prekso v praški porodnišnici ter v tak. bolnici "Bawson", se prlporoia vsem Slovenkam. Sprejem" penzlonlatke lz mesta ln z d' »v popolno oskrbo. Cene lz-» j nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 89 Mayo 8182 Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD L. N. ALEM 150 BUENOS AIRES Res, da je VELIKA NOČ PRED PRAGOM — toda še zmerom imate, čas spomniti se pvojih dragih v domačem kraju ter jim s primerno denarno pošiljko omogočiti, da prežive te krasne pomladanske praznike v nekoliko večji zadovoljnosti. POŠLJITE JIM POTOM NAŠIH ODDELKOV DENARNO DARILQ katero ho po zračni pošti še vedno pravočasno prišlo v njih roke. Kakor vedno, tako boete tudi ob ¡tej priliki pri nas naj točneje postrežem. KROJAČMCA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Rio Bamba 879 — Bs. Aires KROJAČNICA "GORICA" ima v zalogi veliko libero poletnega blaga po izredno nizkih cenah. Rojakom se vljudno priporoča FRANC LEBAN Av. del Campo 1080 U. T. 59-3102 Dr. ENRIQUE DANIEL DAUOA Zobozdravnik Sprejema vsak dan izven četrtkov od 14 do 19 ure PALPA 2584 — U. T. 73-1900 Buenos Aires INSTSTUTO - DENTAL POPULAR 2261. Av. SAN MARTIN - 2261 Pregled brezplačno Sprejemanje od 9—JI ure in od 8—9 pop. Izdiranje sob bro bolečin $ 2.— . Nov način in različne vrste stavljanja zob. O izseljenskem gospodarsvu Kaj pa naše gospodarstvo? Kako je z zadrugo, ki je bila pred kratkim ustanovljena? Ali se bo izjalovi lo kakor ponavadi? Taka in enaka vprašanja nam prihajajo dan za dnem. Tudi v našem listu se je v zadnji številki oglasil član naše kolonije, kateri bi rad vidiel naše gospodarstvo v lepem razmahu- Iz tega sledi', da se naši ljudje v resnici zanimajo za gospodarska vprašanja in da so Prišli do prepričanja!, da je gospodarstvo podlaga vsemu našemu življenju v iszeljeništvu. Spoznali so, da je zastonj trud, katerega danes postavljamo v prosvetne organizacije, fko tem ne damo dovolj gospodarske podlage, če bodo naša društva .ostala tako siromašna in uboga, kakor do sedaj, ne bo mogoče v njih pridržati .naših otrok, ker bodo v argentinskih klubih dobili veliko več zabave in razvedrila kot pri nas; to nam jih bo odtujilo in zapisalo naša društva smrti. Ali pa se vi, ki bi radi videli lepo napredovati naše zadružno gospodarstvo, tudi kaj potrudite za to? Ko se Vam razloži, da je zadruga ZADRUŽNI DOM že ustanovljena, da ima vpisanih okrog 40 članov, da je» od tistih vplačalo že 24 svoje deleže, se namrdnete in rečete: "Vse je lePo in dobro ali iz tega 1© nič ne bo, ker nismo dovolj složni." Gotovo, da nič ne bo, če bo vsak tako govoril. Pridite vpišitfe se v ZAÍ-. DRUŽNI DOM. Pogovorili se bomo in napravili tako, da, bo vsem najbolj prav. V ZADRUŽNI DOM je vsakemu izseljencu dovoljen vstop. Ko pa je član, ima ravno iste pravice kot ostali člani, kar .pomeni, da bo lahko z uspehom raizvijal svoje zadružne ideje v korist skupnosti. Vse ostale ideje pa so Se prej izključijo iz zadruge, kajti v zadrugo se zbirajo člani zato, da se bodo skupno borili proti skupnemu sovražniku kapitalizmu, kateri nas vseh izkorišča. Zato ima lahko vsak član svoje politično prePričapjei ali kakršno koli, samo, da se zaveda Krojačnica MOZETIČ Nudi cenj. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. SLAMNIKI so na prodaj po cenah kakor jih ne dobite nikjer. Prepričajte se! Sebastjan Mozetič BUENOS AIRES 5019 - OSORIO - 5026 (PATERNAL) zadružnih koristi in ve, da je delo v zadrugi plodonosno le takrat, ko ni med člani strankanskih zdražb. Kakor omenjemo, izgleda, da se tega v polni miri' zavedamo, zato pač ne bo težko začeti na tem polju- Združenje listov S. T. in N. L., katero je vsa naša javnost jako prijazno pozdravila, naj nam bo v vzgled. Naše organizacije naj se tudi združijo, če Se ne za prosvetno delovanje, pa vsaj na< gospodarskem pclju. Zadružni dom jo popolnoma neodvisna od ostalih ustanov, ker pa tvorijo članstvo za enkrat le člani prosvetnega društva,, se nekateri boje in nočejo pristopiti. Ta strah je- Pa popolnoma prazen, kajti članstvo katero je postavilo temelj tej gospodarski organizaciji, se v polni miri zaveda, da načrta ne more dovršiti samo, ker je številno prešibko za velike akcije. Temelj pa je bil položen in vsakemu, ki jei kaj do gospodarskega organi-zjiranja našegai izseljieništva klliče^ mo: Upišite se v ZADRUŽNI DOM! ZADR. Listnica V. B. La Plata. — Naročnino, in za tiskovni sklad 2 pesa, smo prejeli. Najlepša hvala! Pozdrav Vam in Vaši družini! R. M., Zapiola. — Če je dotični še tukaj, se bo gotovo oglasil. Pozdrav ! C. U-, Aguilar. — Naročnino smo prejeli in tudi list pošiljamo v Jugoslavijo na naslov, kot ste ga nam dali. Pozdrav! Družina, Rio de Janeiro. — Na- ročnimo smo Prejeli v redu. Številke, ki Vam manjkajo, bomo poslali. Vas veseli, da sta se oba lista združila. in da je to velik korak k slogi in napredaku. Kar je pametnih so vsi Vašega mneja, so pa tudi taki, ki se najbolj veselijo takrat, ko se Slovenci med sabo prekljamo za prazen nič, medtem ko resna in pereča vprašanja čakajo nedotaknjena.. Pozdrav Vam in celi Vaši družini! Šain Anton, Garzuela, Chaco, bi rad vedel, se nahaja njegova sestra Marija poročena Zalar. J. M. Valentin Alrina. — Denar