tudl zneski drugih postavk, na družlnske tla- ne itd. — »Narodna Prosveta« piše o poteku po- gajanj za učiteljske dnevnice sJedeče: O. Kuko- vec, minister za soclalno polttiko ie zahteval, da Iz Jugosiavije. — Nove draginjske doklade državnega uradnlštva in učlteljstvo. Pod staro vladavino je bil io Imajo drugi stanovi. se tudi za učiteljstvo izven Srbije odmerijo enake dnevnke kot učiteljstvu v Srbiji i_ Crni gorl. Vendar se to z najboljšo voljo in razpoloženjem nl dalo storiti iz dveh vzrokov: Prvlč, nl kritja za to tn drugi vzrok je, da je draglnja v Srbiji lii Črni gorl mnogo večja (Mnogim predmetom je cena izven Srbije za pol manjša nego v Srbiji) in imajo izven Srbije tudi drugi uradniki zaradi tega nianjšc dnevnice. Statistične podatke tega razmerja jc podalo finančno ministrstvo. Kot zastopnik minlstrstva prosvete v komiteju za odmero draginjskih doklad ie bil Milan Rubrenovič, kJ je dajal potrebne informacije o učiteljstvu in zastopal interese učiteljstva. — Udruženje Jugosl. Učit. in naše nove dnevnlce. »Narodna Prosveta«, glasilo UJU poroča: »Akcija predstavnikov UJU, kl so jo započeli pri merodajnih faktorjih, je itnela uspeh tako v zadevi izjednačenja dnevnic z ostalim uradništvom, kakor tudi z ozirom na posebne doklade učiteljstva v Južni Srbiji. Ml ob tel prlliki samo obžalujemo, da naši tovarišl iz Dalmacije, Bosne m Hercegovine, Vojvodme, Hrvatske in Slovenije niso v dnevnicah popolnoma izjednačeni z nami. Oni so v tem pogledu popolnoma Izjednačeni s tamošnjirn državnhn uradništvom, kar je razvidno iz poročila na drugem me&tu. Naše bodoče delo (UJU) bo, da se čimprej popolnoma izjednačimo, kakor smo iziednačeni v pogledu plač. — Potni in selilni stroški uradništva. Iz Beograda poTOČajo 4. oktobra: Danes je bila podpisana uredba o potnih in selitvenih stroških uradnikov, ki velja od l. oktobra dalje. — Samo učiteljstvo mora bitl še vedno pod »kuratelo«! Te dni smo čitali v listih, da se kar pet tržalkih advokatov preseli v Maribor. Ako se želi kak učitelj iz zasedenega ozemlja preseliti v Jugoslavijo, mora podpisati reverz, da se bo v slučaiu poziva urada za »zaščito« beguncev pri deželni vladi v Ljubljani vrnil na službo v zasedeno ozetnlie. In kljub takemu »reverzu« često urad za zaščito beguncev ne da svojega vizuma in dotičnik potem ne more dobiti služb.e v Jugoslaviji. Radovedni stno, ako so imenovani tržaJki advokati tudi podpisali take reverze ali S3 oni pravi svobodni državljani povsod in ni zanje enake obvcze narodne dolžn&stl. Posebno nas to zanima, ker so se tl reverzi za učiteljstvo oziroma se je prepoved sprejemanja učitelistva iz zasedenega ozemlja v Slovenijo izvršila na inicljativo istih advokatov, katerih imena sedaj čitamo, da se svobodno presele v Maribor. Skrajnl čas je, da se učiteljstvo otresc varuštva in si za svoj stan izvojuje enako svobodo, kakor velikanski prepad v plačah državnega uradn1Stva in učiteljstva. Z nepopisniml ffmotnimi razmerami se je imelo učiteljstvo boriti, da se je sploh ohranilo do sedanjega časa. Posebne težkoče so bile med vojno! Medtem ko Je država skrbela za svoje državno uradništvo z nabavniml prispevki draginjskimi dokladaini In bonitetaml prl osebnl dohodninl, davkih, taksah in v naturalijah, so dežele neusmilieno prepuščale učlteljstvo stradanju in bedi, šc celo draginjske doklade so vladajoče stranke v deželah izplačevale samo svojira političnlm privržencen. med učiteljstvom. Korupciia je vladala