Gorica" izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Ureduištvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Velturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Nefrankirana piNma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujcjo pisma brez podpisa. Rokopisi dopisov se ne vračajo. GORICA „Gorica4* stane na leto 10 K, za pol leta 5 K. za četrt leta 250. Upravni&tvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9. /a oglase se plačuje od čveterostopne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primerer. popust. PoHamezne Btevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriških trafikah. Št. 62. V Gorici, v torek dne 3. avgusta 1909. . Leto XL V Skoda! (Vizij a v pas j i h dn eh.) Kakor je sploh znano, ima državni poslanec dr. Faidutti poseben dar bilo- citete, to je: on je lahko ob istem času v Gorici in na skrajni avstrijski meji v Versi. Tudi njegov zaveznik, bivši po- slanec Gabršček je jako agilen in štrka posebno ob volitvah po sloven- skem delu naše poknežene grofije s hiirosljo krvavega stegna. Pred dnevi sta se vračala ta brzonoga gospoda s politiškega izleta. dr. F. je prihajal iz Furlanije, Gabršček s Kobariškega. Sre- čala sta sevbližini „Trgovskcgadoma". Ko sta se previdno ogledala okoli sebe, ali ju morda ne vidi kak sumljiv „kle- rikalec" ali pa kak laški liberalec. sta si pomežiknila ter jo udarila narav- nost v javni vrt. Ko sta se oddahnila na klopi blizu laške magnolije, se je razvil med njima zanimiv pogovor. S^e mi je živo iz lahkih sanj. kako je Ga- bršček najprej malcc pohrkal. potem pa rekel resno: (iospod prošt, vi podirate, kar mi zidamo. Faidutti (živahno): Kaj. kaj ? Gabršček: Kar sem rekel, tudi do- kažem. Poslušajte ! Morda že tristokrat je „Soča" trdila, da se je Gregorčič 1. 1900 zvezal s Pajerjem pod težkimi pogoji, ki jilije plačalo naše slovensko ljudstvo. I)o- sledno je objavljala dolge članke o „6 suhih letilr' — in jaz sam sem bil že začel verovati, da jo bila taka zveza res sklenjena. Ne le velik del neraz- sodne mase, tudi ljudje, ki so drugačc „kunštni", med teini celo akademiki, so vsled neke sugestije „Soči" slepo ve- rovali in obsojali „izdajalstvo" Gregor- čičevo. Kavci so seveda tajili to zvezo ter nas zmerjali z lažniki, obrekovalci itd.; a vse to nam ni nič škodovalo. iše le v zadnjem času so nas spravili v veliko zadrego. Te p... duše so začele zahtevati, naj se tisti, ki trdi. da se je taka zveza sklenila, v „Soči" podpise. da ga bodo potem imenovali v „(iorici" podlega lažnika ter urn tako dajo pri- ložnost, da se dožene resnica pred sodnijo. Na to izzivanje se noČe niliče v „Soči" podpisati, ker vsakdo vidi zvito nastavljene zanjke naših kavcev. NaŠi najzvetejši pristaši so začeli Vsled tega dvomiti o eksistenci te zveze. „Soča" je letos 30. januvarja tudi trdila, da je izvedela od visoke poli- tične osebe, da sta dr. (jr. in dr. P. svojo zvezo podaljšala za ves čas. do- kler bosta v deželnem zboru. Vam monsignor, lahko zaupno povem, da je bilo to le nerodna izmišljotina in far- barija od strani „Soče": ali večina na- ših pristašev je vendar tudi to vero- vala, dokler niso kavci zahtevali, naj se imenuje dotična politična oseba. na katero se je „SoČa" sklicevala. S tern so spravili list zopet v veliko zadrego. Molčati siiio morali tudi nato zahtevo in izzivanje „Oorice" — in tudi ta molk je oinajal našim pristašem vero v Gre- gorčič-Pajerjevo zvezo. Zdaj so začeli s"e vaši listi metati „Soči" polena pod noge. Trdilo se je v „Soči" in na slio- dih. da so goriski Slovenci vsled te zveze Lahoin izdani in v narodnem oziru oškodovani: