Glasilo kolektiva izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 2500 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franjo Čevnik, urednik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk: »Papirkonekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16.7. 1974).
Zaostreni pogoji
poslovanja
4. juli j -
Dan
borca
Mesec julij je čas, ki nas bolj kot kateri koli drugi spominja na začetek oboroženih u-porov naših ljudi proti sovražniku. V tem obdobju večina naših republik praznuje dan vstaje, na samem začetku julija, četrtega, pa praznujemo dan borca, kot spomin na poziv Komunistične partije Jugoslavije narodom in narodnostim Jugoslavije na organizirano in oboorženo vstajo proti okupatorju.
Letos prvič v naši zgodovini praznujemo ta dan brez našega prvega borca, brez vrhov-| nega poveljnika parti-' zanskih enot Jugoslavije, brez utemeljitelja partizanskega bojevanja, brez tovariša Tita. Tito je umrl, toda, on I živi med nami. Živi nje-[ govo delo, izročilo. In tako je tudi dan borca tisti trenutek, ki opo-| zarja, da naša bitka še j ni končana in da nikoli ne bo. Življenje terja | novih rezultatov, novih | uspehov za današnjega delovnega človeka. Zdaj se spoprijemamo s stabilizacijo na vseh pod-j ročjih, zato tudi s prizadevanji za boljšo in j ! večjo proizvodnjo, za |
| boljše delo, za lepši jut- | ri.
Dan borca je v res-| niči borbeni praznik, tudi zavoljo nalog, ki nas čakajo in vsak dan j trkajo na naša vrata.
Dan borca je praznik, I | ki nas v mislih popelje za skoraj štiri desetlet- j ja nazaj, v začetke na- j rodnoosvobodilnega bo-[ ja in njegov razvoj ter I razmah. Prav tako k j zmagi.
Zato je dan borca tu-di naša obveznost, tudi nadaljnje uresničevanje obljube, ki smo jo dali I predsedniku Titu, da bomo hodili po njegovi poti!
Koordinacijski odbor delovne organizacije je na svoji seji, dne 14. junija 1980 obravnaval vrsto vprašanj v zvezi z gospodarskim položajem ob spremembi vrednosti dinarja in stabilizaciji.
Obravnaval je stališča zveze komunistov in sindikatov do stabilizacije, kakor ukrepe, ki so v obliki vrste predpisov že bili sprejeti in ki še bodo predvsem v drugem polletju tega leta.
Stabilizacijskim ukrepom moramo slediti v vseh naših temeljnih organizacijah. Ugotovljeno je, da še vedno nismo dovolj resno pristopili k izvajanju sprejetih ukrepov, za katere smo se že dogovorili na prejšnjih sejah koordinacijskega odbora, na zboru komunistov na Dobrni in v organih upravljanja.
Tokrat gre zares z vsemi posledicami in odgovornostjo, če nalog ne bomo izvrševali in ukrepov spoštovali.
Če kateri od odgovornih delavcev ne more in ni sposoben nalog opraviti, naj odstopi. Tako je stališče naše partije. Jasno in glasno je povedana ugotovitev, da smo več potrošili, kot smo ustvarili. Stabilizacija zahteva odrekanje, manjšo porabo, nižje realne osebne dohodke, kar bo znižalo življenjski standard na realno višino. Zmanjšal se bo obseg investicij, omejen bo kreditni potencial bank za nove naložbe, kar pomeni manj dela za nas gradbince.
Pri pregledu zasedenosti posameznih temeljnih organizacij je ugotovljeno, da je ta še kar zadovoljiva za letošnje leto, če bomo uspeli pridobiti že predvidena dela. Kljub temu pa nekaterim temeljnim organizacijam že primanjkuje dela.
Pridobivanje novih del je čedalje težje, saj investitorji postavljajo vse ostrejše pogoje. Vso skrb moramo posvetiti doseganju rokov, kvaliteti in dobremu gospodarjenju, kar vse vpliva na investitorja pri oddaji del.
V Ingradu se bomo trudili in pod vzeli vrsto ukrepov, da se nam standard ne bi bistveno znižal. Čeprav smo o tem že večkrat govorili in zapisali, naj kljub temu ponovimo nekaj ukrepov.
Zaostriti moramo delovno disciplino in proti vsem kršilcem odločno ukrepati. Tisti, ki ne izpolnjujejo svojih delovnih obveznosti, kršijo samoupravno dogovorjen delovni red, neopravičeno izsiljujejo za sebe pravice, ki jih nimajo iz dela, ki pogosto neutemeljeno iostajajo z dela itd., naj svoja mesta prepustijo drugim.
Nadurno delo je odrejati le, kjer je to nujno potrebno, zaostriti pa je odrejanje nadurnega dela pri režijskih delavcih.
Vsako škodo, ki jo kdorkoli povzroči na materialu ali sredstvih, je izterjati od povzročitelja.
Dosledno nagrajevati po delu in ostro ukrepati pro-
ti lažni solidarnosti in socialni varnosti. Podražitev hrane in stanovanja ter druge življenjske stroške ne moremo nadomestisti s formalnim zvišanjem osebnih dohodkov, saj s tem ne bi nič storili.
Vsak sam bo to moral nadomestiti z več delom in boljšim gospodarjenjem v temeljni organizaciji in si s tem zagotoviti višje osebne dohodke.
Spremljati in zmanjševati stroške poslovanja ter omejiti kilometrine, dnevnice, neopravičene terenske dodatke itd.
V	zalogi imamo dovolj Outinord opažev za stanovanjsko gradnjo, nabavljamo pa še kljub temu nove, oziroma so zahteve po nabavah opažev. TOZD Projektivni biro projektirajo za zunanje naročnike izven večjih centrov klasično gradnjo stanovanj, vsled česar je še posebej koordinirano koristiti že obstoječe opaže in s tem zniževati stroške.
V	Ingradu imamo 130.000 tekočih metrov cevnih odrov. Posamezna gradbišča neopravičeno zadržujejo te odre in jih slabo vzdržujejo. Taka ogromna količina odrov zadošča za vse naše potrebe ob normalnem gospodarjenju, ker pa tega povsod ni, so stalne zahteve po novih nabavah. Enako je z gradbiščnimi barakami in drobno mehanizacijo.
Domačo mehanizacijo ne koristimo dovolj, vse preveč pa se je jemlje v najem od privatnikov. Nižja
cena privatnikov je le navidezna, trenutna korist, saj vemo, da moramo kljub temu domačo mehanizacijo vzdrževati, plačevati amortizacijo in je rentabilna lahko le, če jo koristimo.
Obrtniško instalacijsko zaključna dela vse prepogosto oddajamo raznim kooperantom, čeprav smo že po samoupravnem sporazumu dolžni ta dela prvenstveno oddajati domačim temeljnim organizacijam. Dohodek domačih TOZD je solidarnosten, od katerega je prav tako odvisen uspešen razvoj vseh TOZD v Ingradu.
Le ko so zasedene kapacitete domačih temeljnih organizacij, je po dogovorjenem postopku oddati dela kooperantom.
Novih režijskih kadrov glede na obseg del ne potrebujemo. Štipendistom morajo biti zagotovljena
(Nadaljevanje na 6. strani)
hortikultura 80 celje
Svoje okolje bomo olepšali in kultivirali v okviru prireditve Celje — Hortikultura 80. Celje bomo o-čistili in uredili z zelenjem, cvetlicami, ureditvijo dvorišč, zelenic itd.
V mestnem parku je že kaj videti, saj bo popolnoma obnovljen, v teku so tudi druga dela. Pripravljajo cvetlično in vrtnarsko razstavo ter razne druge prireditve.
Kaj pa stavbe, dvorišča, skladišča in delovišča Ingrad? Tokrat ne bomo zadnji in se ne bomo dali v zobe, češ Ingradovi delavci nimajo posluha za red, urejeno in lepo okolje.
Franjo čevnik
SPOMINI NA SREČANJA S TITOM — SPOMINI NA SREČANJA S TITOM — SPOMINI NA SREČANJA S TITOM
Enkratno doživetje
Prvič sem ga srečal leta 1945 v njegovem rojstnem kraju Kumrovcu, takoj po osvoboditvi naše domovine. Leta 1952 na V. kongresu Komunistične partije Jugoslavije v Zagrebu, posebno rad pa se spominjam srečanja s Titom leta 1968, ko sem bil član delegacije Slovenije na jubilejni proslavi, 25. obletnice II. zasedanja AVNOj v Jajcu. Za dan republike 27. novembra je bil svečan sprejem za vse delegacije v dvorani Zveznega izvršnega sveta v Beogradu. Kot vedno je prišel med nas veder in dobro razpoložen. V veselem vzdušju in sproščeni smo obstopili našega dragega gostitelja, ki je bil pristopen za vsakega udeleženca. Posebno vesel je bil srečanja s svojimi tovariši iz narodnoosvobodilne borbe. Drugi dan smo odpotovali v Jajce, kjer so bile svečane prireditve v čast 25. obletnice. Prišel je tudi tovariš Tito in slavnostno odprl novi
Občutek me še vedno spremlja, da je moje prvo srečanje s tov. TITOM bilo včeraj. Pa je od takrat, 25. 5. 1959. leta, minulo že polnih 21 let.
Spominjam se, da sem dobil od Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije obvestilo, da sem imenovan v slovensko delegacijo, ki bo v imenu delavcev in občanov naše republike čestitala tov. TITU za njegov 67. rojstni dan. Sprva sploh nisem mogel verjeti, da je to mogoče, pa vendar en teden pred odhodom v Beograd, sem dobil točen program potovanja in obiska.
Prišel je 24. maj 1959, ko sem zvečer odpotoval iz Celja. Spominjam se, da je bilo naše mesto takrat lepo urejeno, ulice čiste, zastave, parole, cvetje na oknih vse to me je spremljalo skozi vse mesto. Razpoloženje ljudi je bilo izredno, vendar se mi je zdelo, da sem najsrečnejši, saj me je spremljal edinstven občutek, da bom lahko stisnil roko dragemu tovarišu Titu..