v polnl merl v avtonomnih deželah m 3 to korupcijo je bilo bičano najbolj učiteljstvo. Od avtonomije dežel ni imeio učiteljstvo drugega kakor politično preganjanje ln pristrano Izplačevanje sramotne plače. Zato ]e razumljiv klic učiteljstva po podržavlienju, po centralistični stanovski upravi ta po po^olnem izjednaženju z državnim uradništvom. In danes, v novi državt, bi bllo učiteljstvc podvrženo istemu prega_ijaniu )n bi lmelo Isto srainotno plačo, 5e bi bilo odvlMio od avtonornnih dcžel in bl bilo njlm podvrženo. Centrali_em nam je dal plače in edin. ceturalizem na^ obvaruje pred novLm političnim preganjanjem, nas obvaraje obnovitve starlh razmer in lahko pomaga našemu stanu do ugleda, k: nam gre, za kar bl se razcepljenl po avtonamnib deželah — zaman borili. Kot uradnikl bomo imeli ugled le, če bomo podvrženi centralni upravi in ne bomo gmotno in pravno delieni in odvisni od avtonomnih deželnih uprav ter tako izpostavljeni persekucijara politiških strank! — Od 1. decembra 1919 je Imelo učlteljstvo sicer dlnarske plače, a medtem ko &o se drugemu drž. uradnlštvu tedaj zvišale draginjske doklade. se učiteljstvu niio povlšale, tako da }e prejemalo <xl tedaj učiteljstvo manjše dofcodke _kot ostalo državno uradništvo. Prosili smo tedai, da nam plače izjednačijo z ostaliin držaAmlm uradništvom. Junija 1920 so dobili državn. uradnikl, Izvzemšl učiteljstvo — 25% povišck, draKinlskih doklad. S tem so se dohodki učiieljslva še bolj zmanjšali naprarn dohodkom ostalega državnega uradništva. Prosili smo zopet, da izplačajo tudi uSiteljstvu eni 25% povišek. To se ni zgodilo! Z novimi draginjskimi dokladami se Je pa gmotna razlika med ostalim državnirn uradništvom in učiteljstvom — poravnala! — Učltdjske dnevnlce ln poiek pogajanl za nje. Kako so odmerjene dnevnice za pokrajine izven Srbiie in Črne gore poročamo na drugem tnestu. V Srbiji in Crni gori ima učiteljstvo sledeče dnevnice: do 3000 din. po 22 din.; od 3000 do 4999 din. po 25 din., od 5000 in 5400 din. po 30 dln. dnevno. Temu sorazmerno so zvišani Minister prosvete In učiteljice. »Narodna Prosveta« poroča: Minister prosvete je odločil, da se pri imenovanju tajnikov v ministrstvu prcsvete imenuje tudl jedna učiteljica, da se v stalni odbor imcnuje tudi eno učiteljico, in da se na ženske Sole imenuie kot upraviteljlce učiteljice. Lepa pažnja napram učiteliicam. — Ženske šolske nadzornice. Minister prosvete je imenoval učiteljico Radičevičevo za šolsko nadzornico mesta Beograda. To Je prva ženska šolska nadzornica v naši državi. — Ustanavljanje okrajnih učiteljsklh druitev v Srblji. V smislu pravil UJU se ima.o ustanoviti okrajna učiteljska društva po vsej državl, posebno tam, kjer iih _e ni. V to svrho je sklical okrajni Solski nadzornik v Požare- vacu, tov. Ljuba U. Pavlovlč v smislu šolskega zakona okrajno učiteljsko konferenco in hkrati izdal v »Narodnl Prosveti« poziv na učiteljstvo, da mu hoče s tem dati tudi prlliko, da se ustanovi okrajno učiteljsko društvo za požarevaški »kraj. Na dnevnem redu uradne konference je na prvem mestu ustanovitev oki. učit. društva, sestava pravil ta volitev društvenejza odbora. Poleg tega so tudi na dnevnem redu pedagoške teme In vprašanja. — Iz tega je razvidno, kako tesna vez vlada v Srbiji med nadzorniki in učiteljstvom; pri nas pa vladajo v tem pogledu _e vedno avstrijski nazori in predsodki. — »Narodna Pro.sveta« prinaša v 80 štev. let. leta: uredbo o višii oeda?oški ^oli v