★
URADNI LIST
ИШПС4 I I M / M H UIDHFC4 € E E © R A LETO VI. j _____KOPER, dne 10. maja 1952	j ŠTEV. J
VSEBINA;
PREDPISI ISTRSKEGA OKROŽNEGA? LJUDSKEGA 35. Odlok o gradbenem projektiranju.
ODBORA
34.	Odlok o gradnji.	36- °dlok 0 gradbeni inspekciji.
Predpisi
Istrskega okrožnega ljudskega odbora
34
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JLA na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK O GRADNJI
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Izvedba gradbenega objekta mora biti v skladu s proporci družbenega plana.
Razmerja med investitorjem in izvajalcem gradbenega objekta urejajo pggodba, predpisi tega odloka in predpisi, izdani na njegovi podlagi.
Gradnjo nadzirajo pristojni ljudski odbori z zato določenimi organi.
2.	člen
Za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz družbenih planov in pa iz samostojnih planov investitorja glede graditve gradbenega objekta je odgovoren investitor.
3.	člen
Investitor in izvajalec gradbenega objekta morata svoje pravice in obveznosti določiti s pismeno gradbeno pogodbo.
Gradbena pogodba se sme skleniti samo na podlagi potrjenega ali sprejetega izvedbenega projekta in predračuna, ko si investitor zagotovi potrebna finančni sredstva za zgraditev gradbenega objekta.
4.	člen
Medsebojna razmerja med investitorjem in izvajalcem gradbenih del se uredijo po načelih gradbenega prava.
5.	člen
Izvajalec gradbenih del je dolžan posebno:
—	da izvaja gradbeni objekt po potrjenem projektu;
—	da izvaja gradbeni objekt v skladu s tehničnimi navodili in standardi;
—	da ukrene vse potrebno za varnost objekta, ki se izvaja, sosednih objektov, delavcev, mimoidočih in javnega prometa.
6.	člen
Ta odlok velja:
—	za izvajanje gradbenih objektov oziroma gradbenih del za gospodarska podjetja, ustanove, javne organe, zadruge zadružne in družbene organizacije in prebivalce (investitorje);
—	za vse izvajalce gradbenih objektov;
—	za gradbena dela, ki jih izvajajo investitorji.
Določbe tega odloka ne veljajo za kmečka gospodarska in stanovanjska poslopja v nestrnjenih vaseh, ki ležijo zunaj 200 m širokega pasu ob glavnih komunikacijah (cestah I. in II. reda, prekopih in pod.). Za gradbene objekte v krajih in predelih, ki so razglašeni za turistične in zdravstvene kraje velja ta odlok.
7.	člen
Za gradbeni objekt v smislu tega odloka se šteje vsaka nadzemna in podzemna gradnja in vsaka vodna gradnja, bodisi, da je namenjena za kapitalno graditev ali za družbeni standard.
Kot gradbena dela so mišljena vsa dela na novih gradnjah in vse 'rekonstrukcije, adaptacije in popravila na obstoječih gradbenih objektih.
Kot raziskovalna dela so mišljena tista predhodna dela na gradbišču, s katerimi se ugotavlja geološki sestav ali višina talne vode ali dela s katerimi ,se preiz-kuje nosilnost tal (sondažna dela in geomehanične preiskave).
Za pripravljalna dela se štejejo vsa dela na gradbišču, ki so namenjena za ureditev gradbišča in za pripravo gradnje (dovozna pota, skladiščd in deponije za material, delavnice, delavska stanovanja i dr.).
Kot zaključna dela na gradbišču so mišljena tista cela, ki se opravljajo, ko je gradbeni objekt dokončan. Med zaključna dela spada pospravljanje gradbišča in
gradbenega objekta, to je odstranitev vseh začasnih objektov, instalacij in tirov in pa čiščenje gradbenega objekta ter odstranitev nepotrebnih predmetov z njega in njegove okolice.
II. IZVAJALCI GRADBENIH OBJEKTOV
8.	člen
Çradbene objekte (dela) izvajajo gradbena podjetja, obrtni obrati ljudskih odborov in zasebni obrtni obrati.
Gradbene objekte (dela) lahko izvajajo tudi investitorji.
1.	Gradbena podjetja ljudskih odborov
9.	člen
Predlog za ustanovitev gradbenega podjetja lahko podajo ljudskim odborom njihovi sveti in gospodarska združenja.
Če organ ljudskega Odbora ali gospodarsko združenje, ki predlaga ustanovitev gradbenega podjetja, ni gradbeni organ, si mora, preden poda predlog, preskrbeti potrdilo o tem, da so izpolnjeni pogoji za ustanovitev gradbenega podjetja.
Potrdilo iz prejšnjega odstavka izda Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Potrdilo se izda, če je poskrbljeno, da bo imelo novo gospodarsko podjetje strokovni kader in osnovna sredstva in če je za ustanovitev podjetjá podana gospodarska potreba.
10.	člen
Gospodarskega upravnega organa gradbenega podjetja določi okrajni ljudski odbor, ko se ustanovi podjetje. Če gospodarski upravni organ ni določen, je gospodarski upravni organ gradbenega podjetja tisti svet ljudskega odbora, ki je predlagal ustanovitev podjetja.
Če gospodarski upravni organ gradbenega podjetja ni gradbeni organ, obdrži gradbeni organ nad takim podjetjem vso pristojnost, ki mu gre po tem odloku in izvršuje nad njim gradbeno inspekcijo.
11.	člen
Tehnični direktor oziroma glavni inženir gradbenega podjetja in voditelj velikega samostojnega gradbišča morajo biti diplomirani inženirji ali tehniki, ki imajo triletno gradbeno prakso in strokovni izpit.
3.	Gradbena dela, ki jih izvaja investitor
13.	člen
Investitor, ki sam izvaja gradbeni objekt (dela), mora to gradnjo organizacijsko izločiti iz ostalega poslovanja in izvajati dela po načelih gospodarskega računa.
III.	GRADBENA POGODBA
14.	člen
Gradbena pogodba se šteje za sklenjeno, ko se stranki pismeno sporazumeta o graditvi gradbenega objekta in o njegovi ceni.
Gradbena pogodba mora obsegati tudi določbe:
—	o roku, kdaj naj se začne in dokonča izvajanje gradbenega objekta;
—	o načinu plačevanja izvršenih del;
—	o pogodbeni kazni in premiji;
—	o garancijskem roku;
—	o nadzorstvu investitorja nad izvedbo gradbenega objekta; o obveznosti izvajalca, da zgradi gradbeni objekt po potrjenem izvedbenem projektu in v skladu z obstoječimi standardi, tehničnimi navodili in gradbenimi normami.
15.	člen
Gradbena pogodba mora biti sklenjena za cel gradbeni objekt. Če naj graditev gradbenega objekta traja več let, je treba v pogodbi določiti obseg del za vsako leto.
Cena gradbenega objekta ne sme biti večja od cene, ki se izračuna na podlagi sprejetih norm, tarif in drugih dajatev in pa podatkov iz izvedbenega projekta.
16.	člen
Pripravljalna dela se vključujejo praviloma v gradbeno pogodbo.
Izjemoma se lahko za temeljne investicijske objekte sklene pogodba za pripravljalna dela tudi že pred sklenitvijo gradbene pogodbe,"če je njihovo izvedbo dovolil Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
17.	člen
Za raziskovalna dela se sklene posebna pogodba.