V	Zidanem mostu sem se priključil ostalim članom delegacije. Celo noč nisem zatisnil očesa. Moja misel je bila, kako bom dočakal srečanje s tovarišem Titom. Po prihodu v Beograd so nas namestili v Belem dvoru in nas takoj seznanili s programom srečanja. Določeno je bilo za 25. maj ob 11. uri.
V	veliko dvorano v Belem dvoru smo prišli nekaj minut prej. Pred na-
most čez reko Vrbas. Po sprehodu čez most so ga hoteli njegovi spremljevalci odpeljati z avtomobilom v novi kulturni dom oddaljen cca 2 km, vendar je dostojanstveno zavrnil spremljevalce in se med množico napotil peš skozi Jajce do novega objekta.
Na dan republike 29. novembra je bila svečana seja kateri so prisostvovali vsi preživeli delegati II. zasedanja AVNOJ in delegacije vseh narodov in narodnosti bratske Jugoslavije in tujih držav. Slavnostni govori je imel tovariš Tito. Sprejem za vse udeležence je bil naslednji dan v novem kulturnem domu.
Ko sem v vseh teh letih nekajkrat bežno srečal tovariša Tita, me je vsakič očarala njegova človečnost, moč, njegova energija in volja, zato so bila ta srečanja zame enkratno doživetje in jih ne bom nikoli pozabil.
Štefan Klenovšek
mi je že bilo nekaj delegacij. Postavili smo se v krog eden do drugega, torej točno po seznamu, da so nas na to lahko poimensko predstavili. Točno ob 11. uri je prišel tovariš Tito s spremstvom med nas in nam zaželel dobrodošlico. Navdušenja ni bilo konec. Po uvodnem delu se je dobro razpoložen s spremstvom napotil proti nam, kjer so vsakega posebej predstavili. Končno je prišel tudi do mene. Stisnil sem mu roko in v imenu gradbincev Slovenije čestital z željo, da bi nas še dolgo vodil. Izrazil sem trdno pripravljenost za izpolnjevanje vseh nalog Zveze komunistov.
Tovariš Tito pa mi je dejal: »Dobro mladiču, gra-djevinari ste dosta uradi-li, a može se još više sa mašinama ... Ker mu je spremljevalec predstavil že drugega delegata, se je moj neposredni stik z njim končal. Ni bilo časa, da bi gledali na uro, toda spominjam se, da je to trajalo skoraj minuto.
Po uradnem sprejemu nas je tovariš Tito povabil na vrt, kjer so nas pogostili, z nami pa se je zadržal še nekaj ur. Beseda je tekla o marsičem v gospodarstvu, o naši aktivnosti. Najbolj ga je zanimalo, kako se razvija samoupravljanje. V tej zvezi je posebej poudaril vlogo neposrednega samou-pravljalca pri odločanju.
Okrog 14,30 istega dne se je tovariš Tito poslovil od nas in se nam zahvalil za čestitke ter naprosil, da
prenesemo vsem delavcem in občanom tovariške pozdrave in njegove želje za uspehe pri delu. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da ima naša skupnost tako delaven in zvest narod, ki je v tem kratkem času toliko zgradil.
Drugo srečanje s tovarišem Titom je bilo 25. maja 1965. leta. Takrat nas je bilo iz SR Slovenije nekaj manj. Dogodki so se vrstili podobno kot pri prvem srečanju, le da sem bil manj nervozen.
Ta sprejem je bil v poslopju Zveznega izvršnega sveta, ki je bil nadvse prisrčen. Tudi takrat se je tovariš Tito z nami pogovarjal. Spominjam se, da je pogovor tekel največ okrog gospodarskih težav in ukrepov, saj se je v
Srečno naključje je hotelo, da sem bil kot predstavnik Ingrada na osrednji prireditvi ob dnevu mladosti v Beogradu, 25. maja 1978. leta, katere o-gled je organizirala OK ZSMS Celje.
Iz Celja smo se z avtobusom odpeljali proti Beogradu. Pot je bila za nas daljša kot je bila v resnici, kajti napetost je vedno bolj naraščala. Leto 78 je bilo tudi leto, ko tovariš TITO štafete ni sprejel na stadionu JLA, ampak na Brionih.
Ta svečani trenutek smo udeleženci spremljali po radiu, ki smo ga poslušali v avtobusu. Veseli smo bili, da je tovariš TITO sprejel štafeto, vendar tudi nekoliko žalostni, ker ga ne bomo mogli pozdraviti na stadionu.
Ko smo prispeli v Beograd je bilo v mestu vse polno ljudi iz vseh krajev Jugoslavije. Peli so, igrali na harmonike, plesali kolo, skratka ves Beograd je bil eno samo veselje.
Bližala se je ura in odšli smo na stadion. Nepregledna množica ljudi se je pretakala skozi vhodna vrata. Stadion še ni bil polno zaseden. Zato sem se počutil izgubljenega, vendar se je stanje hitro spreminjalo. Vse naokoli so se pomikale množice ljudi, ki so se pogovarjale v najrazličnejših jezikih. Bili so od najmlajših do tistih, ki so že v pozni jeseni življenja. Vendar na njih je bila ena sama velika ljubezen do tovariša TITA. Nepozaben mi bo ostal trenutek, ko je ves stadio zadonel v pesmi: »DRUŽB TITO, MI TI SE KUNEMO, DA SA TVOGA PUTA NE SKRENEMO.«
Večina je imela solze sreče v očeh. Pogledi so se obračali na slavnostno tribuno, kjer pa tisti trenutek slavljenca ni bilo med nami. Prebrali so pismo, ki ga je poslal tovariš TITO udeležencem.
istem letu začela gospodarska reforma.
Tretje srečanje s tov. Titom sem imel 25. 4. 1977 v veliki unionski dvorani v Ljubljani in sicer na slavnostni seji CK ZKS ob 40. obletnici ustanovitve ZKS. Takrat lepo okrašena Ljubljana polna ulic delavcev in občanov, ki so čakali tov. Tita, je sprejela naj dražjega gosta, ki je vedno rad prišel v naše glavno mesto in tudi v ostale kraje SRS.
Četrto srečanje s tov. Titom je bilo v Kulturnem domu 1. 5. 1979 v Bohinjski Bistrici in sicer na slavnostni seji CK ZKJ, ki je bila v počastitev konstituiranja CK ZKJ iz leta 1939.
To so veliki zgodovinski dogodki in najdražji spo-
Sprejeli smo ga z dolgotrajnim ploskanjem.
Tako se je program iztekel. Mi smo polni vti-w, srečni da smo prisostvovali takemu dogodku, poiskali avtobus in se v
Minulo je že polnih 37 let od tistega hladnega zimskega večera. Bilo je v začetku februarja leta 1943, ko so me aktivisti poklicali na sestanek. Priznati moram, da me je bilo strah, saj nisem verjel, da so to resnično aktivisti OF.
Na tem sestanku so me spraševali, kaj vem o naših partizanih, kakšni menim, da so to ljudje, zakaj se borijo, itd. Dobil sem nekaj letakov, ki sem jih moral prečitati. Na njih je pisalo o nalogah komunistov in beseda Tito.
Takrat še nisem dopolnil 15 let, pa sem že razumel, zakaj so mi vse to razlagali. Že takrat so mi zaupali veliko skrivnost in me vključili v svoje vrste.
V zgodnji pomladi leta 1944 sem bil sprejet v SKOJ in od takrat dalje sem aktivno sodeloval v NOB.
Kot član SKOJ sem tudi takoj po osvoboditvi stopil v prve mladinske vrste, delovne brigade, Brčko — Banoviči, Šamac — Sarajevo in avtocesta Beograd — Zagreb.
mini v mojem življenju. Zato je name toliko bolj boleče vplivala novica o kruti usodi, ki nam je iztrgala iz naših vrst tov. Tita. Čeprav v globoki žalosti, toda hkrati prepričan in ponosen, da živimo v Titovi dobi, to je v dobi legendarne naše in svetovne osebnosti, velikana, ki ga zgodovina ne pomni, da bi kdo toliko žrtvoval in storil za človeka — enakopravnost — bratstvo in enotnost — mir in svobodo — za samoupravljanje in neuvrščeno politiko. To lahko stori samo velikan revolucionarne misli in prakse, ki bo vedno prisotna pri delu in v mislih Ml SMO TITOVI, TITO JE NAŠ!
Franci Vrbnjak
neskončni koloni podali nazaj proti domu.
Še vedno pa v ušesih odmeva pesem: »DRUŽE TITO MI Tl SE KUNEMO, DA SA TVOGA PUTA NE SKRENEMO.«
Marjan Dimnik
Prvo moje srečanje z našim dragim maršalom TITOM je bilo pred 33 leti, ko smo bili večkrat u-darniki proge Šamac — Sarajevo poklicani v Beograd, da smo mu lahko osebno voščili za 55. rojstni dan.
Nepozabni so trenutki sprejema, močni stiski rok. Nasmejan je z nami zaplesal kolo. Tudi mi smo bili ponosni, da nas je sprejel, naše brigadirske uniforme pa so se svetile.
Nepozaben je spomin na srečanje s Titom iz leta 1962, ko sem mu v imenu Okrajnega in Mestnega komiteja mladine Celja stisnil roko za njegov 70. rojstni dan.
Bila je to slovenska mladinska delegacija veteranov mladinskih akcij. Sprejem v Belem dvoru je bil veličasten, saj smo bili njegovi gostje ves dan. V času svečanega kosila se je z nami pogovarjal polni dve uri. Ko pa smo v večernih urah odhajali iz Belega dvora, nam je zaželel srečno^ pot, v spomin na to srečanje pa se je z nami tudi slikal.
