tov. 76. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ » 15'— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2-20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ S-— za en mesec „ „ V70 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. 9 Ljubljani, v ponedeljek, dne 3. aprila 1905. LCtO XXXIII. ^M flH^B ^h ^H ^^^^ ^^^^ ^^^^ ij^t^ ^M ^m ^fl v reklamnih noticah stane ^^^^ H BH ^^^^^^^ ^^^^^^^ cnostopna ^H S 26 Pri večkratnem H vsak nedelje ^^H^^A I^H^H in W ^^ ^^^^ popoldne. za enkrat za dvakrat za trikrat za »tč ko trikrat V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta ^ 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzcmSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. (HreHništVO i« « Kopitarjevih ulicah it. 2 (vhod čez uredništvo 'dvorls^ na'd t|skarno). _ Rokopisi se .to vračajo; nefrankirana pisma se n« sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski nmofl Upravništvo ie o Kopitarjevih ulicah Stev. 2. r _ Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Mesto Celje. Iz Celja, 30. marca. Najlepši dokaz našega napredka v Celju je »Narodni dom". Vsakdo, ki je bil le enkrat v Celju, bo to ponosno palačo v za-padnem delu mesta za vedno v spominu ohranil. In „Narodni dom" celjski bo še poznim rodovom pričal o času, ko so se Slovenci celjskega okrožja gmotno na lastne noge postavili. V .Narodnem domu" je posojilnica, eden največjih denarnih zavodov te vrste južno od Donave, ki vsak dan toliko srednješolskih dijakov nasiti, ki slovenskemu dijaku tudi na univerzi pomaga, ki je ustanovila nekaj štipendij za pravne praktikante in je že mnogo žrtvovala v na rodne svrhe. Isto velja o južno-štajerski hranilnici, ki se nahaja tudi v „Nar. domu" in ki je, akoravne še mlada, že nekaj štipendij za slovenske dijake ustanovila. V „Narodnem domu" imajo svoj sedež vsa slovenska društva, katerih je po našem seveda nemerodajnem mnenju prej preveč, kot premalo. Da jih naštejem le nekoliko: „ Čitalnica", .Pevsko društvo", .Sokol", ^Narodna godba" itd itd. In življenje v teh društvih je jako zdravo in krepko. V jesenskem in zimskem času skeraj ni večera, da bi ne bilo kake odborove seje, kake vaje, kakega posvetovanja, kake predstave. V „Narodnem domu" je velikanska dvorana, ki nam nadomešča gledališče. Najbolj veseli pojav v našem narodnem življenju je, da je ta dvorana navadno polna, kadar se igra. Gledališke predstave v „Nar. domu" so za narodno probujo nižjih slojev velikanskega pomena, in na to opozarjamo posebno merodajne kroge. V ,Nar. domu« je razven več stanovanj za zasebnike tudi več prodajaln in gostilna. Obžalovati je, da se tej ne more privaditi kmečko ljudstvo. Tej neveseli prikazni je deloma vzrok neugodna lega gostilne, delema druge razmere, o katerih ne bom tukaj razpravljal. „Narodni dom" je naravno središče ne le celjskih Slovencev, ampak Slovencev celega celjskega okraja. „Narodni dom" je vidno znamenje celjskega slovenstva. To so solnčne strani v bitju in žitju celjskih Slovencev. Da ne magija tudi senčnih strani, kdo bi se temu čudil; saj ni nič popolnega na tem svetu. In tu moramo pred vsem konstatirati, da nismo v mestu samem ed otvoritve „Narodnega doma" prav nič napredovali. Radi pripoznamo, da je boj, katerega bojujejo celjski Slmojcir^hud, in da je njih pozicija v tem boju jako neugodna. Slovenci se morajo bojevati proti nasilstvu vlade, ki ne imenuje za Celje nobenega uradnika, ki ni prej prisegel na nemško-nacionalno zastavo. Celo v tako- strani. To se bo pa lej tedaj zgodilo, če ne pridemo popolnoma iz konkakta s temi sloji. Čas predsodkov bo minil in porok temu je izrek nekega nemškega Gradčana (Trum-merja), ki je pred kratkim nemška nacijo-i nalni gospodi pri nekem volilnem shodu v i lice zabrusil: .Od nemštva ne moremo živeti". ■ (Von Deutschtum konnen wir nicht leben) j In še le tedaj, ko bomo celjske domače i obrtnike, ki so itak Slovenci, pridobili za j j slovenstvo, še le tedaj bo celjske slovenstvo i ' temeljilo na zdravi in krepki podlagi. S ' zvani liberalni eri je bilo med sodnijskimi j }em seveda nočem trditi, kakor da bi se ne uradniki najmanj 50 odstotkov Slovencev, j •bil nobeden novo došlih slovenskih obrt- In dandanes? O drugih uradih in o šolah niti ne govorimo. Korberjeva vlada je uporabljala vsa sredstva, da obdrži na krmilu nemško-nacionalno stranko. Še brezobzir-neje se vede v tem boju celjski magistrat in občinski svet, ki ima kot zastopnik avtonomnega mesta sto in sto sredstev, da se obdrži na krmilu. Saj preb valstvo mesta je v pretežni večini slovensko. Tudi pri tistih obrtnikih, ki se morajo vsled pritiska od magistrata izdajati za Nemce, še živi slovenska govorica, deloma celo še slovenska narodna pesem, sploh bije jim še srce za Jiikov obnesel. ne — večina njih prav dobro hspeva, a koliko je bilo tudi takih, pri katerih so celjski denarni zavodi in drugi zasebniki napravili bridke izkušnje. Ni nam neznane, da bi marsikateri obrtnik in trgovec, ki je po rojstvu Slovenec, rad z nami potegnil, a boji se šikan od strani magistrata, boji se, da bi mu nemško misleči hišni posestnik ne odpovedal stanovanja in pro-dajalnice. A v tem oziru se razmere od leta do leta boljšajo; ravnokar je kupil znan narodni trgovec veliko hišo, zveza slov. posojilnic postavila si je letos krasno poslopje slovenstvo. Pa kako dolgo še? V tem rodu i v Schillerjevi ulici, in posojilnica ima že dve še morebiti, prihodnji rod bo že popolnoma nemški. Merodajni krogi naj tedaj resno" j premišljujejo, na kak način bi se dali ti ! krogi pridobiti za slovenstvo. S sredstvi, j katera smo uporabljali do sedaj, nismo prišli naprej. In saj ni čudno! Udrihati čez nje, jih le javno v kakem listu kot nemšku-tarje ožigosati, ali jih v miru pustiti, rekoč, „a, ta in ta je nemškutar!", to je lahko. Težje bi bilo med nje hoditi, ž njimi stika iskati, spoznavati njih mišljenje, jim svetovati, eventuelno tudi pomagati. Tako delovanje bi bilo jako zaslužno za tiste mlade gospode, ki hočejo nekdaj postati narodni voditelji in ki deloma že silijo v ospredje. Prišel bo čas, in morebiti ta čas ni več tako oddaljen, ko se bo začel, kakor v Gradcu, hud boj zoper nemškonacionalno gospodo na celjskem magistratu, in tedaj meramo pripravljeni biti. Gledati moramo, da bo v tem času vse, kar še malo slovensko misli in čuti, na naši stavbišči pripravljeni, kjer se bodo prej ali slej dvigale slovenske hiše, pripravljene slov. obrtnikom in trgovcem. V tem obziru bo tedaj precej vsaj za prvo silo skrbljeno; potrebne je le še, da privedemo celjske obrtnike, ki so itak vsi kakor sem že omenil, sinovi slovenskih mater, zopet nazaj v naročje matere Slovenije. In v to pomozi Bog! Rusko-japonskn vojska. Japonci so iznova pričeli prodirati. — Nova bitka ? London, 1. aprila. Tukajšnje japonsko poslaništvo priobčuje danes sledečo brzojavko iz Tokia: Včeraj je došlo sem poročilo, da je videl neki domačin, ki je prišel v smeri od Hajluna, 87 milj jugozahodno od Kirina, da so se Rusi in Hunhuzi (?) pod polkovnikom Maditovom umaknili iz okolice Hajluna proti severu. Sovražnik se sedaj zbira proti Kirinu. listek. Rimsko pismo. Rim, 27. marca. Velikanski spomenik, katerega že toliko let postavljajo Viktorju Ema-nuelu v Rimu, nima sreče. Neznanske vsote so že zazidali v to monumentalno zgradbo, a vendar stvar neče iti naprej, in Rimljani se že sami norčujejo : Pol več časa rabijo arhitekti, da postavijo Viktorju Emanuelu spomenik, kakor ga je on rabil, da ustvari zedinjen® Italijo. Zdaj stoje zopet pred no vim problemom. Kip kraljev na konju stane 400.000 lir in bo kmalu dogotovljen. Pisatelj Ujeo Ojetti je pa spominski odbor opozoril na nekatere napake : zlasti nasprotuje vsem postavam estetike, da hočejo v to strogo grško-italijansko zgradbo postaviti kralja v sedanji vojaški opravi s peresom na klobuku, v širokih hlačah, z moderno sabljo itd. Torej proč ž njim ! Komisija se je dala prepričati in grof Sacconi, ki vodi zgradbo, je že naredil proračun za nov kip, ki znaša tudi 400 000 lir z alegorično skupino vred. Viktor Emanuel bi se tu repre- zentiral kot nekak Mark Avrelij. Za po-zlačenje proračunavajo še 250.000 lir. Italijansko časopisje opozarja vedno bolj na Balkan. Po Murzstegskem dogovoru sta Avstrija in Rusija vzeli v svojo skrb izvršitev rtform na Balkanu. Vojska z Japonci je odvrnila Rusijo od Balkana in zdaj ima edino le Avstrija priložnost, da razširi svoj vpliv na Balkanu. Italija se čuti tudi poklicano, da bi kaj. »reformirala" na Balkanu, in zato išče poti, da bi postavila tam svojo nogo na suho. Zlasti obisk avstrijske mornarice v Carigradu, ki je imel brez dvoma ta namen, sultanu poklicati v spomin obljubljene reforme, so v Italiji jako neradi videli. .Tribuna" že piše, da mora Rusija stopiti v dogovor z Italijo glede Balkana. Zato so postali Italijani tudi naenkrat jako prijazni Rusiji, kar gotovo ne izvira le iz človekoljubja. Vojno ministrstvo pa išče kredita 200 milijonov lir „za utrjenje severne in vzhodne italijanske meje in za adriatsko obrežje". Namen tega posojila je brez dvoma obrnjen proti Avstriji. Odločitev za avstrijski ali italijanski vpliv na Bal- kanu bo padla na Jadranskem morju ali pa na severoitalijanski meji. S tem pa dobi tudi balkansko vprašanje novo lice. Kajti zdaj se ne gre več samo za reforme, ampak za direktni vpliv drugih držav na Albanijo in Makedonijo. Avstrijski romarji, katerih je 234, so prišli zdravi in veseli v Rim. Prej je šel nekaj dni dež, zdaj pa je vreme krasno, solnce sije gorko in italijansko nebo dela čast svojemu slavnemu imenu. Ravnokar so tukaj tudi Francozi, katere >odi tarbski škof Schoepfer, v katerega škofiji je Lurd. Sv. oče jim je maševal in na vatikanskem vrtu bodo jutri blagoslovili lurško kapelico. Med katoličani se gibanje razvija polagoma naprej. Sveti oče je obsodil neodvisne" krščanske demokrate, ki bi res uvedli pravo anarhijo v katoliško organizacijo, ako jih ne bi bil papež sam posvaril. Pismo papeževo do kardinala Svampa je zanimivo zaradi odkritega, prav iskrenega sloga in ker papež tako poudarja, da piše sam iz lastne iniciative in z lastno roko. To naglaša sveti oče, ker so se ti -neodvisni" vedno izgovarjali, da papež ne Pariz, 1. aprila „Echo de Pariš" poroča iz Peterburga: Sovražne čete, nahajajoče se 30 km. južno od ruskih postojank so se zadnje dni nenavadno ojačile Pričakujejo napada na ruske postojanke — Tudi druga znamenja kažejo, da se bliža zopetna japonska ofenziva. Močne tolpe Hunhuzov neprenehoma obkrožujejo ruske prednje straže. Nekaj nočnih napadov na prednje čete je bilo z uspehom odbitih. Kolin. 