Noffcc iz špaosffe irlafliaiisHc voinc Položaj na fronti 5. apriia Po zavzetju Leride bolj proti severu, o čemer smo poročali v zadnji številki, kjer so poklali rdeči pred umikom 20 duhovnikov ter menihov in 1000 ljudi, med temi precejšnje število žensk, in Gar^dese na jugu, se je premaknila nacionalistična bojna črta v južnem delu do Sredozeraskega morja. V srednjem delu pa se je približala tako zvani katalonski obrambni črti med Balaguerom in Borjasom, kjer so se utrdile in utaborile rdeče čete. Ni pa verjetno, da bi ta obrambna črta mogla nacionaliste kaj dalj časa zadrževati. Čete polkovnika Moscardoja prodirajo na severnem delu bojišča nezadržno naprej ter so zavzele veliko krajev vzdolž francoske meje in Pirenejev. Prebivalstvo iz teh krajev je zbežalo eez francosko mejo. Vojska generala Jaguea S€ je po zavzetju Leride razdelila v tri kolone. Od teh prodira ena po cesti, ki drži proti francoski meji, druga se pomika proti vzhodu po cesti v Barcelono, tretja pa napreduje v južnovzhodni smeri vzdolž ceste v pristanišče Taragona. Južna vojska je pred mestom Tortosa ob ustju reke Ebro. Severna vojska je zavzela mesto Tremp pod Pireneji, kjer so zbiralniki za barcelonski vodovod in velike elektrarne. S tem so nacionalisti dobili v roke vse kraje, ki oskrbujejo Barcelono z vodo in električnim tokom. Od 50 španskih pokrajin jih je bilo 5. aprila v rokah generala Franca 32. Izgube rdečih čet od 20. do 31. marca so sledeče: narodne čete generala Franca so ujele okrog 50.000 miličnikov, med njimi štiri generale, 15 polkovnikov Ln mnogo častnikov, zaplenile so 150 topov, 800 strojnic in veliko vojaških potrebščin. Iz teh podatkov je rasvidno, da je rdeča vojska zgubila v zadnjih za nacionaliste zmagovitih napadih 100.000 mrtvih, ujetib. in ranjenih. Rdeči imajo kljub zelo visokim zgubam pod orožjem še vedno pol milijona mož, kar znatno prekaša Francove oddelke. Iz rdečega tabora 5. aprila Radi skrajno nevarnega položaja na fronti je prevzel barcelonski ministrski predsednik Negrin tudi vojno ministrstvo. Dcsedanji vojni minister Prieto je ostal v vladi kot minister brez listnice. V novi vladi sta zastopani tudi obe delavski strokovni organizaciji. Vlada je izdala proglas, v katerem poziva ves španski narod, naj kljub trenutni nevarnosti ne klone in naj še nadalje nudi odpor sovražniku, ker se rešitev že bliža. Zgoraj omenjenega dne je bilo v rdeči Španiji vzpostavljeno enotno poveljstvo.; Rdeča vlada je zaplenila radi velikega pomanjkanja kovin po vseh zgradbah in preostalih cerkvab vse kovinske predmete, katere bodo uporabili za vojne namene. — Ruski častniki, ki so s tisočerimi rdečimi miličniki pribežali iz Španije v Francijo, so izrazili željo, da bi jih odposlali v Pariz in stavili na razpolago ruskemu poslaništvu. Izjavili so, da se ne bi radi več vrnili v Španijo, ker smatrajo špansko ko- munistično stvar za izgubljeno. Njihove želje so bile izpolnjene. Mesto Balaguer v Francovih rokah Francova zmagovita ofenziva v Kataloniji se je pomaknila v zadnjih. treh tednih za 100 do 150 km naprej. Po tolikih zmagah so začeli nacionalisti po zavzetju mesta Balaguer, ki leži 27 km severovzhodno od Leride ob reki Segre, organizirati zavzeto ozemlje in ga preskrbovati s prehrano in strelivom. Katalonska prestolica brez elektrike Zgoraj že omenjamo, da so zasedle nacioiialistične čete mesto Tremp, v