Lojze Borinc
Kot da je bilo včeraj
Spomin, ki bo večno živel
Nepozabni spomini
IZ
- IZ MASI H TOZD
IZ TOZD IGM Medlog
Prednapeti montažni strešni nosilec
Nov obrat za prezračevanje
Za nas kušnja
pomembna preiz-
V sestavi Ingradovega montažnega sistema smo začeli izdelovati hale velikih razsežnosti, ob tem pa postopno prilagajati in osvajati širše jugoslovansko tržišče.
Z izdelavo 24,00 m dolgega strešnega nosilca smo zadostili potrebam investitorja Borac iz Bugojna. Doslej smo izdelovali elemente za montažne hale v bližnji in daljni okolici, vendar samostojno do vključno montaže nam bo to prva preizkušnja. Zgradili bomo 12.500 m2 hal v središču Bosne.
Prednosti tako širokih premostitev v proizvodnih halah so velike, saj dopuščajo idealno tehnološko rešitev prostorov, poleg tega ima taka hala veliki maneverski prostor in gradnja je cenejša. Zaupana nam je bila naloga izdelati zelo zahtevne prednapete nosilce, ki predstavljajo v montažnem sistemu Ingrad maksimalni razpon.
Takšno delo zahteva strokovno projektiranje, dobro tehnološko pripravo do izdelave. Prednapeti nosilec je vitka konstrukcija, ki prevzema skrajne obremenitve, to pomeni, da je izkoriščenost betona in železa v popolnosti.
Borac, tovarna kože iz Bugojna. Izvajalec gradbenih del je GP Gorica iz Bugoj na, ki nam je zaupala montažno halo v izdelavo. Pri izdelavi prednapetega nosilca sodeluje še kooperant Geotehnika iz Zagreba, ki nam dobavlja kable in napenja. Montažna dela bo izvajala naša temeljna organizacija GO Šentjur s svojo montažno skupino. Naprave za dviganje in transport je izdelala TO Mehanizacija. Prevoze bo opravilo Prevozništvo Celje v sodelovanju z našim avtoparkom. Znotraj TO IGM Medlog so še sodelovali: obrat železokrivnica, vzdrževalni obrat in beto-nerslca skupina težkih elementov. Kvaliteto je ves čas nadziral laboratorij Ingrada v sodelovanju z Zavodom za raziskavo materiala, oddelek tehn. srednje šole v Celju.
Nosilci so bili že pred montažo preizkušeni v Medlogu in sicer deponiranje pred napenjanjem in po napenjanju. Nakladanje s posebnimi napravami proti zavrnitvi nosilca na posebni vlačilec s prikolico izrednih dolžin. Opravljen je bil tudi poskusni prevoz in dviganje nosilca na višino 13.55 m. Taka približna zahteva bo tudi pri montaži na gradbišču.
Nekaj tehničnih podatkov: nosilec je iz MB 400 in prednapet z dvema kabloma, od katerih je vsak napet na silo 100 ton. V vsakem kablu je 22 žic profila 7 mm iz visokovre-dnega jekla. Kabli so napeti po sistemu BBRV. Dopustna toleranca kablov pri vgraditvi je največ 3 odstotke. Nosilce izdeluje obrat težkih elementov v Medlogu. Ta obrat je opremljen z ustrezno mehanizacijo:	dva mostna
žerjava po 15 ton nosilnosti, kovinski model z opažnimi vibratorji. Betonska mešanica je iz betonarne, v neposredni bližini, ki zagotavlja dovolj kvaliteten beton. Projekt je izdelal TEI Zagreb. Investitor je
Skladno s programom razvoja dejavnosti TOZD PO je bila v mesecu maju letos osnovana delavnica za prezračevanje. Osnovanje takega obrata smo načrtovali že v preteklem letu, vendar nam zaradi deficitarnosti delovne sile in manjkajoče opreme to ni uspelo.
V preteklem letu smo po začrtanem programu znatno povečali število u-čencev v kleparskem obratu in posvetili tudi vso skrb njihovi vzgoji. Bodoči profil kleparja bi naj bil mnogo širši od sedanjega, saj se bo potrebno usposobiti za izvedbo raznih novih rešitev.
Številčno povečanje u-čencev v kleparskem obratu je med drugim tudi pogojevalo, da je bilo mogoče iz tega obrata izločiti manjše število delovne si-
le in pričeti z novo dejavnostjo, to je prezračevanjem, ki je danes prisotno pri vsakem projektu.
Obrat vodi operativno Franc Belehar in bo deloval v sedanji fazi razvoja, v sestavu obrata centralne kurjave.
Osnovanje takega obrata je narekovala predvsem deficitarnost te dejavnosti. Obrat centralne kurjave, ki je ta dela prevzemal, je imel težave o-koli izvedb. Bil je odvisen od raznih zunanjih izvajalcev, ki so dela prevzemali preko lastnih zmogljivosti in skozi zamujanje pogodbenih rokov spravljali obrat centralne kurjave v neugoden položaj. Obrat ima trenutno v izvajanju 3 objekte, s povečanjem zmogljivosti pa bi se v perspektivi loteval tu-
di raznih drugih del, kot so fasadne obloge, sekundarni stropovi itd.
Res je, da obrat niti po številu sile, niti po opremi še ne zadovoljuje potrebam in da je pri pripravi elementov potrebno še precej ročnega dela. V preteklosti nam je uspelo od celotnega naročila nadomestiti le dva stroja, dočim je postopek okoli izdobave strojčkov za za-gibanje in stičenje kanalov še vedno v teku. Upamo, da nam bo te stroje končno le uspelo izdoba-viti, saj predstavljajo minimalno vrednost, pomenijo pa ogromno pri sproščanju ročnega dela.
Ko nam bo uspelo obrat številčno povečati, ne bomo več odvisni od tujih izvajalcev, ker bomo vsa ta dela opravili sami.
Z NAŠEGA GRADBIŠČA V NDR
Tudi v tujini povezani
Prepričani smo, da bomo s skupnim prizadeva njem vseh dosegli namen in da bomo tudi v bodoče kos podobnim nalogam.
Franc Bratina, st.
Zadnje dni maja smo obiskali gradbišče Scwedt v NDR, kjer smo med drugim imeli daljše razgovore z našimi delavci. Na gradbišču dela okrog 70 delavcev. Nekaj se jih je že vrnilo na lastno željo, drugi zaradi bolezni. Po programu gradbišča in glede na opravljena dela bo v mesecu juniju poslanih nazaj v delovne organizacije 54 delavcev in sicer v Tehniko 35, Obnovo 6, Ingrad 5 in Gradbinec 8.
Delavci Ingrada so na zboru delovnih ljudi enotno izjavili, da želijo obveznost iz pogodbe v celoti izpolniti in ostati na delu do konca avgusta 1980, če pa bo potreba tudi dalje. Presenetljiva je enotnost in zvestoba Ingradovih delavcev, ki so se kljub nekaterim pomanjkljivostim z velikim razumevanjem vključili v tamkajšnje razmere. Delo je zelo zahtevno, delovnik traja ves dan, tudi ob sobotah. Na gradbišče je mogoče priti le s posebno dovolilnico mimo uniformiranega vratarja, gradbišče je od naselja, kjer delavci stanujejo, oddaljeno 4 km.
V naselju Schvvedt ni družabnega življenja, kakor pri nas. Domačini nimajo tako visokega standarda, da bi obiskovali čez teden gostilne, ki so sorazmerno zelo redke. No, iz tega je moč zaključiti, da je največji interes v času dela v Schwedtu marljivo delati in varčevati devize, ki so po zadnjem odloku Zveznega izvršnega sveta okrog 30 odstotkov več vredne in s tem ne toliko v odnosu na dinar doma tudi višji osebni dohodki.
Delavci Ingrada tvorijo na gradbišču svoj zbor delovnih ljudi. Njegov predsednik je Vehbija Djer-djič.
Na sestanku so se delavci organizirali v sindikalno skupino in izvolili
odbor, ki ga vodi Franc Strniša. Tudi delo članov ZK na gradbišču ni zamrlo. Organizirani so v aktiv članov ZK, sekretar aktiva je Martin Martinovih Obren, Kokič pa namestnik.
Člani ZK se zavedajo, da morajo v tujini biti še posebno povezani in budni ter delovati med našimi delavci, da ohranimo enotnost ter da s svojim delom in ravnanjem dokažemo vlogo in odgovornost delavcev v samoupravnem sistemu. Prepričani smo, da ne bodo razočarali.
Delavci iz Schwedta pošiljajo vsem v domovini prisrčne pozdrave z željo čim boljših uspehov pri delu.
Franjo Cevnik
NAŠE GLASILO TUDI V ZRN
Sprejeli smo pismo:
»Spoštovano uredništvo, danes smo dobili 5. številko vašega Glasila. Veseli nas, ker časopis tudi nam redno pošiljate. Upamo, da bo tudi v bodoče tako.
Zahvaljujemo se vam v imenu vaših delavcev na delu v našem podjetju.«
Munchen, 10. 6. 1980	GIPOSS GmbH
Uspešno izvedena akcija »NNNP« splošne enote CZ v TOZD GO Laško
Letošnja akcija »Nič nas ne sme presenetiti«, ki je bila 16. junija 1980, je prikazala veliko stopnjo u-sposobljenosti pripadnikov splošne enote CZ TOZD GO Laško. Ob predpostavki, da je težje poškodovan most preko reke Savinje in železniška postaja od elementarne nesreče (po-
tres), je ta ekipa akcijo u-spešno izvedla.
V akciji je v celoti prišla do izraza socialistična samoupravna zavest in pripravljenost naših delavcev, da odločno premagajo vse težave. Tovrstna preizkušnja preverjanja akcije NNNP je postala stalna oblika aktivnosti
naših delavcev v sklopu programa SZDL in po o-ceni občinskega štaba dosegamo tu vidne uspehe.
