Pod Lipo. PoduSivni in vgodni pogovori. Iglič. Prav iraate, g. župan, jaz sem še zmirom na Ijutomersketn taboru in še zmirom čujem oae izvrstne govore našib rodoljubov, vsaka beseda teh govorov, se mi je vkore- ninila globoko v srce in zatoraj še zmirom samo na te mislim. Moram pa tudi reči, da se je vse ljudstvo tako lepo obaašalo, da se res bolje ni raoglo ia vredno je, da se izreee Fsem prav srčna hvala. Vrejeao pa je tudi vse bilo tako dobro, da se bolj vrediti ne da. Povem Vatn, da sem neizmerno srečen, da je vse tako izvrstno izpadlo. Ljubomir (ki se sprehaja s mnogimi kmeti po svojeml Ljubomir. Tudi mene to zlo veseli, posebao zato ker sadovnjaku). Poglejte samo sem v moje drevno sadišče iajje celi slovenski svet gledal na ta tabor. Posebno pa tudi bote se gotovo čudili, če Vam povera, da so ta više dva šolaja zato, dani daa našim naspiotaikoni naj raanjši vzrok, da bi visoka drevesca letos izrastla, ia sicer sem peške še Ie kesno v pomladi posejal, posebno lepe so jablanice in hruškice, pa tudi orehi so prav visoki ia koščati. Zdaj pa pogledajte na te dve gredi, tukaj so zasajene letne jablanice, in skorej ni verovati, da so v jednem letu višeod dva črevlja izrastle: po prek nioram reči, da sem letos z svojitu drevesairn sadiščem prav zadovoljen, samo prekesno sem posejal koščice, to vcndar letos bočem popraviti ia še ta teden posejati koščic kolikor bode naj več mogoče, jabelkine ia hruškiiie peške pa taki v pomladi. Te dveletae jablanice pa bom taki drugo leto požlahtnil, ker so že zadosti velike in niočne. Semenko. Moram reei, da iniate res tako lep sodovnjak, da bi se smel imeuovati izgledna šola, pri vas b> se naši fantje lahko drevoreje popolnoma naučiii. Ljubomir. Počasu, počasu, g. župan to je še le samo začetek, to še eelo nič ni vredjeao, če mi vendar Bog da življepje in zdravje, hočem vuekib letib po mogočaosti vse vrediti, ker vsaka sorta dreves mora iraeti svoje posebao mesto, ker potrebuje posebao obdelovaaje, jaz se še sam raorani učiti, ker še celo malo v tem vem. Žalec. Jaz bi rad bil, če bi le pol toliko zaal, kakor Vi, ali žalibog, da se mi kmetje dozdaj celo nič nismo učili o tem, kakor ste nam veadar pravili, bodo se pribodajič za naše faate take škole vpeljale, boguie če bo to, še bora jaz ž njinii v šolo bodil, ker me posebno sadjereja strašao zauimiva. Ljuborair. Ta beseda je vredaa svojega moža! Le aobenega človek bodi učirao se, da ne bomo zaostali, za druginii uašitni sosedi, saj učenje ni nikakova sraraota, za si siromak ali bogatež, tnlad ali star. S e m e n k o. Kako pa kaj sloji na vašem vrtuza žeieaje, pri nieni je strašuo slabo. Ljubomir. Prosim Vas, o tem rae uiti ne vpvašajte, ker me jezi, če saaio tamo pogledatn. Pred 14 daai še je vse tako lepo stalo, da je bilo veselje gledati, ali na enkrat, je bilo po vsem zeleuja toliko goseaic, kakor da bi jih iz vreče nanjenasipal. Iz početka sern rekal svojim, ljudeai, uaj je poberejo in res so jih eden dan nabrali več, kak >v edea vagan, ali kajjeto pomagalo, celo nič, ker drugi daa še jib je enkrat toliko bilo. Naj bolj mi je žal za zelje (kapus) ker je že iuielo precej lepe glave, ali ravno daues, sem ga moral dati posekati, ker drugače ga aiorebiti jutro rJiti peresicaveč našel ne bi, to je strašna uesreča za nas gospodarje, ker 6e je povsod jtako nam bodo goseaice vse zelje pojele. Debelko. Žalibog da je tako, tadi na moji ujivi, aa kteri seni imel zelje posajeno, druga nič več ui gledati, kakor samo kocenje in debelejša perjiaa rebra. Semeako. Ravno to setu tudi jaz hotel reči, pa naj bo z Bogom, če le krompirja pa repe mnogo dobimo, bomo se že skoz zimo preživili. — Glejte, glejte zdaj pa pride  tudi Iglič, radovedeu sem, kaj bo nam on povedal o Ijuto- mersketn taboru. Iglič (pristopi k društvu). Dober dan, dragi prijatelj, prej ko ne sein daaes, kaj važnega zamudil. Ljuboinir. Nič posebaega, dragi Iglič! Jaz sein sosedom kazal svoje drevesno sadišče to je vse. Žalec. Kaj pa ste aeki delali, da ste tako kesno došli. Morebiti popisujete ljutomerski tabor in hočete kako brošurico o DJem izdati. Iglič. To sicer ne, ali moram vain reči, da je ta res vreden, ne samo, da bi se na taako popisal temoč, da bi se z zlatimi črkami tiskal ia razposlal po celi sloveaski zeralji,  da bi se vzbudili vsikder rodoljubi iu storili, kar so storili vrli Ljutomeržanje, kteriin iz srca kliceni. Zivili, živili, ž,ivili! — Senienko. G. Iglič, kakor vidim ste vi še zmirom na Ijutomerskem taboru. Povejte nam, kako se vam je kaj dopadlo kaj ste vse doživeli tamo in ali ste zadovoljai z vsem. spet uapravili iz raušice slona.  