do-bili. Kot želite. Pozdrav. M. V. Cordofoa. — Hvala za obvestilo. S šolsko akcijo se bo kmalu prijelo. Pozdrave smo izroiili. Sprejmite tudi VI naše. J. G. Cordoba. — Spremembo naslova vzeli na znanje. Poglejte tudi kako je z naroinlno. Pozdrav. J. S. Cinco Salto. — Naročnino za Vašega brata dobili v redu. Bomo U-ročill kot želite. Pozdrav Vam im celi Vaši družini, kakor tudi drugim Slovencem tam okrog. A. P. Las Petaca«. — Naročnino za Koledar dobili v redu. Pozdrav. Iz Rosaría MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čntite, da Vam »fc-avje ni v Našli bost« v tem zdravilišču specializirane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj na» vojak dr. K. VBIjJANOVM sprejemamo bolnike v popolno oskrbo ln «leer po jako zmernih cenah. .. . Irvršujemo tudi operacije . .. Poseben oddelek za vse ženske bolezni in koametlko. TALCAHUANO 1060 Buenos Aires Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure Občni zbor Slovenskega delavskega društva "Triglav" Občni zbor SDD- Triglav se je vršil, kot je bilo ja.vljeno v S. L., dnci 7 marca. Udeležba ni bila taka, kot smo pričakovali. Ni nam jasno, kje bi bil vzrok. Odbor je vsekakor pričakoval več zavednosti med rojaki. Sicer pa je bilo vseeno prav 1'epo število prisotnih. Predsednik Franc Kastelic je o-t-voril občni zbor fcc|r v jedrnatih besedah obrazložil namen ift pomen društva. Na to je povzel besedo tajnikov namestnik J. Sigu-lin, ker je bil tajnik, A- Brišar, zadržan. Sledila so poročila blagajnika in drugih odbornikov. Revizorji so našli knjige v najlepšem redu. Propagandni odsek je izajvil, da ni delal v najlepšem sporazumu. Ured- niški odsek pa je poročal, zakaj se je društvo ločilo od ostalih neslovenskih organizaciji ter je obetaem obrazložil smerjnice društva. Nagla-sil je, da se bodo vse društvene vesti objavljale v "Slovenskem listu" v Buenos Airesu. Sledile so volitve novega odbora, v kateri so bili izvoljeni sledoči rojaki: Aleksander GOrjan, predsednik; Joško Ipavec, podpredsednik; Joško Sigulin, tajnik; Anton Brišar, podtajnik; Ivan Vever, blagajnik; Ivan Kragljič, podblagajnik; Josip Mlač, knjižničar; Ludvik Toroš, Ajagel Kurtin in Ivan Sirk odborniki; Franc Intihar, Ivan Pugelj, Franc Krivec, Andrej Ferletič, revizorji; Franc Mire, gospodar. Ivan Vever Josip Sigulin, Franc Mire, Josip Mlač, Ivan Kragljič in Angel Kurtiin so bili izbrani v propagandni odsek. Pri slučajnostih smo razpravljali, kje bi bil napripravnejši prostor za sedež društva in pa o sodelovanju z ostalimi jugoslovanskimi organizacijami v Rosarju. Ko smo se gede tega in onega sporazumeli je predsednik zaključil 7- občni zbor društva. Triglav ter pozval rojake in rojakinje v Rosarju k sodelovanju. Joško Sigulin, tajnik. Onstran Avenide "General Paz »» Oni dan sem spet krenil tja čez Villa Lugaino. V Villa Madero sem se namenil. Saj tam je takorekoč sedež naše slovenske kulture. Tam je zavod "Lipa" tam so slovcmski mlekarji in zelenjadarji- In če je takle pasji dan, kot je bil onikrat, si človek -že zaželi spet enkrat kislega. mleka, na katerega me» je povabil Nace Urbančič — ali bolje: sam sem se dal povabiti. Tako sem torej krenil, da vidim kaj del'a Gomiščkova nona, ki Pravi, da ima na, svetu samo to željo še, da bi most v Europo napravili in bo takoj šla nazaj domov. Pri dob-rean zdravju in v dobri volji sem našel vso "Lipo", samo: kam bi človek pobegnil pred to pasjo vročino? to je neprilika, ki jih je težila. Neusmiljeno je žgalo sofyice. Če greš po "poti" boš skoro zginil v velikanskem prahu. Tlakovanih cest ni in tekom dveh mesecev se je strašno sprašila pot- Če se umakneš ob stran, te objema vse do kolen "bodeča neža", ki brez zgubet kljubuje dolgotrajni suši in je za vročino celo hvaležna.. Tam za plotom je bohaten rožmarin, ki se je raz-rastel že skoro za sklenjeno živo mejo, tam zadaj jei že dozorel krompir, ob njen nemška detel'ja. Visoka je res, toda suša, jo je zredčila. Tudi koruza mora kar dozoreti, čeprav ji še ni sedaj primeren čas. Čez to retdko zelenje kar ga še kje je, se ti pa pripodi jata kobilic, ki nič ne vprašajo za dovoljenje, marveč kar pobero tisto po čemer je gospodarju najbolj žal. "Ne vem, če bo kaj s kislim mlekom", tako sem podvomil. Zakaj detelja in mleko sta si med seiboj kaj zelo v sorodu. In če so deteljo požrle kobilice in jo je izpilo solnce, bo najbrž mleka malo. Tako sem opazoval žalostno podobo narave!, ki je žarela v najhuši vročini, katera bi bila zares nezno-sina, če bi ne vlekel' hladilen vetrič, ki redkokdaj docela zaspi. Komaj sem blizu prišel že me je Naco opazil in me pozdravil: "Le naprej, gospod, pozdravljeni! Je vroče, kaj ne? Le stopimo v senco." Že me je pozdravila tudi žena: "Da se vendar pokažete seffn! Dobrodošli!" "Seveda kako ne- Na kislo mleko sem prišel, pa mislim, da sem slabo zadel, ko vidim, da maite srebate." "Da, ravnokar sva ga pila", jef govorila žena in hitela spravit "bom bižo". "Kislega mleka pa res ni. Pred mesecem ga je bilo dovolj, sedaj pa. Saj veste, da krava pri gobcu molze. Z mlekom že ne bo yiič to pot. Bomo pa kaj drugega!" "Čudna je ta dežela. Vse drugače kot doma. Saj se sicer dobro živi", tako je menil' Nace. "Liter