18.	člen
2.	Obrtni obrati ljudskih odborov in zasebni obrt-• ni obrati.
12.	člen
Obrtni obrati lahko opravljajo posamezne gradbene dejavnosti, če imajo za nje dovoljenje pristojnega organa.
Zidarski obrati smejo prevzeti izvedbo enostavnih manjših gradbenih objektov, če imajo za izvedbo takih gradbenih objektov posebno pooblastilo okrajnega ljudskega odbora (pooblaščeni zidarski obrati).
Z enostavnimi gradbenimi objekti so mišljene pri visokih gradnjah zgradbe od vštetega enega nadstropja s konstrukcijami statično določenega sistema iz kakršnegakoli materiala, pri nizkih gradnjah pa enostavni objekti na komunikacijah, ki za njih konstrukcije ni potreben poseben statični proračun.
Če se stranki ne sporazumeta drugače, se šteje:
—	da nadzoruje izvedbo gradbenega objekta v investitorjevem imenu projektivno podjetje oziroma projektant;
—	da ima investitor pravico kontrolirati izvajanje del na gradbišču, kakor tudi pravico preizkovati gradbeni material v laboratorijih na gradbišču, po potrebi pa tudi v zavodih za preiskovanje materiala in tal;
—	da ima investitor pravico ustaviti izvajanje gradbenega objekta, zahtevati neizogibne spremembe posameznih gradbenih del in razdreti pogodbo, če se gradbeni objekt izvaja v nasprotju s potrjenim projektom, standardi in tehničnimi navodi'i;
—	da obsega nadzorstvo: skrb za pravilno realizacijo tehnične zamisli, ki jo vsebuje potrjeni projekt, tehničnih navodil za izvajanje objekta in skrb za kakovostno izvedbo gradbenega objekta;
—	da je treba obračun za izvršena dela napraviti v določenih rokih;
—	da dospe plačilo po prejemu situacije;
—	da traja garancijski rok za kakovost izvršenih del dve leti;
Obračun za izvršena dela je treba delati v mesečnih obračunskih in končnih situacijah.
S pogodbo se ne sme določiti garancijski rok za kakovost del, ki br bil krajši kot dve leti.
19.	člen
Po tehničnem prevzemu gradbenega objekta (37. do
45.	člen) se izvrši prevzem in predaja objekta med investitorjem in izvajalcem gradbenega objekta.
Prevzem gradbenega objekta obsega ugotovitev izvršenih del pravilnosti in računske točnosti sestavljene končne situacije.
Končna situacija gradbenega objekta se ne more vnovčiti brez odločbe o prevzemu gradbenega objekta.
20.	člen
Za sklcpanie gradbenih pogodb s tujimi izvajalci je potrebno dovoljenje Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
IV.	IZVEDBA IN NADZORSTVO NAD IZVEDBO GRADBENIH OBJEKATA
1.	Gradbeno dovoljenje
21.	člen
Izvedba gradbenega objekta se ne sme začeti brez gradbenega dovoljenja.
22.	člen
Gradbeno dovoljenje se izda za izvedbo celega gradbenega objekta.
Za temeljne investicijske gradbene objekte, za katere se izdelajo projekti v tujini ali pa je izdelava projektov odvisna od podatkov iz tujine, se lahko izda gradbeno dovoljenje tudi za njihovo delno izvedbo.
Za delno izvedbo objektov iz prejšenjega odstavka je potrebna potrditev Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
23.	člen
Predlog za gradbeno dovoljenje poda investitor.
Prechogu za gradbeno dovoljenje mora investitor priložiti:
1.	potrjeni glavni projekt, za temeljne investicijske gradbene objekte pa samo odločbo, š katero je bil glavni projekt potrjen;
2.	odločbo o odobritvi ožje lokacije;
3.	odločbo o regulacijski liniji in nivelaciji za objekte, ki se bodo gradili v krajih, ki imajo regulacijski in nivelad j ski načrt;
4.	potrdilo Istrske banke, da so za gradbeni objekt zagotovljena finančna sredstva.
24.	člen
Gradbeno dovoljenje izda grádbeni organ okrajnega ljudskega odbora v 15 dneh po prejemu predloga.
Z gradbenim dovoljenjem se dovoli izvedba gradbenega objekta in ugotavlja, da so opravljena vsa predhodna opravila, ki so po veljavnih predpisih potrebna za njegovo izvedbo.
Gradbeno dovoljenje se ne sme izdati, če investitor svojemu predlogu za gradbeno dovoljenje ni priložil tudi listin iz drugega odstavka 24. člena, ali pa če je te listine potrdil ali izdal nepristojen organ, v postopku, za katerega ni bil pristojen.
25.	člen
Gradbeno dovoljenje za del objekta, ki je bilo izdano na podlagi odločbe komisije za revizijo idejnih in glavnih projektov, s katero se glavni projekt potrjuje samo za določeni del gradbenega objekta, velja samo za ta del objekta.
26.	člen
Če se gradbeni objekt razteza na oba okraja, izda gradbeno dovoljenje Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora po predhodnem zaslišanju ljudskih odborov obeh okrajev.
27.	člen
Dovoljenje za pripravljalna dela je obseženo v grad-, benem dovoljenju.
Dovoljenje za začetek pripravljalnih del na temeljnih investicijskih objektih se lahko izda še preden se izda gradbeno dovoljenje. To dovoljenje izda Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora na podlagi projekta organizacije gradbišča, izdelanega na bazi potrjenega idejnega projekta, ki ga je sprejel investitor in sicer v osmih dneh od dneva, ko je bil podan predlog.
28.	člen
Izvajanje raziskovalnih del je treba priglasiti gradbenemu organu okrajnega ljudskega odbora.
29.	člen
Gradbeno dovoljenje in dovoljenje za začetak pripravljalnih del izda gradbeni organ v obliki odločbe.
30.	člen
Če gradbeni organ iz 25., 27. in 28. člena tega odloka ne izda v določenem roku gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja za pripravljalna dela ali v enakem roku ne vrne investitorju predloga s svojimi pripomba-tni, se šteje, da je dovoljenje odbil.
31.	člen
Zoper odločbo gradbenega organa okrajnega ljudskega odbora, s katero je bilo gradbeno dovoljenje odbito, se investitor lahko pritoži na Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Zoper odločbo, ki jo je izdal Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora se lahko investitor pritoži na Izvršilni odbor Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Pritožbo je treba podati osmih dneh po prejemu odločbe in jo vložiti pri gradbenem organu, ki je odločbo izdal. Pritožni rok zaradi odbitega gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenja v smislu 30. člena tega odloka teče od dneva, ko preteče rok, v katerem bi bil moral pristojni gradbeni organ izdati odločbo.
32.	clén
Gradbeno dovoljenje izgubi veljavost, če se v enem letu po njegovi izdaji ne začne z izvedbo gradbenega objèkta.
.Na zahtevo investitorja lahko organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, podaljša valjavnost gradbenega dovoljenja še za 12 mesecev.
2.	Izvedba gradbenega objekta
33.	člen
Gradbeni objekt se izvaja po potrjenem oziroma sprejetem izvedbenem (glavnem) projektu in na podlagi standardov, tehničnih navodil in gradbenih norm.
