Razne stvari. Iz domačih krajev. (Osebne vesti.) Sodni pristav dr. Jakob Toplak iz Ptuja je postal svetniški tajnik v Ljubljani. Imenovani so sodni pristav v Sevnici Jos. Sterger in sodni pristav v Šmarju pri Jelšah dr. Viljem Janežič svetniškim tajnikom v Mariboru. — Dr. V. Kermavner in Martin Spindler sta imenovana začasnim finančnim koncepistom. — Borzni komisar in ministerski tajnik v finančnem ministerstvu dr. Miroslav Ploj je imenovan sekcijskim svetnikom v istem ministerstvu. (Iz šole.) Trirazrednica v Polzeli ter v trgu Konjicah se razširita v štirirazrednici. (Nemška nestrpnost.) TukajšDje pevsko društvo »Maribor* priredi 1. julija t. 1. svoj V. obč. zbor, kar nataneneje naznanjamo med društvenimi novicami. Kaj menite, da je odbor lahko dobil v to svrho prostorov? Kaj še! V »Narodnem dorau* še ni vse dokončano; pri «Gambrinu» Slovencem ne marajo in ne dajo prostorov v tak namen. Odbor se ni skoro vedel več kam obrniti. G. predsednik se je obrnil še do predsedništva «kat. delavskega društva* s prošnjo, da bi to društvo, ki ima lepo dvorano z odrom v hotelu Stadt Wien prepustilo društvu oboje za občni zbor in veselico. Predsedništvo je drage volje, brez zahtevanja kake odškodnine dozvolilo, za kar bodi tu izrečena srčna zahvala. Predsedništvi obračata, krčmar pa obrne. Dvorano, katero plačuje «kat. del. društvo* je za slovensko veselico prepovedal krčraar «Hotela StadtWien», in tako tudi tu ni bilo nič; v hotelu nadvojvoda Ivan tudi iz nekih razlogov niso mogli dovoliti; sedaj pa napravi slovensko društvo občni zbor in veselico z igro, če moreš! Vse pripravljeno, a prostora manjka. Veselica ie bila namenjena v čast slovesa marljivega gospoda pevovodie Skrbinšeka, ki je prestavljen kot nadsprevodnik v Ljubljano, kateremu se ima društvo mnogo zahvaliti za svoj obstanek ter odbornika g. Skvarča, ki gre v Velenje. — Občni zbor se bo sicer vršil v gostilnici «Zur Mehlgrube» poleg magistrata, pelo se bo pri mizi, a igra in drug vspored mora odpasti. Slovenci le napravite v Mariboru veselico, če morete. Ostre besede so nam v peresu, a brzdamo se v nadi, da bo v tem pogledu v najkrajšem času nemškutarija dobila odgovor po zobčh, ko bomo imeli veselice in zbore v naših prostorih, kakoršnih niti Nemci nimajo. — Pevskemu društvu pa želimo, da si izbere odbor, kateri bi res požrtvovalno de- loval, da se društvo povzdigne, a ne nazaduje. Pričakujemo poročila za bodoči list. (Mariborski nemčurji) so imeli svoj «Sonnwendfeier» letos v Pekrah in od vina razgrete tolpe teh udeležencev so po noči ob 2 uri in še pozneje proti mestu grede kričale: «Heil und Sieg» ter popevale Bismarkove pesmi. Uparao, da jih bode minulo tudi to navdušenje. (Nemci v Mariboru.) Nek odritosrčen tujec piše v sobotni «Marburgerci> o nemškem Mariboru te-le zanimive besede: «Da je Maribor staro nemško mesto, se spozna takoj, ko stopimo iz kolodvorske dvorane. Postreščki in — mestni policaji stopajo okrog ter se zabavajo kolikor možno glasno v slovenskem jeziku. Človeku se zdi, kakor da bi prišel v popolnoma slovensko mesto. Policaii so v mestni službi in naši mestni zastopniki so, kakor slišimo, dobri Nemci. Kako se to strinja?»