stif. 50. W mu, f pondllUt t». Mmtifii Ifl/ Letnik XIII. Izhaja vsak dan. tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. L ^ šivo* Ulica Sv. F rančiška Asi-kega št 20. I. nadstr. — Vsi «!;v v> se po^ljijo uredništvu lista. Nefran';irana pisma «e ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. I/. in .v; ■ vorni urednik Štefan Godina. !«astn!k I;onsorrff Tisk tiskarne .Edine s-i\ vpisan« zziruge • c ' t \ <>:.-" vo:n v Trsi.1, ulica St. Franč škc Af.škega 5t. 20. Te:-.:'on uredništva šn uprave štev. 11-57. Naročnina zuaša: Za celo teto ......K 24.— 7 i< (eta • •• >••*••»• • i t ■*. t; i n* tšccc ...... . • •>•«*• • * ca u d c I j s k o Izdajo za celo leto....... 5* it p« !c'a ...... • 2.60 Potamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 ^vinariev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglnsi treovcev in o rtnikov . . mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............tnm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.- vsaka nadaijna vrsta.............2. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmrnj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina M reklamacije ee pošiljajo upravi lista. Piačuje s>e izključno le upravi .Edinosti" - Plača i:i toži sc v Trstu. Uprava ln inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AslSkega St. JO. — Poštnohranilnični račun št. 841.t>5J Admiral Kailer — načelnik volnega ministrstva mornarlike sekcije. Admiral Njegovan — poveljnik brodovla. >; n \J, 18. (Kor.) Njegovo Veličanstvo je I - i »Jo naslednje Najvišje lastnoročno pismo: • • »bi podadmiral pl. Kailer! i l !ti;em Vas ob istočasni podelitvi va tajnega svetnika brez pri-sto'b ne za načelnika mornariške sekcije voioega ministrstva. Baden. 16. februarja 1917. Karel I. r. Licbi podadmiral Njegovan! • ie-1ujem Vas ob «točasni podelitvi Jo- >junstva tajnega svetnika brez pristojbine za poveljnika brodovja. Baden, 16. februarja 1917. Karel 1. r. Kakor je razvidno iz Najvišjega lastnoročnega pisma, nastopi od sedaj naprej v organizaciji vrhovnega vodstva naše vojne mornarice paritetična dvorazdelba. Do-edaj so bile funkcije mornariškega poveljnika v njegovi lastnosti kot načel-rrka mornariške sekcije vojnega ministr- stva in mornariškega poveljnika združene v eni osebi. Skoraj stalna navzočnost pri mornarici je nafavno izključevala, da bi bila dotrčna oseba osebno izvrševala tudi dolžnosti načeblika mornariške centrale na Dunaju. Z ozirom na zmerom obsežni delokrog in na zmerom večje naloge se je pokazala potreba, da se ločijo agende načelnika mornariške sekcije vojnega ministrstva m mornariškega poveljnika. Načelnik mornariške sekcij«4 vojnega ministrstva z uradnim sedežem na Dunaju vodi samostojno posle tega urada, ki ostane kakor doslej osrednja oblast za vse na brambo moč monarhije nanašajoče se zadeve. Vrhovnemu armadnemu po-veljništvu podrejeni mornariški poveljnik pa izvršuje poveljstvo tudi v strategi Čno-taktičnem oziru. — V nekaterih dnevnih časopisih omenjena vest glede ustanovitve mesta vrhovnega poveljništva v vojni mornarici je potemtakem že radi tega neprimerna, ker vsled sedanje dvorazdel-be sploh odpade dosedanja označba mornariškega poveljnika. _ Austrijska uradno poročilo. Bolgarsko uradno poročno. Dl N \J, !5. (Kor.) Uradno se razglaša: IS. februarja 1917. Vzhodno bojišče. — Včeraj na-znani »ti bo?l ^everno oitoške doline so popoldne ponehali. Sovražnik je bil povsod odbr \a fronti severno Karpatov na več točn ih močnejše poizvedovalno delovanje. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Neizpreinen jeno. Nair -mik načelnfca generalnega štaba: pl. Hofer. finL UmlKo uradni) poročilo. BLROLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan. .S. februarja 1917. Zapadno bojišče. — Armada prestolonaslednika Ruprelita: Po živahni cc>ovski pripravi so poizkušali močni angleški iz vidni oddelki prodreti v naše jarke severno Armentieresa in jugozapadno Lilia kakor tudi severno prekopa La Bas-see in pri Ransartu. Bili so odbiti deloma v boiih moža proti možu, tekom katerih -o osrčij v naših rokah ujetniki, deloma po našem ognju. Po izjalovi jen ju napada južno Miraumorua dne 16. februarja zvečer je sovražnik čez noč ojačil svo| topovski o^enj in izvršil na obeh bregovih Ancre zjuiruj napad. Tekom celega dneva trajajočega. preminljivega boja smo ujeli 110 mJž, uplenili 5 strojnih pušk, nakar smo jreposiiii sovražniku njegove prednje postojanke. Južno Pysa je bil odbit močen angleški napa J. Vse postojanke so ostale v naših rokah. Ob Oisc pri Dresllncourtu uieli 14 '.nož. V noči na 17. 4. tn. je Jen naših zrakoplovov izdatno obuietal l bosiibami mesto in pristanišče v Bou-S; jjne. Vzhodno bojišče. — Fronta p inca Leopolda 3av.: Ob Lav kesi. ju-£ -zapadno Dvinska, so prodrle naše navadne čete v ruske črte in ujele okoli 50 mož. — Fronta nadvojvode Jožefa: V pogorju severno ukoike doline so RuSi ustavili svoje napade, ker so se njihovi napadi ponesrečili v našem obrambnem ognju. — Mackensenova armada: Nič novega. Macedonska fronta: Severno DojraiiSkega jezera je bila angleška stot-nija, ki je prodirala proti našim postojankam, po naših topovih pregnana. Prvi generalni Kvartirmojster: pl. Ludendori*. slednjih dveh ladij ste bili rešeni. Dalje je bila potoljena še ena jadrnica. KRISTIJANIJA, 17. (Kar.) Norveško poslaništvo v Parizu je naznanilo, da je bil norveški .parnik »Nordkap« (322 ton) z železno rudo Marie LeonhanJ« (1466 ton), Marion j Davvson* (2300 ton) in »Queenswood (27f» 1 tono) so bpli potopljeni. Posadki PODLISTEK. 99 Ne sodita*...!" Roman. — Ali ic odšla? — si je dejala Sonja sama pri sebi____Da---- sama hočem biti in nemoteno razmišljati o svoii sreči. — Poljubila ie cvetlice. — Moj ljubi Henrik. kako te ljubila! Sedaj imam nenadoma svojega gospoda in gospodarja---- smešno! sladko! K a1; o Jivno jc bi!-> vCe-raj. In kako šele bo. ko bom njegova soproga----rboževana. razvaja a, v sijaju in fcra»u. kot sploh ne poznani drugače. O, in proč od tod, kaka radost! Man \ pride semkaj in me poroči z velikim veličanjem____če bi se kazale kake zapreke. me pohčeri in mi da svoje ime, zc!o enostavno.... samo ta veliki vojvoda in to dekletce, ta princezinja----Henrik je bil poln zaupanja, naj bom tudi jaz, in jutri itak že tu Ji dobim obvestHo od njega ---- Sporočila pa ni bilo. Sledila je noč brez sna. Minilo je drugo jutro---- obvestila ic si i bilo. Šele popoldne je dobila pismo. Bifo jc dvakrat zapečateno. Z veliko razburjenostjo in je po ljubeznivem uvodu čit il « prestrašenimi oC*"ii naslednje: Sreča mi leži raztrupena pred nogami. Veliki vojvoda mi ni vrnil moje k icžje besede. Izjavil ie, da me nikdar ne odveže moje obveze. Na moj predli »K. da se odrečem prestolonasledniki v u. mi ie odgovoril z rodbinskim za-ko.iom. Po-rejovanje princezinje je odklenil s pripombo, da je nedoletna in podložna njegovi volji. Sploh pa da se naliaia na Angleškem. Odprl sem vse re^i-tre in sem ga spomnil celo nekega dogodka iz njegovih lastnih mladih let... bila Je napačna poteza in mi je prinesla cinične besede, ki jih ne morem ponoviti. Končni uspeh je' bil, da mi Jajc svobodo dotiej, da princezinja dovrši devetnajsto leto, potem pa da se bo vršila zaroka. Ce bi on umrl prej. bi jo moral jaz četrt leta po njegovi siurii P »vesti pred oltar, da bi jo ščitil kot soprog---- Izgubljena sva na vsak način, če se ne posreči, da ti trnioglavea mcrJa pridobiš s svojo ljubeznivostjo. Videti te mora, spoznati te mora____prosila ga bos ti____tebi se ne more upirati nihče. 