Izvajalec gradbenega objekta, ki ugotovi, da se zaradi napak v projektu ali zaradi napačnih navodil investitorja oziroma njegovega nadzorstvenega organa, izvajajo dela v škodo trajnosti, stabilnosti in kakovosti gradbenega objekta, je tudi sam odgovoren za nastalo škodo, če na ugotovljene napake ali na napačno navodilo ne opozori investitorja.
34.	člen
Za vsak gradbeni objekt, ki se gradi, je treba voditi gradbeni dnevnik, gradbeno knjigo in sestavljati situacije izvršenih del.
Gradbeno knjigo in gradbeni dnevnik mora voditi izvajalec.
Gradbeno knjigo in gradbeni dnevnik je treba voditi redno in ažurno. Gradbeno knjigo in gradbeni dnevnik podpišeta izvajalec gradbenega objekta in investitor.
35.	člen
Investitor mora najmanj 8 dni pred začetkom izvajanja gradbenega objekta priglasiti gradbenemu organu okrajnega ljudskega odbora izvajanje in dan ko začne z deli.
3.	Tehnični pregled gradbenih objektov
36.	člen
Tehnični pregled je obvezen za vse dokončne gradbene objekte, razen za kmečka stanovanjska in gospodarska poslopja in za začasne objekte na gradbišču.
37.	člen
Tehnični pregled izvršenih del obsega pregled tehnične brezhibnosti objekta, to ie ugotovitev, ali je objekt zgrajen v skladu s potrjenim projektom in ali ustreza določeni kakovosti, standardom in tehničnim navodilom.
384 člen
Tehnični pregled izvedenega gradbenega objekta opravi komisija.
Komisijo za pregled izvedenega gradbenega objekta sestavljajo gradbeni inspektor okrajnega ljudskega odbora oziroma okrožni gradbeni inspektor, zastopnik gospodarskega upravnega organa, ki ie pristojen za investitorja, po potrebi pa tudi zastopniki organa za notranje zadeve, zdravstvene inšpekcije in inspekcije dela. "V komisiji mora biti zastopnik vsaj enega od zadnjih treh organov.
Oseba, ki v investitorjevem imenu nadzoruje izvedbo gradbenega objekta in neposredni tehnični vodja gradbenega objekta morata vsekakor prisostvovati delu komisije, ii pomagati pri delu in ji dati vsa potrebna, obvestila. Te osobe ne morejo biti člani komisije.
Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko Istrskega okrožnega ljudskega odbora predpiše, v katerih primerih mora zastopnik zdravstvene inšpekcije in inšpekcije dela sodelovati pri delu komisije za tehnični pregled izvedenega gradbenega objekta.
39.	člen
Komisijo za pregled izvedenih gradbenih objektov imenuje gradbeni organ okrajnega ljudskega odbora.
Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljutjskega odbora določi, za katere gradbene objekte imenuje komisijo okrožni gradbeni inspektor.
40.	člen
Gradbeni organ okrajnega ljudskega odbora oziroma okrožna gradbena inspekcija morata imenovati komisijo v osmih dneh po prejemu investitorjevega predloga.
41.	člen
Pregled gradbenega objekta se opravi praviloma ko je cel gradbeni objekt končan.
Izjemoma se lahko opravi pregled samo posameznih delov gradbenega objekta, če pomeni tak del objekta celoto zase in se lahko izroči v uporabo,
42.	člen
Po pregledu gradbenega objekta izda komisija odločbo, s katero gradbeni objekt prevzame, ali prevzame s pripombami, ali pa prevzem odbije.
Komisija prevzame gradbeni objekt, če ugotovi, da so dela na gradbenem objektu izvedena po potrjenem projektu in da so izpolnjeni pogoji stabilnosti.
Če da komisija svoje pripombe k izvedenemu gradbenemu objektu, ne prevzamfe objekta, ampak vpiše svoje pripombe v odločbo in določi rok, v katerem jim je treba ugoditi. Ko so dela, glede katerih je bila stavljena pripomba, končana, se opravi naknadni prevzem samo za ta dela. Komisija lahko odloči, da opravi pri manjših delih naknadni prevzem sam gradbeni inšpektor.
Komisija odbije prevzem gradbenega objekta, če objekt ne ustreza potrjenemu projektu ali če se zaradi slabo izvršenih del ne more izročiti v uporabo.
43.	člen
Zoper odločbo komisije, s katero je bil odbit prevzem izvedenega gradbenega objekta ali naložena izvršitev naknadnih del, se lahko izvajalec v osmih dneh po prejemu pritoži Gospodarskemu svetu Istčskega okrožnega ljudskega odbora.
44.	člen
Tehnični pregled enostavnih stanovanjskih in gospodarskih objektov lahko opravi sam gradbeni inspektor.
4.	Uporabno dovoljenje za gradbeni objekt
45.	člen
Gradbeni objekt se ne sme uporabljati brez gradbenega dovoljenja.
Uporabno dovoljenje za gradbene objekte kapitalne graditve izda komisija za tehnični pregled po prevzemu gradbenega objekta.
Dovoljenje za uporabo gradbenega objekta družbenega standarda izda gradbeni organ okrajnega ljudskega odbora. Gradbeni organ okrajnega ljudskega odbora ne izdati dovoljenje za uporabo samo, če ie bil po
opravljenem tehničnem pregledu gradbeni objekt prevzet in če je sposoben za uporabo.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
46.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca gradbenega objekta:
1.	če se začne z izvajanjem pripravljalnih del ali gradbenega objekta preden je izdano dovoljenje za pripravljalna dela oziroma gradbeno dovoljenje;
2.	če se gradbeni objekt izvaja v nasprotju s standardi, tehničnimi navodili in načeli tehnične znanosti;
3.	če se gradbeni objekt ne izvaja po dani regulacijski liniji in dovoljeni nivelaciji;
4.	če se gradbeni objekt gradi z nekvalitetnim in neprimernim gradbenim materialom.
Za prekrške iz prejšnjega odstavka se kaznuje tudi gradbeno podjetje ali druga pravna oseba z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev.
47.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba:
1.	če začne z raziskovalnimi deli, ne da bi to priglasila gradbenemu organu okrajnega ljudskega odbora;
2.	če uporabi gradbeni objekt, preden je izdano uporabno dovoljenje.
48.	člen
Če kaznovani ne plača v določenem roku denarne kazni, se ta izterja prisilno. Če se denarna kazen ne more izterjati od kaznovanega niti prisilno, se spremeni v zapor po veljavnih predpisih.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49.	člen
Ko začne veljati ta odlok, morajo dosedanji režijski odbori in posebni stalni gradbeni obrati začeti s poslovanjem po gospodarskem računu in v skladu z drugimi določbami tega odloka.
50.	člen
V letu 1952 lahko izdajajo gradbeni organi okrajnih ljudskih odborov gradbena dovoljenja samo po poprejšnji privolitvi Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega liudskega odbora, razen za gospodarska in stanovanjska poslopja prebivalcev. Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko predpiše, da velja določba tega odstavka tudi v naslednjih letih.
51.	člen
Pogodbe za izvajanje gradbenih objektov, ki ne ustrezajo določbam tega odloka, se morajo v 45 dneh, ko začne odlok veljati, obnoviti in spraviti v sklad z določbami tega odloka.
Pogodbe nehajo veljati, če se v roku iz prejšnjega odstavka ne obnovijo in ne spravijo v sklad z določbami tega odloka.