—Dragi tuiec, to se tako le strinja: Naši mestni zastopniki so res dobri in navdušeni Nemci, a pristni Nemci niso. V njih žilah se pretaka slovenska kri, ako ne ravno češka, toda nemška kri gotovo ne. In kakor mestni zastopniki tako so tudi mestni prebivalci v Mariboru slovenskega rodu in pokoljenja, samo da se ti ne sramujejo govoriti slovenski. NemStvo v Mariboru je umetno, in ker se vrli postreščki in policeji v Mariboru ne razumejo na take neumne umetnosti, za to se zabavajo med seboj v svoiem materinem slovenskem jeziku. (Shod slovenskih lesotržcev) se bo vrSil, kakor se je sedaj nepreklicano določilo, v Ljubljani dne 2. julija. (Slovenski) krščansko misleči di^aki prirede dne 13. septembra v Ljubljani shod, ki bo imel strogo znanstven značaj. Na dnevnem redu bodo razgovori o času primernih, novodobnih vprašanjih iz modroslovja, umetnosti, pravoslovja, sociologije, naravoslovja in medicine. Tako je prav, dijaki se naj kažejo s svojo znanostjo! (Mokraško bratoljubje) se ie pokazalo med petimi sodrugi na mutskih fužinah. Mokrači se kaj radi ponašajo s svojim bratoljubjem in drug drugemu po shodih celi paradiž obetajo, ako bi prišli do zmage. Pa poznati je treba te ptiče, potem se ve, da jim stvar od srca ne gre. Dvema mokračema so trije drugi edine hlače slekli, ker iim nista mogla do zadnjega vinarja svojega dolga poplačati. To ni morda pretirano, ampak resnična mokraška ljubezen, ki nič ne prizanaša. Od takih naj delavci pričakujemo pomoči? To bi bilo res nespametno! (Sad pijančevanja in surovosti.) Na Ponikvi je 11. t. m. posestnik Šket, po dom. Pukšar, smrtno ranil svojo ženo. Pil je celo soboto in nedeljo žganje in vino ter se pozno vrnil domov. Vnel se je v hiši prepir in pretep, potem pa je mož bežal za svojo ženo, katera je všla, njo dohitel zunaj ter nji v nočni tmini z zakrivljenim nožem zavdal strašne rane, eno na desni senci, eno na levi roki. Posebno zadnja rana je bila grozna. Prerezana je bila leva srčna žila. Uboga žena je izgubila toliko krvi, da je v ponedeljek sprevidena z vsemi sv. zakramenti za umirajoče, izdahnila dušo. Zločinec je zaprt. (Iz Zdol pri Kozjem.) Pri nas je minoli teden vedno deževalo. Najhuje je bilo zadnjo soboto. Proti poldnevu je prihrula tudi toča ter padala med dežiem blizo eno minoto. Na turšici je naredila precejšnjo škodo. Bistrica in drugi potoki so izstopili ter oblatili senožeti, a marsikje odnesli tudi pokoSeno seno. (Iz Spodnje Hajdine) Razven Mitrastempelja se sta še našla dva druga tempelja in nekatera poslopja. Starinski izkopač M. Vnuk je izkopal pretekli teden čudno velik zid, nekatere svetilke, peneze in vsakovrstno črepinje starinskih posod. (Zmaga v Brežicah!) Dne 26. t. m. so se vršile volitve za brežiški okrajni zastop iz skupine veleposestva. Dosedaj so imeli v tej skupini vedao Nemci večino, pri zadnji volitvi pa so zmagali Slovenci. S tem srečnim jzidom volitve preide brežiški okrajni zastop v slovenske roke. Slava vrlim volilcem! (Slovenski notar v Marenbergu.) Dne 2. julija nastopi notar iz Žužemberka g. Mat. Bežan svojo novo notarsko službo v Marenbergu. (Svarilo!) Prijatelj nam piše: Nek mlad človek, ki zna popravljati orgle, slabo oblečen, se rad po opravljenem delu klati po fari in dela ljudem največjo nadlego. (Iz Celja) se nam