kojega okolici so velike električne centrale za preskrbo katalonske prestolice Barcelone in pretežnega dela industrije v Kataloniji z električnim tokom. Zmagovalci so koj po zasedbi ukinili rdečim elektriko in ustavili s tem vso industrijo. Barcelona je brez luči, cestna železnica ne obratuje in tudi vsi obrati na električni pogon so ohro- meli. Ukinitev elektrike je za rdeče vodstvo najhujši udarec in *e tudi takoj razglasilo nad mestom prelu sod, da bi ne prišlo do neredov in ropai^ja. Rdeča vlada je izdala proglas, v katereii obljublja dobavo toka od nekod drugod. Tej prazni tolažbi vlade ne verjame nikdo. Vsemu svetu je že znano, da se hoče< barcelonska vlada radi bližajoče se nacionalistične nevarnosti preseliti v Alicante ali v Murcijo, ki sta še najbolj oddaljeni od bojišč. Poslednji poskus rdeče Španije Rdeči ministrski predsednik in vojni minister Negrin je 10. aprila v noči odredil po vsej rdeči Španiji splošno mobiiizacijo. Vsi za vojaško službo sposobni se morajo prijaviti vojaškim poveljstvom v treh dneh. Vsi vojaki in častniki, ki so trenutno na dopustu, se morajo vrniti v 48 urah. Kdor se ne bi odzval mobilizacijskemu pozivu, pride pred vojaško sodišče in bo obsojen na smrt. Splošna mobilizacija je zadnji poskus rdeče Španije, da se reši popolnega poraza. lapoRshoHilaislia votna Nevaren položaj za Japosice v pokrajini Šantung V bitkah za mesto Tajerčuang je padlo 16.000 Japoncev in 9000 Kitajcev. Borbe v Šantungu so tako velikega pomena, da so poslali Japonci na to fronto velikanska ojačenja, kitajski četniki pa na vseh cestah preže na japonske transporte in jih napadajo, tako da Japonci do©lej niso mogli spraviti na fronto niti enega vojaka. Ce jim ne bo uspelo spraviti ojačenj na fronto, bodo prisiljeni umakiiiti se iz Šantunga, kar bi pomenilo zanje velik poraz. Z japonske strani poročajo, da se jim je po 12 dneh silno krvavih borb naposled posrečilo zopet osvojiti Tajerčuang. Dolgotrajni boji za Sučov V severnozapadnem delu pokrajine Kingsu so se bili za posest vojaško važnega mesta Sučov najsrditejši boji nad 20 dni. Padlo je nad deset tisoč ljudi, a bitka dne 6. aprila še ni bila odločena, dasi je izdal japonski vojni minister povelje, naj pošljejo na to fronto vse razpoložljive sile, da bo mogoče prebiti kitajsko fronto proti Fusijanu. Če bo padlo Japoncem v roke mesto Sučov, ki je važno železniško križišče, bo Japonska gospodar vse kitajske obmcrske dežele od Pekinga do Šangaja. Združitev dveh kitajskih vlad Za primer, da pade Sučov, se bosta združili obe kitajski vladi, kateri sta bili vzpostavljeni pod pokroviteljstvom Japonske v Pekingu in Nankingu. Ena kitajsko-japonska vlada bo gospodarila nad pokrajinami Hopej, Čahar, Sujuan, Šansi, Šantung, Kiangsu in Ahvaj. Precej važna kitajska zmaga Zgoraj poročamo o 1-i dni trajajoči in srditi bitki za mesto Tajerčuang. Kitajski glavni štab je 8. aprila sporočil, da so Kitajci izvojevali končno zmago na progi Tiencin-Pukau v veliki bitki, ki je bila ena najbolj krvavih v kitajsko-japonski vojni. Kitajci so zopet zavzeli Tajerčuang in so uničili dve japonski diviziji. Kitajska nanovo preurejena, nanovo opremljena in z vsemi potrebščinami preskrbljena vojska zasleduje proti severu bežeče Japonce. Mesto Sučov, o katerem poročamo zgoraj in je zelo važno železniško križišče, je po tej važni zmagi Kitajcev izven nevarnosti.