Izkušnje namreč kažejo, da tako dobre rezultate lahko dosežemo samo ob dobri organiziranosti in veliki pripravljenosti naših delovnih ljudi, prizadevnemu in odgovornemu delu poveljnika splošne e-note CZ Draga Stanojlovi-
ča ter predsednika komiteja za SLO in DSZ Maje Bratina.
Težišče našega dela izhaja iz razvijanja in usposabljanja enote CZ, narodne zaščite kot najširše oblike organiziranja ljudi na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Slavko Vale
Sklepi delavskega
IMENOVANI ČLANI IZVRŠILNIH ORGANOV DS
Člani novoizvoljenega delavskega sveta GIF »Ingrad« so se sestali 29. aprila letos. Na prvem zasedanju so razpravljali in sklepali o naslednjih vprašanjih:
— Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen Franc Vrbnjak iz TOZD Mehanizacija, za njegovega namestnika pa Stane Gorjup iz TOZD Gradbena opera-tiva Celje.
— Sprejeli so poročilo o izvedbi referenduma za sprejem samoupravnega sporazuma o nagrajevanju za čas dela v tujini in samoupravnega sporazuma o združitvi v Rudis — Poslovno skupnost za izgradnjo investicijskih objektov Trbovlje.
- Imenovali so izvršilne organe delavskega sveta v naslednjem sestavu:
Odbor za gospodarjenje:
Člani:
Namestniki:
1.	Ivan Čmak, DSSS
2.	Anton Jurkošek, IGM
3.	Jože Pintar, PO
4.	ing. Stane Turk, mehanizacija
5.	Edvard Režek, Ljubljana
6.	Franc Brinovec, GO Celje
7.	Silvo Hladnik, Žalec
8.	Anton Aškerc, Rogaška Slatina
9.	Julij Pilih, Šentjur
10.	ing. Polde Rihtaršič, Sl. Konjice
11.	Rafko Funkl, Lesni obrati
12.	Marjan Vengust, Laško
13.	ing. Milisav Mandič, p roj. biro
Nikola Schell ing. Bojan Okrogar Mirko Zalašček Milan Škoflek Ivan Gabrič Cvetko Sitar Robert Zoffel Miran Krklec Igor Gorjup Živko Novakovič Milan Golavšek Rudi Gajšek ing. Pavel Grabner
Predsednik: Anton Aškerc, namestnik: Franc Brinovec.
Odbor za cene družbenega standarda:
Člani:
Namestniki:
1.	Lojzka Mravljak, DSSS
2.	Franc Kerbavc, IGM
3.	Karlo Selčan, PO
4.	Cenka Balek, mehanizacija
5.	Draga Favai, Ljubljana
6.	Meho Durakovič, Celje
7.	Drago Padar, Žalec
8.	Ivo Jelen, p roj. biro
9.	Zdenka Skakič, Šentjur
10.	Franjo Jurovič, Sl. Konjice
11.	Drago Stanojlovič, Laško
12.	Jože Knez, Lesni obrati
13.	Ivan Rebernjak, Rog. Slatina
Rafko Grabner Štefan Luc Branko Hrovat Ervin Drgajner Fanika Korbar Milan Čep
Slavica Kolšek Franc Šprajc Živko Novakovič Štefan Mesarič Cvetka Andoljšek
Predsednik odbora: Lojzka Mravljak, namestnik: Rafko Grabner.
Odbor za racionalizacije in tehnične izboljšave:
Člani:
Namestniki:
1.	Alojz Krajnc, DSSS
2.	Miran Verdel, IGM Medlog
3.	Slavko Verbič, PO
4.	Anton Uplaznik, mehanizacija
5.	Franc Jagodič, Ljubljana
6.	Ivan Dujič, Celje
7.	Silvo Hladnik, Žalec
8.	Zdenko Prislan, projektiva
9.	Hilda Kovač, Sl. Konjice
10.	Igor Gorjup, Šentjur
11.	Čedo Nekolič, Rog. Slatina
12.	ing. Karel Goričan, Laško
13.	Edvard Sorčan, Lesni obrati
Predsednik: Alojz Krajnc, namestnik:
Franc Karner Ivan Turnšek Miha Lončar Franc Šmarčan Janez Šinkovec Marko Kobale Ivan Rojnik Peter Puhan Branko Simon Darko Košak Anton Skaza Egidij Fifer Ivan Mihevc
Anton Uplaznik.
Izdajateljski svet za izdajanje Glasila:
1.	iur. Franjo Čevnik, DSSS
2.	Vili Šuster, DSSS
3.	Franc Vrbnjak, mehanizacija
4.	Franc Ramšak, DSSS
5.	Bogdan Filipčič, projektivni biro
6.	Ervin Drgajner, mehanizacija
7.	Alojz Borinc, DSSS
8.	Leon Bratina, IGM
9.	Franc Belehar, PO
10.	Pero Kovačič, Ljubljana
11.	Emilija Franc, GO Celje
12.	Albert Brdnik, Slov. Konjice
13.	Silva Cimperman, Žalec
14.	Marjana Unfcrdorbcn, Rogaška Slatina
15.	Marija Podbregar, Lesni obrati
16.	ing. Karmen Bcbar, Laško
17.	Vlasta Šupek, projektivni biro
18.	Irena Šentjurc, Šentjur
Predsednik: Franc Belehar, namestnik: Ervin Drgajner.
sveta
Koordinacijski komite (odbor) za LO in DS:
1.	Bogdan Filipčič, projektivni biro, koordinator ZK
2.	Franc Vrbnjak, mehanizacija, predsednik DS
3.	Avgust Frelih, DSSS, upravitelj obrambnega načrta
4.	ing. Marjan Prelec, glavni direktor
5.	Jože Mešl, PO, predsednik konference OOS
6.	Franc Ramšak, DSSS, predsednik ZSMS
7.	Franjo Čevnik, predsednik ZB
8.	Franc Sevčnikar, načelnik štaba enot CZ
9.	Albert Kerkoš, načelnik NZ
10. Predsedniki komitejev SLO in DS vseh TOZD in DSSS
Uredniški odbor:
1.	Franjo Čevnik, DSSS
2.	Vili Šuster, DSSS
3.	Franc Vrbnjak, mehanizacija
4.	Jože Mešl, PO
5.	Emilija Franc, GO Celje
6.	Leon Bratina, IGM
7.	Adolf Kregar, tesni obrati
Predsednik: Čevnik Franjo
Delavski svet je nadalje:
—	Potrdil je zbirnik periodičnega obračuna za prvo tromesečje.
—	Razpravljal je o planu sklada skupne porabe — redni del in stanovanjski del ter pripravil predlog formiranja del, predlog formiranja in porabe SSP — redni in porabe sredstev SSP — stanovanjski del, za samska stanovanja ter stanovanjskih sredstev za kadrovske potrebe.
—	Razpravljal in potrdil je predlog odbora za gospodarjenje o novih cenah izdelkov IGM, Lesnih obratov in storitev TO mehanizacije.
Komisija za izobraževanje:
1.	Marta Ograjenšek, DSSS
2.	Rudi Gaberšek, IGM
3.	Vlado Podgoršek, DSSS — učenci
4.	Branko Dolar, mehanizacija
5.	Stane Gorjup, Celje
6.	Jožica Dobrotinšek, PO
7.	Milan Golavšek, Lesni obrati
Predsednik: Rudi Gaberšek, namestnik: Branko Dolar.
Oživimo inovacijsko dejavnost
PRIČAKUJEMO VEČ NOVIH PREDLOGOV
Ena od važnih nalog letnega pa tudi srednjeročnega plana je pospešitev inovacijske dejavnosti. V letni plan 1980 smo zapisali: »Vsaka delovna skupina ali vsaj vsaka temeljna organizacija po eno inovacijo.«
Menim, da ta plan ni prezahtevno zastavljen in da je možno doseči več. Izkušnje prejšnjih let govorijo, da je med Ingrado-vimi delavci dovolj novih idej in predlogov, od katerih se jih precej v praksi tudi izvede. Vendar mnogokrat inovatorji svojih idej ne popularizirajo; svoje zadovoljstvo so dosegli že s tem, da jim je ideja uspela v praksi. Toda to ni povsem pravilno. Imena takih predlagateljev je treba objaviti v naših informativnih sredstvih in primerno nagraditi njihove uspešne predloge. S takim ravnanjem
bomo razvneli izumiteljske žilice tudi drugih delavcev naše delovne organizacije in rezultat tega bi naj bil večje število izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov kot v preteklosti.
Novoizvoljeni odbor za racionalizacije in tehnične izboljšave si bo prizadeval, da se ta« dejavnost v Ingradu bolj uveljavi.
Odbor, ki je deloval v prejšnji mandatni dobi, je v lanskem letu sprejel v obravnavo devet predlogov, v katerih je bilo udeleženih 11 delavcev. Podatki o tem so bili v Glasilu že objavljeni, zato naj tu omenim le še to, da je bilo od omenjenih 11 predlogov, 6 predlaganih v izbor za razpis »Inovator Celje 1979«.
Upam, da bo leto 1980 bolj bogato kar se tiče koristnih predlogov in tehničnih izboljšav. V času
stabilizacijskih prizadevanj bodo vsakršni prihranki še kako dobrodošli, pa naj ti izhajajo iz drobnih izboljšav v proizvodnji do večjih v spremembi tehnologije, projektnih zasnovah in podobnem.
Mnogokrat imajo proizvodni delavci na gradbiščih in v obratih dobre ideje, kako izboljšati delovni proces, dopolniti delovne priprave ali izboljšati organizacijo. Te ideje pa velikokrat ne zaživijo, ker predlagatelji ne dobijo ustrezne podpore. Smatram, da je dolžnost vseh organizatorjev proizvodnje nuditi pomoč pobudnikom izboljšav pri uresničevanju pozitivnih predlogov in jih tudi napotiti s primerno pripravljeno dokumentacijo do odbora za racionalizacije.