mleka 15 contav, ducat jajc 80- Ko hi človek imel kakih 5 kravic, ko bi imel tisoč kokoši, pa ko bi ne bilo skrbi, kako krmiti to živad... vse drugače bi šlo. Toda krava, dobra mlekari-ca, ta stane grdih denarjev: 150 do 200 pesov kot nič. "Ko bi človek lahko šel v semenj, kot tam doma! Tu nimaš kje» izbirati dobre krave. In če postane jalova, kaj naj začnem z njo? Pomisliti, taka lepa krava, je bil'a, a za 60 pesov sem jo dal'. Kaj sem hotel? Ni mesarja kot doma, ki je prišel pogledat, kadar je rabil za Podnož. Tuka j t ni nobenega mesarja. Tisti veliki frigorifiki kupujejo le v masah. Tako je posamezna kravica brez vsake nreidnosti. Da, čada, šla je in sedaj sta samo dva repa v štali in še s tema je težava. Paša suha in nesočna, od kod naj bo mleka? "Pa bi si morda še človek omislil kaj več- Toda. vsei je tako negotovo. Travniki me res ne stanejo mnogo. Skoro zastonj jih dobim v najem. Toda človek ne ve za dan naprej-Sedaj bodo potegnili tu avel svoje delavnice v Turinu in Bozeuu. Začel' je svojo kariero kot pomočnik mehanik. Kot mlad delavec se je bavil podrobno s kompliciranim mehanizmom avtomobila. Postal je eden najboljših avtomobilskih dirkačc- j ša s svcitovnim rekordom posebne vrste. Te dni se je poročil 24-ič, Pri tem pa se >ni še nikoli, vsaj formal-1 no ne, pregrešil zoper obstoječe paragrafe o zakonu- Če ni usoda sama posegla vmes in poskrbola za to, da mu je boljša polovica odšla, v boljše življenje, se je dal ločiti. Njegova tretja žena, ne ka Belgijska, se je vrgla skozi okno petega nadstropija, ko jo je mož preseneitil v rokah ljubimca.. Tekmeca je sicer Pierard vrgel skozi okno, toda žana mu je sledila, kakor je dokazala preiskava, prostovoljno. Zanimivo je, da se ni igralec nikoli poročil s -kakšno pravo Američanko. Imel pa je» za žene šest Belgijk, pet Rusinj, po dve Nemki, Angležinji, Norvežanki i,n Bolgarki, pa pripadnice raznih drugih narodov. Žene so mu rodile 14 otrok, njegova sedma žena mu je Povila dvakrat dvojčke. Ameriške oblasti mu ne morejo kakor rečeno dokazati nič /nepostav'-'. nega, vendar pa so se sedaj zavzele z;a njegov primer. Čeprav so navajene na rekorde vseh vrst, meni- jo, da mož vendarle pretirava. Država Lousijana je nalašč zavoljo frjega sprejela zakon, po katerem se v njej noben moški nei sme poročiti več nego desetkrat. Kdor se večkrat poroči, ga sicer ne kaznujejo, pač pa mu zakona ne priznajo- Možje, ki ustvarjajo paragrafe v Loui-siani, so pač mnenja. da tistim, ki v desetem zakonu še niso našli prave žene, pač ni nobene pomoči. IZPRED OLTARJA V JEČO Neko kmečko dekle iz okolice Varšave je Prišlo v mesto, da bi si v cerkvi poiskalo tolažbe za ljubezensko bol. Mlad gospodič iz mesta ji je bil prisegel ljubezen, poleg tega ji je odvzel vse prihranke. Potem je izginil bre« sledu. Dekle je sedelo s solznimi očmi v cerkvi. Ni trajalo dolgo, da so se¡ začele priprave za neko poroko. Ko sta ženin in nevesta prispela, je deikle v svoje brezmejno začudenje spoznalo v možu svojega nezvestega ljubimca. Stekla je iz cerkve, stopila k prvemu stražniku in mu povedala svoje težave. Mož postave je poroko takoj ustavil, na komi-sariatu so žejninu izprašali vest. Priznal je svojo krivdo in so ga zaprli- ZA SAMO $ 19.- DOBITE OBLEKO Cene, kakršnih niste še nikoli videli. Prodajam, poleg oblek, vse druge potrebščine za moške, kakor srajce, površnike itd. VSE PO NAJMODERNEJŠEM KROJU PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! SASTRERIA RECORD CORRIENTES 2084 — U. T. 47 - 4927 NOVA MODNA PRISMODARIJA V velikih družbah v New Yorku, v čajarnah in Pri premierah opazuješ lahko v zadnjem času nekaj no-vegfc. Nasmeh elegantnih dam izdaja, da si te dame barvajo zobe. Barva se ravna po barvi obleke. To novost so si izmislile« parfumerije. Barve so motno rdeče, nežjno modre ali belo zelene, kakršne so pač obleke. Zobe namažejo z neko celu-loidno snovjo, ki jo prevlcčejo s tenko barvno plastjo. Parfumerije izjavljajo, da je barvilo neškodljivo, da se ne topi in meša z jedjo. Zdravniki pa so drugačnega mnenja in svarijo ženske, naj se varujejo slab/ih posledic, ki jih moro imeti ta modna norost. MISS EVROPA — OMOŽENA Te dni sta se oglasila na poročnem uradu v Passyju, ki velja za enega najodličnejših pariških okrajev, Antajnita Arquesova in Marcel Despreaux. Njuna poroka je zbudila v Parizu splošno senzacijo- Antonia Arquesova je bila še do lani spomladi prodajalka v neki bar celonski trgovini. Kot športnica in plesalka si je umela priboriti vstoP v najboljšo družbo. Pri neki lepotni tekmi so jo izvolil za "miss Barcelono", mal'o pozneje celo za "miss Španijo". Kot kraljica španskih lepotic je prišla končno v Pariz in bila izvoljena za "miss Evropo" V tem položaju se jei seznanila z in-dustrijcem Despreauxom, ki jo je zdaj vzel za že(no. TURKINJE V VOJAŠKI SLUŽBI Turški ministrski svet razpravlja o predlogu za spremembo dosedanjega zakona o vojaški obveznosti, po katerem bodo moški v starosti od 16. do 65. leita na razpolago za vojaško službo v primeru vojne. Novo bo tudi to, da se tudi ženske od 16. do 65 leta vključijo v sistem obrambe dežele. Služile bodo za fronto, pri transPortih, zračni obrambi, izdelovanju orožja in