52.	člen
Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora lahko v letu 1952 prepove izvajanje tistih gradbenih objektov, ki niso ločeni z družbenim planom, če bi
njihovo izvajanje spravilo v nevarnost proporce družbenega plana.
53.	člen
Pregled gradbenih objektov, končanih do konca leta 1950 se izvrši samo glede tehnične brezhibnosti izvršenih del in glede ugotovitve njihove lastne cene; opravljen mora biti v 90 dneh, ko začne veljati ta odlok.
Tehnični pregled gradbenih objektov, končanih v letu 1951 se izvrši po' določbah tega odloka.
54.	člen
Navodila- o izvajanju gradbenih objektov specifičnega tehničnega značaja in namena izda pristojni organ v sporazumu z Gospodarskim svetom Istrskega okrožnega ljudskega odbora in v skladu z določbami tega odloka.
55.	člen
Posebne predpise o varstvu gradbenih objektov pred požarom in o drugih varstvenih ukrepih glede gradbenih objektov izda pristoini organ v sporazumu z Gospodarskim svetom Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
56.	člen
Natančnejša navodila za izvajanje tega odloka predpiše Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
57.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu.
Koper, dne 12. aprila 1952.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r.	Ernest Vatovec 1. r,
35.
Na podlagi ukaza Komandanta Odreda JLÁ na STO z dne 16. septembra 1947 v zvezi z odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O GRADBENEM PROJEKTIRANJU
A. SPLOŠNE določbe
1.	člen
Gradbene objekte projektirajo pooblaščena projektivna podjetja. Pooblastilo za ustanovitev projektivnega podjetja izdaja Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
B. PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV
2.	člen
Določbe tega odloka o projektiranju gradbenih objektov ne veljajo za enostavne začasne nestanovanj-ske objekte, kmečka gospodarska in stanovanjska poslopja v nastrnjenih vaseh, ki ležijo zunaj 200 m širokega pasu ob 'glavnih koumnikacijah (cestah I. in II. reda, prekopih in podobno). Za gradbene objekte v
krajih in predelih, ki so razglašeni za turistične in za zdravstvene kraje, veljajo določbe tega odloka.
I.	Projektiranje novih gradbenih objektov
3.	člen	i
Projektiranje novih gradbenih objektov obsega izdelavo:
1.	projektnega programa,
2.	idejnega projekta,
3.	glavnega projekta,
4.	izvedbenega projekta.
1.	Projektni program
4.	člen
Projektni program glavnega objekta je del investicijskega programa, ki se izdela in potrdi po posebnih predpisih.
Projektni program za gradbeni del investicijskega objekta se dobi z razčlenitvijo gradbenega dela revidiranega in potrjenega investicijskega programa.
Projektni program sestavi investitor v sodelevanjn s projektivnim podjetjem.
Projektni program podpišeta investitor in projektivno podjetje, ki s tem potrdita, da se strinjata z njim, in da prevzemata nase odgovornost za to, da je v redu in v skladu z odobrenim tehnološkim procesom.
Ce je gradbeni del investicijskega programa toliko razčlenjen, da se lahko vzame za podlago pri izdelavi idejnega projekta, lahko investitor in projektivno podjetje sprejmeta ta del potrjenega investicijskega programa kot projektni program.
2.	Idejni projekt
5.	člen
Idejni projekt gradbenega objekta se razčleni toliko, da ie iz njega popolnoma razvidna zamisel tehnične rešitve in da se da približno izračunati njegova vrednost.
Podlaga za izdelavo idejnega projekta je sprejeti projektni program.
6.	člen
Idejni projekt obsega zlasti:
1.	risbe (skice) objektov v primernem merilu, brez detajlov;
2.	za posebne konstrukcije po potrebi približni statični proračun, za hidrotehnične objekte tudi približni hidravlični proračun;
3.	predizmere in približni predračun stroškov gradnje;
4.	alternativno rešitev ali alernativno izbiro konstrukcije in glavnih vrst materiala z ekonomsko analizo;
5.	tehnični opis, ki mora obsegati:
a)	obrazložitev splošne dispozicije in tehnične zamisli;
b)	opis prilagoditve projekta konkretnim pogojem graditve, to je pogojem lokacije, terena, transporta, klimatičnim pogojem in drugim posebnostim kraja, kjer se gradi objekt, razpoložljivemu gradbenemu materialu, produkcijskim silam in dr.;
c)	analizo posledic, ki jih bo imel objekt za
splošne družbene interese sredine (urbanistične, sanitarne, varnostne vodnogospodarske, prometne in
dr.);
d)	geološke in geotehnične podatke o tleh.
7.	člen
Idejnega projekta ni treba delati:
1.	za gospodarska in stanovanjska poslopja, ki jih grade poedini prebivalci;
2.	za začasne gradbene objekte za gospodarska podjetja, za javne organe, zavode, zadruge, zadružne in družbene organizacije.
Za objekte iz prejšnjega odstavka se izdela samo glavni projekt.
3.	Glavni projekt
8.	člen
Glavni projekt gradbenega objekta se začne delati na podlagi potrjenega ideinega projekta, razen 4pri objektih iz 7. člena tega odloka.
Z glavnim projektom se dokončno potrdi funkcionalnost in v detajlih razčlenijo konstrukcije in zunanjost gradbenega objekta ter da predračunska vrednost del.
Glavni projekt mora obsegati vse elemente in detajle, ki so potrebni za pravilno izvedbo objektov:
9.	člen
Glavni projekt obsega:
1.	v detajlih in v primernem merilu razčlenjene glavne načrte (tlorise, prerese, načrte konstrukcij), z označitvijo kot, dimenzij in vrst notranje in zunanje obdelave objektov;
2.	palirske načrte, praviloma v merilu 1 : 50;	*
3.	potrebne proračune;
4.	detajlne načrte armature'in opaža v primernih merilih;
5.	vse potrebne konstrukcijske detajle, gradbene detajle notranje in zunanje obdelave objekta in detajle za obrtniška dela v potrebnem merilu;
6.	predizmero del,
7.	tehnični opis in predračun z opisom posameznih obrtniških gradbenih del.
8.	shemo organizacije gradbišča z zunanjim transportom;
9.	analizo cen za posamezna dela, izdelano na podlagi podatkov h: sheme organizacije gradbišča oziroma normiranih razadlj notranjega transporta in predpisanih norm za posamezna dela, izkazana v predračunu;
10.	pripravljalna in zaključna dela.
4.	Izvedben’ projekt
10.	člen
Izvedbeni projekt je dokončni projekt, na podlagi katerega se začne z gradnjo objektov.
Izvedbeni projekt je sestavljen:
1.	iz glavnega projekta gredbenega objekta, (eventualno spremen rnega ali dopolnjenega po sprejetem . predlogu izvajalca);
2.	iz projekta organizacije gradnje;
3.	iz predračuna izvajalca z analizo cen, sprejetega od investitorja.
11.	člen
Izvajalec gradbenega objekta lahko zahteva spremembo ali dopolnitev že potrjenega glavnega projekta) oziroma njegovih delov, vendar le tedaj, če se s tako spremembo ali dopolnitvijo doseže prihranek ali zboljšanje projekta in če se zaradi spremembe in dopolnitve glavnega projekta ne podaljša rok za dovršitev objekta.
Sprememba oziroma dopolnitev se sme zahtevati samo na podlagi izvajalčevega predloga, na katerem je investitor potrdil, da se z njim strinja.