1. aprila. .Kolnische Ztg." poroča iz Harbina: Včeraj so se južno od Kirina vršili boji prednjih straž. En japonski oddelek je v poizvedovalno svrho napadel čete generala MiSčenka. Japonci se bili odbiti. Vedno prihajajo nova ojačenja za Japonce. Peterburg, 1. aprila. Peterburški brzojavni urad poroča iz Gunšulina danes: Japonci postajajo v svojem veselju nad našim umikanjem vedno predrznejši. Dne 29. marca je napadla japonska patrulja na desnem krilu mali ruski oddelek. Ruska konjenica Miščenkovega oddelka sovražnika ni le z lahkoto odbila, ampak vjela celo sedem Japoncev Peterburg, 2. aprila. Iz Mukdena poročajo: Japonci so zopet resno pričeli zasledovati Ruse. Vrše se neprestano medsebojni boji. Rusi zadržujejo Japonce, dokler niso vse njihove čete v varnosti. To stane mnogo žrtev na konjenici. Kurokijeva armada razvija živahno delavnost ter poizkuša najbrže zopet obširno akcijo. Položaj ruske armade. Pariz, 31. marca. ,New - York - Herald" poroča iz Peterburga: Iz Harbina poročajo: Upati je, da se je japonsko prodiranje vsaj kar se tiče večjih sil, ustavilo že pred osmimi dnevi. Manjši sovražni oddelki sicer res obkrožujejo ruske zadnje oddelke. — Močne ruske konjeniške čete sedaj* stražijo gornji tek reke Ljao in mongolsko mejo. Rekognoskacije sibirskih strelcev, pri kate rih je prišlo do več hudih bojev s sovraž; nikom, so dognale povsodi, da se močnejši sovražni oddelki ne nahajajo v bližini ruskih postojank. Odkar je Linevič prevzel poveljstvo, je prišlo v celo armido novo, sveže in samozavestno življenje — Nadpoveljnik vsak dan nadzoruje prednje straže in čete ga navdušeno pozdravljajo. V generalnem štabu so prepričani, da v bližnjem času ni pričakevati važnejših vojaških operacij. Angleška se boji! Berolin, 2. aprila. .Vossische Zei-tung" poroča iz Londona : Na Angleškem splošno žele miru. Presenetljivi uspehi Japoncev na celi črti, ki so prišli celo Angle- zahteva iste sloge in enotnosti, kakor škofje. Zdaj se je vse zopet pomirilo. Predsednik izvrševalnega odbora katoliškega, grof Medolago Albani, je pozval katoličane, da se naj vpišejo v volilne imenike, torej se mislijo vendar polagoma udeležiti političnih borb. V Florenci je zboroval ta teden sestanek italijanskih občin. Katoličani so se ga udeležili v velikem številu. Prišli so tudi republikanci, ki so stavili jako ekstremne predloge. Pri glasovanju so zmagali katoličani. Največje zanimanje pa je vzbujala ves čas dolgotrajna ministrska kriza. Fortis je torej vendar postal ministrski predsednik. On je framason stare šole. Očitali so mu — in kot se kaže — ne brez vzreka razne stvari, ki diše nekoliko po korupciji, a je vse utajil. V zbornici je izjavil 24. marca, da stoji na stališču laške države, da se bo boril za svobodo vesti itd. Ravno s stališča svobode pa se ni mogel izreči sovražno proti udeležbi katoličanov v javnem življenju. Kar je svobodno enemu, bodi tudi ; drugemu ! Sicer je pa jako dvomljivo, ali se že m nepričakovano, so vzbudili v angleških političnih krogih močno bojazen, glede bodočega razmerja na vzhedu. Sodijo, da bo angleška trgovina na Kitajskem oškodovana, da, morda cele uničena, ako bo Japonska obvladala vzhod. Japonska bi posebno prepovedala uvoz opija. Kot največja moč v Tihem eceanu bi Japonska zahtevala, da dobi rumeno pleme dostop tudi k Avstraliji. S tem bi bila v nevarnosti celo angle ška posest. Poleg tega je sedaj prvi cilj japonske politike pridobitev Filipinov. Ja ponska ščuva Filipince proti ameriški oblasti. Na Angleškem silijo za mir, da preprečijo še večji razvitek japonske moči. Mobilizacija ruske garde. Peterburg, 1. aprila. V vojaških krogih glavnega mesta se zatrjuje, kakor poroča „Ruskoje Slovo', da je mobilizacija druge gardne pehotne divizije sklenjena stvar. Ista pojde na bojišče na brž z brigado gardnega topništva. Glede druge divizije ko-njeništva ni še ničesar znano. Bitka pri Mukdenu največja v novejšem času. Iz Tokija so dne 31. t. m. sporočili be-relinskemu „Lokal- Anzeigerju": General Nagaoka, podnačelnik japonskega generalnega štaba, je rekel na neki seji orientalskega društva, da je bitka pri Mukdenu ena največjih novejše vojne zgodovine. Bitka je trajala 14 dni, dočim je trajala bitka pri Lipskem leta 1813 le tri dni. Pri Mukdenu, tako je povdarjal general, se je boja udeležilo 850.000 mož, v bitki pri L/aojanu 460.000 in ob reki Šaho 580 000 mož. Novih mobilizacij v Rusiji ni? Peterburg, 2. aprila. Vesti o novih mobilizacijah ni vzeti resno. Zadnji teden ni bil mobilizovan niti en polk. Vojna uprava bi tudi ne mogla odposlati na vojske novih čet, ker bt revolucijsko gibanje v mobilizovanih krajih takoj onemogočilo nabiranje vojakov. Splošno vlada mnenje, da so te vesti le manevri in sicer narejeni v ta namen, da omilijo nekoliko japonske pogoje za sklep miru. V visokih uradniških krogih pričakujejo miru v kratkem Japonci in Kitajska. Peterburg, 1. aprila. Potrjuje se, da je Kitajska sklenila z Japonsko tajno pogodbo, po kateri postavi Kitajska po zavzetju Harbina na bojišče 500.000 mož. Japonci v Mukdenu. Peterburg, 1. aprila. „Ruskoje Slovo" poroča iz Tjanctuena: Ojama je dal p© zavzetju Mukdena zapreti vsa vrata ter prijeti 13 kitajskih dostojanstvenikov med njimi glavnega sodnika L i e n a , tajnika vojnega sveta Ta in šolskega ravnatelja J u n g a. Japonske priprave. »Novoje Vremja" poroča iz Londona 28. marca: Tu se govori, da Japonska pospešuje svoje priprave na morju. V kratkem ima biti spuščenih v morje 25 novih torpedovk, 4 podmorski čolni ter več drugih novih ladij. Ravnanje z ruskimi jetniki. „Russk. Slovu" iz Sangaja se poroča, da ruskim jetnikom ne godi se baš najboljše. Včasih z jetniki Japonci ravnajo prav po zversko. Tako je bil nedavno ruski polkovnik Lebedinskij s sabljo pretepan od japonskega polkovnika Koono Ker Lebedinskij ni mogel iti peš, bil je k temu prisiljen s tepenjem. Svečeniku Trehsojatskemu se je zabranilo opraviti božjo službo za ruske jetnike. — Istemu listu se piše, da število vseh jetnikov v Tokiu po padcu Port Arturja znaša 30.896 vojakov, razun tega 661 nižjih in višjih častnikov. Prebivajo deloma v bolnišnicah deloma v barakah; kar zadene hrano, imajo na dan tri funte belega kruha, če-trtinko funta mesa, zelenjad, čaj in tobak — Vsakih 100 jetnikov nadzorujejo štirje stražniki. Nekoliko besedi o Kuropatkinu. Pod tem naslovom je ruski list .S. Pet. Ved." objavil članek izpod peresa moža, ki pozna Kuropatkina že več kot 30 let. Pisatelj članka med drugim piše: Jaz nikoli nisem smatral Kuropatkina za drugega Sko-beleva. Za časa turške vojske je bil Kuropatkin načelnik generalnega štaba ter je bil vedno le natančen izpolnjevatelj njegovih ukazov. Do japonske vojske, to je do leta 1904. Kuropatkin ni bil niti enkrat samo-stalen poveljnik in potemtakem je bila velika napaka, da je bil imenovan za vrhov nega poveljnika v sedanji vojski. Za to pa je Kuropatkin izvrsten upravitelj; kot tak se je posebno odlikoval v zakaspijskem kraju, ki ga je upravljal polnih 8 let. Vzroki ruskega poraza pri Mukdenu. Več ruskih listov pretresa sedaj vzroke poraza pri Mukdenu in skoraj vsi se strinjajo v tem, da poraz Rusov pri Mukdenu je povzročila „ruska pasivnost, ne dostajalo je aktivnosti, riskiranja; zlasti je manjkalo generala skobelevskega tipa.« Proti Vladivostoku. Pariz, 1. aprila. „Echo de Pariš" poroča iz Peterburga: Tu se glasi, da so se južno od Vladivostoka že pojavile japonske prednje čete. Močan japonski oddelek je baje že prekoračil reko Tumen ter se v hitrih pohodih bliža trdnjavi. Rusko brodovje. London, 31. marca. „Times" poročajo iz Port Louisa (na Mavriciju): Po zanesljivih vesteh se sedaj nahaja rusko bro dovje v bližini otokov Chagos, kjer na odprtem morju sprejema premog. Več premo govnih parnikov „Hamburško - Ameriške črte" se je usidralo v vodah angleških naselbin. Poveljniki premogovnih parnikov so se o odhodu od Madagaskarja izrazili, da so njihove ladje namenjene v Saigon. London, 1. aprila. 