muni-cije ter pri oskrbovanju bolnikov-V mnogih turških krajih se ženska šolska mladina danes že vežba v predvojaških tečajih z orožjem. CERKVENI VESTNDÍ 21. marca je cvetna nedelja. ¡Maša Paternalu. Večernice na Avellaneda Veliki teden, spomin trpljenja in smrti Jezusa Kristusa, se vršijo obredi v vseh farnih cerkvah na vel. četrtek, petek in soboto. Slovenskega velikega tedna ne bo, udeležite se ga v svojih cerkvah. Veliki četrtek je spominski dan postavitve zakramenta sv. Rešnjega Telesa. Priliko za solvensko spoved imate v cerkvi svetega Antona vse dneve velike noči, ves dan. Na Veliko noč je prva maša na Ave-llanedi ob 8. uri za raj. Ignaca Kre-slin. Na Paternalu ob 10. uri za Jožefa Furlan. Večer niče bodo na Paternalu ob 4. uri. Peli bodo: na Paternalu povečani cerkveni zbor, na Avellanedi pa avella-nedski zbor. Velikonočnih zvonov ne bomo slišali, vsaj pesmi ne zamudite. — Hladnik Janez. POZOR Pred šestimi leti sem čital v S. T., da neikje v Tandilu izdeluje panje Žnidaršičevega sistema iz Ilirske Bistrice. Rad bi kupil večjo število takih panjev. Če dotični ali kdo drugi čita te vrstice, naj sporoči naslov in ponudbo na. uredništvo S. L. KOLEDAR Z VSEBINO TRAJNE VREDNOSTI DOBIŠ, ČE POŠLJEŠ EN PESO IN 10 CTV- ZA ZNAMKO. VSI, ki ste poslali inaročnino za Koledar, ga dobite ta teden po pošti. KROJAČNICA LEOPOLD UŠAJ Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnja krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem oziru najbolje postrežem. GARMENDIA 4947 — Bs. Aire» Paternal p Ako hočete biti zdravüeni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL Specijaiisti za sigurno in hitro zdrav Ijenje — AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJF- PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — 8pecija Ihti za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 predsinočnjim . . . Kadar je nasprotnik ubit, se moj brat kmalu pomiri. Loi-gnes je mrtev in Guise se nima več za kaj srditi.'' "Nisem vedela, da je vojvoda tako velikodušen", je dejala Favsta. "Zato pa je vedela vojvodlnja Gui-ška. . . Prav nič se nisem zavzela, ko je nenadoma stopila v sobo ter pokleknila predenj, proseč ga odpuščanja. Brat je izprva osupnil nad to predrznostjo in prijel za bodalo... Odšla sem iz sobe; toda iz sosednje sobe sem čula njegov krik in Katarlnino izgovarjanje. . . Cez dve uri, ko je vse utihnilo, sem se vrnila. Brat se je zadovoljil s tem, da izžene vojvodinjo na Lorénsko." "Res krasen zgled plemenitosti", Je mirno pripomnila Favsta. ''Meni pa se zdi, da je bil Henrik to pot bolj ravnodušen ko plemenit. Ničesar mu nI več mar in sama zmeda ga je, odkar Je nestalo tiste pevke." Bled na^mejh je p^el^eJ Favstine črte. "Da", Je preskočila po daljšem molčanju, "vi pravite to in ono... Kaj bi rekli, če vam povem, da mi je Ka-tarinin razgovor z vojvodo Guiškim tako dobro znan, kakor da sem ga slišala na lastna ušesa?'' "Vam, gospa, ki veste toliko stvari, se ne bi čudila niti v tem primeru..." "In če vam povem, da je zvita Flo-rentinka ukanila vašega brata?..." "Kako to, gospa?" "In če vam povem še to, da hoče vojvoda mirno čakati smrti Henrika III.? Obljubil ji Je!..." "Oh, gospa, to bi bilo Izdajstvo zoper Ligo in zoper rodbino!" "Guise Je človek meča, pa je hotel postati diplomat. Ujel se je v svojo lastno zanko; zdaj ima roke zvezane za najmanj leto dni.'» "To pomeni, da pojde moja osveta po vodi!" "Ne, ako umete hoteti in ako me hočete poslušati..." "Moje zaupanje do vas je neomejeno, gospa. Govorite naravnort; pripravljena sem storiti vse, samo da u-darim Henrika Valoiškega." Favsta je pomislila. "Marija", je dejala nato, "vi ste z umom najmočnejša v svoji Todbini. Vi edina imate oči, ki vidijo, in glavo, ki vse razume. Ali hočete rešiti vse na-mah?" "Pripravljena sem, gospa.. . Cesa Je treba ?•' 'Treba je, da Henrik Valolški umre. Ako ne umre, bo pripravila Katarina de Medicis vsemu vašemu rodu strašno pogibel." Zala vojvodinja Je trepetaje poslušala krasotico, ki je govorila o umoru enako nežno In rahlo, kakor bi bila govorila o kakem dragulju. Ni se Ji upala seči v besedo. "Umejte", je zdajci povzela FavBta, 'umejte, že da Je Henrik Valolški obsojen." "Na smrt?" je zamolklo vprašala vojvodinja. "Da", je odgovorila Favsta a Medenim glasom, "obsodila sem ga na smrt.'» "In kdo naj Izvrši sodbo?" je zajec-ljala Marija de Montpensler. "Vi!" je odgovorila Favsta. Vojvodinja je prebledela. "Henrik Gulški se Je Medicejki zaklel, da hoče potrpežljivo čakati smrti Henrika III." je mrzlo nadaljevala Favsta. "Ona mu J« za to obljubila, da ga kralj določi za svojega naslednika. Toda Valoiški, naj se zdi je tako bolan, utegne živeti deset ali dvajset let. A tudi če bi živel samo je nekaj mesecev, ima kraljica več ko dovolj odloga, da splete Guiškim mrežo pogina. Samo dvoje vam je tedaj na izbero: ali ubijati, ali biti ubitim..." Zalo vojvodinjo je stresel mraz. "Treba je delati", je rezko nadaljevala Favsta. "časi so resni. Čuvajte se oklevanja, da ne bo pozno za vašo rešitev." "Oh", je zamrmrala Marija de Mont-pensier, "umoriti ga s temile rokami! Nikoli se ne bom upala. . ." "Zato se bo Henrik Valoiški upal upogniti vaš beli tilnik pod sekiro. . ." "Pripravljena sem!" je vzkliknila vojvodinja vsa zbegana. "Toda kako? Kako naj jaz, žibka ženska..." 