Spremembo ali dopolnitev glavnega projekta izvrši izvajalec gradbenega objekta ali na njegov predlog projektivno podjetje, ki ie izdelalo prvotni projekt.
Sprememba ali dopolnitev glavnega projekta je dopustna samo glede konstrukcijske rešitve sistema gradbenega objekta ter glede zunanje in notami e obdelave; gradbenega objekta, če to ni na škodo tehnološkega pró-cesa in namena objekta.	¡
Spremenjen oziroma dopolnjen glavni projekt se mora spet predložiti v revizijo pristojni komisiji za revizijo idejnih in glavnih projektov.
V revizijo ni treba predložiti glavnih projektov, pri katerih so bile izvršene manjše spremembe ali dopolnitve, s katerimi se strinjajo investitor, projektant in izvajalec gradbenega objekta.
12.	člen
Oseba, ki je predložila spremembo ali dopolnitev že potrjenega glavnega projekta, kakor tudi izvajalec gradbenega objekta, ki je zahteval spremembo ali dopolnitev glavnega projekta, ima pravico do nagrade iz^ prihranka, ki se je dosegel s spremembo oziroma dopolnitvijo glavnega projekta.
Če se s spremembo ali dopolnitvijo glavnega projekta doseže samo zboljšanje projekta ali olajšanje izvedbe objekta, ima tisti, ki je predložil tako spremembo ali dopolnitev, pravico zahtevati primerno nagrado od investitorja oziroma iva j alca gradbenega objekta.
Natančenjše predpise o tem, kaj se šteje za prihranek, o višini nagrade ter o času in načinu izplačila, izda Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
13.	člen
Stroški za spremembo ali dopolnitev glavnega projekta (11. člen) obremenjujejo investitorja.
Stroške za spremembo ali dopolnitev glavnega projekta trpi projektivno podjetje, če se ugotovi, da projektant zaradi malomarnosti ni pravilno izdelal projekta. O tem odloča komisija za revizijo idejnih in glavnih projektov.
a)	Projekt organizacije gradnje
14.	člen
Projekt organizacije gradnje je namenjen za izvedbo pripravljalnih del na gradbišču, za organizacijo procesa gradnje in zato, da bi se dobila realna podlaga ka kalkulacijo lastne cene del in s tem omogočila sestavitev predračuna izvajalca.
Projekt organizacije gradnje je sestavljen:
1.	iz,projekta organizacije gradbišča, vštevši tu tudi dispozicijo gradbene mehanizacije, s tehničnim opisom;
2.	iz projektov za pomožne objekte;
3.	iz predizmere in predračuna pripravljalnih in zaključnih del na gradbišču z navedbo tistega dela pripravljalnih del, ki po predračunu obremenjujejo objekte, za katere so formira gradbišče,
4.	iz projekta zunanjega transporta;
5.	iz organizacije procesa gradnje, ki obsega tudi terminski načrt gradnje z izkazom potrebnih glavnih vrst gradbenega in pogonskega materiala, kadrov in mehanizacije.
15.	člen
Projekt organizacije gradbišča obsega:
1.	topografijo gradbišča in neposredne okolice;
2.	geološki sestav terena;
3.	||ote visokega in nizkega vodnega stanja morja, rek in potokov oziroma kote talne vode;
4.	prometne pogoje (pristop na gradbišče);
5.	transportna sredstva in notranji transport;
6.	pogonsko moč in razsvetljavo;
7.	preskrbo s pitno vodo in vodo za gradnjo;
8.	stanovanjske potrebe (nastanitev delavcev);
9.	prehrano in preskrbo delavcev (menze in prodajalne);
10.	stavbe za pisarne in druge gospodarske stavbe;
11.	delavnice in postranske obrate;
12.	vskladiščenje materiala (skladišča, lope, deponije, silosi);
13.	lokalne vire za material (kamnolomi, gramoznice, apnenice, opekarne);
14.	razporeditev gradbene mehanizacije.
Projekt organizacije gradbišča se dela na situacijskem načrtu gradbišča in neposredne okolice z natačnp lociranimi gradbenimi objekti, ki se nameravajo izvesti.
16.	člen
Projekt zunanjega transporta obsega:
1.	količine glavnih vrst materiala (v velikih količinah);
2.	vire materiale, to je shemo zunanjega transporta (zemljepisno skico) z vpisanimi transportnimi razdalj ami ;
3.	transportne razdalje;
4.	transportna sredstva;
5.	analize c'en zunanjega transporta za mersko enoto posameznih vrst materiala.
17.	člen
Projekt organizacije gradnje se mora izdelati za vse objekte, razen za stanovanjske in gospodarske objekte prebivalcev.
Projekt organizacije gradnje mora izdelati izvajalec gradbenega objekta.
Podlaga za izdelavp projektov organizacije gradnje so glavni projekti gradbenih objektov.
Izjemoma se lahko vzame pri izdelavi projekta organizacije gradbišča za podlago, potrjeni idejni projekt.
b)	Predračun izvajalca gradbenega objekta
18.	člen
Predračun in analizo ceh sestavlja izvajalec gradbenega objekta na podlagi podatkov iz izvedbenegia projekta.
Predračun obsega količine del, opis del, cene z^a enoto posameznih del, celotno ceno in pa analizo cen po posameznih pozicijah del.
II.	Projektiranje del na obstoječih gradbenih objektih
19.	člen
Za projektiranje rekonstrukcij in adaptacij oziroma gradbenih del, s katerimi se spreminjajo deli konstrukcije, zunanjost, velikost ali namen obstoječih objektov, veljajo isti predpisi, kakor za projektiranje novih gradbenih objektov, le z razliko, da se za taka dela izdela samo glavni projekt.
Izjemoma se izdela za taka dela tudi idejni projekt, če je treba najprej preskusiti alternativne rešitve, da bi se izbrala najugodnejša izmed njih.
III.	Oprema projektnega elaborata
20.	člen
Projektni elaborat mora biti tako opremljen,da se dajo sestavni deli lahko uporabljati, da se čimbolje ohranijo in da se ne morejo zamenjati.
C.	REVIZIJA PROJEKTOV
I.	Pristojnost
21.	člen
Revizijo gradbenih projektov opravljajo:
1.	komisije za revizijo idejnih in glavnih projektov;
2.	komisije za revizijo projektov organizacije gradnje.
22.	člen
Komisije za revizijo idejnih in glavnih projektov se ustanovijo pri okrajnem organu, ki je pristojen za gradbene zadeve. Komisije za revizijo projektov organizacije gradnje se ustanovijo pri Gospodarskem svetu Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
23.	člen
Komisije za revizijo idejnih in glavnih projektov pri okrajnem organu, ki je pristojen za gradbene zadeve, revidira idejne in glavne projekte za vse objekte, za katere velja ta odlok.
24.	člen
Komisija za revizijo projektov organizacije gradnje pri Gospodarskem svetu Istrskega okrožnega ljudskega odbora, revidira projekte organizacije gradnje za temeljne investicijske objekte družbenega plana, ki jih določi Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Projekte organizacije gradnje za ostale objekte pregleda in sprejme investitor.
25.	člen
Projekte za specifične gradbene objekte sveta za notranje zadeve in za objekte na pošti, telegrafskih in telefonskih linijah, za objekte pomorstva, elektrogospodarske objekte in druge specifične gradbene objekte revidirajo komisija za revizijo idejnih in glavnih projektov in komisije za revizijo projektov organizacije gradnje, ki jih v ta namen imenuje Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora v sporazumu s pristojnimi resornimi organi.