piše: Šolski nadzornik za veronauk na srednjih šolah kanonik mil. gsp. dr. Jožef Pajek je pretečeni ponedeljek nadzoroval naš gimnazij. (Iz Ljutomera.) C. g. Peter Skuhala ie nevarno obolel in se priporoča v molitev. Vlč. gospod dekan Ivan Skuhala se vrača mnogo krepkejši iz Marijinih varov na dom. (Nova pošta) se bo odprla v Laporju s 1. julijem ter imela vsakdanjo zvezo s Slov. Bistrieo. (Strela je zadela) in ubila 23. t. m. popoldan na Blagušu župnije sv. Jurija ob Ščavnici pastarico 171etno Frančiško Šijanec. Bila je pridna deklina, njene družice so jo v nedeljo potem v beli obleki spremile do hladnega groba, in za njo sv. obhajilo darovale. Ona sama še je le 10 dni prej sprejela sv. zakramente. N. p. v m.! Drugo deklino, ki je zraven pok. Franee pasla, je strela le nekoliko omamila. (Slovenci!) V čast sv. Cirilu in Metodu, zažgite v predvečer njunega godti, v četrtek dne 6. julija, prav veliko število kresov po vseh naših hribih in gorah. Posebno Slovenci ob meji, pokažite ta večer v dejaniu, da še živite zvesti veri in besedi materni. Vzgled sv. bratov, ki sta toliko trpela za svoj narod, pa naj podžiga vse Slovence, da bodo neustrašni v borbi za naše najdražje svetinje in stanovitni do konca, pa bodo zmagali, kot sta slavno zmagala sv. brata v borbi ža pravo vero in drago materno besedo! (V Jarenini) imamo sedaj tudi stranko <fortšritlerjev,> ki bi radi, če bi le mogli, potopili vse Slovence v žlici vode. Pa še ne gre. Še jih je prevee in trde glave so tudi, ker pri zadnjih volitvah niso hoteli glasovati za «fortšrit» Prav tako. Ce našim nasprotnikom toliko tiče Slovenei v želodcu, pa naj rajši napravijo, «fortšrit» nekam med Nemce, sicer se bo bati za njihovo zdravje. (,,Gliha vkup štriha") velja tudi o jareninskih fortšritlerjih. Pred volitvami so po občini že celi čas nemir delali in trosili svojo omiko, sedaj pa, ko so dobili pošteno pod nos, pa razbijajo in tožijo o klerikalni zmagi po «Marburgerci» in «Tagespošti». Ta dva časnika jim iz srca radi privoščimo. Naj imajo tudi svoje veselje! (Ptnjsko okrajno sodišče) je imelo dosedaj samo enega adjunkta, kateri je slovenščine popolnoma zmožen, namreč dr. Toplaka. Namesto pa da bi doposlali v Ptuj se jednega takega adjunkta, so odzvali še tega ter ga nastavili v Ljubljano. V Ptuju delujejo sedaj le adjunkti, ki govorijo slabo slovenski in katerih tudi ljudstvo ne razume dobro. Tako se godi po naših spodnještajarskih sodiščih! Slovenska posest se nikjer ne varuje! (Nemška vadnica.) Druga nemška vadnica za slovenske občne ljudske šole, spisala H. Schreiner in dr. Bezjak, je izišla v zalogi c. kr. šolskih knjig ter se dobiva tamkaj za 1 K. Ministerstvo je dovolilo, da se rabi pri pouku. Zopet jedna knjiga več za germaniziranje slovenske dece! (Bismarkov trg v Gradcu.) Prostor okrog Auerspergovega vodnjaka v Gradcu bo odslej nosil ime velikega sovražnika Avstrije, Bismarka. Tako je sklenil graški mestni svet. Tudi poštene Nerace je sram takih velikonemških komedij. (PremovaDJe konj na Štajarskem) bode 5. julija v Hartbergu, 6. julija v Fehringu, 8. julija v Radgoni, 10. julija v Ljutomeru, 11. julija v Ptuju, 14. julija v Celju, 15. v Mozirju, 17. v Brežicah itd. Razdeljenih bode 18.070 kron v