V letu 1980 pričakujemo kopico novih predlogov.
Alojz Krajnc
Poslovni objekt »Ingrad« v gradnji
GLAS
MLADIH
Dve plaketi mladosti
Letošnje veliko priznanje, podeljeno v mesecu mladosti, sta dobila tudi
predstavljamo
Pravimo, da ti beseda teče na tistem področju, kjer si »doma«. Pripravljena vprašanja za Francija Vrbnjaka so se takoj izgubila, kajti sam je z zanosom začel pripovedovali.
Del njegove aktivnosti v samoupravnih organih in na družbenopolitičnem področju je usmerjeno na delo z mladimi. Ni pričakoval, da mladim v Ingradu in občinski konferenci Celje njegovi nasveti v organizacijskih, idejnopolitičnih in drugih poglednih toliko pomenijo. To največje priznanje je zaradi samega pomena, predvsem pa časa v katerem je bilo dodeljeno, toliko več vredno. Seveda pa je to Franciju Vrbnjaku obveza, da bo v okviru svojih možnosti še naprej pomagal mladim v DO in širši družbi pri uresničevanju ciljev, ki si jih bodo zadali. Takšno delo ni težko, kajti njegovo stališče v zvezi z ZSM je jasno. Predvsem ga vodi načelo tov. TITA, da je srečen tisti narod, ki ima takšno mladino, kot jo imamo mi. Prepričan je, da mladi vedo, kaj hočejo in znajo uresničevati svoje zadane naloge, hkrati negira nekatera razmišljanja, ki se pojavljajo o nasprotnem. Področje delovanja mladih je iz dneva v dan širše, zajema vse strukture in to je edino prav.
Na vprašanje, kaj priporoča mladim v bodoče, je odgovoril, da z zadovoljstvom ugotavlja, kako so mladi v zadnjem času sprožili vrsto pobud za reševanje delovnih in življenjskih pogojev vseh zaposlenih. Še naprej je potrebno utrjevati predvsem dve področji: organizacijsko in idejnopolitično.
Večjo skrb je potrebno posvetiti dejstvu, da se v
Veljko Curkovič in mentor mladih Franci Vrbnjak, katerega danes:
vam

ZSM ustvari jedro mladih komunistov, ki naj skrbi za to, da se sprejmejo v ZK res tisti, ki že imajo določene zasluge v ZSM. Tudi v bodoče je potrebno dati še več poudarka obujanju tradicij NOB. Revolucionaren duh, ki je prisoten pri nekaterih, je potrebno razširiti še na o-stale, kajti prav je, da je mladina kritična. Važno je, da se mladi enakovredno vključujejo v ves tok družbenopolitičnega in družbenoekonomskega življenja. Za to so vsi pogoji.
Predstavitev Francija Vrbnjaka v Glasilu mladih ni imela namena opisati njegovega življena. Vsi ga dobro poznamo. V naši DO je pričel leta 1950 kot učenec v gospodarstvu avtomehanične stroke. Vso to dolgo dobo je posvečal tudi delu v družbenopolitičnem življenju. Izgradnja proge Dutovlje-Sežana, ceste Trbovlje-Zagorje ob Savi, akcije v DO, krajevni skupnosti in drugod in vrsta važnih zaupanih mu funkcij nam povedo o njegovi aktivnosti.
Franci Vrbnjak se za sprejeto plaketo zahvaljuje vsem, ki mu zaupajo. Mi pa smo veseli, da pri svojem delu nismo osamljen.
Majda Tavčar
Igre mladosti ’80 v Šentjurju
Letošnje igre mladosti je otvoril Marjan Kotnik. Pred govorom pa smo z minuto molka počastili spomin našega predsednika Josipa Broza Tita.
Igre smo organizirali v Osnovni šoli Šentjur, kjer so nam radi priskočili na pomoč pri odbojki, šahu, streljanju in vleki vrvi, kegljanje se je odvijalo v Motelu Merx, namizni tenis pa v Osnovni šoli Ponikva, ker drugje ni bilo prostora. To je bilo 17. maja, že prej, 10. maja pa smo organizirali tekmovanje v malem nogometu in sicer v Celju na igrišču Tehniške šole.
Izdelali smo tudi bilten IGRE MLADOSTI '80, v katerem so bila pravila tekmovanja in časovni razpored tekmovanja vseh e-kip za vsako panogo, pa tudi pokrovitelji, ki so nam omogočili izvedbo iger. Letos smo prvič podelili poleg diplom še medalje posameznikom, ki jim ostanejo v spomin za športno aktivnost v okviru IGER MLADOSTI '80. Najboljšim trem ekipam v skupni uvrstitvi smo podelili še pokale. Sredstva v ta namen so dali KS ZSMS Ingrad, pokrovitelji in športno društvo »Ingrad«.
Verjetno ste opazili živobarvne plakate, s katerim smo želeli pritegniti čim več ljudi na naše interne športne igre. Poleg vseh naših predstavnikov družbenopolitičnega življenja v Ingradu, smo vabili tudi predstavnike DPO občine Šentjur. Veseli smo bili vseh, ki so prišli.
Velja omeniti tudi to, da so nam bili v veliko pomoč domači sodniki naši sodelavci: Stane Turk, Zvone Streicher, Marko Kobale, Hubert Golner in Franci Ramšak. Bistvenih
Joštov mlin -
Stoji iz časov celjskih grofov, pozneje so ga dozidali. Sprva so v mlinu mleli na vodni pogon, pozneje parni stroj in nazadnje elektrika. V tem poslopju je bilo 31. 12. 1939 in 1. 1. 1940 partijsko posvetovanje, ki je prišlo v zgodovino kot II. konferenca KPS.
Med delegati so bili tudi Miloš Zidanšek, Franjo Vrunč, Milan Apih, Slavko Šlander, Peter Stante, Dušan Kraigher in še bi lahko naštevali kasnejše borce NOB, ki so pa danes, žal že skoraj vsi pokojni.
Na steni mlina je vzidana plošča, ki nam pove, da se je tisto silvestrsko noč zbralo pri Joštovih precej-najnaprednejših komunistov, ki so na svojem po svetu že začrtali pot, kako se bo treba boriti in umirati za končno zmago.
Dan 24. aprila letos bodo naši mladi pomnili. Bili so v Rdečem mlinu. Tovarišica Darinka Joštova, predvojna komunistka in
pripomb ni bilo, tako da častno razsodišče, v katerem so bili Stane Turk, Vili Šuster, Anton Aškerc in Marjan Kotnik ni imelo veliko dela.
V skupni uvrstitvi je zmagala TOZD Mehanizacija pred Proizvodnimi obrati in Skupnimi službami.
Vsi rezultati bodo izšli v posebnem zaključnem biltenu Iger mladosti ’80, ki ga pripravljamo mla-
rdeči mlin
borka, nas je sprejela zelo ljubeznivo in nam povedala vso zgodovino mlina. Zavzeto smo jo poslušali, jo občudovali, da je lahko prenesla vse težave pred, med in po vojni. Bila je internirana, kasneje borka in ko se je vrnila v svoj mlin leta 1945, je bridko jokala, saj je spoznala, da vojna vihra ni prizanesla ne stavbi ne ljudem. Posebno žal pa ji je bilo borcev — predvojnih komunistov, ki so padali za našo svobodo.
Živeti je bilo treba, mleti je bilo treba žito za Celjane in okoličane. Mlin je zaživel...
Leta 1946 so ga nacionalizirali. Kasneje je mlin utihnil, nehal je mleti. Še danes je žal Darinki in tudi drugim obiskovalcem mlina, da ta miruje, še večja škoda pa je, da se ta veličastna in zgodovinsko pomembna stavba ne izkorišča v namene kot je recimo dom borcev, dom
dinci OO ZSMS TOZD GO Šentjur s pomočjo KS ZSMS »Ingrad«.
Želimo si še več športnih in organizatorskih u-spehov, kajti zavedamo se, da s tem krepimo duha in telo, to pa je zelo pomembno, posebno še danes, saj moramo biti močni in e-notni, ko stopamo po poti, ki nam jo je začrtal NAŠ TITO.
Jožica Podhraški
mladine ali kaj podobnega. Velike sobe so prazne, kvarijo se tla, stene, stro-povi, okna, skratka del mlina propada.
Naši mladinci so bili globoko razočarani, da mlin ni zaščiten, oziroma da ga ne more izkoriščati skupnost, predvsem borci v Celju bi rabili svoj dom. Čudno, da ravno Celje nima doma borcev!
Mladinci so bili takoj pripravljeni, da bi v letu 1980/81 z udarniškim delom preuredili mlin. S podpisi (nad sto jih je) so potrdili, da imajo resen namen izvršiti delovno akcijo. Rekli so: »Škoda takšne pomembne stavbe, da jo ne moremo videti in izkoriščati. Delali bomo, kar potrjujemo s svojimi podpisi. Upamo, da nas ne bodo zavrnili!« Svoj predlog so mladinci posredovali konferenci ZB v Celju in upajo, da ga bodo tam proučili in da ne bodo zavrnili pridnih rok naših mladih, ki želijo izvesti prostovoljno delovno akcijo. Bomo videli! ...
Lea Čmak
Na igrah je žal prišlo tudi do neresnosti. Zaradi pomanjkljivih pravil pri vleki vrvi je za ekipo skupnih služb nastopil samo en tekmovalec. S tem se je »ekipa« izognila negativnim točkam.
Streljanje je ustaljena panoga naših iger
Veliko kršiteljev delovne obveznosti
Delo skupne disciplinske komisije
Iztekla se je prva mandatna doba skupne disciplinske komisije. Prva mandatna doba, v kateri so poleg naših članov iz temeljnih organizacij vedno sodelovali tudi zunanji člani, to so člani disciplinskih komisij z liste zbora združenega dela občine, v kateri ima temeljna organizacija svoj sedež. To sodelovanje je vsekakor zelo koristno, vendar se je v več primerih dogajalo, da postopek ni bil uveden takoj, prav zaradi prezasedenosti teh zunanjih članov. Opažati pa je, da zunanji člani zelo vzgojno vplivajo na kršitelje.