'Saj ne pravim, da bi morali sami okrvaviti svoje krasne ročice!'' "Oh, šele zdaj se mi svita...'' "Dovolj je, da vdahnete svoje sovraštvo nekomu drugemu..." Vojvodinja se je zdrznila. 'Komu?'" je zamrmrala. "Kod naj iščem človeka, ki mu bom dovolj zaupala, da mu porečem tisto, na kar je mene še misliti strah ?. . . Tak človek bi moral biti poln silnega sovraštva do Valoisa..." "Ali pa silne ljubezni do vas", Je malomarno dejala Favsta. Marija de Montpensler Je prehlede-la. Njene prsi so se burno dvignile, "Jacques!'' je dlhnila komaj slišno. "D^, menih Jacques Clément", je rekla Favsta z vso tisto odločnostjo, ki Jo je odlikovala v važnih trenutkih. "Jaoques Clément vas JJubl z brezmejno strastjo. Vi ste mu angel razvrata, ki upljanja meso, in angel ljebezni, ki omamlja srce z vsemogočnimi čari." "Ubogi moj dragi!" je tiho zamrmrala vojvodinja. Favsta je vstala. "Ali hočete, da vaš brat postane kralj?. . . Ali hočete biti prva na francoskem kvoru? Hočete Ji ponižati one, ki so vas poniževali, prekabati z močjo in razkošjem vse ostale in nemara celó vladati v imenu svjega brata?..." "Hočem!" je odgovorila vojvodinja z bleščečimi očmi. 'Ako hočete, bodite zvesti in poslušni", Je dejala Favsta. "Idite, hčerka, pokorite se brez ugovarjanja!..." "Oh," je vzkliknila vojvodinja z nenadno, vrtoglavo prozo, "kdo ste, gospa, da zapovedujete kakor bi govorili v imenu najvišje oblasti?" "Kdo sem j" je rekla Favsta in vsa zasijala od veličine. 'Tista sem, ki Je izbrana, da porazi Slksta, izdajalca ka toliške Cerkve! Zapovedujem vam in govorim z viška, zakaj beseda, ki Jo prinašam je beseda živega Boga. . . Jaz sem papežlnja Favsta I.!..." Vojvodinja de 'Montpensier Je z brezmejnim začudenjem strmela v ženo, ki je govorila take besede. Nato je upog-nila kolena in se je vrgla pred njo na tla, osvojena in oslepljena... Favsta pa Je stopila k njej, vzdignila Jo in poljubila na čelo, rekoč: "Idite... bodite angel med mojimi angeli!. . .'' Vsa omamljena, vsa zmedena, pokorna kakor otrok, se Je vojvodinja zadenskl umaknila iz sobe, ključeč se pred ukazujočo, blagoslavljajoče kretnjo Favstine roke... pred to strašno kretnjo ki je delila smrt in tiščala orožje v desnico Jacquesa Clémenta. XVII. Jacques Clément. Samostan Jakobincev je stal v ulici Sv. Jakoba, malone že naslonjen na mestno obzidje; ob njegovem vznožju so zevali šmihelrki jarki, po katerih ima sedanji bulvar ime; nedaleč od samostana so bila vrata Naše Gospe na Polju, onkraj katerih so se širili skrbno obdelani vrtvi. Kraj je bil miren in nekam žalosten. Ljudje, ki si Jih tod srečaval, so bili navečkrat menihi, ki so molče korakali po travnatih hodnikih v senci hiš. Predniku Jakobinskega samostana Je bilo ime Bourgoing. Bil Je velik, zajeten mož veselega obraza in nagnjen k politiki, v bistvu pa ne budoben. Svojo udobnost je cenil nad vse. Njegova odločnost je bila baš dovoljšna, da je umel srdit čuvati korist svojega samostana, ki je bila obenem njegova lastna korist. Drugače Je bil fanatičen pristaš vojvode Guiškega in katoliške lige; Valoiškega je mrzli Iz dna srca In njegove zasluge za ustanovitev bratovščine Rožnega venca so bile izredno velike. Med svojimi znanci. duhovnimi tovariši in političnimi osebnostmi tistega čara je slovel kot velk šaljlvec. Tisti večer Je sedel prednik v širo-kem naslanjaču, vrteč palce na obilnem trebuhu in „ priprtimi očmi poslušaje enega svojih menihov, ki se Je zdel njegovo živo nasprotje. Mršav In bled, s strogimi usti in vročičnim ognjem v očeh je stal U menih pred svojim predstojnikom. Očividno se mu Je bil Izpovedal velikega greha, zakaj prednik se je muzal, ko Je on potrto sklanjal glavo in gledal v tla. (Nadaljevanje) Slovenci doma in po svetu Uredba ominimalnih mozdah V Službenih novinali je bila objavljena uredba o minimalnih mezdah, o sklepanju kolektivnih pogodb o pomirjenju in arbitraži; stopila bo v veljavo 14. aprila in določa v glavnem naslednje: Mezda za navadnega delavca se more gibati od 16 do 24 dinarjev za osem ur dnevnega del'a ali manj; v teh mejah določi najnižjei plače ban za vse področje svoje banovine. U' redba ne dela razlike med moško in žensko delovno silo ter 'veljajo torej za ženska iste določbe. Ker je več ko polovica zaposlenih delavcev služila doslej kvečjemu 20 di narjev dnevno, a je bilo med temi delavci 13 odstotkov takih, ki so prejemali na dan največ osem dinarjev, pomeni uredba lepo pridobitev za delavstvo, čigar življenjski standart se bo izboljšal. Važne so tudi določbe glede sklepanja kolektivnih delovnih pogodb, katerih sklepanje državna oblast podpira. Kolektivna pogodba sklenjena v eni stroki, se lahko razširi na vso stroko na področju banovine, če je ta dogovor obsegal več kakor polovico podjetij te stroke in če je v njih zaposlena vsaj polovica vsega deiavstva v tej stroki na področju banovine. Če več kakor polovica vsega delavstva, zaposlenega v isti stroki na področju banovine ali več od polovice podjetih dotične stroke zahteva sklenitev kolektivne pogodbe, pokliče ban obe stranki, da v določenem roku skleneta