11 Perima Lloydu došlo poročilo pravi, da je ruska bolniška ladja .Kastromia" ob dveh popoldne došla tja po premog in vodo, kar se je ladji dovolilo. P e r i m. 1. aprila. Danes ob solnčnem zahodu se je peljaio tu mimo 5 ruskih voj nih ladij in en transportni parnik v smeri proti Džibutiju. Trije parniki so jim sledili. Se eno angleško poročilo. London, 1. aprila. Reuterjev urad poroča iz Peterburga 30. marca, da je bilo videti 40 vrst (42 5 km.) severovzhodno od Cipinkaja japonsko kolono. Japonci se živahno gibljejo vzhodno od železnice. Poročilo generala Lineviča. Peterburg 1. aprila. (Peterb. brz. agentura.) General Linevič poroča v neki brzojavki od 1. t. m., da ni beležiti pri armadi nikake izpremembe. Port arturske zastave. Peterburg, 31. marca. Iz Harbina prihaja poročilo, da je vse p o r t a r v ske zastave dne 30. decembra rešil minonosec „Statnij" v Č i f u Rusko poročilo. Peterburg, 1. aprila. „Birževija Vjedomosti" poročajo 31. t. m. u Gunču-lina: Vzhodna japonska obkoljevalna ko Iona se nahaja že na višini od Kirina. Usoda 5. ruskega strelskega polka še ni bo Fortis držal dolgo časa. Needinost v zbornici je tolika, da ga vsak trenotek lahko vržejo. Postal je minister le zato, ker nobenega drugega niso mogli iztakniti. Interesantna knjižica je izšla nedavno o reformatorskih namenih Pija X. Papežev namen je, da bi vsaka škofija imela majhna semenišča in konvikte za mlade dijake in eno veliko semenišče s stolicami za mo-droslovje, cerkveno in državljansko pravo in za vse bogoslovne stroke. — Glede na kongregacije in cerkvena sodišča hoče papež, da se vsa uprava kar mogoče naredi enostavna, poeetovanje pa bodi hitro in poceni. Pričakovati je, da bo Pij X. združil še več kongregacij in zmanjšal njihovo število. Papež ne mara birokracije in jo bo reduciral v cerkvi na najnižje število. Tudi prelature bodo odslej redkejše; mogoče, da b« papež tudi začel združevati manjše škofije, da se tudi število škofov zniža. Govori se tudi že o tem, da bi namestu pomožnih škofov imenovali le prave škofe in stare, za delo ne več zmožne, kar upokojili. Vsakih pet let naj bi bile provincialne sinode. Tudi »academia dei nobili" utegne pasti in se namestu nje ustanovi zavod, v katerega bodo sprejeti duhovniki brez stanovske razlike. Pri nunciaturah se bo bolj štedilo. Sploh se zdi, da bo Pij X., ki je ponižen, blag človek brez najmanjšega nagnjenja do zunanje imenitnosti, ta značaj uvedel v vso cerkveno upravo. Komisija za kodifikacijo cerkvenega prava pridno deluje. Vsega dela pa ne bo zmagala prej, kakor v petnajstih letih če gre tako naprej. Papež jih ne bo čakal, ampak najbrže kot „Motu proprio« izda nove postave. Kot prvo med temi motu pro-prio izdanimi postavami imenujejo novo naredbo o imenovanju župnikov. Gotovo nimajo prav oni, ki mislijo, da bo papež odpravil stalnost župnikov in vpeljal zistem francoskih desservants, ki so ad nutum amo-vibiles. Cerkev je vedno varovala stalnost župnikov, in na Francoskem je le država vsilila tako nekanonično obliko Tudi niso francoske izkušnje nič posebno mikavne. Najbrže misli papež olajšati škofom le premestitev župnikov iz važnih vzrokov. A to je doslej le domnevanje. znana. Vrnivši se zdravniki so videli v Muk denu vjetega poveljnika 100. polka od 16. veja. Rusko-kitajska banka izjavlja, da je njena mukdenska filijalka izgubila na umikanju poldrugi milijon r u b 1 j e v i n 6 0 0 p u d o v s r ebr a , 1 0 0.000 rubljev in 75 pudov zlata. Transport je došel pod ogenj, a je bil pozneje večinoma rešen. Iz Gunčulina poročajo še nadalje, da se v Mandžuriji bojč Evropcem sovražnega gibanja. Japonski ujetniki na Ruskem. Peterburg, 2. aprila. Poročila o samoumorih japonskih ujetnikov v Novgoj rodu se uradne dementujejo. Izjavlja se, da se z ujetniki ravna zelo dobro ter da so vse nasprotne vesti le zlobne izmišljotine angleških listev. Poslanec Biankini o nagodbi z Ogrsko. Poslanec Biankini je imel razgovor z nekim časnikarjem o nagodbi z Ogrsko. Rekel je, da če bo napravljena nagodba med Avstrijo in Ogrsko iz leta 1867 ., ne bo preostalo druzega, kakor da se hrvaška troedina kraljevina združi z Bosno in Hercegovio v avtonomno Hrvaško, ki naj bi sklenila z Avstrijo carinsko in trgovinsko pogodbo. Z Avstrijo naj bi imela Hrvaška skupno armado. Ogrska naj potem sama skrbi, kako se bo pogodila s tako zvezano Hrvaško i n A v s t r i j o. Da bi Ogri ne sumili, da se jih hoče odriniti od morja, bi jim dovolili carine prosti prevoz žita v obrežna mesta ob Jadranskem merju. V na-daljnem svojem razgovoru je Biankini obžaloval, da se je pozabilo na zvestobo Hrvatov, ki so se za dvoglavega orla borili že po vseh evropskih b jiščih. „Cesar je pozabil na nas in pomagati si moramo sami", je načelo mlajše generacije. Proti tej generaciji bijemo težak boj mi starejši, ki smo vzrastli v cesarju zvesti vzgoji; ako so nas na Dunaju res pozabili, se ne bomo mogli ustavljati. Hrvatje bi bili zelo veseli, ko bi dobili svoj armadni jezik. Ako pa vojaške avtoritete trde, da je nemški jezik v armadi potreben, se temu ne bomo upirali, nikdar in nikoli pa Hrvatje ne sprejmemo mažar-ščine za poveljni jezik, ker tu se ne gre za državno potrebo, ampak za šovinistiško ošabnost naroda, ki bi rad delal z nami kakor zmagalec s premagancem, ne da bi za to imel najmanjše pravice. Kot najboljši dokaz za našo pravo naj navedem, kakor že v zadnjem svojem državnozborskem govoru, pismo Ludovika Košuta, ki v pismu izrecno priznava, da je Hrvaška samostojna država, in Ogre opominja, naj spoštujejo naša prava. Ta opomin je bil popolnoma brezploden, kajti od leta 1867. so nam s silo odtrgali kos za kosom zajamčenih naših pravic. Poglejmo le na Reko, da lahko konštatiramo, kako se je ondi v absolutnem nasprotju z 1867. nagodbo razpustila ena hrvaška oblast za drugo. „ b 1 a b e j š e ne more več biti," se glasi enoglasni klic hrvaških „Mladih". Caveant consules! Položaj na Ogrskem je vedno bolj zmeden. Dne 1. aprila je imel izvrševalni odbor združene opozicije sejo. O kompromisnih predlogih glede rešitve krize se niso hoteli niti posvetovati in so prešli kar na dnevni red. Ostro so obsodili one osebe, ki so posredovale med krono in raznimi voditelji združene opozicije. Sklenilo se je v seji, da niso imeli pravice za pogajanja. Tako so vsi dosedanji dogovori brez vsakega pomena. Listi trdijo, da je ta sklep popoln poraz spravne politike. Izmed vseh opozicionalnih strank bi bila za spravo edino pripravljena katoliška ljudska stranka, ki nima v svojem programu vojaških zahtev. Izvrševalni odbor združene opozicije je sklenil pismeno naprositi zborničnega predsednika, naj 4. aprila skliče zbornično sejo. Kako se bo razvil položaj, je popolnoma negotovo, gotovo pa je, da je akcija poslanika Szogyenija se že popolnoma izjalovila. Z odpotovanjem vladarjevim iz Budimpešte bodo prekinjeni dogovori z ogrskimi politiki. Govori se, da bo vladar imenoval finančnega ministra Lukacza za vodjo ministrstva. Ker to ministrstvo v zbornici ne bo imelo večine, je mogoče, da razpusti državni zbor, a situacija za krono po novih volitvah ne bo boljša. Mažari hočejo, naj se jim vladar tudi v vojaških zadevah popolnoma uda, to je pa skoro nemogoče vsled javnega mnenja v Avstriji. Dne 4. aprila bo Tisza predložil parlamentu adreso na kralja, katero je sestavil grof Apponyi. V spomenici pravi, da je zahteva mažarskega poveljnega jezika zahteva vseh državnozborskih strank. Nekateri pričakujejo, da bo zasedanje ogrskega državnega jzbora 4. aprila s cesarjevim lastnoročnim pismom o d g o -d e n o. Dogodki na Ruskem. L o d z, 1. aprila. Proti policijskemu komisarju je bila vržena bomba. Komisarje težko ranjen. Storilec je bil ob aretovanju ranjen od policijskih uradnikov Radi tega so ga odvedli v bolnišnico kakor ujetnika. Eksplozija je bila tako močna, da so bile razbite vse šipe na oknih sosednih hiš. Varšava, 1 aprila. Policijski komisar M. S^atalovicz v Lodzu je tekom zadnjih nemirov usmrtil nekega socialista. Danes popoldne je bil komisar po telefonu poklican iz pisarne. Ke je prišel na Szavvadzkovo cesto, je vrgel neki mož v komisarja bombo, ki ga je ranila na nogah in na prsih. Steiilca so prijeli. Helsingfors, 1. aprila. V senatu je bil priobčen manifest, vsled katerega je ustavljen razpis novačenja mladeničev, obvezanih vojnih dolžnosti. Glasom nekega carskega ukaza ima finska deželna blagajna v vojne svrhe plačati državni blagajni na leto 10 milijonov rubljev. S a r a t o v, 1 aprila. Včeraj je bil velik izgred v mestnem gledališču, kjer je bilo pri predavanju navzočih 2000 oseb. Množica je pričela razgrajati, ko je policija prepovedala dvema odvetnikoma govoriti o dnevnih dogodkih Policija je pozvala na pomoč dve stotniji vojakov Predno je pa došlo vojaštvo, so metali z galerije preku cijske oklice; slišali so se tudi prekucijski govori. Obiskovalci so skupno zapustili gle dališče in korakali po mestu, med potjo so peli marseillaiso. Vojaštvo je ustavilo množico. Padlo je pet strelov iz revolverja na vojaštvo, a ranjen ni bil nihče. Prijeli so 39 oseb, pri katerih so našli prekucijske spise in oklice. Toženi bodo zaradi prestopka predpisov, ki jih je izdal guverner. Peterburg, 1. aprila. Dne 22. t. m. bi bite moralo biti v ministerskem odbor« posvetovanje o preesnovi pravoslavne cerkve. Na željo predsednika ministrskega odbora je izdelal metropolit Antonij načrt o pre-osnovah, kakršnega želi pravoslavna duhovščina in ki nasvetuje za upravo pravoslavne cerkve oni način, ki je b>l običajen v 16. in 17. stoletju. Prokurator sv. sinoda, Pobjedonoscev, pa ni bil zadovoljen z načrtom in je prosil carja, naj prepove ministrskemu odboru posvetovanje o cerkvenih preosnovah, ker spada ta zadeva izključno v delokrog sv. sinoda Car je izročil z ozirom na to vso zadevo sv. sinodu. Pobjedonoscev se je izjavil proti vsaki iz-premembi, a člani sinoda niso bili z njegovo izjavo zadoveljni in so izjavili, da je neobhodno potrebno upravo cerkve poveriti eni sami osebi, kakor je bile pred vlado Petra Velikega. Sklenili so naprositi carja za dovoljenje, da smejo sklicati sabor, na katerem bi izvolili očaka (patriarha) za rusko pravoslavno cerkev. Varšava, 1. aprila. Obolelo je 112 delavk v tovarni .Kruševe akcijske družbe". Sumijo, da so bili v bombažu kužni bacili. Berolin, 1. aprila. Iz Peterburga poročajo, da so na deželi še vedno nemiri. Polcžaj je osobito v poljskih okrajih Go styni in Kutno jako resen. Spopadla se je množica z vojaštvom, ki je streljalo in usmrtilo 11 oseb, med njimi dve ženski, ranjenih je pa bilo 10 oseb. Moskva, 1. aprila. Razburjeni delavci so v tukajšnji dvorni porcelanski tovarni zašili ravnatelja v