Ce se gradbeni objekt razteza na območje obeh okrajev, določi Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora komisijo za revizijo idejnih in Glavnih projektov, ki naj revidira projekte za tak objekt.
II. Sestava in delo komisije za revizij.o projektov
26.	člen
Člani komisije za revizijo idejnih in glavnih projektov so:
1.	zastopnik okrajnega ljudskega odbora, pri katerem je komisija.
2.	zastopnik organa v katerega upravi naj bo specifični gradbeni objekt, katerega projekt se revidira;
3.	zastopnik organa ljudskega zdravstva in social-, ne politike ter zastopnik notranje uprave, kadar je to potrebno;
4.	potrebno število strokovnjakov.
27.	člen
Člani komisije za revizijo projektov organizacije gradnje so:
1.	zastopniki Istrskega okrožnega ljudskega odbora;
2.	zastopniki javnega organa, v katerega upravi naj bo specifični gradbeni objekt, katerega projekt se revidira, kadar je to potrebno;
3.	potrebno število strokovnjakov.
28.	člen
Predsednika, tajnika in druge člane komisije za revizijo idejnih in glavnih projektov določi okrajni ljudski odbor, sporazumno z okrožnim organom, ki je pristojen za gradnje.
Predsednika, tajnika in druge člane komisije za revizijo projektov organizacije gradnje določi Istrski okrožni ljudski odbor.
Predsednik in tajnik komisije sta zastopnika organa, pri katerem je komisija.
Vsi zastopniki v komisiji morajo biti strokovnjaki.
29.	člen
Ob reviziji projektov morajo biti pri delu komisije navzoči glavni projektant in zastopnik investitorja.
V komisijo za revizijo projektov za objekte na poštnih, telegrafskih in telefonskih linijah pride kot član zastopnik Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
30.	člen
Idejne in glavne projekte predloži v revizijo projektivno podjetje po poprejšnjem sporazumu z investitorjem, projekt organizacije gradnje pa predloži v revizijo izvajalec gradbenega objekta.
V revizijo s^ predložita idejni in glavni projekt celega gradbenega objekta. Za temeljne investicijski} objekte družbenega plana, za katere se projekti delajo v tujini, ali je njihova izdelava odvisna od podatkov iz tujine, se lahko predloži v revizijo tudi le del glavnega projekta. Dovoljenje za delno revizijo glavnega projekta za take objekte da okrožni organ, ki je pristojen za gradbene zadeve.
Projekt organizacije gradnje se predloži v revizijo za celo gradbišče.
31.	člen
Spremenjen oziroma dopolnjen potrjeni glavni projekt predloži ob poprejšnjem sporazumu z investitorjem v revizijo projektant, oziroma izvajalec gradbenega objekta, ki je izvršil spremembo ali dopolnitev potrjenega glavnega projekta.
32.	člen
Skupaj z idejnim projektom se predloži komisiji za revizijo projektov tudi potrjeni investicijski program in sprejeti projektni program, skupaj z glavnim projektom pa tudi še odločba komisije za revizijo idejnih in glavnih projektov, s katero se idejni projekt potrjuje.
Na zahtevo komisije za revizijo idejnih in glavnih projektov mora investitor predložiti komisiji ves revidirani idejni projekt.
. Ce se predloži v revizijo že potrjeni glavni projekt, v katerem so bile izvršene spremembe ali dopolnitve, je treba skupaj z glavnim projektom predložiti komisiji tudi odločbo, s katero je bil potrjen glavni projekt, in investitorjeva privolitev v njegovo dopolnitev oziroma spremembo.
33.	člen
Komisija za revizijo idejnih in glavnih projektov mora pri reviziji idejnega projekta pregledati:
1.	ali se idejni projekt sklada s potrjenim gradbenim delom investicijskega programa;
2.	ali pomeni projekt s tehnične in gospodarske strani najboljšo rešitev, tako glede zgraditve in eksploatacije projektiranega objekta, kakor tudi glede njegove vskladitve z drugimi splošnimi družbenimi interési;
3.	ali je projekt v skladu z veljavnimi tehnično-ekonomskimi normativi.
Pri reviziji glavnega projekta mora komisija pregledati:
1.	ali se projekt sklada s potrjenim idejnim projektom oziroma s potrjenim gradbenim delom investicijskega programa;
2.	ali je projekt v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi;
3.	v kolikšni meri se pri količinah in vrstah del odstopa od količin in vrst. ki iih določa idejni projekt in ali so ti odstopki opravičeni;
4.	ali je projektant izdelal shemo organizacije gradbišča.
Pri reviziji projekta organizacije gradnje mora komisija pregledati:
1.	ali so pripavljalna dela na gradbišču določena tako, da gradnja lahko pravilno poteka;
2.	ali je organizacija procesa gradnje določena tako, da je z njo zagotovljeno tehnično najboljše, hitro in ekonomično izvajanje del;
3.	ali je notranji transport materiala zmanjšan na najmanjšo mero;
4.	ali da je projekt vse gosparske podatke za realno kalkulacijo cen za predračun izvajalca gradbenega objekta.
34.	cien
O reviziji idejnega projekta, glavnega projekta oziroma projekta organizacije gradnje izda komisija odločbo, s katero projekt potrdi ali zavrne, ali pa poda njemu svoje pripombe in ga vrne projektivnemu podjetju oziroma izvajalcu gradbenega objekta, da spremeni, kar je treba.
Komisija mora projekt revidirati v petnajstih'dneh po prejemu; izjemoma je ta rok za projekte bolj zamotanih objektov trideset dni.
35.	člen
Komisija za revizijo idejnih in glavnih projektov lahko odloči, da glavnega projekta ni treba predložiti v revizijo, ali pa da glavnega projekta ni treba delati,, temveč da naj se idejni projekt šteje za glavni projekt.
36.	člen
Zoper odločbo komisije za revizijo idejnih in glavnih projektov oziroma zoper odločbo komisije za revizijo projektov organizacije gradnje se investitor, projektivno podjetje oziroma izvajalec gradbenega objekta lahko pritožijo v osmih dneh po njenem prejemu.
37.	člen
O pritožbi zoper odločbo komisije za revizijo idejnih in glavnih projektov pri okrajnem organu, ki je pristojen za gradbene zadeve, ali zoper odločbo komisije za revizijo projektov organizacije gradnje, odloča višja strokovna komisija pri okrožnem organu,' ki je pristojen za gradbene zadeve.
O pritožbi zoper odločbo komisije za revizijo idejnih in glavnih projektov ali zoper odločbo komisije za revizijo projektov organizacije gradnje v smislu prvega odstavka 25. člena tega odloka, odloča višja strokovna komisija pri Gospodarskem svetu Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
D.	SKLEPANJE POGODB
38.	člen
O izdelavi projektnega programa ter idejnega in glavnega projekta sklene pojektivno podjetje z investitorjem pogodbo.
Cene za gradbene projekte se postavljajo v pogodbo po določbah odločbe o izračunavanju cen za gradbene projekte in projektne storitve.