vase glasilo „Eco" pa pravi. da se liberalni Italijani ne ustavljajo dovolj k^repko ..p r o d i r ajo- č e m u s I a v i z m u". Trdilo se je tudi v „Soči". da de- želni zbor in odbor skrbita le za laški del dežele in da dobivajo Slovenci le kako mrvico, ki pade z bogato oblo- žene laške mize; vaša „Fco" pa pise, da pladtjejo liberalni Italijani svojo zvezo s kavci -- z den a r j e m, ki gre goriškim Siovcncem na korist. Tako pomagate kavcem, da nam izvijejo iz rok nase glavno agitacijsko orožje. namreč zvezo med Gregorčičem in Pajerjem. v katero so dozdaj vero- vali vsaj posamezniki. ki ne poznajo naših razmer. Drtiga kost. katero je jo glodala „Soča" pri vseh dosedanjih volitvah z veliko slastjo in s precejsnjim vspe- liom je bil novi deželni volilni red. Kako lahko je bilo razburjati deželo s to volihio reformo! Y „Soei" in po javnih shodih se je razlegalo: Gregorčič je izdal Slovence Lahom! On je skuhal s Pajerjem ta nesrečni volilni red. po katerem velja en ltalijan za dva Slovenca. Da živi pc zadnjem ljudskem štetju ria (ioriškem 9S tisoč Lahov inlc 130, a ne 196 tisoč Slovencev, tonične de; večina je „Sočinim" besedam vero- vala in delala edino ^e Gregorčiča od- govornega za to volilno reformo. Tudi ob to kost nas je pripravila neprevidnost naših zaveznikov. • Mojemu udanemu in drugače jako previdnemu prijatelju in zavezniku dr. Franku je ušlo na nekem shodu na Krasu, da so zakrivili vsprejetje novega volilnega reda tudi liberalni slovenski poslanci, dr. Treo in tovariši. No, to bi še ne bilo najhujše. Najhujši udarec ste nam zadali vi! Dočim smo mi v svojih listih neštetokrat trobil:, da je s to vo- lilno reformo Gregorčič izdal Slovence — L a h o m, je vaše glasilo „Eco" trdilo ravno nasprotno, namreč da so s tern novim volilnim redom izdali libe- ralni laški poslanci Lahe — S 1 o- v ence in ! Mons. Faidutti (nestrpno): Monsieur Gabršček, ali ste že končali? (iabršček zopet pohrka in odgo- vori: Ne še; imam še Berbuča. Koliko- krat je „Soča" zmerjala tega človeka s kvintalom neporabne mase, z lenuhom. ki r.ič ne ve. nič ne dela in le Pajerju hlapčuje. In zdaj, ko se bližajo volitve, trobi vasa „Eco". da ima Berbuč pri laških poslancih velik upliv. da jih je očaral („esereita tanto fascino") in da je prepustilo goriško mesto vipavskim ob- činam brezpiačno nekoliko pitne vode iz rlublja le vsled Berbučevega priza- devanja in upliva. Vaš list je tudi to izblebetal. da je Berbuč v dežel- nem odboru s svojim p rotes torn pre- prečil obdačenje vina. ki se v Gorici pou/.ije v drtižini. Vidite. gospod prost, tako vi po- dirate. kar mi zidano. Alons. Faidutti (svečano): Zidajte na trdnem temelju resnice in ne na pesku rarbanja. preti- ravanja in zavijanja resnice: ako to storite. se vam ne bo nič podiralo ! Gabrsček zavpije ves razjarjen: Vi hočete .... Mous. Faidutti : Očo ! \' tern hipu se jima je približala neka dolgopeta sumljiva oseba. kateri nista zaupala, Začela sta tiho govoriti in ujeli smo le še te besede: brencelj. anguria, kvintal. Bržkone so ju nadle- govali brenclji. ko sta se razgovarjala tudi o gospodarskili vpra^anjih in o le- tošnji kupčiji z angurijami. Kmalu so prihrumeli v vrt mladi razposajenci obojega spola. Bivšima deželnima po- slancema so postala tla prevroča in po- slovila sta se. Mons. F. je šel počivat v svojo proštijo, Gabršček pa jojemahnil v hotel „Jelen" inspicirat natakarje in natakarice. Tako je le prehitro končal .ta zani- mivi dvogovor. — Skoda! Nič ni izdalo. V zadnji št. našega lista smo spo- ročili. da vsi protesti proti razpisu no- vih deželnozborskih volitev. katere je naročil pri županstvih