vrečo in ga vrgli skozi okno na gnojišče. Ravnatelja so le s težave rešili. Odpeljal se je v Peterburg. Peterburg, 1. aprila. Poročali smo, da je policija zaprla 12 oseb ruske bojevne stranke. Policija je že dalje časa opazovala tri anarhiste, ki so opazovali razne dostojanstvenike. Dva izmed njih sta bila preoblečena za kočijaža in eden za postrežčka. Vseh 12 oseb so prijeli na cesti nenadoma tako, da je le v postrežčka preoblečeni anarhist mogel oddati en strel, ki pa ni zadel. Izmed prijetih so dozdaj oblastim znana le imena žensk Ivanovske in Leontjeve in anarhistov Lavinkova in Barikova. Pri Leontjevi se našli tudi zalogo razstrelnih snovij in spisov, iz katerih je razvidno delovanje tajnega delovanja anarhistov. Anarhistično delovanje v Rusiji vodijo ruski anarhisti v Švici. Krakov, 2. aprila. Osrednji inozemski odbor ruske prekucijske stranke, ki ima svoj sedež v Londonu, razširja brošuro z naslovom „Kažipot za rabo o r o ž j a.a Knjižica obsega pouk, kako se nabije in rabi novi revolver, ki ga je iznašel Browning. Krakov, 2 aprila. „Naprzod" poroča: Po vsem Ruskem Poljskem razširjajo oklic poslom in poljedelskemu delavstvu na veleposestvih v 50 000 izvodih natisnjenih deloma v inozemstvu, deloma v treh tajnih varšavskih tiskarnah. Oklic zahteva takojšnjo izpolnitev več kulturnih in gospodarskih zahtev. Krakov, 2 aprila. „Nowa Reforma" poroča iz Varšave: Policija je odkrila na Senatorski cesti tajno delavnico za bombe. Zaprl i s o že 78 o s e b. V Lodzu je bil pretekli četrtek na neki samotni cesti ljudski shod. Zborovanje je trajalo že dalje časa, došel vojaški oddelek, ki ko je več s ase je oddal na zborovalce al v. Ranjenih je bilo mnogo b. Tudi zborovalci so streljali iz revolverjev na vojaštvo. Končno se je vojakom posrečilo razkropiti množice. Delavci v ledzkih tovarnah so sklenili, da ne bodo od 1. aprila nadalje nič več pili žganja in kadili tobaka. Kdor tega ne bo držal, bo izključen iz socialistične organizacije in kaznovan. T i f 1 i s, 2. aprila. V Kutajsu so štiri osebe napadle železniškega postajenačelnika, ko se je ravno peljal z oboroženim spremstvom v plačilni urad. Spremljevalce so razorožili in vzeli postajenačelniku 6900 rubljev. Berolin, 2. aprila, „Lokalanzeiger" poroča iz Rige: Tu delavci nadaljujejo stavko. V znani Provodnikovi tovarni za galoše so delavci razdrli stroje. Med stavkujočimi delavci in kazaki so bili divji boji. Krakovo, 2. aprila. „Naprzod" poroča iz Varšave: Prekucuhi izjavljajo, da je bil napad na policijsko stražnico v Praškem predmestju zato zvršen, ker so še bali napadalci, ki so čakali na barona policija prijela. Da bi so vrgli na dvorišče Nolkena, da jih bo odvrnili pozornost, bombo. Krakov, 2. aprila. „Ncwa Reforma" poroča iz Varšave: V noči od 29 do 30. marca je policija izvršila preiskavo v hiši, kjer so stanovale osebe, ki se izvršile napad na policijsko poslopje v Praškem predmestju. Preiskava je trajalo 8 ur in so prijeli tri osebe. Zaplenili so tudi veliko število prekucijskih oklicov in tiskovin. Krakovo, 2.aprila. „Naprzod" priobčuje izjavo poljsko socialistične stranke, ki izjavlja da je zadnje tri bombne napade povzročila poljska socialistična prekucijska stranka, katerim bo sledila še cela vrsta napadov. Položaj v Arabiji. Carigrad, 1. aprila. Maršal Riza paša je v ponedeljek pričel prodirati od Hodeide proti Sani, glavnemu kraju Jemena. Zjedinjene države in Japonska. Po vesteh iz Tokia japonski listi živahno protestirajo proti sklepu naselniškega urada Zjed. držav, da se ima Japoncem naturalizacija omejiti. Ta sklep je žaljiv za Japonsko in za celo žolto pleme; Zjedinjene države naj to odredbo prekličejo — Še pred kratkim se je poročalo o kombinaciji, po kateri bi se angleško-japonska dvozveza pretvorila v trozvezo s pristopom Zjedinjenih držav. Kakor se vidi, tu so japonske želje našle slab odziv prikladnih in praktičnih Jankejih. Makedonske razmere. Odesa, 31. marca. General Sostak se je izjavil, da je položaj v Makedoniji vedno slabši. Mednarodnega orožništva bi prav nič ne pogrešali, če bi bilo takoj odpoklicano. Edina mogoča rešitev bi bila intervencija zahodnih vlasti in ustanovitev provincijelne avtonomije pod krščanskim guvernerjem. Signal iz Stambula lahko po-uzroči takoj klanje kristjanov. Arabska država. Med tem, ko preliva Rusija kri na daljnem vzhodu v vojski z Japonci, in Av-stro-Ogrska trpi na hudi politični krizi, angleška diplomacija ne počiva prekrižanih rok. Ona dela, dela skrivaj na daljnem vzhodu, a nekoliko odkritejše in energič-nejše na bližnjem vzhodu. Pod angleško za ščito se je osnovala v Kairi arabska politična liga, katere cilje, da postavi na mesto sedanje turške države arabsko. Odbor lige je izdal te dni proklamacijo na vse države in narode, v kateri določa meje bodoče države, osnovne principe njene uprave, po-vdarjajoč, kako Turčija cd dne do dne propada in je vedno manj sposobna za nadaljni obstanek. Eden arabskih šeikov bo postavljen za starešino bodočega cesarstva, ki bo vladal ustavno. Meka in Medina dobita avto nomno upravo; ravno tako Palestina, Sirija in Armenska Dalje poudarja proklamacija kako je Turčija zadnji čas popolnoma prišla pod vpliv ene velike evropske države ter da se lahko izpremeni v njeno kolonijo. Nemško časopisje, vedoč, da je ta velika država Nemčija, je z največjo srditostjo napadlo angleško diplomacijo, očitajoč ji krivico. Odkrito kliče nemško časopisje angleški diplomaciji, da so to vse njene spletke. Za to je največji dokaz, ker se je liga osnovala v Kairi, mestu, ki je pod angleškim varstvom, in ker je angleško časopisje simpatično pozdravljalo to ligo v svojih člankih. Ta načrt jasno kaže, da hoče Angleška ustaviti širjenje nemškega vpliva na Turškem ter da noče več mirno gledati, kako si Nemčija osvojuje Turčijo. Potovanje cesarja Viljema. G i b r a 11 a r, 1. aprila. (Wolffov biro) Cesar Viljem se je sinoči ob 8. uri izkrcal ter je bil na dineju pri guvernerju. Na mestu, kjer se je cesar izkrcal in pred palačo guvernerja je bila postavljena častna straža. Mnogo občinstva je pričakovalo cesarja ter ga simpatičnimi klici pozdravljalo. Mesto je bilo v zastavah. T a n g e r, 1. aprila. Prvi dragoman nemškega poslaništva dr. Kuhlman, ki je spremljal cesarja do Gibraltarja, se je povrnil semkaj. Isti je izjavil, da je obisk Tangerja napravil na cesarja najbolji vtis. Glasom neke govorice bo baje sedanji nemški odposlanec v Lizboni imenovan odposlancem v Maroku. M a h o n (Minorka), 1. aprila. Generalni kapitan Balnerov je dospel semkaj iz Palme na vojni ladji „Numanzia", da v imenu kralja Alfonza vsprejme nemškega cesarja. Novine poživljajo občinstvo, naj pokaže z vspreiemom, ki ga priredi cesarju, da vlada med Špansko in Nemčije sloga. Pariz, 1. aprila. Pariški listi se obširno bavijo z govorom nemškega cesarja v Tangerju, v katerem je naglašal, da bo v svobodnem Maroku vedno zastopal koristi svoje domovine. „Echo de Pariš" pravi, da bo zasledovala Nemčija v Maroku samo stojno politiko. Viljemov obisk v Tangeru je velike politične važnosti, in bilo bi otročje tajiti, da je bil dan, ko je Viljem obiskal Tanger, neprijeten za Francosko. Radikalna „Lanterne" kritizira politiko Delcassčja, ki prezira Nemčijo. List pravi, da vodi slepec francosko diplomacijo. Republikanski poslanec Deloncle je naznanil Delcassčju, da ga bo interpeliral o francoski vnanji po-itiki. Udanostna izjava socialnih demokratov nemškemu cesarju Viljemu. »Nordd. Allg. Ztg." poroča: Cesar Vijem je sprejel v Lizboni med drugimi tudi deputacijo nemških delavcev iz Amora, ki izdelujejo steklo Odposlaništvo je vročilo cesarju kot udanostno darilo srebrni krožnik. Delavci so člani nemške socialno de-mokraške stranke. Na shodu, kjer so sklenili odposlati zastopnike pozdravit cesarja, so sklenili soglasno, da to store samovoljno ne glede na to, kaj bo reklo e tem socialno demokraško strankarsko vodstvo v Berolinu. Če pride nemški cesar v inozemstvo, mu hočejo tudi oni, kakor vsi ostali Nemci, izraziti svojo udanost. Dnevne novice. Liberalen fiasko v Idriji. Iz Idrije se nam poroča: Narodno-napredno politično društvo Jednakopravnost" je skli calo za dan 2. aprila javen shod. „Slovenski Narod" je še malo dni preje bobnal, kako se je okrepila in pričela gibati narodno-napredna stranka v Idriji. Radovedni smo bili, kakšen bo po dolgih letih prvi nastop. Nade so liberalci mnogo položili. Napovedali so, da pride dr. Ferjančič, državni poslanec, o »šolstvu" pa je imel poročati neki gospod Bežek. Prišlo je toliko ljudstva, da je bila pivarna »pri črnem orlu" polna. Otvoril je shod član načelstva »Jednako-pravnosti". Volili so predsedstvo, izvoljeni pa so bili sami socialni demokratje. Nato so izginili liberalci kot kafra. Izvedelo se je medtem, da imenovanih poročevalcev sploh ne bo, zato so bili naprednjaki za re ferenta o šolstvu določili Gangla, • ob-strukciji pa nismo izvedeli, kdo bi imel poročati. Poročal je pa Kristan e šolstvu. Ko je prišla razprava o obstrukciji na vrsto, se na poziv predsedništva ni oglasil noben liberalec. Zato je poročal dekan Arko kot deželni poslanec, ki je sam bil v obstruk ciji. Kaj tacega menda Kranjska še ni vi dela. Javen shod skličejo naprednjaki, po stavijo tudi dnevni red, k besedi pa se niti opetovano pozvani ne oglasijo, ampak govorijo samo socialni demokratje in naši možje. Napadi na poslanca Bianki nija. Biankini je edini Dalmatinec, ki se ga vlada boji. Njegova struja je v boju proti Handelu pridobila zase vse javno mnenje v deželi. Vse je kazalo najlepše. Zdaj pa naenkrat ti napadi po vseh libe ralnih listih slovenskega juga. Vladni lizuni lajajo. Tisti „Novi List", ki se je tako čudno obnašal v prilog vladni stranki ob zadnjih volitvah v ogrski državni zbor, da se je splošno sumilo, da to ni bilo zastonj, viče in vpije. Z njim kriči Jedinstvo, gla silo vseh vladnih podrepnikov v Dalmaciji In seveda v tem zboru ne sme manjkati „Slovenskega Naroda". Ta organ duševnih pohabljencev na Slovenskem, ki je s svojo stranko vred ves srečen, če ga kak nemški višji uradnik le cabne, ki ves tiči v kleče-plaštvu pred vlado in nemškutarskimi iz-dajavci, besni nad Biankinijem. Jasno je, da bi radi vpliv, ki si ga je poslanec Biankini pridobil, uničili. Komu v korist? De bili smo poročila, ki jih sedaj še ne mo-remo kontrolirati, da je vsa ta gonja proti Biankiniju organizirana od vlade, in da so vladni ageutje oboroženi s precej rejenim mošnjičkom na delu. Obrnili so se seveda tja, kjer jim je že po ti poti uspeh zagotovljen, in kupili so si v svoj nečedni namen umazana korita liberalnega časopisja. Tako se dela za blagor naroda! Kdo je kriv obsirukcije? Dr. Tavčar zmerja v sobotnem „Narodu" zopet katoliško-narodno stranko, češ, da je ona kriva obstrukcije v deželnem zboru. V soboto smo pojasnili, kdo je kriv obstrukcije: Tisti, ki so izročili veleposestvo baronu Schvveglju in s tem potisnili slovensko ljudstvo na Kranjskem pod peto nemških baronov. Ti obstruirajo, ti so krivi, če se podaljšuje ljuta borba za osvobojenje slovenskega ljudstva, borba, ki bobiladozmage! 