Juposlaviii. noročilo o_ »čiteliskih dnevnicah, poročilo iz Pariza o gibaniu froncoske^ učitelistva. i>oročilo o konergsu čehoslova^keea učitelistva: na 1'vodnein tnestu nrina^a članek fflovneea :iredT.ika M. Stankoviča: Ideie državnega socializma. Poleg tega mnogo drugih poročil ki zadevaio na5 stan in šolo. — Poziv zavednim tovarišem in tovarišfcam in šolskiin vodHsIiem! Za razširjenje našega centralnega glasila UJU, t i »Narodne Prosvete« smn storili doseia\ ^e bore malo. »Narodna Prosveta« izhaia sedai dvakrat v tednu. Naša dolžnost bi bi!a da bi bili naročeni na nio. Celoletno stane 48 dinarov. Solske voditelie in zavedno učitelistvo nozivliemo da si na 5oli vsai skunno naron no en izvod »Narodne Prosvete« \n \n ima za čitanie v ?oli na razpolaeo. »Narodna Prosveta« nrina^ia vesii ki se tičeio učitelistva in šolstva Ju?oslavi>e in ;e o novih uredbah vedno točno informirana. ker črpa poro- Mla na nodlasri Informacii iz ministrstva Drosvete. »Narodna Prosveta« je na5e «.anovskr» elasik) in se bori za Dravice v^e^a iueoslovanskeca učitelistva in nanredek šolstva. Naroča se na naslov: Udniženie Jusoslovanskeea Učitelistva, linravništvo »Narodne Prosvete« — Beoerad. Učiteliski dom. kamor ie poslati tudi naročnino —Strokovni tajnik je na razpolago j.trankam v pisarni strokovnega tajništva UJU DDvcri. J^iubMana. Frančiškanska ul. 6 vsak dan od 11.—12. in od 16.—18. ure, izvzemši ponedeljek in četrtek. — Šo.ski pro?ram kierikalne stranke v Sloveniu. Dr. Korošec ie imel shod. na katerem ie razvil r>roeram svoie stranke za oredsto.eče volitve v konstituanto. Na rem shodu se >e v svoiem ?ovoru dotakiuI hidi šoiskeea vprašania in ie ves svoi •y;olski nro?ram izrazil z enim samim stavkrim. ki se elasi: »Odločiti se mora tudi ali ostane križ in katehet v šoli ali ne.« — To ie sienal s katerim bo šja ta stranka v volilni boi da bo oo starih mctodah buiskala liudstvo z^ne.r Soln in učitelistvo. — Soclalna demokraciia v Sloveniti in unrava šolstva. Etbin Kristan ie imel na shodu v Celju govor. na katerem je razvil strankin program za bodoče volitve v konstituanto in je o šolstvu izvajal sledeče: ,,Pa tudi ,,§olstvo" ne sme dobiti popolne avtonomije. Recimo, da bi bila avtonomija v šolstvu prevelika. potem bi fajmoštri po deželi kratko malo komandirali, da ni treba šol, ker ie cerkev najboljša šola." — I.jubljanske obrtne nadaljevalne šole. Dne 29. septembra se je vršiia v ljubljanskem občinskem svetu seia, pri kateri je podžupan dr. Triller odgovarjal na interpelaci.,o obč. svetovalca Mihevca, ki jo ie stavil ta z ozirom na zopetno otvoritev obrtno nadaljevalnih šol v LjubIjani. Dr. Trilier je rekel meddrugim: ,,V zadnji občinski seii sem poročal, da se bo še to leto otvorila obrtno nadaUevalna šola in sicer 3. oktobra. Odkrito izjavljam, da sem sodil takrat preoptimistično.  Sklenilo se ]e, da bo vlada prispevala  k potrebni vsoti dve tretjini. mestna _ob čina bi prispevala k ostanku tri šestine,  ostale tri šestine naj bi pa prispevali interesenti. Zastopniki učiteljev so pa izjavili. da ne morejo sprejeti pouka proti honorarju 10, oziroma 8 kron za uro. Pctrebščina bi se bila zvi^ala za 40 do 50 tisoč kron Zastonnik vlade ie iziavil. da država ne more večte vsote Drisoevati. kakor že obliubliene in sicer iz načelnih razlovov kj?r bi zahtevali novišanie honoraria .udi druci učitelii ki uče izven Uubliane Tia obrtnih nadalievalnih ?iolab. Predsednik »Zveze obrtnih zadrue« p. Franchetti ?e iziiavil. da interesenti ne zmoreio te vsote in te stavil nredlotr nai se nanrosiio 7R učitelie na obrtnih nadalievalnib šolah soosobni delovodfe in banini uradniki. ZastoDnik vlade ie Iziavil. da bi ne imel ^ič nroti taki rešitvi tudi mestna občina v n» nasnrotovala. Ker oa ni eotovo. da b; dfbiii snosobne mr>či. sem stavil posredovalni nredloe da bi se določil učiteliem znesek 60. oziroma 80 kron za me^ečno uro. ZastoDnrk: obrtnikov ie iziavil. dn bi bil nrinravll_Ln zbrati notrebno vsoto. Učitel'i so nato zbornvali in skleni!'. da vztraiaki na oovišaniu 100 odsto.tkov. Manik? nam torei 20.000 kron. OdstopH sem nato celo zadevo nred^edstvu »Zve?e obrtnin zadrusr«. da nal z dru^imi učnimi mmčnii otvori ohrtno nadaltevalno §olo. Apeliram na interesente, na_ bi delali na to da iobe tistih 20 do 25 ti^oč kron. katere «.e manikato. — Utajit> pa ne morem, da bi mi bilo zelo simpatično, če bi i'čite!iski stan z idealneea vidika popustil v svolih zahtevkih. dasi unoštevam imravičenost zahtev učiteliev. Gdločno odklaniam vsako odfovornost nredsedstva obeirjske?a sveta za tako resitev.« — Kakor kažeio te besede bodo Hublianske obrtne nad. Sole ostale zaorte tudi tekoče šolsko leto. Prvotno določeni 3. oktober !e minul in ukaželina mladina Hubli obrtnikov na? čaka radi trdovratnnsti meroi;.inih faktoti-ev. ki režero učitelistvu kruh na obrt. nad. šolah, zopet leto dni ter tako izpiiblta flra?oceri čas brez oouka. ki h' ora daries notrebovala v v^liko večii meri j_e_o kedai orei. — Ponatis »Popotnika« št. 1.—3. ie izšel ter bode donoslan te dni vsem. ki še niso oroieli prvih treli števiik. Če bi ea slučajno kdo ne bi dobil, naj blagovoli po rreteku ene?a tedna reklamirati pri strokovnem tainištvu v Liubliani. Frančiškanska ulica §t. 6. Vsak rjai navede natančen naslov in nošto. Če se ie kdo rrffed tem oreselil. nai naznani tudi inie staresra in T>oveqa učiteliske^a druJitva. — Pri oddalf učiteliskih služb nai bi se oziralo tudi na prosilčevo dosedanje službovanie. Pri zadovoliivi kvalifikaciii naj ima predvsem prednost oni, ki ie dali časa služboval na kaki eorski. zakotni. od vsake_a Drometa do več ur oddalieni šoli. Kdr>r io dni^.^pa mnenia. nai ere službovat na tako šolo in preden poteče eno leto, bo moiih misli. A. R. — Učiteliske službe v kamniškem okraju. V kamniškem okraju je še nekoliko mest. ki še niso zasedena. Učitelii in učiteljice, ki bi bili voljni službovati v k-amtpškem okraiu. se nai zcrlase oscbno. ozlroma nismenŁ> ori okr. šol. svetu v Kamniku: tam dabe tozadevna noiasnila. — Na Zavezinem zborovaniu v Marlboru se ie na Drenočišču v Vinarski in sadiereiskl šoll bržkonc v umivalnici zerubil drae-ocen ženrii nožek. Ako ?a >ie kdo našel. nai Javi vodstvu šole v Sodražici. Stroški se naravnaio. — Brumnost krajnera šclskesa sveta. Na seii kr. š. svefa v Sodražioi ie nredlasral (iu nredloi? ie bil tudi SDreiet) zaerrizeni -iistcršičiianec bivši župan: »Šolske tiskovine na'i se nlačaio le s aostavko v ororačunn. v znesku no 300 K — presežek nai t>la.a. kdar i_ naročil tiskoviue.« ~Šola ie šestrazrednica. hna tri paralelke. dve nonavliavni šoli in do 600 otroik. Nadučiteli ie naročbo izvršil šele t>otem. kx> ie Dredsednik ustmeno dovolil: »Seveda. naročite kar treba!« — V isti sefl ie Dtedlagal isti član: »Šolarji naj nosijo za zimo drva. vsak vsai 30 polen!