izvrševalni odbor narodno-napredne stranke. ki naj se po- šljejo na namestništvo. niso nič izdali. Cudili smo so temu koraku narodno- napredne stranke oziroma njenemu na- čelniku A. Gabrščeku, ki so hoteli na ta način zavleči deželnozborske volitve. medtern ko so prej venomer silili. naj se deželni zbor prej ko prej razpusti I in razpišejo nove volitve. — Oči- tali so našima odbornikoma. da nimata pravice sedeti več v deželnem odboru, da vlečeta nepostavno plačo deželnih odbornikov ter da vsi sklepi deželnega odbora nič ne veljajo. ker so r.epostavni. Tako in enako je pisala „Soča" in njeni laski zavezniki. Človek bi mislil. da bodo sedaj vendarle zadovoljni narodno- napredni. ko je vlada njim na ljubo. v kar so jo neizrečeno silili in pozivali. razpisala nove volitve in jim tako dala priliko. da se se enkrat poskusijo na \-olisču s svojimi nasprotniki. Saj so ji obljubljali. da ako razpusti deželni zbor. . bode na celi črti zniagala njih stranka in da se na ta način spravi v pravi tir voz deželnega zbora. Sedaj pa nakrat tako vpitje in kri- čanje proti razpisu novih volitev! Saj lirepeni A. Gabršček čim prej tern bolje priti v dezelni odbor ter pomesti smeti — pardon kronice enega deželnega od- bornika v svoj žep. Čudno se nam zdi. da je sedaj spremenil bojno taktiko in sili naša odbornika. naj bodeta še na- dalje v de/.elneni odboru! Alarmirali so torej naprednjaki /.u- panstva za protest na namestništvo. Da bi pa bolj držali ti protesti in iineli več vpliva pri namestnistvu. so jo brihtne Pofovanje. Pravo potovanje, radi potovanja samega, se vedno bolj izgublja. Danes se potuje le radi koristi, kot agent, kot trgovec, v znanstvene svrhe itd. Tistih potovalcev, ki so včasi hodili le gledati ta božji svet, ki so se takorekoč oži- veli zunaj v prosti naravi, teh je pač malo. Še kak idealen dijak jo pobriše o počitnicah od vasi do vasi, spi danes še kje na Tolminskem. jutri že lezepo Gorenjskem in roma potem tja doli čez Bled na grob Franceta Prešerna. Vtrga si klinčič pod kamnom in si ga za- takne za gumb in sree njegovo jepolno poezije, polno skrivnostnega navduše- nja. Ozre se še enkrat proti Gorenjski, kjer .V dnu zad stoje snežnikov velikani", potem pa jo pobriše proti „beli" Ljub- ljani. No, takih potovalcev je dandanes hiti. Večinoma blazirani obrazi. ki si- lijo iz mesta, ki hrepene po novih ,.do- godkih". S potopisi je pri nas tudi precej žoltava. Od klasičnega Levstikovega „Iz Litije do Čateža" sem nismo dobili še bogsivedi kaj. Na eni strani se pri nas premalo potuje, na drugi premalo opa- zuje. In vendar so naši stari dosti po- tovali, dosti romali po tujih krajih ; in večinoma so še danes večja potovanja pri nas edino le romanja. Med posamezniki se pač dobe tu- patam možje, ki imajo zmisel za poto- vanje, kateri nam znajo tudi povedati, kaj so videli in sližali. Tako n. pr. po- kojni dr. Lampe v svojem ...leruzalem- skem romarjti". dr. Vošnjak v svoj ill ruskih in italijanskih potopisih. Marsi- kaj lepega nam je povedal tudi dr. Evgen Lampe iz svojega potovanja po Angleškem in La^keni. \T zadnjem času sta izšli zopet dve samostojni deli te Menda ga skoraj ni izobraženega človeka. ki bi vsaj enkrat v svojem živ- ljenjti ne čutil potrebe po jasnem nebu italijanskem. Nekateri iščejo tarn doli utehe in tolažbe — morda zaman. .Videl si jasno nebo italjansko; „Siečo ni ranjeno nnšlo sree", pravi Prešeren o Andreju Smoletu. Kako je potoval po Italiji Goethe, kako Heine in drugi velikani lepe umetnosti, o tern ne bom ttt govoril dalje. Samo če se spomnim na tiste čudovite verze: Keimst du d,is Hein, wo die Zitronen blüh'ii, Im