srebru, 133 srebernih svetinj. in več častnih priznanj. (Utopil se je.) V Ljubljanico skočil \e menda 28 let stari brezposelni ključavniCarski pomočnik Valentin Teršek s Sladke gore v celjskem okraju. V ponedeljek dne 26. t. m. zjutraj so slišnli pred prisilno delavnico obupno jokanje malega stoprav 5 let starega dekleta — hčerke Valentina Teršeka, katera je pripovedovala, da je mati z jedno hčerko v bolnici, ona pa je z očetom hodila po noči okoli. Ko sta prišla do prisilne delavnice, jo je oče zapustil in je šel pri mostiču v vodo in najbrže utonil. Deklica je vedela neki natančnu pokazati prostor, kjer ie izgubila očeta. Iz drugih krajev. (Novo francosko ministerstvo) je sestavil odvetnik Waldeck-Rousseau. V ministerstvu sedita tudi dva socialista. Bomo videli, ali bosta sedaj dala delavcem vse, kar jim obetajo socialistični govorniki. Dvomimo! (Papežev nnncij Taliani) je bolan. Zadel ga je v torek mrtvoud, da ni mogel govoriti in se mu Je tudi zmedlo. A sedaj ie že zopet pri zavesti in zopet more govoriti. Smrtne nevarnosti ni več. (Kardinal grof Schonborn). Praški knezonadškof kardinal Franc grof Schonborn je dne 26. junija umrl v Falkenau, kjer je birmoval. Pri birmovanju se je prehladil, dobil pljučnico, ki mu je končala življenje. Pokop bo 29. junija v Pragi. Društvene zadeve. (Bralno in pevsko društvo Maribor) priredi v soboto dne 1. julija 1.1. v prostorih gostilnice «Zur Mehlgrube* vhod iz magistratove ulice ob Va^ uri zvečer svoj V. občni zbor s sledečim vsporedom: a) Nagovor predsednika. b) Poročilo tajnika in blagajnika. c) Volitev novega obora in dveh računskih preglednikov. d) Razni nasveti. Po zborovanju domača zabava s petjem v proslavo slovesa g. pevovodja Skrbinšeka in g. Skvarča odbornika, ki se preselita kot nadsprevodnika prvi v Ljubljano, drugi v Velenje. Odbor. (Vabilo.) Vsi rodoljubi od blizu in daleč se vabijo na politični shod, kateri bo v nedeljo 2. jul. popoldne ob 3. uri pri gospodu Sturmu v Ivanjcih v gornjeradgonskem okraju. (Ustanovitev katoliškega politič. društva) za okraj Sv. Lenart v Slov. gor. se je vkljub zelo neugodnemu vremenu dobro obnesla. Veliko odličnih kmetov je pazljivo poslušalo govornike. Predsednikom je bil enoglasno izvoljen preč. g. dekan J. Jurčič. Natančneje poročilo sledi. (V Rečici ob Savinji) so 25. t. m. ustanovili ljudsko hranilnico in posojilnico po Raiffeisenu, katera bo krepka opora kmetijskemu društvu. V odboru so najodličnejši posestniki, da iim lahko vsakdo zaupa svoje novce, a to tem bolj, ker kažejo denarni zavodi te vrste povsod najboljše uspehe. Gistega dobička so deležni vsi udje, pristopijo pa lahko oni, ki prebivajo v gornjegrajskem sodnera okraju in vplačajo najtnani 5 kron. (Družbi svet. Cirila in Metoda) v Ljubljani so poslali: Podružnica za Vuhredmarenberški okraj po 6. g. župniku Josipu Cernku 6 gld. 58 kr. — Po g. M. Senčarju nabranih 10 gld., katere je pri raznih prilikah zložilo veselo omizje jugoslovanskega dijaškega društva «Šumadija» v Pragi. — Podružnica za Ruše in okolico po prvomestnici g. Emi Gorišek 100 gld. — Gsp. Bonač, založnik svinčnikov družbe «sv. Cirila in Metoda» v Ljubljani, je poklonil družbi od svinčnikov 25 gld. Gospod Bonač je naročil izvrstnih