Za sklenitev pogodbe o izdelavi projektnega programa, idejnega ali glavnega projekta s tujim projektantom, je potrebno dovoljenje predsednika Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
39.	člen
Pogodba za izdelavo idejnega ali glavnega projekta, ki jo investitor sklene s projektivnim podjetjem, mora obsegati naslednje elemente:
1.	vrsto in obseg naročenega posla;
2.	cene projekta in način plačila;
3.	rok za izdelavo:
4.	ime glavnega projektanta;
5.	ime odgovornega projektanta tehnološkega procesa;
6.	ime odgovornega projektanta opreme;
7.	obveznosti glede nadzorstva;
8.	pogodbene kazni za neizpolnitev obveznosti iz pogodbe;
9.	premije za projekt, izdelan pred dogovorjenim rokom.
40.	člen
'Investitor mora dati ob 'sklenitvi pogodbe projektivnemu podjetju vse elemente, ki jih ta potrebuje za izdelavo projekta.
41.	člen
Investitor lahko sklene s projektivnim podjetjem pogodbo za vse projektni elaborat ali pa posebne pogodbe za projektni program ter idejni ali glavni projekt.
E.	IZDELAVA PROJEKTOV
42.	člen
Projekte lahko izdelujejo pooblaščena projektivna podjetja.
Projektivna podjetja lahko odstopajo izdelavo projektov oziroma njihovih delov zunanjim sodelavcem.
Zunanji sodelavci projektivnih podjetij ne smejo biti uslužbenci projektivnih podjetij.
O izdelavi projekta oziroma njegovega dela sklepa projektivno podjetje z zunanjim sodelavcem pismeno pogodbo.
43.	člen
Izdelani projekt podpišejo projektanti, ki so sodelovali pri njegovi izdelavi in tehnični obdelavi, in pro-* jektanti, ki so izvršili tehnično kontrolo. S tem prevzamejo odgovornst za pravilnost projekta oziroma tistega dela projekta, ki so ga izdelali oziroma prekontro-lirati.
44.	člđn
Če sodeluje pri izdelavi projekta več projektivnih podjetij, določijo sporazumno glavnega projektanta. Njegova dolžnost je, da koordinira delo pri izdelavi projekta.
Če se projektivna podjetja ne sporazumejo glede glavnega projektanta, odloči okrožni organ, ki je pristojen za gradbene zâdeve, katero projektivno podjetje naj določi glavnega projektanta.
45.	člen
Glavni projektant je odgovoren za projekt tako glede njegove zamisli, kakor tudi glede njegove tehničke razčlenitve, kakovosti obdelave in pogodbenega roka za dovršitev projekta.
45. člen
Projektivna podjetja morajo v investitorjevem imenu stalno ali pa od časa do časa nadzirati izvajanje gradbenga objekta, za katerega so izdelala idejni ali glavni projekt in skrbeti za pravilno realizacijo tehnične zamisli, ki je vsebovana v projektu.
Projektivna podjetja nadzorujejo izvajanje gradbenih objektov po glavnem projektantu.
Stalno nadzorstvo nad izvedbo gradbenega objekta lahko prepusti projektivno podjetje tudi projektantu iz skupine projektantov, ki je sodelovala pri izdelavi projekta. V tem primeru mora glavni projektant od časa do časa nadzirati izvedbo objekta.
47.	člen
Izvajalci gradbenega objekta morajo projektivnemu podjetju oziroma njegovim projektantom omogočiti pregled izvajanja gradbenega objekta, preizkušnje izvršenih del, primerjanja izvršenih del s projektom in vsako drugo kontrolo kakovosti del in upotreblj enega materiala.
Če se gradnja objekta ne izvaja v skladu s potrjenim projektom, je dolžnost projektivnega podjetja oziroma njegovega projektanta, da ugovarja pri izvajalcu gradbenega objekta proti temu in da obvesti o ugotovljenih nepravilnostih investitorja in pristojno gradbeno inspekcijo.
Projektivno podjetje oziroma projektant lahko kot nadzorstveni organ investitorja v sporazumu z njim ustavii« izvajanje gradbenega objekta oziroma dela objekta, če bi odstopki od potrjenega projekta, standardov ali tehničnih navodil imeli škodljive posledice za kakovost in stabilnost del. O ustavitvi del mora obve j stili gradbeno inspekcijo.
F.	NATEČAJI
48.	člen
Da bi se dobila čimboljša idejna rešitev, se za projekt gradbenega objekta lahko razpiše natečaj.
Natečaj razpiše investitor.
Za razpis natečaja, ki se ga lahko udeležijo tudii tuji projektanti, je potrebna pritrditev predsednika Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
49.	člen
Natečaja se lahko udeležijo projektivna podjetja, projektanti in vsakdo drug, ne glede na njegovo strokovno izobrazbo.
G.	KAZENSKE DOLOČBE
50.	člen	j
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje:
1.	projektant, ki ne izvršuje potrebnega nadzorstva nad izvajanjem gradbenega objekta;
2.	odgovorni uslužbenec, ki projektantu ne dovoli nadzorstva ali mu ga onemogoči;
3.	projektant, ki sklene pogodbo za izdelavo projekta neposredno z investitorjem;
4.	investitor, ki sklene pogodbo za izdelavo projekta neposredno s projektantom.
H.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51.	člen
Projektivna podjetja morajo v šestdesetih dneh po uveljaviti tega odloka spraviti svoje poslovanje v sklad
z določbami tega odloka, preskrbeti si privolitev pristojnega organa za nadaljnje delo in se vpisati v register.
Projektivnim podjetjem, ki si v roku iz prejšnjega odstavka ne preskrbijo privolitve za nadaljnje delo ali se ne vpišejo v register ali pa ne prilagodijo svojega poslovanja določbam tega odloka, prepove pristojni gradbeni organ nadaljnje delo.
52.	člen %
Obstoječe komisije za revizijo idejnih in glavnih projektov morajo v tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka prilagoditi svoje delo določbam tega odloka.
53.	člen
Dokler ne bodo izdani posebni predpisi o invseticij-skem programu in njegovi reviziji, bo investicijski program revidirala komisija, ki jo imenuje organ Istrskega okrožnega ljudskega odbora, v katerega delokrog spada investitor.
54.	člen
Odredba o projektiranju z dne 4. maja 1949 (Uradni list štev. 4-7/49) neha veljati.
55.	člen
Natančneje predpise za izvajanje tega odloka izda predsednik Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
56.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper, dne 12. aprila 1952.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljevič 1. r.	Ernest Vatovec 1. r.
36
Pa podlagi ukaza Komandanta Odreda JLA na STO z dne 16. septembra 1947. v zvezi s odlokom Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Oblastnega NO za Istro z dne 20. februarja 1947, izdaja Istrski okrožni ljudski odbor
ODLOK
O GRADBENI INSPEKCIJI
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Gradbena inšpekcija je organ, ki nadzira izvajanje gradbenih objektov v mejah pravic in dolžnosti, katere mu dajejo oziroma nalagajo določbe tega odloka in drugi predpisi.
2.	člen
Gradbena inspekcija je pristojna:
1.	da preverja, ali je bilo za izvajanje gradbenega objekta izdano gradbeno dovoljenje in ali je bilo za uporabo objekta izdano uporabno dovoljenje;
2.	da kontrolira, ali se gradbeni objekt izvaja povsem po potrjenem projektu;
3.	da kontrolira, ali je izvajalec ukrenil vse potrebno za varnost delavcev, gradbenega objekta, sosedinih objektov in prometa;
4.	da preverja, ali gradbeni material in opravljena •dela ustrezajo tehničnim navodilom in standardom.