V	dveletni mandatni dobi je skupna disciplinska komisija obravnavala na 54. sejah 314 kršiteljev delovne obveznosti. Izrečenih je bilo 81 opominov, 70 javnih opominov, 1 premestitev, 50 prenehanj delovnega razmerja, 47 pogojnih prenehanj delovnega razmerja, 7 denarnih kazni, v 58 primerih pa je bil postopek iz različnih vzrokov ustavljen.
Najpogostejša kršitev (cca 80 %) so neopravičeni izostanki delavcev. Ti izostajajo brez kakršnihkoli obveznosti, ne dogovorijo se s svojim delovodjem za dopust, še pogosteje pa niti nimajo pravice do dopusta. Veliko je tudi nesporazumov med delovodjo in delavcem, odklanjanje dela, nedisciplina, zamujanje in predčasno odhajanje z dela, tudi pretepi na delovnem mestu. Najbolj dosledni pri prijavi kršitev delovnih obveznosti so v TOZD IGM Medlog in TOZD GO Celje.
V	času od 1. 11. 1979 do marca 1980 je bilo obravnavanih 78 kršitev delovnih obveznosti: v 12 primerih je bil postopek ustavljen, oziroma ni bil izrečen ukrep, bilo pa je izrečenih 23 opominov, 1 pritožba je še v postopku, ostali ukrepi pa so bili naslednji:
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
TOZD GO CELJE
JAKUPI Shemsi — neopravičen izostanek z dela več kot 10 delovnih dni
JAKUPI Nedžimi — pretep na gradbišču.
DANIČ Nedjad — neopravičen izostanek 10 delovnih dni.
TOZD GO LAŠKO
KARAMUJA Abdula — neopravičen izostanek z dela 20 delovnih dni.
BILAJAC Šefik — neopravičen izostanek z dela nad 20 dni.
SALIHBAŠIČ Alija — neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni.
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
ŠKORC Franc — neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni.
TOZD MEHANIZACIJA
VLAŠIČ Ivan — neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni.
TOZD IGM MEDLOG
PAVLOVIČ Djordje — neopravičen izostanek z dela 9 delovnih dni.
STOJIČ Andjelko — neopravičen izostanek z dela 20 delovnih dni.
KAJIŠ Gojko — neopravičen izostanek z dela 20 delovnih dni.
PRENEHANJE DELOVNEGA.RAZMERJA POGOJNO NA 1 LETO
TOZD GO CELJE
PANIČ Momčilo — neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni.
TEPIČ Boško — neopravičen izostanek 5 delovnih dni.
CVIJANOVIČ Milorad — neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni.
TOZD GO LAŠKO
LUČIČ Šime — neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni.
DIVLJAK Nenad — neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni.
TOZD GO ŠENTJUR
BAŠIČ Azem — neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni.
HLAVAČEK Ivan — neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni.
TOZD PROIZVODNI OBRATI
KRANJC Marjan — neopravičen izostanek z dela in neresen odnos do dela.
PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA POGOJNO NA 6 MESECEV
TOZD GO CELJE
IVANČEVIČ Josip —neopravičen izostanek 6 delovnih dni.
ŠARČEVIČ Gavro — neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni.
SKULA Mehmedalija — neopravičen izostanek 4 delovne dni.
BATARILO Josip — neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni.
DŽEMAL Alil — pretep na gradbišču.
TOZD GO LAŠKO
T1MER Vladimir — neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni.
JAJALO Ivica — neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni.
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
BOŽIČ Srečko — neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni.
FISTRI C Josip — vinjenost na delu (večkrat).
ČANČALA Franc — vinjenost na delu (večkrat).
TOZD IGM MEDLOG
HASIČ Ramiz — neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni.
MU JAKIČ Mehmed — neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni.
MIKANOVIČ Stanko — neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni.
KAVAZOVIČ Ibrahim — neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni.
TOZD LESNI OBRATI
JUG Franc — neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni.
JAVNI OPOMIN
TOZD GO CELJE
DŽOKIČ Mladen — neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni.
DERVIŠEVIČ Mirsad — neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni in zamujanje na delo.
TOZD GO LAŠKO
MEZGA Martin — neopravičen izostanek z dela 2 dni in vinjenost.
KUBURAŠ Jasmin —neopravičen izostanek z dela 2 dni in vinjenost.
MEHMETOVIČ Mustafa — neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni.
KUBAT Senad — neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni.
TOZD GO ŠENTJUR
PEJANOVIČ Miloš — neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva.
TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA
TURKEŠ Mile — neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni.
IVIČ Mirko — vinjenost na delu.
NOVAK Franjo — vinjenost na delu.
TOZD IGM MEDLOG
MASLIČ Dušan — neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni.
STUBLA Ismet — neopravičen izostanek z dela 1 dan — predčasno odhajanje z dela.
HASIČIČ Miralem — neopravičen izostanek z dela 1 dan in neprimeren odnos do dela.
GIMIČ Dragiša —• odklanjanje dela, zapuščanje delovnega mesta.
MIKLAVŽIČ Josip — vinjenost na delu m odklanjanje dela
TOZD MEHANIZACIJA
LEBIČ Alojz — neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni.
DS SKUPNE SLUŽBE
JOŠT Marica — večkratno zapuščanje delovnega mesta, zamujanje na delo.
TOZD PROIZVODNI OBRATI
NEDELJKOVIČ Jeftinije — vinjenost na delovnem mestu.
V drugem mandatnem obdobju pa je skupna disciplinska komisija od izvolitve in do maja na 7 sejah obravnavala 42 kršilcev delovne obveznosti. V 5 primerih je bil postopek ustavljen, v dveh primerih zaradi lažje kršitve ni bil izrečen ukrep, bilo je izrečenih 9 opominov, ostali ukrepi pa so:
TOZD GO Celje
Cvijanovič Milorad — neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni — prenehanje del. razmerja pogojno na 1 leto.
Derviševič Mirsad — neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni — javni opomin
Šarčevič Gavro — neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni — prenehanje del. razmerja pogojno na 6 mesecev.
TOZD GO Laško
Divljak Nenad — neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni — prenehanje del. razmerja pogojno na 1 leto.
TOZD GO ŠENTJUR
Hlavaček Ivan — neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni — prenehanje delovnega razm. pogojno na Dleto.
Bašič Azem — neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni — prenehanje delovnega razmerja
Pejič Ante — neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni — prenehanje delovnega razmerja.
Sakova Nuhi — neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni — prenehanje delovnega razmerja.
Turšič Safet — neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni — javni opomin.
TOZD IGM MEDLOG
Hasičič Miralem — neopravičen izostanek z dela 1 dan in neprimeren odnos do dela — javni opomin.
Gimič Dragiša — odklanjanje dela, zapuščanje delovnega mesta — javni opomin.
Pavlovič Djordje — neopravičen izostanek z dela 9 delovnih dni — prenehanje delovnega razmerja.
Stojič Andjelko — neopravičen izostanek z dela 20 delovnih dni — prenehanje delovnega razmerja.
Kajič Gojko — neopra-
vičen izostanek z dela 20 delovnih dni — prenehanje delovnega razmerja.
Gorenšelt Stanislav — 1 neopravičen izostanek z dela in zapušč. del. mesta
—	javni opomin.
Ramšak Engelbert —
—	spal vinjen na delovnem mestu — javni opomin.
Ikič Čedo — neopravičen izostanek z dela nad 10 del. dni — prenehanje delovnega razmerja.
TOZD GRADBENIŠTVO Rog. Slatina
Novak Franjo — vinjenost na del. mestu (večkrat) — javni opomin.
Zajec Ignac — pretep na gradbišču — denarna kazen 10 % OD.
Staroveški Josip — žalitev del. in povzročanje pretepa — denarna kazen 6 % OD.
TOZD GO SLOV. KONJICE
Marjanovič Milan — neopravičen izostanek z dela nad 10 del. dni — prenehanje delovnega razmerja.
Peci Ivan — neopravičen izostanek z dela 4 delovne dni — prenehanje delovnega razmerja pogoj, na 6 mes.
Skok Franc — neorpavi-čen izostanek z dela 4 delovne dni — javni opomin.
PROIZVODNI OBRATI
Nedeljkovič Jeftinije — vinjenost na delovnem mestu — javni opomin.
Predsednik skupne disciplinske komisije Gl P INGRAD CELJ E
Štefka KRUŠIČ, pravnik
(Nadaljevanje s 1. strani)
ZAOSTRENI POGOJI
prosta mesta v temeljni organizaciji, oziroma v delovni skupnosti in sicer, časovno, po stroki ter stopnji izobrazbe. Trenutno imamo 76 štipendistov, od katerih jih bo predvidoma v tem letu zaključilo šolanje 24. Vprašanje je, če bomo lahko vse, ki bodo šolanje zaključili, tudi zaposlili. Strokovno neusposobljene in pri delu neuspešne delavce, zlasti v režiji, bo zamenjati z drugimi, strokovno usposobljenimi.
V proizvodnji je spremljati stroške in voditi dokumentacijo tekoče. Obračunati in zaračunavati naročnikom več dela in dodatna dela.
Koordinacijski odbor je obravnaval še več drugih vprašanj, vezanih na poslovanje in stabilizacijo. Sprejel je sklep, da morajo direktorji TOZD takoj sklicati ves vodstveni kader in predstavnike samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter jih seznaniti s situacijo v zvezi s stabilizacijo in ukrepi v temeljni organizaciji. Za tem pa je delavcem na zborih delovnih ljudi temeljito pojasniti pogoje poslovanja v zaostrenih pogojih in o stabilizacijskih ukrepih.