Cirilskih svinčnikov, katere toplo priporočamo vsem Slovencem. Ob jednem se uljudno vabijo podružnice družbe svetega Girila in Metoda, ki še niso poslale letošniih doneskov, da naj se isti pober6 o godu zavetnikov naše družbe. (Kmečko bralno društvo na Ponikvi) priredi v nedeljo 2. julija v gostilni «pri Knezu» zborovanje in veselico s petiem. — Zborovalo se bode črez važne društvene zadeve, zategadel vabimo k obilni udeležbi vse ude, vse domače, posebno kmete in posestnike, pa tudi vsem drugim prijateljskim gostom kličemo iz srca: »Dobro nam došli!» Odbor. (Pomagajte graškim Slovencem!) Po dolgi borbi osnovali so si slovenski obrtniki, delavci in dijaki sredi «velenemškega» Gradca slovensko izobraževalno društvo «Naprej>. Namen društva je obvarovati ondotne Slovence germanizacije in demoralizacije. Število članov veselo narašča, a kljub temu je vzdrževanje društva v skrajno nara neprijaznem mestu združeno z ogromnimi žrtvami. Gre se pa za ohranitev graškega Slovenstva,ki jebilodoustanovitve «Naprej»-a popolnoma zapuščeno in od domovine odtrgano, gre se tudi za slovensko čast, ki nara veleva, da slovensko društvo sredi nemške trdnjave pripravimo do največjega razcvita. «Naša straža* torej prosi Slovence blagih darov za novo slovensko postojanko. Vsak denarni ali književni dar je dobrodošel. Slovenke in Slovenci — pomagajte! Naslov društva je: «Naprej», Gradec, Burgergasse Stev. 18/1. (Veselico) na čast Sv. Cirila in Metoda priredi, kakor prejšnja leta v Poljčanah gostilničar Fr. Gajšek dne 9. julija popoludne ob 3 uri. Vspored: Godba in petje. (Ciril - Metodovo slavnost) priredi kmečko bralno društvo v Jarenini v nedeljo dne 9. julija, ki obeta biti lepa kot prejšnja leta. Vspored prihodnjič. (Kmetijsko bralno društvo) v Krčevini pri Ptuji priredi dne 9. julija t. 1. v gostilni g. Gregoreca narodno veselico z mnogovrstnim vsporedoin. Začetek ob 4 uri popoludne. Ob slabem vremenu se vrši veseliea drugo nedeljo. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor. (Bralno društvo pri Sv. Marjeti) niže Ptuja iraa v nedelio 9. julija veselico z deklamacijo, govorom in petjem v proslavo slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Ta dan bo prvokrat nastopil doraači pevski zbor «bralnega društva.> K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. (Gospodarsko bralno društvo v Kozjem) priredi dne 6. julija t. j. na predvečer praznika slov. blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, ljudsko veselico z godbo in petjem v Mirjem pri Kozjem. Začetek koncerta točno ob 4. popoludne. Zvečer ravno tam velikansk kres. Vse prijatelje in dobrotnike društva tem potom vtbi najuliudnejše odbor. — Vrli kmetje kozjanske župnije! Pokažite ta dan, da Vam res bije srce za našo sv. vero in za dom, za ktero in za kterega sta se sveta brata toliko trudila, loliko žrtvovala! Zrtvujte tudi Vi radovoljnega srca teh par uric spominu na blago požrtvovalnost sv. apostolov slovanskih! Priskrbite vsak doma kres in pridite vsi s svojimi družinicami k skupnemu kresu v Mirje! Naj Vam bo praznik sv. Cirila in Metoda res pravi naroden praznik! Ako bi bilo 6. julija neugodno vreme, vrši se slavnost nedeljo potem t. j. 9. julija v prostorih g. Guček-a v Koziem.