'o neumnim stav kom: »klerikalna obstrukcija žre", hoče narodno-napredna stranka le zadušiti ogorčenje proti svojemu postopanju v velepo-sestvu A to se ji ne bo posrečilo. Liberalno izdajstvo je požrlo slovensko večino in ta rak žre vedno dalje na telesu naše dežele. Zborovanje zastopnikov gorenjskih delavskih društev na Jesenicah. Včeraj se na Jesenicah zbo rovali zastopniki gorenjskih delavskih dru- Slov. kršč. socialna Udeležba je bila jako dobra. Zborovanje se je pričelo ob 10. uri dopoldne je trajalo do l/j.2. ure popoldne. Rešen je bil popolnoma dnevni red : Agitacija spolnitev delavske organizacije, strokovno de lavsko glasilo, stališče glede gibanja „Proč od Rima", nameravani vladni zakonski črt o delavskem zavarovanju in zadružna organizacija. Sklenilo se je, da se vrši zborovanje zastopnikov vs'eh Zvezinih delavskih društev, ob b 1 a g o s 1 a v 1 j a n j u stave k. s. organizacije pri s e štev, ki jih je sklicala „,. zveza" in k i b o — Po ogromni društva" Devici Mariji v Polju, najbrže meseca julija, poldne ob 4. uri je pa bilo ob udeležbi v prostorih „Strokovnega predavanje. Predavala je predavate ljica iz Ljubljane o vzajemnem delovanju delavk in delavcev. Po predavanju so pa govorili dr. Krek, Jeriha, Miki, dr. Lampe, M o š k e r c Čebulj predsednik društva Glavič. Obširno poročilo še priobčimo. Med slovenskimi volivci v veleposestvu čitamo tudi imena: Hribar, Lenarčič, Hren, Rude ž, Stare, Urbančič. Ali morejo ti volivci ni bilo vode se ljudje klicali ognjegascem: „Pojdite po Bolftijevo vino!" — Požarna bramba v Spodnji Šiški bo dotle iluzornega pomena, dokler ne dobi naša občina vodovoda. Kako je ogenj nastal, se ni dalo do-sedaj še nič natančno konstatirati. Porotne obravnave v Gorici. Za prihodnje porotno zasedanje so določene te razprave: proti R. Monfrediniju radi tatvine; proti Al. Sinigojevi radi deto-mora; proti Al. Nuninu radi tatvine; proti Al. Persolji radi oskrumbe; proti Križniču s Kanalskega radi goljufije; proti J. Torošu iz Gradišča radi žaljenja časti potom tiska. — Velik požar. V Srpenici je ogenj šestdeset hiš in šest drugih zgradb uničil. 70 rodbin je brez strehe. Redar ranjen. V tržaško bolnišnico so včeraj pripeljali ranjenega redarja Josipa Varesca, kateri je služboval v Skednju. Varesco je dobil iz revolverja v prsa. Slučaj se je zgodil po nesreči. Ko je namreč straža Trevisan iz revolverja snimal kroglje je po nesreči izletel en strel in kroglja je zadela v prsa na postelji ležečega redarja Josipa Varesco. — Trevisan je začasno odstavljen iz službe. Sneg na Sv. Višarjih. Na Sv. Višarjih leži še sedaj sneg nad 3 metre visoko -— Ogenj. Iz Dobovca poročajo, da je 31. marca na treh krajih gorela reber v Kamnu. Posebno v Ribniku je bil strašen ogenj. Do 100 mož je skoro do polnoči neumorno delalo, da so ustavili ogenj. — Imenovan je za pravega real-čnega profesorja v Idriji suplent g. Mat. Pire iz Krope. Baron Wallburg oproščen. Iz Budimpešte poročajo, da je prizivno sodišče potrdilo razsodbo, s katero je bil baron Ernst Wallburg oproščen od obtožbe, da je izkrivil upis v matrike ljubljanske vojaške bolnice ter hotel s tem dokazati, da je sin nadvojvode Ernsta iz njegovega mor-ganatičnega zakona. Dotični brivec je bil Wallburgov prijatelj Franjo Staudinger. — Senzacijonalna govorica se širi po Gorenjskem. Pripoveduje se splošno, da so pri vrtanju bohinjskega predora laški oficirji preoblečeni kot delavci položili v predoru vse polno min. Na to je baje prišel nek orožnik, ker se mu je zdelo zelo čudno, da se je dova-žalo več dinamita kakor se ga je porabilo. Ta vest je pač jako neverojetna in menda ravno tako ne bo resnična, kakor vest, ki se je nedavno širila, da so pri Cecconiju aretirali dva italijanska častnika vohuna. — Umor v Devinu pred okrož. sodnijo v Gorici. Dne 6. febr. t. 1. zvečer sta se nahajala v Devinu na cesti Iv. Arčon in J. Podgornik. Oba sta poprej pila v štirih gostilnah. Ne v d se iz kakega vzroka je sunil Arčon Podgornika, da je padel na tla. Nato sta se začela pretepati. To je videl Ivan Legiša, in da bi ju raz-družil ter pomiril, je posegel vmes. Toda naletel je slabo, kajti z Arčonom vred je padel na tla. Prihiteli so še drugi, dva brata Legiševa in mati. Ko je miril, je dobil Legiša dve rani, brat Anton eno, mati je bila ranjena na roki, Arčon pa tudi dve težki rani. Ivan Legiša je gredoč domov padel na tla ter umrl. Radi tega sta sedela v četrtek na zatožni klopi Arčon in Podgornik. J. Podgornik je obsojen na 2 leti težke ječe s postom in trdim ležiščem vsake 3 mesece, Iv. Brčon pa na 1 leto težke ječe. Oba obtoženca sta imela laška odvetnika. — Oefravdacije pri tržaškem Lloydu znašajo okolu 200.000 kron. De- pre pustiti veleposestvo zopet baronu Schwe- fravdanta, nekega že umirovljenega uradnika, glju? Popolnoma lojalno jim je katoliško- ... - - ..... narodna stranka ponudila priložnost, da se otresejo Schvvegljevega jarma. A slovensko liberalna stranka je ponudbo zavrnila Veliki „S 1 o v a n" Ivan Hribar: Co pak Vy ? Ali ne bi bila Vaša dolžnost kot veleposestnika, da delite na osvobojenje slovenskega deželnega zbora od nemškega grajščinskega robstva? Slovanskih besed smo čuli čez mero, zdaj hočemo videti slovanskih dejanj! « — Ogenj v Spodnji Šiški ali suha požarna bramba. Včeraj, v nedeljo, nastal je okolu 10. ure zvečer ogenj v Spodnji Šiški. Pogorela je namreč neka šupa, ki je bila poleg poslopja gospe Favi jeve, katero stoji poleg kolodvora državnih železnic in kjer se nahaja tudi restavracija enakega imena. — V šupi je bila stelja in vsled tega se je ogenj hitro razplamenel. — Ogenj so pogasili domači, predno je prišla na lice mesta požarna bramba, katere prihod bi bil tudi v slučaju, da bi že gorelo, — ali da bi se vnele v bližini šupe kakih 5 korakov oddaljene drvarnice — brezpo memben, kajti požarni brambi bi nedostajalo vode. Če se ne bi bil ogenj tako hitro udu • šil, bi mogel postati usodepoln za vsa v bližini ležeča poslopja. — Pri včerajšnjem po žaru so se čuli jako zanimivi dovtipi. Ker niso še naznanili drž. pravdništvu, ker ima premoženje in upajo, da bo defravdirano vsoto prostovoljno povrnil. — Pogorel je v soboto, 1. aprila, zvečer posestnik Bratuž, prej Kobal, v Srednji Kanomlji. Ravnokar so mu dostavili, da bo dobil sedaj hišno številko mesta Idrije, h kateremu v političnem oziru pripada. A je slab začetek. Od hiše je ostalo do malega golo zidevje. Ognjegascem pa se je posrečilo rešiti bližnji hlev. Skoda je precejšnja. Pred 31 leti je pogorela ista hiša. — Nov most čez Savo pri Črnučah bo zgradila tvrdka Polz & Koch iz Celovca za 125.000 K. — Požar na Oolu. O tem se nam še poroča: V nedeljo zvečer 26. t. m. okrog 9. ure nastal je velik požar pri posestniku Gašperju Švigeljnu na Dolu. Nenadoma je bilo v ognju kakih sto metrov dolgo poslopje, ker se je eno druzega tiščalo, namreč: kozolec, pod, hlev in drugi gospodarski prostori. Gorelo je tem bolj, ker je bilo vse s slamo krito. Kdo je zažgal, se natančno ne more vedeti. Sodijo, da mogoče neki 701etni delavec, ki je baje pijan spal pod kozolcem in katerega so drugi dan našli sežganega med pepelom. Posestnik ima škode, okrog 20.000 K, zavarovan pa je bil le za 4500 K. — Smrtna kosa. V Solkanu je umrla gospa Katarina Mozetič, soproga bivšega župana. Zapustila je 8 še ne doraslih otrok. — Težka telesna poškodba. Valentin Jurman, samski tovarniški delavec iz Zgornje Senice pri Medvodah, se je dne 25. marca zvečer spri na cesti v Goričanah s pleskarskim pomočnikom Karolom Zelnikom z Rakovnika in ključavničarjem Jo-žetom Babnikom iz St. Vida. Jurman je zgrabil Babnika in ga treščil z vso silo ob tla. Zelnik se je pa potegnil za Babnika in je oba razdvojil. Ker je pa Jurman le še razsajal in se pridušal, sta pred njim oba zbežala, Jurman je pa stekel za njima. Pri tovarniški restavraciji je Jurman dohitel Zelnika in mu zadal z nožem na levi strani pleč globoko, smrtnonevarno rano. Zelnika so nato prenesli v njegovo stanovanje, kjer še zdaj leži. — Vzrok pretepa je baje ljubosumnost. * Štajerske novice. š Najdebelejši kolesar v Avstriji Edmund KOnig ]e umrl v Gradcu. š V Gradcu je^umrl juvelir Gustav Jenko. š Ustrelil se je v Mariboru trgovski pomočnik Emil M ii m m 1 e r. š Mandat odložil je mariborski obč. svetnih W o 1 f r a m. š Nagloma umrl je v Mariboru notar dr. R e i d i n g e r. Ulila se mu je kri. š Pri občinskih volitvah v Studencih pri Mariboru