Franjo Čevnik
VPRAŠANJE:
Ali lahko delavec odgovarja tudi za tisto kršitev delovne obveznosti, ki v samoupravnem splošnem aktu ni omenjena?
ODGOVOR:
Splošno načelo velja, da delavec disciplinsko odgovarja samo za tisto dejanje, ki je bilo, preden je bilo storjeno, z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom v naprej ugotovljeno kot kršitev delovne obveznosti.
Iz odredb Zakona o združenem delu izhaja, da je delavec disciplinsko odgovoren samo za tista dejanja, ki so s samoupravnim splošnim aktom ali z zakonom ugotovljena, kot kršitev delovnih obveznosti (193 čl.).
Ce torej posamezno dejanje ali opustitev ni v naprej zapisano, niti s samoupravnim splošnim aktom, niti z zakonom, kot kršitev delovnih obveznosti, potem delavec zaradi svojega dejanja (storitev ali opustitev), ne more biti poklican na odgovornost, niti se mu ne sme izreči kakšen disciplinski ukrep.
VPRAŠANJE:
Ali obstaja kakšna razlika glede pravic in obveznosti med pripravnikom, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas in pripravnikom, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas?
ODGOVOR:
Pripravnik je delavec, ki je zasnoval delovno razmerje zato, da bi se s praktičnim delom v določenem času usposobil za samostojno opravljanje poverjenih mu del.
To je temeljna svrha dela vsakega pripravnika ne glede na to ali je sklenil delovno razmerje ^ za določen ali nedoločen čas.
Razlika med tema dvema pripravnikoma je ta, da pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje samo takrat, če ne opravi strokovnega izpita, to je če ne iokaže, da je sposoben za samostojno opravljanje določenih zadev (čl. 211, odst. 3 ZZD). Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, pa preneha delovno razmerje s potekom časa, za katerega je sklenil delovno razmerje, ne glede na to ali je uspešno opravil strokovni izpit (čl. 216 odst. 2 ZZD).
Drugače, kar se tiče pravic, obveznosti in odgovornosti za čas trajanja delovnega razmerja, ni ni-
kakršnih razlik med omenjenima pripravnikoma.
Pri tem pa bi bilo potrebno še poudariti, da se pripravnik pripravlja za samostojno opravljanje nalog, zato se njemu ne morejo zaupati nobeni posli, ki bi jih moral opravljati samostojno in zato tudi ne odgovarja, če pri kakšnem delu napravi na-p ko. Drugo pa je, če pri delu povzroči škodo naklepoma ali iz grobe malomarnosti. V tem primeru odgovarja po splošnih načelih o odgovornosti za škodo, kakor vsak drug delavec.
Rado Čevmk,
dipl. pravnik
NOVICE
aktiv. Aktiv seveda tudi zdaj vabi vse, da se včlanijo.
Le organizirani bomo lahko uveljavljali svoje pravice, lažje izpolnjevali svoje obveznosti in se kot enakopravni vključevali v vsa področja dela.
Za prihodnje mandatno obdobje so izvolili Odbor aktiva, ki ga bo tudi v bodoče vodil neumorni in dolgoletni funkcionar društva invalidov Celje Roman Marn, tajnica bo Jožica Verdnik, blagajnik Franc Planko, člani pa še: Franjo Humski, Alojz Ve-lenšek, Marjan Krošl, Franc Kolman in Janez Pečnik.
Aktiv se je tudi odločil, da bo organiziral v dneh 28. in 29. junija izlet po poteh Avnoja.
Prišli - odšli
Meseca maja smo sprejeli v redno delovno razmerje 34 delavcev, od tega je prišlo 7 delavcev iz JLA, vsi ostali so na novo ka-drovani.
Od teh smo sprejeli 3 režijske delavce in sicer: Reberšak Anica, vzgojitelj v mladinskem domu in Vučič Velimir, skladiščni delavec oba na DSSS. Čoh Tihomir, gradb. inž. — pripravnik iz Rogaške Slatine.
Upravni odbor aktiva Zveze borcev NOV v Ingradu je na svoji seji, dne 11. junija, pregledal svoje delo in z zadovoljstvom
ugotovil, da je med najbolj delavnimi v celjskih delovnih organizacijah. Tako priznanje je tudi prejel od Občinskega odbora Zveze borcev.
Ugotavljamo namreč, da ob velikem razumevanju in skrbi za aktivne udeležence NOV v Ingradu, nimamo posebnih nerešenih stanovanjskih in socialnih vprašanj. Posebej dajemo poudarek na pomoči pri izobraževanju in prekvalifikaciji. Tako je razporejenih vseh 34 članov ZB primernim nalogam v temeljnih	organizacijah.
Vsem članom tečejo zadnja leta zaposlitve in m čuda, da je marsikateri ze močno izčrpan in slabega zdravja. Pa vendar je zelja ostati čim dlje na delu in s tem biti aktiven, saj smo borci bili v vseh težkih trenutkih vedno m povsod v prvih vrstah. Tako bomo tudi sedaj, ko bijemo bitko za gospodarsko stabilizacijo, ki je pogoj za našo neodvisnost in samoupravni družbeni sistem.
Sledeč Titovi pobudi o kolektivnem vodstvu je u-pravni odbor sklenil, da uvede enoletni mandat predsedujočega. Za predsednika v prvem enoletnem mandatnem obdobju so izvolili Franja Čevnika.
INVALIDI V INGRADU
Dne 11. junija so imeli invalidi aktiva GIP Ingrad Celje letno skupščino, na kateri so pregledali dosedanje delo in sprejeli pro-gram aktivnosti za prihod-nje obdobje.
Na občnem zboru so u-gotovili, da posebnih problemov nimajo pri zaposlitvi, prekvalifikaciji in pri uveljavljanju svojih pravic. Po temeljnih organizacijah je za njihove te-zave dobro razumevanje, kadrovska služba pa uspešno rešuje posamezne primere. Po podatkih kadrov-ske službe je v Ingradu 106 invalidov, nad polovico pa jih ni včlanjenih v
Ob obletnici prerane smrti inž. Ilije Markoviča, je delegacija delavcev TOZD GO Ljubljana, položila cvetje na njegov grob
Iz JLA so se vrnili:
Vran Boris — monter centralne kurjave, Hasič Fahrudin, elektrikar, Hadžič Asim, slikopleskar vsi iz Proizvodnih obratov; Mangič Edvin, železokri-vec, Avdič Hasan, gr. delavec iz Medloga; Pajk Viljem, obr. elektrikar iz Mehanizacije in Kovačevič Franjo iz Celja.
Odšlo je 50 delavcev in sicer: na lastno željo 30, sporazumno 3, odpoved delavca 3, v poskusni dobi 4, v JLA 5, umrla sta 2, disciplinsko izključeni 3.
Od teh sta šla dva režijska delavca in sicer: Bevc Irena, strojepiska in Biščak Josip iz DS Skupnih službo.
V JLA so odšli: Kovačevič Franjo, tesar iz Celja; Beslač Milenko, zidar iz Slovenskih Konjic; Kra-sniči Fadaim, gr. delavec iz Žalca; Kojič Dragoljub, vodovodni inštalater, Mo-čič Cvjetko, soboslikar oba iz Proizvodnih obratov;
Umrla sta: Baranašič Rudolf, rojen 23. 5. 1930, zidar v Žalcu. Delo je združeval od 1. 6. 1976 do 19.
5.	1980. Zapustil je ženo Julijo in sina Stjepana in Ivana, ki živijo v Palino-vec 25, Don ji Kraljevac.
Drofenik Alojz, rojen 14.
6.	1938, zidar na Celju. Delo je združeval pri naši organizaciji od 7. 8. 1962 do 12. 5. 1980.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Tomše Silvo, iz Celja in čorbič Safet iz Medloga.
Naraščaj v družini so dobili:
Makarič Ranko iz Celja, hči Anico, Golež Martina, sin Primož iz Skupnih služb, Žarkovič Djordje, sin Zoran iz Laškega; Močič Radenko, sin Darko iz Medloga; Selčan Karel, sin Primož iz Proizvodnih obratov.
Marija Pšaker
Dan gradbincev
V ZNAMENJU DELA IN POSLOVANJA
Potoki znanja izpod zaščitnih čelad, resni obrazi s skoncentrirano mislijo na nalogo, spretni mojstrski prijemi, umni gibi in napeti živci delavcev v delovnih skupinah. Taka napetost je vladala med delavci, ki so se pomerili v proizvodnem tekmovanju ob praznovanju dneva slovenskih gradbincev v Gro-suplju, 7. junija..
Veliko znajo in spretni so naši gradbinci. Taka proizvodna delovna tekmovanja so prava, saj spodbujajo delo in samozavest pri opravljanju vsakodnevnih nalog. S tem dajemo tudi pomembnost in poudarek spoštovanju do dela. Tekmovalni duh v proizvodnji bi morale prevzeti vse temeljne organizacije pri vseh delih kot stalno obliko. V najtežjih dneh obnove naše domovine smo s tekmovanjem in priznanjem za u-spehe veliko dosegli. Z bogatimi izkušnjami in sodobno opremo smo danes lahko še uspešnejši pri izvajanju stabilizacijskih u-krepov v našem gospodarstva.
PROSLAVA DNEVA GRADBINCEV
V kulturnem domu v Grosuplju je bila osrednja proslava dneva gradbincev. O pomenu dneva in naših nalogah ter o vlogi sindikata je govoril predsednik Republiškega odbora sindikata, Željko Humar.
Podelili so Kavčičeve nagrade za najboljše dosežke na področju izobraževanja v gradbeništvu. Dalje so podelili pokale zmagovitim ekipam v proizvodnem tekmovanju in pokal za doseženo prvo mesto v športnem tekmovanju.