dukleii Land die Goldorangen gliih'n, tedaj tudi merie prime kakor hrepe- nenji tja doli na italijanski jug. Kedor je slisal opero „iMignon" in ravno omc- njeno rcmanco v tistih otožno lirepe- nečih akordih. ta me razume. „Potujmo con amore". pravi To- minsek v začetku svoje brosure. Da, con amore, to je pravo geslo, katerega —_j _---------j_ ------------, --------- —j — ------------ | in glava vedra. Tominsek potuje pa vkljub temu bolj z glavo kot s sreem. Strokovnjaka profesorja ne more za- tajiti. Povsod ga bolj zanitna davna klasična preteklost kot pa sedanjost. Skrbno prebrska vse kotičke. pregleda vsako ploščo in vsak viaiiukt starega rimskega cesarstva. Sicer pri tern ne pozabi sedanjosti. a vidi se mu, da mu je zgodovinska Italija bolj pri sreu. kot pa današnja „Italija bogatašev in reve- žev". katerih zadnjih je seveda več. Sicer pa mu je bila Italija čisto dru- gačna kot si jo je predstavijal po knji- gah in študijah in tega je kriv „teoret- ski pouk in teoretsko gledanje" (str. 22.) PolegNapoIja in seveda Rima je pi- satelja najbolj zanimala Florenca, mesto, ki je rodilo Kozima in Lavrenca Me- dici, mesto. ki nam je dalo papeža Leona X., Ijubitelja humanizma in lepih umetnosti. Da, „la bella Firenze" s svo- jimi vrtovi in vilami, s svojimi kipi in glavice iztuhtale. Rekli so: Protestirati morajo tudi „klerikalna" županstva proti razpisu novih volitev. Ker pa te nebodo tega storile, moramo mi v njih imenu to storiti. Rečeno. storjeno! Da je to resnica, dokazuje sledeče pismo, katero doslovno priobčujemo, ka- kakor smo je prejeli. izpustivši kraj: Slavno uredništvc! Zadnja „(iorica" piše, da izvrše- valni odbor nar. napredne stranke po- šilja županstvom hektograf. pismo, s katerim opozarja županstva, naj protu- stirajo proti razpisu deželnozbor. volitev i. t. d. Resnici na ljubo bodi povedano, da na tuk. Županstvo ni došlo takega pisma. Šli so pa še dalje ter brez vednosti županstva vložili brzojavni protest, pri names t- n i š t v u, o katerega rešitvi je županstvo prejelo naslednji odlok kakor sledi do- besedni odpis: „IX. — 266/1 — 09. Trst, dne 22. julija 1909. Županstvu v N. Reševaie telegrafični ugo vor, s katerim se protestuje proti razpisu volitev za deželni zbor goriški-gradiščanski, častim se temu žu- panstvu naznaniti, da se razpis novih Volitev ne more prenesti na da 1 j- nji čas, ker je seziv deželnega zbora še tekom tega ieta za deželo velikega pomena in ker bi za slučaj preložitve volitev bilo sploh nemogoče pravočasno izpolniti vse one formalnosti, katere so za konstituiranje deželnega zbora po- trebne. C. kr. namestnik: H o h e n 1 o h e 1. r." Na gornji odlok je županstvo od- govorilo kakor sledi: Št. 1524 1909 V i s o k e m u c. kr. names tništ vu v Trs tu. Na tamuradni dopis z dne 22 t. m. St. IX — 266 1 podpisano županstvo sporoča. da od tu se ni odposlalo nobenega telegrafičnega ugo- vora a 1 i protesta proti razpisu volitev za deželni zbor gori- ško-gradiščanski ter županstvu ni bil namen in ne uvidi nikake potrebe vlagati ugovor proti tamoš nj emu razglasu z dne 13. julija 1909. Županstvo v N. dne 26. julija 1908. N. N., 1. r., župan". Komentarja k temu menda ni trek ! _______ Dopisi. Iz Zgonika. — Ni tako male va- sice ne na Krasu ne nikjer, da bi ne posedovala kakega. r o g o v i 1 e ž a. Ko bi taki rogovileži bili pravi občinarji, bi v resnici na pol težko delo človeku, ki svoj rog zdaj v to, zdaj v drugo luknjo vtičejo. Hujše je torej to, dačloveče.ki je od nekod v našo mirno občina pri- vandralo, tukaj prepir dela in čez vse poštene in častivredne osebe v časo- pisju napada. Predragi