1'svetovala se bova, ko zopet ozdravim, kajti sedaj sc bolan in ne morem izvesti ničesar. Namesto da bi bil zapustil tamošnji grad, sem moral ostati dalje ča^n. Živčni napaid, ki ga je po- Gospodarske posledice volne z Ameriko. Ker je promet monarhije z Združenimi državami od začetka vojne toliko kot prekinjen, ne bo v slučaju, da diplomatski preiom med Nemčijo in Unijo v svojih nadaljnjih posledicah privede do konflikta tudi z nami, beležiti nobenih takih neposrednih učinkov. Direktna zveza finančnega kapitala Severne Amerike in naše monarhije je obstadala v toliko, da smo neko posojilo, najeto že pred začetkom vojne, med vojno vrnili. Do novega posojila ni prišlo in tako je ta zveza razrešena. Ameriški efekti v avstrijski posesti so se — v kolikor niso bili deponirani v Angliji ali v ostalem sovražnem mozeni9tvu in so bili torej odtegnjeni posestniku — prodani za velik vrednostni dobiček. Bližji kontakt je obstajal le v toliko, v kolikor je Amerika za časa vojne preskrbovala Belgijo Deposity Company of Maryband« so postavHeni z 97.641 kron za leto 1915, kupčija je torej malenkostna. Temu uas-i rotno pa je avstrijsko poslovanje zavarovalne uružbe za življenje »Newyork< postalo jako razsežno. Koncem leta 1915 je iznašalo stanje zavarovanj 12.480 polic v skupnem znesku 170,44 mitijr-jov kron in dohodki na premijah S'42 milijonov kron v letu. Pri konfliktu z Zedinje.ihni državami bi najhuje občutili orftujenje med narodi, katerih gospodarsko zbliževanje se je potom urejenega trgovskega prometa v mirnih časih vedno pospeševalo. Zopctno /.bližanje pa bi zahtevalo dobo desetih let, ako ne desetletij. PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE RAN.1ENF lUNA^E N4 - - - OBVEZO V ALIŠCIH - - - Velikost pomorskih ladij. Kaj je pravzaprav tona? Čitamo o ladjah, ki so toliko in toliko ton velike, potem zopet o ladjah, ki imajo toliko in toliko izrinjeiija vode (tfeplacement), končno o tovoru toliko in toliko ton, a4i pa celo, da je na primer ladja velika 3000 ton, imela 5000 ton tovora. Človek končno res ne ve, kaj naj bi si mislil ob vsem tem. ko se beseda »tona« uporablja za popolnoua različne pojme. In ravjio se-dag v vojni je tona ladijskega prostora velikanskega pomena, tako da naj stvar pojasnimo nekoliko natančneje. Reklli smo: »tona ladijskega prostora«. O takih tonah se v resnici tudi izključno govori, kedar gre za uspehe podvodniške vojne. Povedano ni to vselej, temveč se navadno pravi: »Potopljen je bil angleški parnik s 6450 bruto-registriranimi tonami. Registrirane tone so vedno prostorne tone in povedo, koliko prostorne vsebine ima potopljena ladja. Za trgovinsko ladjo je to najvažnejše, ker je od tega odvisno, koliko tovora niore nakrcati" ladja. Prostorna vsebina laiije določa nje trgovinsko vrednost. Ker trgovinska ladja plačuje pristojbine in davke po svoji trgovinski vrednosti, je jasno, da se prostorna vsebina ladij določa po približno enotnem postopanju, torej z neko mednarodno mero. Če mislimo pri ladji vseskupno prostorno vsebRio, potem imenujemo to bruto-pro-strono vsebino, katero merimo na bruto-registrirane ione. Vseskupna prostorna vsebina pa ne donaša naravnost koristi, ker se ne more porabiti vsa za tovor; pač pa donaša korist le neto-prostorna vsebina. Ladje se tudi v resnici obdavčujejo po neto-vsebini in mora biti ta vsebina za vsako ladjo uradno označena in potrjena s takornienovamm mernim pismom. Neto-prostoraa vsebina se najde, če se od bruto-registriranih ton odštejejo oni prostori, ki niso določeni za tovor in potnike. Mednarodno se je sprejela kot enota za mero angleška registrirana tona, ki ima 2'83 kubičnega metra. »Tona« je angieška beseda in pomeni »sod«, ker so nekdaj velikost tovornega prostora računali po šte vilu sodov določene velikosti, ki so jil: mogli nakrcati v ladjo. Velikost trgovinske ladje se torej najjasneje označi z navedbo vseskupnega ladijskega prostora, to je z bruto-registri-ranimi tonami. Glede ne to-prostor ne vsebine si ne moremo nikdar napraviti prave slike o ladji, ker more ta ladia nakrcati razmeroma veliko več, ali manj blaga, kot pa ona. Tako ama na primer nemški velikanski parnik »Vaterland« 54.282 bru-to-registriranih ton in samo 23.548 neto-registriranih ton; nemški parnik »Bor-kuin« pa ima 5642 bruto-registriranih. pa