so sicer večinoma zmagali nemškutarji, vendar se Slovenci prodrli nasprotne vrste in prti trije Slovenci pridejo v ondotni obč. zastop. Izvoljeni so Slovenci: Andrej Klemenček, Vencel Hrastnik, Ludovik Lešnik. š „Za domovino in cesarja". Na nabor v Celje se je pripeljalo mnogo slovenskih korenjakov na vozovih, okrašenih z narodnimi trobojnicami in smrečicami, 07itimi s pisanimi trakovi, belo-modro-rde-čimi. V sredo so prispeli mladeniči iz Savinjske doline, in od teh so se zlasti odlikovali iz Gotovelj, ki so krasno zapeli več slovenskih narodnih pesmi. Včeraj pa so došli pred komisijo mladeniči od at. Jurja ob juž. žel. Na dveh vozovih, prvi je imel napis „Za domovino in cesarja" so se pripeljali po Graški cesti ter vozili skozi mesto „nemško" Celje". Bilo je to nekaj div-nega, ko je voz za vozom zmagonosno in ponosno šel po celjskih ulicah, mimo magistrata in naprej v „Narodni dom". Kako so bodle narodne trobojnice v oči celjske re-negate, a brezuspešno! jiib 1 Jan s Ke "n olii ciT™ " "™" lj Draginja, mestno učitelj-stvo in uradništvo. Mestno učitelj stvo je sklenilo storiti korake na dež. odbor in mestni zastop za zvišanje plač ali pa za nakazilo primerne draginjske doklade. Tudi med slabo plačanim mestnim nižjim uradni-štvom se nekaj giblje za zboljšanje plač. Mislimo, da stori obč. svet tu svojo dolžnost. Ce so uradniku kot je mestni »arhivar" g. Aškerc, zvišali plačo kar za 300 gld. in mu povrh še pregledali kar deset službenih let, je na mestu zboljšati stanje še bolj uradnikom, ki res veliko delajo a trpe bedo. Drugi mestni uradniki se povprašujejo, s čem je omenjeno „dični" uradnik to zaslužil, in ne morejo najti druge zasluge, kakor da je izdal pred kratkim „Pri-moža Trubarja". Cujejo se med njimi glasovi, da bi ga morala za to honorirati pro-testantovska cerkvena, ne pa ljubljanska mestna občina. Zakaj ne bi bilo za druge mestne uslužbence par sto gold. na razpolago? lj Senerado prirede danes zvečer podčastniki ljubljanske garnizije ognjeničarju in oskrbniku tukajšnje zaloge smodnika na ljubljanskem polju, gospodu I n g 1 i č u , ki stopi po 561etni aktivni vojaški službi v pokoj. Gospod Inglič je najstarejši podčastnik naše armade. Sprevod pojde ob 8. uri zvečer iz nove artiljerijske vojašnic e do znane gostilne pri vojaškem skladišču smodnika. Godba 27. pešpolka svira tri komade, zbor vojakcv-pev-cev 17. pešpolka pa zapoje dve pevski točki. Pripomnimo, da g. Inglič, ki je bil že odlikovan z zlatim križcem, povodom vpokojenja ni dobil niti malega priznanja za 561etno zvesto službovanje. Častnikom se po preteku 30 let podeljuje plemstvo, podčastnik ne dobi niti dostojne pokojnine. Imenovani bi bil gotove zaslužil Najvišje priznanje pismenim potom, tako so ga pa vpokojili — 78iet-nega starčka - z 62 kronami mesečno, in še to milostnim potom. — Pred včerajšnjim so g. Ingliču tovariši priredili slavnostni obed. lj Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v torek dnč 4. aprila 1905 ob šestih urah zvečer v mestnej dvorani. Na dnevnem redu so med drugim poročila: O računskem zaključku mestne hranilnice za 1.1904; e ponudbi Johanna Janescha za odkup jednega dela njive pare. št. 401 kata-sterske občine sv. Petra predmestje prvi del in o zamenjavi nekega njegovega zemljišča za ostali del te njive; e o ponudbi Cirila Globočnika za odkup stavbišča na bivšem del Cottovkinem svetu. O prizivu Fran Poppovem v zadevi ograje pri njego-vej hiši na Dolenjski cesti; o dr. Fran Poč-kovem prizivu proti odločbi mestnega magistrata v zadevi njegove nameravane nove stavbe v Streliških ulicah; o splošnem regulacijskem 'načrtu za Sv. Petra predmestje II. del; e prizivu Oskarja pl. Pongratza v zadevi parcelacije sveta ob Poljanski cesti; o uravnavi cest ob Josip Bergmanovem posestvu naievem bregu Gruberjevega kanala poleg Kodeljevega; v zadevi zgradbe kopališč; o statističnih izkazih nadzorništva mestne klavnice glede klavničnega prometa v letu 1904; o nasvetu upraviteljstva mestne elektarne v zadevi nabave četrtega parnega stroja in dinama. lj Samoumori vojakov. Ustrelil se je v soboto zvečer v kleti topničarske vojašnice na Dunajski cesti poddesetnik R u-dolf Ocvirk. Ustrelil se je na levo stran nad srcem. Umrl je med potjo pri pre-peljevanju v vojaško bolnišnico. Kroglja mu je šla skozi život in so jo dobili v zidu Samomerilec je bil 28. sušca v družbi s poddesetnikom Antonom Kovačičem, kateri se je tisto noč ustrelil. Ocvirk se je, ko je izvedel o njegovi smrti smehljaje izrazil: »Revež je bil, saj bodem tudi jaz kmalu pri njem na onem svetu." Govori se, da je vzrok samoumora strah pred kaznijo. Več o tem samoumoru bomo morda še pevedali. — V sv. Petra vojašnici se je hotel ustreliti tudi neki službujoči podčastnik, kateremu pa so namen še pravočasno preprečili. lj Kdo hodi v ljubljanske nemške šole. A. sreča dečka, ki pogumno koraka s torbico na hrbtu, ter ga vpraša: „Kje si pa bil, junaček?" — „V šoli," se odreže prijazno. — „Kam pa hodiš?" — „V nemško." — „Ali znaš nemško?" Prikima. A. začne nemško izpraševati. Deček odgovarja slovensko. A.: „Kako pa doma govoriš?" — „ Z u h a u s slovenisch, in derSchul' nemiseh." lj Velik simfoničen koncert „Glasbene Matice" bo v četrtek, dne 6 aprila t. 1., v 2gornji veliki dverani Narodnega doma" s prijaznim sodelovanjem popolne vojaške godbe c. in kr. pešpolka št. 27 in nekaterih gosp. članov „Glasbene Matice" pod osebnim vodstvom vojaškega kapelnika g. Teodora Christofa na korist »Glasbeni Matici". Spored: I. del. Dr. Anton DvoMk: „Moja domovina". Uvertura. 2. a) Jaroslav Kocian: „Dumka"; b) David Popper: Koncertna poloneza. Soli za čelo. Svira soločelist vojaške godbe g J. Kraus, na klavirju spremlja g. J. Proch^zka. 3. Peter Iljič Cajkovskij: „Capricio Italien". Op. 45. — II. del. 4. Bedfich Smetana: »Vltava". Simfoničen spev. 5. Fran Liszt: „Sesta rapsodija". („Karneval v Pešti".) — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Cene prostorom: Sedeži po 4, 3 in 2 K, stojišča po 1 K 20 h, za dijake po 40 h, se dobivajo v trgovini g. J. Lozarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni. lj Nezgoda na cesti. Kolesar-vojak tukajšnjega domobranskega pešpolka je podrl na tla na Marije Terezije cesti Josipa Hermana, krojaškega pomočnika, in ga na levi roki v členku zdatno poškodoval. Jj Nepreviden avtomobilist. Na Zabjeku je zapeljal sinoči Fran Zupan z avtomobilom v steklene vrata črevljarja Lorenca Šolarja in prevrgel otročji voziček, v katerem je spal sedem mesecev stari sin Stanko. Otrok je zadobil poškodbe na levi rami. lj Mrtvega so našli v nedeljo zjutraj v Oražnovi šupi v Vodmatu Jakoba Susteršiča rodom iz Spodnje Hrušice pri Ljubljani. Susteršič je bil hud žganjepivec. Imel je radi tatvine prepovedano pot v mesto. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. lj Tatvini. Evstahiju Lipcu, hlapcu pri Globočniku v Kolodvorskih ulicah je bila v soboto zvečer ukradena iz hleva srebrna ura z verižico. Verižica je bila narejena iz šmarnih dvajsetic. Tat je vzel tudi 14 K denarja, V gledališču pa je bila garderoberki Ivani Senk ukradena rjava pelerina vredna 44 K. lj Velikega divjega petelina je vstrelil na Golovcu trgovec Anton Kor-b a r. Petelin tehta čez 4 kg lj Trgovska in obrtna zbornica. Trgovski minister je potrdil izvolitev g. Lenarčiča za predsednika in gosp. Kollmanna za podpredsednika kranjske trgovske in obrtne zbornice. lj Generalni štabni zdravnik dr. Jos. vitez Uriel, ki je Ljubljančanom še v spominu izza svojega bivanja v Ljubljani, se je v soboto nenadoma, brez oficijelne napovedi, pripeljal nadzorovat tukajšno vojaško bolnišnico. — Odpotoval je takoj dalje. ; lj Nova vinska trgovina. Hrvat g. Anton S i m i č iz Zagreba je otvoril v aelenburgovih ulicah trgovino s hrvaškimi 1 namiznimi vini. lj Konji in voz pred vlakom. V soboto popopoldne je pripeljal iz Šiške proti železniškemu prelazu na Marije Terezije cesti dežnikar Jožef Alič ravno ob času, ko je prihajal vrhniški vlak. Čuvaj je bil prečnice že zaprl, v katere se je Alič s svojim vozom zaletel s tako močjo, da so se iste zlomile in so konji potegnili voz skoro na železniški tir ter jih je Alič le s pomočjo čuvaja Antona Sirca obdržal, da niso prišli pod vlak in se tako rešil gotove smrti. Razne stvari. Najnovejše. Grof in grofica L o n y a y. „Neues Wiener Tagblatt" poroča, da sta grof in grofica Lonyay sklenila, da se stalno naselita na Angleškem. — Žrebanje Rudolfovih srečk. Glavni dobitek 30 000 kron je zadela serija 1839, št. 14 ; 6000 kron je zadela serija 357, štev. 12 ; 2400 kron je zadela serija 907, št. 19. — Radi poneverjenja 300 000 kron jejbil v Klosterrleuburgu obsojen odvetnik dr. Agust Schmit na pet let težke ječe. — Zdravnike iščejo za Rusijo. — Japonski princ na Nemškem. Iz Tokia poročajo: Princ in princezinja Arisugava sta danes odpotovala k poroki nemškega cesarjeviča. — Insolvenco je naznanil trgovec s suknom Ferdinand Deutsch. — Šestkratni umor. V Brnu so pri demoliranju neke hiše našli pod deskami v sobi zakopanih šest okostnjakov. Očividno je, da je bilo pred davnim ondi umorjenih več potujočih trgovcev. — Železniški most zažgali so kmetje med Gylanom in Bastejem na Ogrskem, da bi izsilili zgradbo novega mostu. — D i -namitni napad. V Devi na Ogrskem je izvršilo neko dekle na nekega mladeniča dinamitni atentat, kt je uničil celo rodbine. _ Koliko prebivalcev ima Kitajska? Skupno šteje Kitajska po novi ljudski štetvi 427 miljonov, od katerih odpade le na Mandžurijo 9 milijonov. Ako-ravno je ta Stetev pravzaprav le približna cenitev, ker je natančna štetev nemogeča, vendar dobimo zanimive zaključke. Na prave kitajske provincije (1. 1902. 408 milijonov prebivalcev) brez postranskih dežel (1. 