kolektivno pogodbo. Če se v določenem roku pogodba, ne skleme, določi ban ključ za plačevanje delavstva. Stavka oziroma izprtje ostaneta še nadalje zakoniti sredstvi 'v reševanju delovnih sporov, vendar pa predpisuje naredba obvelzen poskus predhodne sprave. Obe stranki se morata v slučaju spora obrniti na upravno oblast s prošnjo po spravi. Če se sprava ne da. doseči, oblast to ugotovi in proglasi postopek sprave za končan. Stranki sa lahko domenita, da prepustita reševanje spora posebnemu arbitražnemu odboru, v katerega imenuje vsaka stranka po dva svoja zastopnika in ban enega, kateri predseduje. Odločba, arbitražnega odbora jo obvezna za vsa podjetja, ki so bila v sporu. Arbitražno postopanje se lahko uvede, če sta stranki sporazumni, tudi potem, ko je spravni postopek bil neuspešen. Uredba vsebujei tudi kazenske določbe. Z denarno kaznijo od 100 do 10 tisoč Din. se kaznuje delodajalec, ki se ne drži minimalnih mezd. Tudi za ostale prekrške uredbo so predpisane stroge kazni tako za delodajalce kakor tudi za delojemalce. Denarne kazni se stokajo v fond za nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov uredbe o ugotavljanju minimalnih mezd. Taki fondi se u-stanavljajo pri vsaki banski upravi. Kazni izrekajo splošne upravne oblasti prve stopnje in jo možna pritožba na višjo upravno oblast, potem pa. je odločba izvršna. Prekrški zastarajo v 6 mesecih od dne, ko so bili storjeni. Za kmetijske delavce bo minister za socialno politiko s posobno uredbo odredil po potrebi minimalno mezdo in sicer 'v soglasju z ministrom za kmetijstvo. CARINSKA ZVEZA MED BOLGARIJO IN JUGOSLAVIJO? Iz Pariza se je razširila vest, katero so potem posneli tudi nekate1-ri jugoslovanski listi, med njimi glasilo JRZ "Samouprava", da jei jugoslovanski zunanji minister dr. Stojadinovic obvestil turškega zunanjega ministra dr. Arasa o jugoslovanskih pogajanjih z Bolgarijo za sklenitev carinske unije. Pogajanja da se baje uspešno nadaljujejo ter da bo sporazum menda v kratkem dosežen. DRŽAVNI DOLG ZNAŠA 53 MILIJARD DIN. Agencija Avala je objavila poročilo, po katerem znašajo jugoslovanski zunanji dolgovi, na podlagi j z.sebnih cenitev 45 milijard Din.! notranji državni dolgovi za približ- j no 8 milijard; vkupni državni dolg¡ bi torej znašal okroglih 53 milijard Diñara. Slovenska gostilna "GRUTA DE POSTUMIA" ; Dobra postrežba, čisti in zračni ¡ [prostori ter zmerne cine. — Rojakom se priporoča IVAN GAŠPERŠIČ AveDida Forest 621 Buenos Aires — Chacarita IZ NOVEGA MESTA V Greganskem selu sta pred domačo hišo sekala drva brata Andrej in Anton Godec. Sredi déla pa je med obema prišlo do prerekanja. Anton je namreč hotel izvesti napad na župana Žerliča in k temu delu pritegniti tudi svojega brata Andreja ki pa. o temi ni hotel ničesar slišati, temveč je Antonu celo zagrozil, da ga bo ovadil orožnikom. Po prepiru je Anton šel v kuhinjo, kjer se je spri še s svojo sestro Pavlo. Ko je Andrej slišal jok svoje sestro, je stekel s sekiro v roki v kuhinjo na pomoč sestri. V veliki razburjenosti je dvakrat zamahnil s sekiro po bratovi glaivi, da se je ta takoj zrušil na tla. Smrtno ranjenega Antona so zapeljali v bolnišnico, .kjer je še istega dne umrl za dobljenimi poškodbami. Prejšnji mesec se je Andrej Godec zaradi oboja brata Antona zagovarjal pred novomeškim senatom trojice, češ ela je dejanje storil v veliki razburjenost in zmedenosti. Sodišče ga je obsodilo na poldrugo leta strogega zapora. DVA NAŠA PLESALCA PRIDETA V "COLON" Iz ljubljanskega "Jutra" posnemamo, da pride letos gostovat v "Colón" mlad baletni par — Mija Čorakova in Maks Kürbis. Izsledil ju je v filmu "Nuit de feu" neki ps.riški manažer ter ju spravil v stike z direktorjem buenosaireškega "Colóna", ki jima je ponudil angaž-man za 12 mesecev. LJUBLJANA DOBI NOVE ZRAČNE ZVEZE Ljubljana se dobro razvija kot važno središče za jugoslovanski zra-čifi, promet. Že lani je bila vmesna postaja m progi Dunaj—Gradec— Sušak, imela je preko Sušaka zvezo z Zagrebom. Beogradom in dalje s Skopljem Bitoljem in Solunom, o-ziroma s Sarajevom in Dubrovnikom ter še s Splitom in, preko Reke, z Benetkami. Letos pa bo dobila L j ubij ana še ugodnejše zveze za zračni promet. Aeroput ki v Jugoslaviji opravlja potniško letalsko službo, je nakupil par novih ame- Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NO VOPOROčENI' Najboljši In najtrajnejši spomin je lepa In dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z o žirom na številno slovensko kUjentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsal dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'oti: 59-0522, Bs. Aires CARIČIN LJUBLJENEC Zgodovinski roman Nadaljevanje 25 Ko je odhajal iz Petrograda je vedel dobro, da ga pošilja Katarina samo radi tega, da se ga reši. In čutil je že takrat neko mržnjo. Toda, ko je spoznal, da se Katarina za vojsko sploh ne briga da na njegove prošnje in pisma sploh ne odgovarja, tedaj je ostalo v njem samo eno čuvstvo, in to je bilo: •osveta! Mar menijo oni v Petrogradu, da so se ga povsem znebili? Njega, ki je vedno stal nad vsemi t Še bodo trepetali pred njim! Bila je tiha noč. Orlov je bil sam v svojem šotoru. V šotoru je stala postelja. Orlov