čitatelji, bodite en« ali druge politične stranke, pristaši enega ali drugega lista, prosimo, odgovorite ! Kedaj ste slišali iz zgoniške občine, da bi naše ljudstvo svojega dušnega pa- stirja po časopisih črnilo in blatilo! In vendar se je vrinil dopis iz umazane roke v „Primorca" od 23. m. m. Št. 30, ki črni našega častivrednega č. g. du- hovna. Dopisnik obrekuje našega gosp. du- hovna, da je oznanil sv. misijon! Kaj neki misli dopisnik, da je sv. misijon nepotreben ? Ne, to je blag namen. Sv. misjon je potreben, ker je ob takem času velika prilika, da človek svoje dušno stanje uredi. Mi nismo dopisnikovih idej, da človek živi kakor živina, ki s smrtjo konča vso večnost. Mi smo g. župniku iz srca hva- ležni za take namene. Dopisnika pa, ki zanima več godba in pies, kakor misijon, ga ne bodemo tožili, če ne pride tilizu. Saj prav za prav ga vidimo v cerkvi enkrat k večmu dvakrat v letu. Torej še takrat, pride pokazati svoje s zlatom okovane prste, ker misli, da bi mu v cerkvi razpočili. Dopisnik pravi, da če nas g. du- hovnik zapusti, ga ne bodemo prosili. .Mi pa upamo, da ravno radi enega juma- zanega jezika nas gosp. župnik ne jbode zapustil. Mi se čutimo ž njim popol- noma zadovoljne in ne želimo kaj ta- kega, kakor oni dopisnik. Dopisnik se je zaletel se svojo de- belo glavo v saleške „klerikalce" in cerk- vene račune, ki ga ne eno ne drugo prav nič ne briga. Boljše bi bilo, da bi uredil svoje račune, saj ve, kakšne----- Torej vi, g. dopisnik, pustite našega g. duhovnika pri mini, ker mi ga spo- štujemo in ljubirno kot pravega dušnega pastirja. To naj služi v odgovor omenjenemu dopisu, da ne bode ljudsivo mislilo, da smo vsi Zgoničani dopisnikovega duha. Vi, dopisnik, pa nimate pravice pod vaše umazane dopise podpisavati se kot občinar, ker vas za takega še ne po- znamo. Boljše bi bilo, da se podpišete kot privandranec v zgoniško občino. Pred svojim pragom pometajte! Več župljanov. Slap ob IdrijL — Cesta Č e p o v a n Sv. Lucija se gradi letošnje poletje. Posestnikom ob levem bregu Idrijce na "Slapu pa se slabo godi. Uže decembra minulega Ieta smo uložili prošnjo pri poezije. In hodeč po galerijah pisatelj vidi, da nima smisla opisovati slik in umetnin, ker jih je treba le videti, „a mrtva beseda je tu premalo, č e nima v o p o r o v s a j slik". (Str, 42.) Toliko o Tominškovi knjižici, katero bo gotovo marsikdo čital z za- nimanjern seveda le bolj izobražen, ker ima precej klasične in zgodovinske podlage. Drugi. ki nam podaje svoje utise iz Italije je Fr. Krašovec s svojimi „Utrinki". Krašovec piše temperamentno. opazuje bolj sedanje življenje kol kla- sično preteklost. Iz Prage nas vodi čez Koroško v Italijo. Ž njim se mudimona krasncm beneškem otoku Lido, enem najbolj razkošnih kopališč modernega sveta. Od tu gremo čez Padovo in Lo- reto proti Rimu, cilju vsakega potovalca po solnčni Italiji. Divota in bogate to- alete rimskih gospa se vidijo na Monte Pincio, najfinejšem rimskem sprehaja- lišču. Kako globoko je zapel Sardenko Razcvetele polne rože Rahel dih! pa se naglo cvet za cvetom vsuje z njih. Preko pestrega Neapolja se povzp- nemo še na Vezuv,' kateri je ravno ne- kaj prej zopet bruhal. Zato je bilo tu pobočje večinoma opustošeno in je ka- zalo žalostno sliko. Kakor vidimo, se je vzbudilo tudi pri nas zopet nekaj hrepenenja po poto- vanju, po novih krajih. In prav je to, saj je še Levstik rekel, da „ta ni mo- žak, ta ni za rabo, kdor rujih videl ni ljudi". Čas potovanja je tu! Vse hiti ven, vse iz mesta. A ne hodimo preveč med tujce, ne zanemarjajmo domovine, ne zabimo svojih gora. Ko poznamo dom, potem pa le ven v