Iglič. Da, da, naše nasprotnike to strašno jezi da se je V3e tako mimo in izvrstao izpeljalo. Samo eujte, kaj vaoi p'jvein: Pred kratkimi dnevi sein bil v inestu, kdcr sein si malo sukaa kupil, po dovršeaem poslu stopiui v neko krčmo, da bi se malo okrepil ia kotnej dojdem v sobo, stopi že neki poznani gospod pred me ia mi smeje reče: ,,No vas labor je labko bil prav mireu, ker niste več ljudi skupej spravili, kakor sarao do dve sto". Žalec. Pa kaj mu niste taki dali jedue za uha. Iglič. Skorej bi mi bila jedna ušla, pomiril sem se vendar taki in si mislil, da taki norec ni vreden, da bi mu pošten Slovenec besedico rekel, zatoraj mu hitro obrnem hrbet pljuaem na tla ia odidem v drugo krčmo. Ljubomir, Tako je bilo prav, ker taki ljudje niso več vredui, kakor da je vsak poštea Slovenec popolnoma zaničuje, ia gotovo je bolj jezi, kakor tisoč žalib besed. Zdaj pa naj bo za danes zadosti, drugokrat več. Politični ogled. Ministerstvo pravosodja je na slov. Štirskera imeaovalo sledeče okrajae sodaike: Pristav Jaaez Wieser je imenovan za Kozje, predsto.jnik Wii. Sehlieber za Vransko, pristav Viuko Vaaino za Onuuž, predstojaik Jauez Ribič za Koajice, komit. svetaik in predstojaik Jakob Mayr za Sevnieo, predstojaik Antoa Globočnik za Ljutomer, pristav Janez Forstner za Marenberg, dežel. sodn. svetnik ia soduik Janez Pogačnik za Maribor, predstojnik Aaton Pirkmajer za Goreaji rad, predstojaik Jožef Nemanič za gornjo Radgono, dežel. sod. svetnik in predst. Frid. pl. Schildenfeld za Ptuj, predstojuik Ignac Kaffou za Radgono, predstojaik^Ignac Hogelsberger za Brežce, predstojnik Matija Sirk za Šoštaja, predstojnik Jakob^ Zirkelbach za St. Lenart, predstojnik Vilj. Jenčič za Šmarje, predstojaik Franc Kokošinegg za slov. Gradee. Cesarsko pismo zaukazuje, da se imajo polkom in vojskiniai oddelkom, kteri se nabirajo v deželab ogerske krone, kolikor je mogoče dati častaiki v teh deželah rojeai. Ob enem se ima zaukaz, da se ima vsak častnik naučiti jezika svojega polka, na novo oklicati. Kakor se čuje, >se bo deželaim zborom predložila nova postava o realnih šolah, po kterib dobijo realke 7 razredov in izpite zrelosti, vsak deželai jezik more biti učea jezik. Od deželnib poslaacev se bode ali bi se rado tirjalo, da morajo prisečina decembersko ustavo. Ce kteri ne bi hotel priseči, bi zgubil svoje poslaastvo. Kaj pa še? Vladiai listi pišejo, da bo pravosodaa orgaaizacija eakrat toliko novcev stala, kakor političaa; pa tudi pri se ne bo^celo nič pribraailo. se tej Na Českem še se zmirom prepovedavajo zbori ia tabori, tako se je pred kratkim prepovedal učiteljski zbor v Pragi; tabor ua ,,Džbane", tabor v nSobeslavu", društvo ,,slovauska lipa" v Mačebostu itd. Tudi časaiki še se zinirom konfiskujejo. Policijski minister Taafe je imel v Pragi daljši pogovor z žapanom Klaudy-jem. Pravijo, da je hotel pridobiti prvake, da dojdejo v deželni zbor. Došli morebiti bodo, vprašaaje je samo, kako dolgo v njem ostanejo. V Galiciji se federalistična opozicija ne samo za državai tenioč tudi za deželni zbDrzmirom bolj vtrjujo in vrednje; tako, da so že aemški listi začeli vladi svetovati, naj Galiciji dovoli, kar jej gre. — Na Hrvaškera so celo zmerneji unioaisti, kakor Jankovič izrekli željo, da se naj skliče novi deželai zbor, da bi se tako storil prvi korak k porazumljeaju z narodao stranko. Mislimo vendar, da vlada pokornega uradaiškega deželnega zbora ne bo tako bitro iz rok spustila. V Karlovcu in drugih narodnih meslih podpisujejo pismo, v kterem prosijo, naj se skliče postavni deželni zbor in protestujejo proti sedajaemu uradniakeinu. Generalni komando vZagrebu sejerazpustilo, oddelki vojaške granice, se bodo oddali generalneinu poveljstvu v Budi. IzPetersburga se piše, da se je tamo zlo ojačila stranka, ki hoče porazumljenje z Polaki. V Rimu se vse pripravlja pa vojsko, trdnjave se napravIjajo ia oborožujejo a topovi, tudi nekoliko sa mostanov so spremenili v kosarne. Na Kreti se vporniki tudi krepko vstavljajo Turkom. VBolgarski so vporniki Turke večkrat prav dobro stepli. Na Angle.škem se vse marljivo pripravlja za pribodnje volitve v parlanient. V velikih niestih bo borba velika.