1902 19 milijonov) je odpadlo po zgodovinskih poročilih 1. 740. le okrog 50 milijonov; pe štetvi 1. 1812. okrog 367 milijonov. V 18 provincah prave Kine pride na kvadratni kilometer 116 prebivalcev, med tem ko jih pride v postranskih deželah, n. pr. v Mandžuriji in v Tibetu le pe 9 in 3, v Turke-stanu in v Mongoliji pa še ne po 1 prebivalec na kvadratni kilometer. Ameriško izvrševanje. Po pripovedovanju ameriškega strokovnjaka se v Cikagi naredi srajce v šest in pol minutah. Delo se razdeli med sedem deklic, ki so dobro izurjene vsaka v svojem delu. Stroji narede na dan po 16000, v.minuti po 28 zaponk. V teku desetih delavnih ur more en ameriški prikrojevalec pripraviti 250 tu-catov srajc. lfojaške priprave na jugu. Pod tem naslovom piše neki dunajski list: Pojasnilo, ki smo ga prinesli glede prevažanja topov južne Tirole, se oficijelno potrjuje. Izpreminjanje topov je samoobsebi razumljiva odredba, ki se vrši več let. V posebnem nasprotju s skrbjo za vojaške priprave v južnih Tirolah pa je brezskrbnost vojne uprave drugod. Tako nam poročajo iz Ukev: Na utrdbi Hencel (Koroško) se vrše sedaj važna utrdbena dela, in sicer od italijanskih delavcev! Med tem ko v Italiji na meji z vsakim Avstrijcem ravnajo kakor z ogleduhom, avstrijska vlada daje izvrševali sveje utrdbe na strategično silno važnih točkah ed Italijanov. Tudi na zgradbi naših železnic mrgoli laških delavcev. To je že nedopustna mera zaupljivnosti. Kako lahko pridejo laški tehniki in častniki preoblečeni za delavce k temu delu ter si ogledajo položaj de najmanjše malenkosti. Ni dosti, da se spušča vsako leto čez mejo okrog 50.000 Italijanov, ki bi dobro služili sovražniku s svojim poznanjem krajev za slučaj resnih zapletljajev, ampak sprejemajo jih tudi še v delo na naših utrdbah!" — To je čisto avstrijsko! Telefonska In brzojavna poroma. Dunaj, 3. aprila. Ministrski predsednik baron Gautsch bo v par dnsh odgovoril na zahteve Italijanov. Italijani so mnenja, da bo njihove zahteve odklonil, zato se pripravljajo na ropotajočo opozicijo. Kupili so že mnogo ropotalic, s katerimi bodo v državnem zboru „muzicirali". Budimpešta, 3. aprila. Imenovanje novega ministrstva se izvrši kmalu, morda 1 že v par urah. Nekateri govore, da be A; drassy novi ministrski predsednik An drassy je bil danes sprejet od vladarja. V liberalnih krogih se govori, da bo sestava novega ministrstva poverjena Lukacsu, ako-pram je izjavil, da sprejme le mesto po sredovalca. V narodnem kazinu se govori o ministrstvu Andrassy- Košut. Kljub odklanjevalnemu stališču združene opozicije se govori, da je to ministrstvo že gotova stvar in da bo postavilo novo podlago za rešitev krize. Brez volivne reforme zbornica ne bo nobenemu ministrstvu dovolila proračuna ali vojaških novincev. Budimpešta, 3. aprila. Danes dopoldne je imel sejo izvrševalni odbor združene opozicije, ki je trajala do pozno popoldne. Posamezne stranke imajo popoldne seje, v katerih se bodo posvetovale o sklepih skupnega izvrševalnega odbora. Budimpešta, 3. aprila. Andrassy je sprejel nalogo, naj predloži opoziciji novi od vladarja odobreni načrt za rešitev krize in za sestavo novega ministrstva. Andrassy je radi tega prišel v sejo izvrševalnega odbora opozicije. Budimpešta, 3. aprila. Izvrševalni odbor združene opozicije je predloge grofa An-drassyja odklenil. Inomost, 3. aprila. Volivni shod Vsenemcev je pozval vse državnozborske stranke, naj delujejo za gospodarsko in dr-žavnopravne ločitev Avstrije od Ogrske in za odpravo § 11. Na ,shodu je govoril M a 1 i k. Rovinj, 3. aprila. Porotno sodišče je obsodilo štiri obtožence : Tomaža in Mateja Radovana, Stefaniča in*Tidiča iz Baderne na smrt zaradi umora. Liegnitz, 3. aprila. Ponesrečil se je vlak z izseljenci. Vlakovodja je mrtev, tri osebe težko, a 30 lahko poškodovanih. Iselle, 3. aprila. Včeraj so simplon-ski železniški predor sijajno ©tvorili. Varšava, 3. aprila. Po pogrebu nekega židovskega socialista je židovska socialistiška zveza včeraj zvečer priredila manifestacijo. Udeležniki so razvili rdeče zastave in streljali. Patrulja 12 vojakov je oddala na množice več salv, ubila 4 Žide in ranila več oseb. Vsi ranjenci so židje. Devet oseb je težko ranjenih, med njimi dve gospodični.' Moskva, 3. aprila. Kongres proti koleri je prepovedan, češ, da so udeležniki pripravljali le demonstracijo preti vladi. Zdravniki so vsled tega silno razburjeni. Varšava, 3. aprila. Na posojilnice je run, ker se je čulo, da bodo ruske posojilnice morale se udeležiti ruskega notranjega posojila. Peterburg, 3 aprila. Pri stanovanju Trepova je policija prijela nekega sumljivega poštnega sela. Aretiranec je streljal na policaje, a ni zadel. Izvršilo se je še več drugih aretacij. Peterburg, 3. aprila. Ministrski svet je sklenil otvoritev vseh višjih vseučilišč odložiti do jeseni. Peterburg , 3. aprila. (Uradno.) Ruska zaloga zlata znaša za 99 milijonov več nego lansko leto, ne pa manj, kakor trdijo angleški listi. Berolin, 3. aprila.'] 0 mirovnih po-gajanih se poroča: »Times" dementira vest, da bi bil Roosevelt kaj posredoval. Japonsko časopisje piše proti miru. Tokio, 3. aprila. Iz glavnega stana japonske mandžurske armade se poroča, da se nahajajo japonske prednje čete blizu Hajluna. Dne 28. marca so opazili pri Sau-čenenu, 30 milj jugozapadne od Hajluna, 300 ruskih konjenikov. Pri Saučenenu imaj^ Rusi še 2000 konjenikov in druge vojake v skupni moči 4000 mož. Peterburg, 3. aprila. „Rus" poroča, da se je vojni minister Saharov izjavil, is ni res, da bo odstopil, nikdar ni intrigira) proti Kuropatkinu, ampak vsaka Kuropatki nova želje se je izpolnila, četudi časih jak< težko. Tokio, 3. aprila. Rusi so za seboj že leznice razdrli. Na vzhodnem delu se Rusi koncentrirajo pri Kirinu, v središču seumi-Kanje dalje vrši. Železniško postajo Čvang-niaise so Rusi zažgali, na zahodnem krilu stoje Rusi pri Fengovo in okolici Književnost In umetnost ' * Slovensko gledališče. Finis coronat opus! — Le žal, da moramo to konstatirati v negativnem smislu. Se svoj živ dan nismo videli tako klaverne b e n e f i c e ! Prosimo, ali je to benefica, ie je izmed vseh parternih sedežev zasedenih jedva 60, a še ti niso vsi plačani? Lože prazne, balken, galerija prazna — nasproti polnemu odru. — Ali naj imajo potem igralci veselje do igre, če jim ne preostaja drugega, kot poseči v žep in nazadnje še poravnati režijske troške! Zato jim pa pri zadnji igri v sezoni reprizi Testamenta* — niti ne štejemo v zlo, če se jim po vsej pravici ni zdelo posebnega truda vredno, kaj več storiti, kar so. Dasi je drama letos mnogo mnogo grešila, — tolikega ignoriranja od strani občinstva igralno osobje ni zaslužilo Vse krivde na raznih neuspehih pač ne moremo pripisovati igralcem in pa igralkam, ampak tudi mnogim drugim faktorjem. No pa dovolj o tem! Predstava se je mimo prve uprizoritve skrčila za dobre pol ure; izpustili so popolnoma vso godbo m petje. Pri zadnji oceni smo izrazili le svoj dvom, se li bo igra držala ali ne, no, pri reprizi se je naš dvom izpremenil v resnico. Ali je to morda naša krivda? Čemu je bil tako slab obisk? Odgovori naj si vsak sam. Tudi „Krpan" bi ne bil napolnil hiše, mnogo preje »Moč teme". Spodobilo bi se pa bilo za benefico študirati novo dramo. Uprav klasičen v maski in kretanju ter govoru je bil g. Danilo kot Tomaž Omahne. On je naš najstarejši igralec, ki pa tudi nikdar ni zamudil prilike, česemuje le dala, pokazati, da res nekaj zna in da mu v nekaterih karakterskih vlogah ni kmalu kdo kos. Vsa čast mu sploh in za navedeni na stop še posebej. Ravno tako in še v večji meri pa vsa čast in naše najodkritosrčneje priznanje njegovi soprogi, gospej Danilovi, ki je brezdvoma najboljša ženska moč naše drame. Med mnogoštevilne liste svojega gledališkega dnevnika lahko začrta vlogo Marjane v .Testamentu" kot edno izmed boljših. Vsa pohvala tudi gosp. Verovšku, ki je storil več, kakor njegova vloga zahteva G. N u č i č - u je bil vročen šopek s primerno nagrado ; zaslužil je oboje. Pohvaliti nam je gg. Dobrovolnega, Tišnova in Drugutino »iča, ter tudi g. B o 1 e š k o. Slednjemu v album tole : če je zaslužil hvalo, mu je nismo nikdar kratili, obratno : veselilo nas je. Bil je včasih res dober, tako ravno kot bebec Tina v „Testamentu". Vsakemu svoje ! Nikdar pa si ne bo pridobil naših, pa tudi ne simpatij občinstva, če meni. da je njemu vse dovoljeno, kritiku pa ne ! Vloga Metke je malenkostna, zato ni mogla niti gdč. Ronovska pri premijeri niti gospodč. S p u r n a pri reprizi iz nje kaj narediti. V praznem gledališču je mogočno odmeval glas suflerke. Prevelika komparzerija je za našo dramo neka, kar se ne da izveš i. — S tem poročilom zaključujemo ocene pred stav letošnje sezone. Bili smo v kritiki vedno objektivni, morda včasih strogi, a vedno pravični. Če se je kdo tuintam čutil prizadetega, je bil pač le sam kriv. gotovo, ki bi hoteli kaj druzega — svet hitro misli in hitro živi Vendar dobra stvar ohrani svojo veljavo — med ljudstvom pa treba negovati zavest o spoznanju dobrega .... In še več napredka nas čaka. Preteklo nedeljo nam je oznanil s prižnice naš g. dekan, da bo prenovljen stolp naše sloveče farne cerkve Stolp bo izpremenjen v go-tiškem slogu in bo stal 16000 kron. Vele-dušna rojakinja, preblagorodna gospa Josi-pina Hotschevar-jeva je sama darovala 4000 kron v ta namen. Naj bi našla obilo posnemovalcev! Cez leto in dan ali kaj se bo raz višino našega kraja, dvigal ponosen gotiški cerkveni stclp. Kakor se čuje. namerava naš g. dekan Novak preskrbeti za prihodnjo zimo v farni cerkvi lesen tlak. Ta naprava bi bila zelo potrebna, ker je naša prostorna cerkev zelo mrzla in bi vernikom dobro delo, ako bi jim ne bilo vrhu tega še treba klečati na mrzlih in mokrih kamenitih tleh. Letos namerava zgraditi