svet, daleč, daleč, da vidimo kako žive drugi, kake so druge razmere. Tedaj gorjačo v roke, torbo na hrbet pa hajdi v svet — po- tujmo „con amore !" Radovan. namestništvu v Trstu, da bi nam vlada naklonila podporo za seno, ker nimamo pašnikov, kajti kamenje leti z naših hri- bov v dolino da je groza. Noben ni va- ren Življenja. Neki posestnik je prišel uže ob dve kravi. Vsi naši gozdovi so uničeni, svet izrut. Dne 7. julija je bila velika ploha. Voda je trgala rodovitno zemljo ter s pridelki vred drvila v do- lino. Zasula je koruzo, fižol, pšenico in travo. Ako ima vlada denar za kanone in druge manj potrebne reči, bi ga mo- rala imeti tudi za po ujmah prizadete kmete. Naši gozdovi so uničeni za eno stoletje. Škoda na polju je velika. Pod- pore smo potrebni, davki bi se morali odpisati. Kdor nam more pomagati, naj to stori. Tukajšnje ljudstvo je potrebno. Izokolice.— Ker ni „Kmečki Glas" na moj poziv, naj pove, koliko in komu sem škodil, še nič odgovoril ter sem obljubil, da vso škodo, katero sem ko- murkoli provzročil, povrnem, prosim še enkrat imenovani list, naj pove javno imena oškodovancev, sicer smatram, da je takrat, ko je zapisal ono trditev, farbal. Podmelec. — Tukaj smo ustano- vili v nedeljo novo kmečko raiffeisen- sko posojilnico. Predavala sta o poso- jilništvu odposlanca iz Gorice, prečastiti gospod dr. Andrej Pavlica, načelnik, in S. Prem rou, vodja „Goriške zveze". V prostorih „Izobraževalnega društva" so rnnogoštevilno zbrani poslušalci z za- nimanjem sledili obema predavatelje- ma. V načelstvo so izvoljeni sledeči gg.: Ivan Kovačič, župnik, kot načelnik, kot odborniki pa Janez Leb an, posest- nik, Kneža 4, Miha Kos, posestnik, Kneža 2, Jakob Š o r 1 i, posestnik in ključar, Podmelec 49, Viktor G o 1 j a, posestnik in cerkovnik, Podmelec 35, Jakob KuŠtri n, ključavničar, Podme- lec 98, Anton Manfreda, posestnikov sin, Zakraj.no brdo 28. V nadzorstvo pa so izvoljeni sledeči gospodje: Jožet li u- m ar, krojač. Podmelec 50, na- čelnik, Ivan Kogoj, Lisec 150, posest- nik, Jožef Kuštrin, mladenič. Kneža 12« Anton Šavli, Sela 10, posestnik, Peter Klinkon, Borovnica 77, posest- nik. Ko bo posojilnica vpisana v za- družni register, prične poslovati. Usta- noviH smo novo kmečko trdnjavo. Do- mačini, oklenite se je najtrdneje! Iz vipavske doline. — Veselica, ki jo je priredilo „KršČ. soc. izobraže- valno društvo v Rihembergu" v ne- deljo dne 25. julija, je vspela prav iz- vrstno. Bila je nekaj okusno orig-inal- nega kakor ni navada na deželi. Vse točke vsporeda so se proizvajale prav dobro. Zlasti se mora pohvalno omeniti petje mešanega in ženskega zbora. De- klamacije so bile toliko od strani de- klic kolikor od strani dečkov naravnost izborne. Burno veselost je vzbudil dra- matičen prizor „Oba junaka" ; istotako tudi mali dirigent dr. Jaroslav Diri- gentinovski s svojim triglasnim malim zborom prav častno rešil svojo nalogo. Obe ti točki sta se morale na zähtevo občinstva ponoviti. Veliko smeha je vz- bujala spevoigra „šnofarji", katero so vprizorili goriški dijaki. Tudi igra „Za- mujen vlak*' je bila dovolj dobro vpri- zorjena, ako se pomisli, da so igralci prvikrat nastopili na odru. „Kršč. soc. izobraževalno društvo" rihemberško sme biti na to veselico po- nosno, radi tega, ker se sme ponašati z izvrstnim pevskim zborom, s katerim bi lahko nastopilo tudi pri večjih priredit- vah. Cast! Ud el e žene c. Iz Št. Ferjananain poročajo, da je lamkaj minule dni ubil nekdp 50 cm. dolgega in 8 cm. debelega strupenega gada, kar je za Brda jako redek slučaj. Dotičnik je nesel mrtvega gada županu, da mu izplača nagrado 50 vin. za