sam pa je sedel za mizo, kjer je« bil zaposlen s pisanjem. Pisal je pismo Katarini. Orlov se je odločil, da poslednjikrat zahteva svojé pravice v Petrogradu. Poslednjikrat zahteva svoje pravice v Petrogradu. Poslednjikrat se je obrnil na caričino srce. Stori konec mojemu življeinju, toda usmili se mojih vojakov! "Nobenih sredstev nimamo več. Manjka nam hrane in streliva. Predani smo sovražnikovemu zastrupljen ju in puškam. Za vsako bolezen smo brez odpora. Kuga razsaja v naših šotorih. Zaklinjam te v imenu vojske in zahtevam od Tvojega državnega »ve ta, da se konča ta nepotrebna voj «ka 1" Tako je Orlov pisal Katarini. Ni bilo lahko, napišati carici pismo v tako prosečem tonu. Ko vendar ni bil tako dolgo vrsto let njen pod- ložnik, temveč njem gospodar. Bil je njen tiran, in vse, kar se je dogajalo na dvoru in v državi, se je zgodilo po njegovi volji! Orlov prečita še enkrat pismo. "Ne, tisočkrat ne!" vzklikne in raztrga pismo na majhne koščke. Ne morem je ničesar več prositi!" "Ne nočem ji nič več pisati. Saj mi spet ne bo odgovorila! Zbrati hočem ostanke svoje vojske in jih odvesti iz te grozne pustinje. Pospešil se bom, ela čim preje pridemo v Petrograd in tam bomo izvojevali odločno bitko! Enega carja sem že strmoglavil. Storil bom to tudi vdrugič." Orlov začuje da straža zunaj kliče. Začuje boben in žvenket orožja. "Kaj je« Mar so Tatari napadli?" Skoz zastor vstopi zasopljen častnik. "Kaj se je zgodilo?" vpraša Orlov ves vznemirjen! "Visokost", spregovori veselo častnik "prejeli smo vest izredne važnosti. — Zmaga! — Major Danišev, katerega ste poslali naprei.j da zaduši kozaško vstajo ---- "Je zmagal!" zakliče Orlov. "Posrečilo se mu je potolči kozake!" je nadaljeval častnik. "Danišev je na poti k nam." Orlov globoko vzdihne. To je bila vesela novica. Vendar se mu je spet nasmehnila sreča! "Kdo je prinesel novico?" vpraša častnika. "Major Danišev nam je poslal sla. Ali slišite, kako vpijejo vojaki? To priliko bi bilo treba izrabiti!" "To bom t ud» storil", odgovori Orlov. "še nekaj, visokost", reče čast- nik "vest ki je prav tako velikei noče dalje živeti. Major Danišev važnosti. Majorju Daniševu se je posrečilo odkriti mesto kjer bi Be morali sestati uporni kozaki s Tatari. Poleg tega so mu točno znane tatarske postojanke- Med kozaki je nekdo, ki je vse priznal. — Želite z njim govoriti?" "Privedite ga!" Častnik odide, Orlov pa vznemirjen sede. "Vendar", mrmra po tihem. "Sreča se mi je zopet nasmehnil'a! Če se vrneon v Petrograd kot zmagovalec, bom našel tam prijatelje in po-magače!," Cástnik se vrne z mladim vojakom, na katerem je bilo videti, da je utrujen od dolge ježe po pustinji- Četudi se je okrePčal z vinom, jo vendarle komaj stal na nogah. "Kje je bila bitka?" ga vpraša Orlov. "V črnih gričih, general", odgovori vojak. "Kako to da vas sovražnik ni opazil ?" "Zvabili smo jih v klanec, «enebral. Na vrhu klanca smo legli na zemljo in tako potrpežljivo čakali, da so bfili vsi v klancu, tadaj pa smo pričeli z groznim streljanjem- Streljali smo po ukazu majorja večinoma v konje. Nastala je grozna zmeda krik in vpitje. Za--man si je prizadeval del kozakov pod vodstvom svojega hetmana k nam. Potem smo Prenehali s streljanjem. 0(1 dva tisoč kozakov jih je ostalo triindvajset." "Ko smo jih pozvali, naj se uda-jo. nam je odgovoril' htitman, da hoče deliti usodo z ostalimi in da nam je potem še ukazal, da vse po-koljemo z meči, le hetmana ne, od katerega je pričakoval še važnih priznanj. Tako j'ih je padlo pod našimi meči še deset, ostalih trinajst pa ženemo s seboj." "Ali ste zvedeli, kje so kozaki?" vpraša Orlov. "Smo, general'!" odgovori vojak-"Bil je samo eden, ki jei iz strahu pred smrtjo izdal Tata.re in svoje tovariše. Pripovedoval nam je, ela leži kakih pet verst odtod tatarski tabor, in da jih je dvakrat toliko, kot nas. Zbrali so se pod vodstvom "Storil se mi samo svojo dolžnost, general!" odgovori častnik in se pokloni. Orlov ga potegne v svoj šotor kjer ga prijazno objame- Veselil se je te zmage tembolj, ker je bil mladi častnik njegov učemec. Vzel ga je iz sirotišnice in ga je dal šolati ter tako napravil iz njega sebi orodje. Vzgojil si je iz njega človeka, ki mu je bil brezpogojno udan. "Glavno je", pravi Orlov, "da smo potolkli uporne kozake, zakaj zdaj bomo mogli z vso silo udariti na Tatare. Še nocoj odrinemio! Potrebno Pa je, da pred tem zaslišimo svojega, bana Ahule nedaleč od oba- kozaškega hetmana, kakšne so pole Črnega morja kjer čakajo na,«tojanke Tatarov." uporne kozake, da potem združeni | "Zdi se mi, general", pravi Dani-napadejo vas." j šev, "da od njega ne boste zvedeli "Dobro, prav dobro!" spregovo- mnogo. On je — kozak, in s tem je rf Orlov. 'Hvala ti za to novico. Bo- j povedano dovolj. — Dal se bo raz- gato te nagradim. OkrePčaj se, toda1 hiti, ker nimaš mnogo časa." 'Ali, razumetm, general!" — vzklikne službujoči častnik. "Zdi se mi, da bomo še elanes ponoči napadli Tatare!" "Naj trobijo alarm! V pol ure se postavim na. čelo svoje vojske in povedem vas do druge zmage." Častnik je hiteti izvršiti poveljnikov ukaz- In v nekoliko trenutkih je bil ves tabor na nogah. Vojaki so se zbirali okrog šotora svojega generan la. Orlov odgrne zastor, da bi vi trgati na kose, toda izdal ne bo svojih zaveznikov!" Grof Orlov prezirljivo skomizgne z rameni. "Ah, kaj", reče in si prižge» cigareto, "sa.j imamo sredstva, da ga prisilimo! Ne, dragi Danišev, poznam kozake in vem, kako je treba z njimi ravnati- Hitro bom gotov s tem starim hetmanom." 