svoje novo, krasno poslopje tudi naša ljudska posojilnica. Ta denaren zavod jako uspeva. V odboru in ravnateljstvu so pristni Slovenci in ne v uradu in ne pri sejah ne. odmeva nemška beseda. V svojem novem poslopju bo zavod razvil še obširneje delovanje. Izpod Grintouca. Menili smo, da smo delali krivico g. Lapajnetu učitelju v Cerkljah, ko smo mu pripisavali dopise v „Narodu". A po natančnem poizvedovanju smo izvedeli, da so bili njegovo delo. Seveda bi to rad utajil in poslal je .Poslano", kjer se priduša, da ni v nikaki zvezi z dopisi. Podala sta si roke Lapajne in .Narod !" Toda vsa njegova .Poslana" ne izbrišejo Lapajnetovih besed, ko se je bahal, da je on pisal v „Narod". Z njim se prepirati bi bilo tedaj neumno, ker enkrat trdi in vsi imajo opravičeno njega za očeta lažnjivih dopisov iz Cerkelj, v „Narodu" pa taji. Ko bi nam hotel g. Lapajne povedati vzrok tajenja! Mogoče bomo mi! G. Lapajne še ne neha z .vizitirtngo" šolskih otrok v šoli. Pred par dnevi so morali zopet otrocj sleči srajce, ali so umiti ali ne Otroci se že boje zaradi tega iti v šolo. Ali šolske oblasti nič ne vidijo? Priporočamo to stvar najtopleje našim poslancem, da se pohujšanje vendar enkrat odpravi! Zelo vestno se držita g. nadučitelj Kmet in Lapajne zadnje prepovedi o raznašanju pol. časnikov po šolskih | otrocih. G. Kmet je pozabil, da je pred letom pošiljal amazani „Narod* po šolski mladini na dom, in je začel neusmiljeno zupirati otroke, ki so jim starši naročili, naj pri-neso BSlovenca" domov od izobraževalnega društva junak v tej stroki je pa g. Lapajne. On je 4. t. m. grozil dečku, ki prvo leto obiskuje šolo, da ne sme nositi domov „Slovenca". Ker je pa deček trdil, da mu oče ukažejo, da ga mora prinesti, razjaril se je g. Lapajne tako, da je peljal dečka k orožnikom, ki naj bi menda na-j znanili očeta, ki zahteva pokorščino od sina. Seveda so bili orožniki bolj pametni, in so učitelja poučili, da to ne spada v njihovo področje. prišle pred dunajsko najvišje sodišče. Okr. glavarstvo v Beljaku, vlada v Celovcu in županstvo na Gozdanjih so se »pomenjko-vali" in „razvrševali gradivo in podatke" eno celo leto ter se „dobro zavita" poro čila poslali na Dunaj. Najvišje sodišče je dobro uvidelo upravičenost pritožbe. A koroške instance se se požurile za hrbet Oraž-Dobrnik Lemežev, in nadsodišče je zavrglo pritožbo iz — formalnega vzroka, češ, tožnik nima v rokah postavnega pooblastila od strank, o katerih govori v pritožbi!! Po dobrih dveh letih je prišel vladni Salomon z Dunaja. To se je zgodiio pri predzadnjih volitvah. Najlepše pa je bilo šele pri zadnjih občinskih volitvah na Gozda-njah dne 22. decembra 1904. Prekluzivni obrok za reklamacije je »prebrisani" župan določil skozi osem dni od 22. do 30. novembra. Vsak z vsakdanjo pametjo obdarjeni zemljan bo 30. november smatral kot zadnji, za reklamacije veljavni dan rekla-macijske dobe. Dne 30 novembra torej vložimo dober ducat reklamacij. „Prepozno, danes je že deveti dan," je zagrmel vaški paša in mi smo se ve šli k okrajnemu glavarstvu ter smo zahtevali, naj ali izpoznajo zavržene reklamacije kot pravočasno vložene ter jih uvažujejo, ali pa določijo nov obrok. Kaj pride ? Beljaško okrajno glavarstvo zavrže pritožbo, češ, reklamacije so res bile prepozno vložene, obrok se konča, kakor kaže odlok na občinski deski (??) z 29. novembra. To je bila očitna neresnica. Mi se pritožimo na vlado ter smo namignili, da je bilo okr. glavarstvo napačno informirano. Vlada nam priziv kratkomalo kot nepo-staven zavrže. Volitve so se medtem vršile; nemčurji so zmagali, ker so nam naše reklamacije tako „postavno" zavrgli. Zoper izid volitev smo vložili 13 dolgih strani vzklica. Vlada ga je zopet zavrgla in v odloku povdarja, da je bilo izrecno na obžinski deski nabito, da je prekluzivna doba samo do 2 9. novembra (cela župnija ve, da je stalo do 30. novembra), da trdila celo, d a smo mi samivprizivu trdili, da je 2 9. zadnji dan za reklamacije! Tako se delajo volitve na Koroškem! Radolca se giblje. Koroške noulce. Ni bilo treba „Nove Panonije," naša Radolca sama ve, kaj hoče, more in — mora. Leta in leta smo se pripravljali na vodovod, — nazadnje ga vendar dobimo ! Voda je tu, denar tudi in dobre volje tudi ne manjka in ljudi, ki bodo z umom in dlanjo uresničili dolgoletne želje. Gori izpod Sv Petra trde skale za Begunjami bo pritekla po ceveh in vsaka hiša jo bo imela, če bo hotela, — del poselskega kočljivega vprašanja, ki je danes še precej odvisno od slav-nnga „korita", bo s tem rešeno. Kajti tistih značilnih „škafov," ki tvorijo nekak špeci jalen tipus Radolce, bo potem precej izginila in s škafi marsikaj druzega tudi, kar daje kraju znak zanemarjenosti v — socialnem oziru. Saj bo v vsaki hiši cev, kakor v velikih mestih. Za realizovanje ideje se gre. Ko smo lanske leto pripravljali sadno razstavo, katera je precej razglasila naše mesto po svetu, je bilo slišati glasov na osušenih slabih ra-dolških vodnjakih: čemu to, vode, vode naj nam dajo! No res, sadna razstava, taka ali taka je imela svoje dobr , vzbudila je sadjarja po lepi sadenosni domovini za ta prekoristni del narodno - gospodarskega na Predka in ima zato svojo neizbrisno zaslugo. To ostane v analih radolskega mesta zabeleženo za vse čase — „ljudska kronika" bo že -krbela, da se stvar ne pozabi. To je eno — vodovod je pa drugo. Cez leto in dan bo tudi vodovod slavil svojo zmago nad — škafi. Seveda je tudi na to stran ljudij, ki s> morda mislijo, kaj bo voda, — da bi bilo rajši žganje! Vsem ljudem je težko ustreči. Prinest jim sadja ali dobre pitne vode, ra-kijo ali dobre vinske kapljice, nekaj jih bo k Italijani prihajajo. Dne 27. t. m. se je peljalo mimo Pontaflja v Avstrijo 2000 laških delavcev. Vsak dan jih sedaj prihaja cele trume. k Podljubelj. Jakob Hafner, p. d Lajčihar v Gojzah je 28. t. m. tiral kravo s teletom iz Kranja črez Ljubelj. Kake pol ure nad Podljubeljem pa ga nadene nesreča, da mu zdrči tele v kakih 250 m. globoki prepad. Ves žalosten in prestrašen zleze za živaljo, toda kako se prestraši, ko zraven teleta najde ležati še mrtvega človeka. Kdo da je, še ni prav dognano, ker ga ni mogoče natanko spoznati, soditi pa po beraški malhi, moki in kosih kruha, ki so ležali krog njega, je ponesrečenec najbrž berač Janez Stiblar iz Zapotnice, kojega njegova hči že črez mesec dni pogreša. Starček je gotovo počival na kamenu ob cesti, zadremal, v spanju zgubil ravnotežje in strmoglavil v globočino. Pokopan bo na podlju-beljskem pokopališču. k Duhovske vesti. Razpisana je župnija Ž a b n i c a do 28 aprila, župniji Berneca in Globasnica pa do 5 maja. — Prezentiran je na župnijo Trbiž č. g. Valentin Kraut. k Gozdanje že zaraditega ležijo vladi v želodcu, ker so ^pravilnosti in po stavnosti" predzadnjih občinskih volitev Ciril-Metodove biškote zahtevajte slovenski rodoljubi \ vsaki prodajalni in pekarni. Ti piškoti so najboljši. Ntndila aprejunn družnm adožaik 8 9. Skerl, Sv Ivan pri Trstu. Enonadstropna hiša z velikim sadnim in zelenjadnim f 4 ^^ kakor tudi gospodar- VlTOm skim poslopjem 0 0 se takoj proda. Več pove upravništvo .Slovenca". l{repai{ dccei^ 11/2 leta star išče vzgojiteljev. Ponudbe s pogoji naj se dopošljejo pod .Mladost" poste restante Reka (Fiume). 671 3- Z; stanovanji S vsemi pritiklinami in uporabo pralne kuhinje oddasta se s 1. avgustom 1.1. v hiši Kolodvorske ulice št. 11. Natančneje pri hišnem posestniku ravnotam. Krojaški pomočnik se takoj sprejme pri Ivan Koviču, krojaču v Novem Vodmatu št. 54. 670 3-1 Slamniki in klobuki se sprejmejo v snaženje in moderniziranje. Resljeva cesta 22, I. nadstropje. C. Brilli. Velikozalogo absolutno zajamčene pristnega vina priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. "31 26 V zalogi je tudi tropinsko žganje. Zadruge pri večjih naročilih Izjemne cene, Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi. ................................................................................. | Že skozi 19 let J boleham na želodcu. Po § poskušnjah z različnimi | zdravili sem začel leta I 1896. rabiti Vašo § „ tinkturo j za želodec, | ki mi je vedno prav | dobro služila kot učin- | kujoče zdravilo, pa ne | _ le meni, ampak tudi i E raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po- i = daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur, = | ki trpi na želodčni bolezni. 790 50—47 § | Friderik Repolusk, 1 = iupnih t> 81. Vid u nad Valdekom, p. MUMng, = = 16. dee. 1003. = Resnici čast! 1 Vaše „{oleznafO Vino" se mi je pri § mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini, § kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav | posebno je bil njega učinek očividen pri slabo- | krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne- | rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato | morem Vaše res izborno železnato vino iz | lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih § slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati! f Anton Žnidaršlč, § župnik pri}Beli e*rkvi, p. St. Jernej, Dolenjsko 5 L marea 1994. ~ 1 Naročila vsprejema proti povzetju In točno Izvršuje | ~ odlikovani lekarnar G. PICCOLI, Ljubljana | S lekarna »Pri angelu", Dunajska cesta, dvorni H = založnik Njihove Svetosti papeia. = ..................................................................................... Podučen ribarcki tečni. Dnč 15. in 16. aprila 1.1. se bo poučevalo o ribarstvu v postrvskih in račjih vodah v ribarskem zavodu na Studencu pri Mar. Dev. v Polju. Za vdeležbo se je zglasiti do 6. aprila 1.1. pri načelniku ribarskega okrajnega odbora, notarju dr. Vok-u v Ljubljani. 566 2—2 SE GOSTILNA m sAčun. ar "L"?-1," Izve se pri upravništvu tega lista. 493 7-7 Leopold Tratnik 3 o ej pnsnr v Ljubljani