to. Župan pa ga je zavrnil rekoč, da mora gada pokazati pri dež. odboru, šele potem da dobi nagrado. Ne vemo, kaj ima pri tern govoriti deželni odbor! Polifični pregled. Istrski deielni zbor. V soboto je imel istrski deželni zbor svojo drugo sejo. Glavna točka te seje je bila izvolitev novep;a dežel- nega odbora. V deželni odbor sta bila izvoljena od strani slovanske manjšine dr. Zuccon in Andrejčič. Od Italijanov pa so bili izvoljeni Appollonio, Chersich in Salata. Posl. Bennati in Spinčič sta uložila dva nujna predloga, glede sporazum- ljenja med večino in manjšino; s kojima se pozivlja nov deželni odbor, naj izdela zakonski načrt glede ločitve občin ter ureditve vseh drugih odnbšajev med obema narodoma glede javnega življenja v deželi in zakonski načrt, s kojim se omejujejo začasni predpisi glede podalj- šanja postavne dobe občinskih zastopoy dokler trajajo pogajanja. Oba nujna predloga in zakonski načrt so bili spre- jeti enoglasno v vseh čitanjih. V tej seji je bilo prečitanih tudi več interpelacij, med katerirni tudi ona posl. Albanese v zadevi vzdržavanja nemških ljudskih šol v deželi. V tern vprašanju so z Italijani tudi slovanski poslanci edini v stremljenju za tern, da se v deželi zapro vse nemške sole. Na koncu seje je naznanil deželni glavar, da se deželni zbor odgodi za poletne počitnice. Odločne besede hrvaškega lista. „Hrv. Rieč" v Šibeniku piše: Delo, ki se je sedaj začelo v parlamentu, do- biva od mnogih strani odziva. To je tudi naravno, ker to delo se dviga nad stranke in osebe in jeposvečeno celemu narodu, vsej naši domovini. Iz tega dela se samo ob sebi izključujejo osebni dobički, klikarstvo, sramota suženjstva. Nekateri čutijo, da je mešetarjenju od- zvonilo, pa besno udarjajo na vse tiste, ki so pričeli to delo preporoda, to delo združenja narodnih sil. Pa ti ljudje bodo ostali na strani prezirani in proklinjani od naroda. Našega dela ne bodo neza- prečili, ne ustavili, naše delonapreduje. To delo bo napredovalo, ker mora na- predovati, kajti v našem narodu ni mnogo „plačenika" in vladnih slug, ko- likor bi jih bilo treba, da zaprečijo delo za zedinjenje in osvobodenje domovine naše! Češki narodni socijalci za obstrukcijo. Na shodu v Pardubicah je govoril poslanec Fres). Narodni socijalci so iz- rekli obstrukciji zaupanje. Dalje jeFresl poročal o obstrukciji v Plznu, kjer je obsojal tiste stranke, ki ljudstvuzamol- ^ujejo prave vzrokeobstrukcije in napo- vedal, da prično narodni. socijalci zopet z obstrukcijo takoj, ko se snide državni zbor. Potovanje slovanskih poslancev v Dalmacijo. Listi pišejo da prirede. nekateri poslanci obstrukcijonističnih strank pod vodstvom dr. Žusteršiča in Nernca pri- rede informativno potovanje po Dalma- ciji. Med Čehi in Nemci na Dunaju. V nedeljo pop. so priredili Čehi v Schwcchat-u blizu Dunaja manifestacij- ski shod. Ravnotam so istega popolu- dne priredili tudi Nemci shod, na kate- rem so protestirali proti „češkirn pro- vokacijam". Politična oblast, ki je bila o vsem tern obveščena, je poskrbela za zadostno število orožnikov za vzdrže- vanje reda. Nemci so obkrožili gostilno, v kateri so bili zbrani Čehi. IJpili in tu- lili so okolo ter žugali Čehom. Nato so se podali nekateri nemški socijalci k yladnemu komisarju ter mu rekli, da bi bil i.n odgovoren. ako bi se kaj hudega dot;Odiio Celiom, zbranim na shodu in sicer na shodu, katerega jim je dovolila oblast. Kmalu potem so obkrožili orož- niki gostilno, v kateri so bili zbrani ter so skrbeli za to, da so Čehi po kon- čanem shodu mirno odšli. Cesar na Tirolskem. Naš cesar se poda dne 28. t. rn. na Tirolsko. Dne 31. t. m. se