3.	člen
Pod gradbeno inšpekcijo spadajo vsi gradbeni objekti, za katere velja odlok o gradnji.
Gradbena podjetja, obrtni obrati, režijski odbori, posebni stalni gradbeni obrati in investitorji morajo omogočiti gradbeni inspekciji nadzorstvo nad izvajanjem gradbenega objekta in ji dajati potrebna pojasnila in podatke.
II. ORGAN GRADBENE INSPEKCIJE
4.	člen
Gradbeno inspekcijo opravljata okrajna gradbena inspekcija in okrožna gradbena inšpekcija.
Gradbeni inšpektorji morajo imeti potrebno strokovno izobrazbo.
1.	Okrajna gradbena inspekcija
5.	člen
Gradbeno inspekcijo za območje okraja opravlja okrajna gradbena inspekcija kot organ okrajnega ljudskega odbora.
Okrajno gradbeno inspekcijo sestavljajo gradbeni inšpektorji, katerih število se določi glede na obseg in važnost gradbene delavnosti v okraju.
6.	člen
Voditelja okrajne gradbene inspekcije ter okrajne gradbene inšpektorje imenuje in razrešuje okrajni ljudski odbor po poprejšnji pritrditvi Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
7.	člen
Okrajni gradbeni inšpektorji so za svoje delo odgovorni okrajnemu ljudskemu odboru.
8.	člen
V mejah nadzorstvene pravice opravlja okrajna gradbena inspekcija tudi tele posle:
1.	kontrolira izvrševanje temeljne investicijske graditve družbenega plana;
2.	daje predloge za gradbena dovoljenja;
3.	opravlja tehnični pregled izvedenih objektov.
9.	člen
Okrajna gradbena inšpekcija predlaga ljudskemu odboru sestavo komisije za revizijo projektov in organizira delo te komisije.
2.	Okrožna gradbena inšpekcija
10.	člen
9
Okrožna gradbena inspekcija je organ okrožnega Gospodarskega sveta.
11.	člen
Okrožna gradbena inšpekcija opravlja neposredno inšpekcijo nad gradnjo vseh gradbenih objektov v Istrskem okrožju.
12.	člen
Okrožna gradbená inspekcija koordinira delo okrajnih inšpekcij.
Okrožna gradbena inšpekcija ima pravico:
1.	odrediti, naj opravi okrajni gradbeni inspektor posebno inspekcijo gradbenega objekta;
2.	delegirati okrajnega gradbenega inšpektorja, da namesto nje opravi inspekcijo določenega gradbenega objekta;
3.	izdajati v sporazumu s prizadetim okrajnim ljudskim odborom odločbo, naj gradbeni inspektor enega okraja opravi inspekcijo v območju drugega okraja;
4.	delegirati v komisijo za tehnični pregled izvedenega objekta okrajnega gradbenega inšpektorja;
5.	predložiti okrajnemu ljudskemu odboru, da uvede disciplinski postopek zoper okrajnega gradbenega inšpektorja oziroma, da ga odstavi.
13.	člen
Pri izvajanju gradbenih objektov, ki imajo poseben gospodarski pomen, lahko imenuje Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora na lastno pobudo ali na predlog investitorja, izvajalca ali gradbene inspekcije posebno inspekcijo ali pa določi, naj pristojna gradbena inspekcija opravlja stalno kontrolo nad izvajanjem teh objektov.
III.	PRAVICE GRADBENE INŠPEKCIJE
14.	člen
Pri opravljanju inspekcije ima gradbeni inspektor pravico, da pregleda vso tehnično dokumentacijo, projekte, gradbeni dnevnik, gradbeno knjigo in pa día pregleduje gradbeni material in izvršena gradbena dela.
15.	člen
Gradbeni inspektor lahko po opravljeni kontroli gradbenega objekta izda katerega od naslednjih ukrepov:
1.	da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo in da se izvajanje gradbenega objekta nadaljuje natančno po potrjenem projektu, tehničnih navodilih ip standardih, če se gradbeni objekt izvaja v nasprotju s potrjenim projektom, tehničnimi navodili in standardi;
2.	da se izvajanje gradbenega objekta ustavi, če so odmiki od tehničnih predpisov in standardov uplivali na kakovost del ali pa če izvajalec ne upošteva odredbe gradbenega inšpektorja, izdane na podlogi 1. točke tega člena;
3.	da se gradbeni objekt opusti, če sta zaradi slabe kakovosti del stabilnost in trdnost gradbenega objekta postali negotovi ali če gradbeni objekt ne ustreza več svojemu namenu ali pa obstoji nevarnost za življenje ljudi ali za sosedne objekte.
Če gradbeni inspektor ugotovi, da je treba iz razlogov iz prejšnjega odstavka gradbeni objekt podreti, poda pristojnemu javnemu Organu predlog, da se gradbeni objekt poruši.
16.	člen
Ukrepe iz 15. člena odredi gradbeni inspektor z odločbo.
Odločbo o porušitvi (drugi odstavek 3. točke 15. člena), če gre za temeljne investicijske objekte družbenega
plana, izda Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora, odločbo o porušitvi drugih gradbenih objektov pa okrajni ljudski odbor.
Če grozi zaradi podiranja (nestabilnosti) gradbenega objekta ali njegovega dela neposredna nevarnost za življenje ljudi ali za sosedne objekte, lahko izda odločbo o porušitvi izjemoma tudi gradbeni inspektor.
17.	člen
Zoper odločbe okrajnih gradbenih inšpektorjev je dopustna pritožba na okrožno gradbeno inspekcijo, zoper odločbe okrožnega gradbenega inšpektorja pa na Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
Zoper provostopno odločbo Gospodarskega sveta Istrskega okrožnega ljudskega odbora, da se gradbeni objekt poruši (drugi odstavek 16. člena) je dopustna pritožba na Istrski okrožni ljudski odbor, zoper odločbo okrajnega ljudskega odbora pa na Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskeg odbora.
18.	člen
Pritožba se poda v osmih dneh po prejemu odločbe in se vloži pri gradbeni inspekciji oziroma gradbenem organu, ki je odločbo izdal.
19.	člen
Okrožni gradbeni inspektor lahko po nadzorstveni pravici spremeni, razveljavi ali odpravi odločbo okrajnega gradbenega inšpektorja, če ugotovi, da je v nasprotju z odlokom.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
20.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom do enega meseca se kaznuje za prekršek odgovorna oseba, ki ne izvrši ukrepov, odrejenih v odločbi gradbenega inšpektorja, okrožnega organa, ki je pristojen za gradbene zadeve, ali okrajnega ljudskega odbora (15. člen).
21.	člen
Z odločbo o prekršku se lahko odredi tudi izvršitev ukrepa, ki je bil zaradi njegove opustitve uveden upravni kazenski postopek in izdana odločba o kazni.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Natančnejše predpise in navodila za izvajanje tega odloka izda Gospodarski svet Istrskega okrožnega ljudskega odbora.
23.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu. Koper dne 12. aprila 1952.
Tajnik:	Predsednik:
Petar Kraljević 1. r.	Ernest Vatovec 1. r.
Izdaja Istrski okrožni L O v Kopru. — Uredništvo in uprava v- Kopru. — Odgovorni urednik: Kolenc Črtomir. — Tiskala tiskarna »Tipografija« v Umagu.