'Stari hetmán? Kdo pravi, da je hetmán star? Nasprotno prav lep in krepak mlademič je! Četudi je upornik, moram priznati, da se je ta Pu-gačev boril kot junak. In nikdar bi del', kaj je vzrok temu vrvenju. Vr-j ga ne ujeli, da ni izgubil mnogo krnil se je major Danišev. Mlad, lep vi ijn radi tega močno oslabel." človek je bil to in general mu po- "Govoriti hočem s tem Pugače- vom>!" reče Orlov. "Ne verjamem, nudi obe svoji roki. *"PozdravljenJi, majorj Danišev J"1 zakliče Orlov. "Pozdravljeni kot zmagovalec!" da bo molčal, ko spozna, da mu gre-za glavo." Danišetv odhiti po ujetnika. SLOVENSKI LIST List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA"_ Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA riških letal, ki vozijo z brzino 300 km na uro in bo toreij mogoče priti iz Ljubljane na Sušak v pičlih 15 minutah s Sušaka v Zagreb v 25 minutah, s Sušaka v Beograd pa v 1 uri 45 minutah, dočim je doslej trajala vožnja na tej poslednje ime-novini progi svoje tri ure in pol. ŽABE, IN PIJAVKE — NOVI VIRI DOHODKOV Po dobro uspelem izvozu polžev iz Medmurja in Prekmurja v inozemstvo se zdaj pripravlja izvoz žab. Kakor polže, bodo tudi žabe izvažali večinoma v Francijo. Doslej so tja izvažali že žabe iz Dalmacija, največ iz okolice Metkoviča. Ker so medmurski kmetje spoznali koristi velike izvozne akcije in so pri izvozu polžev precej zaslužili, so se z veliko vnemo lotili nove izvozne akcije. Žabci morajo žive uloviti in jih žive prinesti na postaje, kjer se zbira to eksportno blago. Tam žabe ubijejo in jim odsekajo krake. Ostanki se preparijajo za hrano perutnine. V Medmurju in Preikmur-ju pa bodo lovili tudi pijavke, katere bodo tudi izvažali v inozemstvo. NAJSTARŠI BOSANEC UMRL V vasi Živinici blizu Tuzl'e je umrl v starosti 103 let Ibrahim aga To-pučič. Pokojni je bil najstarejši Bosanec in poznala ga je vsa Bosna in Hercegovina, ker je mnogo potoval in kcir ni zamudil nobene konjske dirke. Topučic je bil premožen gospodar. Kupčeval je tudi s konji in ni zamudil nobenega večjega sejma. Čvrst in veder je bil do svoje smrti. Istega dne, ko je umrl', je bil zjutraj še v vaški kavarni, kjer je pil' Srno kavo in se z drugimi gosti razgovarjal o lokalni politiki. Ko se je vrnil domov, je spet naročil, naj mu skuhajo kavo. Ko so mu prinesli kavo, je sedel na svoji preprogi in žena jei mislila, da dremlje. Šele čez nekaj časa so opazili, da je mrtev. Starec se je po Številne obtožbe in procesi v Julijski krajini Zaradi tihotapstva so se morali zagovarjati pred sodiščem: Frančiška Godeš, doma iz Škofje Loke, je bila obsojena na mesec dni zapora in 500 lir gl'obe, ker je prenašala čez mejo v Italijo kavo. Prijeli so jo na meji. Obsojenka je jugoslovejnska državljanka. Ker so prenašali iz Jugoslavije sladkor, kavo, suho grozdje tobak, žganjci in druge predmete so se zagovarjali še: Armand Kogoj Križaj Bogomila, Eugen Špange-mogoče, polastiti se orožja na mizi. 'Kako ti je ime?" ga vpraša, neprestano motreč svojega ujetnika. "Oemu naj vam pravim svoje i-me", odvrne sin pustinje, 'ko bom itak kmalu samo prah in pepel? Kaj je ime? Ime je vedno postranska stvar. Glavno je ono, kar ima človek v svoji duši." "A kaj imaš v svoji duši?" 'Samo sovraštvo in prebiranje do Greigorija Orlova." ':'Torej sovražiš me?" vzkliknfc Orlov začuden. "Mar mene osebno? Toda, Prijatelj, zakaj si se dvignil proti carici, če si hotel zadeti me» ne?" 'Hotel sem potolči tebei in tvojo vojsko, Gregorij Orlov!" odvrne kozak. 'S tem se nisi uprl samo meni", nadaljuje Orlov, 'temveč si se iine- veril tudi carici, kljub temu, da si bil njen vojak!" "Vemí" odgovori kozak. "Tod^i jaz sovražim carico, kcir ljubi tebe in ker ti je dala, moč, da delaš toliko zla!" "In kaj bi se zgodilo z menoj, da bi živ padel v tvoje roke?" vpraša Orlov. 'Saj si' odkritosrčen kozak,. odgovori mi še na to vprašanje." Hetmán je za hip pomislil, potem je dejaU "Jaz bi te nei.sodil. Predal bi to neki deklici, kateri si pripravil mnogo bolesti in gorja!" "Morda je to mala, srčkana ko-zakinja Livija?" se zasmeje Orlov. "Ej zdaj vem, zakaj me sovražiš T Zdaj vem, zakaj si bi krvni sovražnik! Livija je tvoja ljubica?" "Moja zaročenka je! — In bila bi moja žena, da, sem zmagal", odgovori žalostno kozak. "In kjel je zdaj ta mala lepotica?" vpraša Orlov. Hetmán je vztrepetal Mladenič, ki je dosl'ej junaško zrl smrti v oči, je prebledel in negotovo odgovoril: "Livija je tam, kjer je nikdar ne najdeš. Jaz bom umrl, toda njcl se ne boš polastil!" Molk. Orlov pogleda na mizo, kjer je ležal samokres ter stopi Pred Pugačeva. Potem se okrene, stopi k mizi, vzame orožje) in se vrne h kozaku, dvigne počasi samokres in ga nasloni na kozakove prsi. "Povej mi svoje ime", zakliče rezko. "Pazi se in ne laži. Prisegam ti, da se ti ničesar ne zgodi, če bo& povedal resnico!" "Ime mi je Jemcljin Pugačev." (Nadaljevanje)