REZULTATI
TEKMOVANJA
V	proizvodnem tekmovanju je prvo mesto pri zidarjih osvojila ekipa Stavbarja iz Maribora, pri tesarjih Konstruktor iz Maribora, pri železokriv; cih ekipa Grosuplja in pri odrarjih ekipa SGP Pionir Novo mesto.
V	skupnem so zmagale ekipe stavbarja, drugi je bil Konstruktor in tretji organizator tekmovanja — SGP Grosuplje.
Prehodni pokal za doseženo prvo mesto v šport; nem tekmovanju je tudi
Z A 11 V A L A
Ob tragični izgubi dragega moža in očeta RUDOLFA BARANAŠICA se iskreno zahvaljujem GIP Ingrad, TOZD GO Žalec, za organizacijo pogreba, poslovilne besede Stanku Droletu ter vsem, ki so ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Julijana in otroci
tokrat pripadal športnikom GIP Ingrada.
Ni mogoče opisati s kakšno "vznemirjenostjo in ponosom so delavci — zmagovalci v proizvodnem tekmovanju prevzeli pokale za svoje zmage. Prav gotovo se bo prihodnje leto pomerilo v znanju in spretnosti več ekip kakor letos. Tekmovanja, izvirajoča in povezana z delom v gradbeništvu, so naša in koristna, zato jim moramo dati vso podporo, saj z njimi najlepše obeležimo svoj praznik.
Kakor izhaja iz zaključnega biltena, je na proizvodnem tekmovanju sodelovalo 17 zidarskih, 15 tesarskih, 13 železokrivskih in 12 odrarskih ekip.
Ekipe Ingrada so dosegle lepe rezultate, zlasti tesarji (šesti) in odrarji (sedmi). V skupnem so bili 12. med 18. udeleženimi organizacijami.
Franjo Čevnik
LEP USPEH ŠAHISTOV
Naši šahisti so osvojili
3.	mesto med 45. ekipami na sindikalnem moštvenem prvenstvu Slovenije, ki je bilo 7. in 8. junija v Kranjski gori. Za Ingrad so tekmovali Franc Brinovec, Tomo Studnička, Milan Ojstrež, Zvone Strei-cher in Vinko Harinski. Za doseženo 3. mesto so osvojili lep pokal.
V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI
XXX. ŠIG '80
Prvak zopet Ingrad
Tudi letos, na jubilejnih 30. športnih igrah gradbincev Slovenije, je Ingrad v skupni uvrstitvi postal zmagovalec, tokrat že o-semnajstič. Za ta uspeh imajo zasluge predvsem ženske ekipe, saj so bile prvakinje v odbojki, kegljanju in namiznem tenisu, strelke pa so zasedle sedmo mesto. Moški so bili prvaki le v šahu, sicer pa
tretji v odbojki in kegljanju, četrto mesto so osvojili v streljanju in namiznem tenisu, peti so bili nogometaši, brez uvrstitve pa balinarji (?). In skupno: 1. Ingrad 225 točk, 2. Pionir 187, 3. Gradis 186 itd. Naša vitrine bo tako že peto leto zapored krasil velik prehodni kristalni pokal.
Vili Š.
llIMflflil

Tekmovanje v namiznem tenisu ŠIG ’80 je bilo 24. maja v Celju, organizator pa Športno društvo Ingrad. Gornja fotografija prikazuje odločilen boj Marjana Vitanca za visoko uvrstitev Ingradove ekipe, na sliki levo pa naša Ljuba Podbrežnik prejema zmagovalni pokal od Jerneja Pelka, predstavnika oragnizatorja.
^Gradbeni* družini:
Celje - Čuprija
Med družinami, ki so letos v času bivanja udeležencev vlaka »Bratstva in enotnosti« v Celju sprejeli pod svojo streho srbske goste, ne kot nekdanji izgnanci, je bila tudi družina člana našega kolektiva Ervina Drgajncrja. In tako je tudi prišlo do srečanja dveh »gradbenih« družin: Drgajner (Ingrad) in Stošič (Ingrap Čuprija). In o tem srečanju nam je gostitelj napisal naslednje pismo. (Opomba uredništva)
Do vzpostavitve vezi mladih družin v okviru sindikatov občin Celje in Čuprija je prišlo v času prihoda vlaka »Bratstva in enotnosti« v Sloveniji.
Predlog vzpostavitve vezi je bil podan s strani obeh sindikatov gradbeništva in SZDL. Tako smo bili gostitelji mlade družine Stošič, katere moška polovica je bil predstavnik gradbenega podjetja Ingrap iz Čuprije.
Omenjena orgnaizacija je predvsem specializirana za montažni sistem gra-
denj iz prenapetega betona in stanovanjsko gradnjo po lastnem sistemu. Seveda sem kot »pred-
stavnik« slovenskega gradbenega podjetja Ingrad poskušal v celoti prikazati našo zvrst gradenj, specializacij in oragniziranost celotnega sistema odnosov in povezav med TOZD v okviru delovne organizacije in SOZD.
Res pa je škoda, da nisem imel možnosti temc-ljitešega prikaza na samem mestu. Prav tu pa se je pokazala vrzel s strani organizatorja (občinski sindikat Celje), ki tega ni predvidel v okviru programa bivanja gostov pri nas.
Sicer so imeli programski ogled določenih organizacij združenega dela in tovarn v Celju, vendar je
O pomenu akcije »Tisoč delavcev-sodelavcev«, ki so jo sprejeli novembra lani slovenski sindikati na posvetovanju o obveščanju v Radencih, smo v našem glasilu že pisali. Namen akcije je bil pridobiti čim več delavcev-sodelavcev iz neposredne proizvodnje za vključevanje v vse oblike obveščanja v združenem delu.
Zato je bila odločitev sindikatov, da se prične s 1. majem letos naša skupna akcija »Tisoč delavcev-sodelavcev«, temeljito izvajati.
Sindikati v združenem delu naj bi oblikovali akcijske odbore ter se povezali še z drugimii družbenopolitičnimi organizacijami in komisijami občinskih svetov zveze sindikatov za obveščanje, tako da bi usklajeno pridobili
izostal namen vzpostavitve vezi.
Vsaj delno sem uspel to nadomestiti z ogledom iz »zraka«, saj nam je aeroklub to omogočil, za kar jim gre vsa zahvala.
Upam, da se bo ta napaka lahko popravila čez štiri leta, ko bomo ponovno gostitelj omenjene družine.
Kljub temu so gostje iz Srbije z zadovoljstvom u-gotavljali, da smo jih Slovenci lepo sprejeli in nudili prav vse, kar je bilo v naših močeh. Še celo več spraševali so se, če bodo lahko nam to vrnili ob priliki našega obiska pri njih čez dve leti ali še
1
nove dopisnike iz delovnega kolektiva. Sindikati tudi priporočajo, da je treba v vsakem konkretnem okolju na podlagi skupne zasnove akcije »Tisoč delavcev-sodelavcev« izdelati načrt poteka akcije.
Kot simbol akcije so slovenski sindikati izdelali poseben znak, ki ga objavljamo. Znak bo obenem tudi podlaga za izdelavo značke, ki jo bodo dobili vsi novi delavci-so-delavci.
prej. Saj tako so zagotavljali, ko so se poslavljali od nas in je bilo marsikatero oko solzno ob objemu in stisku rok pri odhodu vlaka. Da, malo je manjkalo, pa bi nekateri ostali kar v Celju, saj poslavljanju ni bilo ne konca ne kraja, vlak pa je že krenil dalje.
K vsemu temu lahko rečem le to, da je to srečanje še eden ponoven in stvaren dokaz, da gremo po Titovi poti bratstva in enotnosti, kar je edino zagotovilo trdnosti naše domovine, neuvrščene Jugoslavije.
Ervin Drgajner
V svojih Informacijah
4.	junija so slovenski sindikati zapisali: »Akcija tisoč delavcev-sodelavcev, ki je bila sprejeta kot pomembna politična akcija slovenskih sindikatov, je v teku. Ponekod že objavljajo prve prispevke delavcev-sodelavcev, drugod so komisije že začele delati, ponekod pa se tudi zatika.« In kje smo mi? Ali smo sledili usmeritvam sindikatov v tej akciji?
Vabimo vse, da se vključijo v akcijo »Tisoč delavcev-sodelavcev« v svojem glasilu.
Za nejasna vprašanja v zvezi z akcijo v združenem delu so uvedli sindikati dežurno službo od 7. maja letos vsako sredo od 9. do 11. in od 12. do 16. ure (tel. 061 310-033, int. 346).
-inj

I. Memorial Eda Slmka
Športno društvo Ingrad je v spomin na lani umrlega kegljača in vzornega delavca, VK strojnika Eda Šunka, organiziralo v dneh od 5. do 7. junija na kegljišču Ingrada 1. memon-alni turnir, katerega se je udeležilo 14 ekip iz Slovenije. Pokroviteljstvo nad turnirjem je prevzela temeljna organizacija Mehanizacija, v kateri je bil zaposlen pokojni Edo Šunko.
Rezultati:	1. KK Celje
5012 podrtih kegljev, KK Kovinar Štore 4967, 3. Pionir Novo mesto 4903, 4. Konstruktor Maribor 4892,
5.	AERO Celje 4855, 6. Gradis Ljubljana 4872, 7. Ingrad 'Celje 4802 itd. Med posamezniki je bil najboljši Stane Nareks iz Kegljaškega kluba Celje s 887 podrtimi keglji, Štefan Hrovat iz Pionirja jih je podrl 877, Ervin Cmok iz Kovinarja 864 itd.
Velik prehodni pokal in pokal v trajno last pa L mesto je na turnirju prejel Kegljaški klub Celje,
pokal pa so prejeli tudi kegljači »Pionirja« iz Novega mesta, ki so bili najboljši med ekipami iz vrst gradbincev.
Pri podelitvi pokala je sodelovala soproga pokojnega Eda Šunka