zopet Prekinjene diplomatiške zveze mod Japonsko in Kitajsko. „KQkumin" izjavlja, da se pretr- gajo diplomatiške zveze med Japonsko in Kitajsko. Komura je že pozvan v* Tokio. Vojna nevarnost v Ameriki. Iz Lime dohajajo poročila, da se ob čilski meji zbirajo peruanske čete. Peruanci napenjajo vse sile, da nahuj- skajo tudi Argentince proti Čileju. XII. mednarodni protialkoholni kongres ijte 10. t. m. otvoril v Londonu predsed- jirik zadnjega kongresa (1907 v Stock- holmu), švedski škof Scheele. Zunanje goste, ki jih je došlo do 400, je pozdra- vil predsednik pripravljalnega odbora .lord Weardale. Svoje zastopnike so po- slale mnoge države, Avstro-Ogrska celo vdva: iz poljedelskega ministerstva ba- rona Pražeka in iz naučnega Otona Plorian. Grozote v Barceloni. V Barceloni je bilo zažganih 38 cerkva in samostanov. Svete podobe in relikvije so bile pometane v ogenj. Sam generalni kapitan sodi, da je okoli 1000 mrtvih in 2500 težko ranjenih. Bolniš- mice so prenapolnjene z ranjenci. Drobne politične vesti. V diplomatičnih turških ikrogih se govori, da obišče ruski. car sultana v Carigradu. — Neki Japonec je streljal v Nevem-York-u na kitajskega podkonzula H svt)jo | M ¦ a v (Jorici ulica della Croce stev. 6. k..^ ^.^ ^.^_ ^.^__ ^.^_ Hotel in restonrocija pri „TREH KRQHilR" toči pristuo plzensko pi o, steiufeldsko pivo tvrdke Reininghaus. marcuo pivo. Toeijo se tudi izborna bris- ka in furlaüska viua ter kraški teran. Izvrstna italijan- ska iu nemška kuhiuja. Gene zmerne. Postrežba skrbna in tof na. Ferdinand Baumgarlen. naslednik T. Slabanja srebrsr in pczlatar u Gcrici ulica Morelü 1Z odlikovan z zlato svetinjo ?e priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbnišivom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izkijučena. Cenike gratis franko na dom. ia Kora št. 11 GORIEB i Korn R. 11. \ Sedlarska delavn'ca, , Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v za'ogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denare nice, listnice itd. itd. --¦ Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočje. Popravila st «zvšujejo točno. — ms CtTlt llÜtRTlt "TR| K y Pristni kranjski ) lanenoljnaH firnež I • Oljnate barve K v posodieah po V2 1 kg kakor K tudi v večjih posodah. [I Fasadne barve k za hiše, po vzorcu. K Slikarski vzorci r = in papir za vzorec. = r pristui anglcški 2a vozove, [J 2a pohištva in za pode. ijSteklarski klej Y (kit) priznano in stro/ovno k preizkušeno najbo'jsi. jKarbolinej vprrsv,ee DMHVEC (gips) \ za podobavje in /a stavbe. r v ) Copiči Jj domačega izdelka za zidarje r ===== in za vsako cbrt = |/ priporoca j MI Hmptu K v Ljubljani J L Prva krajska tovarna J oljnatih barv, firnežev, la- K kov in steklarskega klej a. K Zahtevajte reni ke! Dfljolfif Spominjajte se ob vsak nujai\i,priliki šolskega Doma.w CENJ. PÄME IN 60SP0DJE - POZOR! Imate že šivalni stioj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo rnarko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnj ih s-a prišla do prepričan)a, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original-victopia stroji dem,, š, po 10 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroi so neprekosijivi za domačo rabo in obrtne namene. CriBinpl-UiCtOria StrOi so najprlpravnejši ZH umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljicu, ki poučuje brezplačno. Qpiginal-Qictoria stroi S(. n^& m^u vseh (ioseddj obstoječih tovaren. I Za vs.ik stro) jamciva 10 let. I Nikdo naj ne zamudi priliko ogledai si prtu nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Cuk — Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) St. 9..