« — Spreleto! — Takih nredlofov. ki imaio edino le namen nasraaati ir» zbadati nadučitelia. Ima dotični inlslipent vedno v košu. Višie §olske oblasti oač ukoravaio učitelistvo. i>uste in trpe na take neslanosti nri 'ki\ šolskih svetih. M. V. — Šolski oblsk. Ze od nekdai rinejo okoličani svoie otroke v mestne šole. S tem pa napravljajo mestu nove stroške, ker ie treba ustanavljati vzporedne razrede. — Pa tudi na deželi prihajajo otroci iz ene občine v drugo. ki ima večrazredno šolo kakor domača in prav umestna se nam zdi zahteva krajnega šolskega sveta. da p.lača]o taki učenci šolnino, in sicer primerno sedanjim razmeram. Solnino bcdo na starši titdi v večlem znesku (n. pr. 100 K) rajše plačali. kakor pa. če se od njih zahteva, da preskrbe otroku stanovanje v mestu. V slučaju pa, da revn> starši ne zmoreio šolnine nlača nal io njih občina, ki ie še vedno na dobičku. če fi ni treba razširjati domače šole. Na ta način ne bo hrepenenje po večji omiki omejeno. Ker traja šolska obveznost pri nas do 14. leta, sledi. da velja na meščanskih šolah šolska dolžnost le za tiste učence, ki še niso 14 let stari. —1— —Usposobljenostne prelzkušnje za slovensko stenografljo bodo v četrtek, dne 28. oiktobra t. 1. m nasledn]e dtU na drž. nioSkem učiteljišču v Ljubljani. Začno se ob osmih s pismeaio nalogo ter se bodo nadaljevale ob Jtirlnajstih. Prosilci na] vlože svoje prošnje, opTemlienc po točki 4. opravilnfka, objavlienega v Uradiiem listu štev. 14. z dne 30, januarja 1920. pri predsedništvu izpraševalne komisiie (deželna vlada na Bleiweiaovl cestO. — Razplsane učlteUske službe. V Gornje(rajskem okraju so razpisane: učiteljska služba _a Rečicl ob Savinji, nadučiteljska in učiteljičina v Novi Stlfti, učiteljlčma pri Ksaveriju, učiteljavoditelja v Solčavi. Prošnje do 20. oktobra 1920. — V KamnlSkera okraju: Št. Qotard — nadu?lteljsko mesto, Cemšenik — nadučiteljsko in učiteljsko mesto, Moravče -- dve učrteljski mesti, Ceče — niesto _ol. voditelia, Zgornji Tuhinj — naidučlteljsko mesto. Prošnje do 1. novembra 1920. — Na trirazrcdnlci v Kozjem mesto učiteIja. Prošnje do 31. oktobra 1920. — Voditeljsko mesta na esiorazrednici v St. Lambertu, okr. litijski. Profeije do 25. oktobra 1920. — Na trirazrednici na Cvenu pri Ljutomeru mesto nadučiteUa In učlteljice. Prošnje do 31. o-ktobra 1920. — Na dvorazre_nici pri Sv. Antonu nad Rajhenbuream mesto učitelja. Prošrtje do 31. »ktobra 1920. na sevniški okr. šol. svet v Brežicah. — Zlkov kvartet priredi v Tržlču, in sicer v telovadricl meščanske šole v ponedeljek dne 11. oktobra t. 1. ob 8. zvečer svoj kamorni koncert s sledečim vz.poredom: 1. J. Haydu: Godalnl kvartet D-moll. 2. P. .1. Cajkovsky: Godalnl fcvartet D-dur. 3. A. Dvofak: Godalni kvartet Vdur (ameriški). Koncert bo za tržiSko občinstvo povsem nekai novega in mu bo nudil prvovrstnl užitek, na kar opozarjamo tudi okoličansko učiteljstvo. Čisti odbiček so koncertantle blagohotno naklonill podpornemu fondu za revne učence meščanske šole. Predprodaja vstopnic pri ravnateljstvu. — Na petrazrednl Uudski šoli s 3 paralelkami v Št. Janžu na Etolenjskem dobe takoj službo 3 učne močl. Zglasiti se je pri šol. vodstvu. Hrana in stanovanje se dobi. — Pevska vaja ljubljanskega učiteliskega pevskcga zbora bo zaradi koncerta ^Ljublianskcga Zvona« v pondeljek dne 11. t. in. že ob 18. urt (ob šestih zvečer) namesto šcle ob 20. uri. ¦¦- Pevovodja. — Članarina in darita za učiteljskl konvlkt. Janša Angela 100 K Klobe pri sodnl razpTavi za poravnavo v zadevi Praprotnik. Le §e več takih poravnav!