veiuiar 4194 neto-registriranih ton. Tako je torej razmerje med tema dvema parni-koma zelo različno. »Vaterlaud« je skora' desetkrat večji od Bonkuma«, a glede neto-vsebine pa samo šestkrat, in sicer zato, ker »Vaterland« kot brzoparnik potrebuje veliko prostora za stroje in premog, kar se ne šteje za prostor, ki donaša korist. Angleži seveda za svoje izgubljene laije navajajo vedno vsebino v neto-tonah, pač zato, ker so te številke vedno znatno manjše in se zde torej izgube znatno manjše kot so pa v resnici. Iz zgoraj povedanega pa tudi izhaja, da ni nič čudnega, ako se pravi, da parobrod s 6000 bruto-registriranimi tonami vozi 8000 ton tovora. Brez označbe »reg.« (registriranih ) pomeni a ena tona vedno težo 1000 kilogramov. S»J, ki drži' eno registrirano tono. torei 2'K kubičnega nie-ira, mora pač držati 2*« kubičnega metra vode, ki telila 2*S utežnih ton. torej 2 Cormval-lis« s 14.300 tonami. Tu ni pisano registriranih ton«, in se mora torej razumeti utežne tone. Navedeno število znači res težo ladje. Pri vsakem telesu, ki plava v ravnotežju, je teža vode, ki jo izrine telo, enaka teži telesa. To je splošno znan fi žični zakon. Če pravimo torej, da ladja izrine 14.300 ton vode, nomenja to, da ta ladja tehta 14.300 ton. Ce torej čitamo: ladja ima 18.000 izrinjeiija vode, ali, kakor se pravi navadno, ladja ima deplace-ment 18.000 ton, je treba razumeti, da ta ladja tehta 18.000 ton. Pri trgovinskih ladjah se navadno ne navaja deplacement, ker je ja^no, da bo ladja izrinjala sedaj več, sedaj manj vode. pač po tem, kakor je nakrcana. Čim bolj je nakrcana, teqi bo}j se potaplja v vodo in tem več vode mora izriniti. Pri vojnih ladjah je ta izraz v navadi, ker se pri njih tovor le neznatno menja in tako tudi teža izrinjene vode. vzroeila velika razburjenost, me je tudi prisilil, da sem moral uživati njihovo prijaznost, dokler se nisem vsaj mogel vrniti v SoJitudo. Sedaj, ko sem zopet v tvoji bližini, brezmejno koprnhn po tebi. a moram vendar čakati---- čakali.... Posrečilo se mi je samo s pomočjo velike doze opija, da sem napisal to pismo; kaj se zgodi potem, mi je vseeno, samo da si obveščena ti. Oprosti mi, Sonja, da sem te potegnil v to zmešnjavo, da nisem mogel molčati več. O----spreljuba moja draga.... uničen sem ____« Zadnje vrste in podpis se skoraj ni dalo čitati. Sonja je izpustila pismo in silno za-ilitela. it * V Drugo opoldne je prinesel tajni svetnik vest, da je knez težko obolel, in dan pozneje sc je čitalo v časopisih: »Po mestu se je raznesla žalostna vest, da je knez težko obolel. Izpočetka se je mislilo, da gre samo za kratko duševno nerazpoloženje, a se ta misel, žal. ni uresničila. Položaj se je zaradi srčne slabosti, ki se jc priteknila. zelo poslabšal, in izdajala sc bodo sporočila vsak dan.« Prvo sporočilo je govorilo zopet o po- slabšanju: o apatiji, onemoglosti in poklicu nekega znamenitega zunanjega živčnega zdravnika. Onemoglosti je bilo vzrok dejstvo, da je knez popolnoma zavračal vso hrano, apatija pa je nastopila po strahovitem prizoru, ko je dr. Mendler iztrgal bolniku steklenico z opijem: Zdravnik in Lesitiski sta spoznala usodo. Odlični strokovnjak, znameniti profesor, je prav kar dokončal svojo preiskavo. Uprl je svoj jasni, trdni pogled v visokega bolnika in dejal s svojim krepkim glasom: — Visokost, samo še nekai malo časa potrpljenja, pa ozdravite. Samo nekoliko miru in ubogljivosti napram svoje.nu izbo m emu zdra\niku in svojim zvestim strežnikom, in pa tudi sami se morate nekoliko prizadevati, da si zboljšate duševno stanje. — Knez ga ni niti slišal. Z globokim poklonom je nadaljeval profesor: — Na razpolago sem vam \vsak čas, \ iso- kost____ potem prosim, gospoda moja, kratek pomenck. Lesinski in dr. Mendler sta stopila žnjim v sosednjo sobo. — Tam krinka, tu pa resnica, — je dejal profesor. — S knezom je zelo slabo. Vaša diagnoza, cenjeni gospod tovariš, je Dc^nnale v^sIL Zabavni večer moške podružnice CM D je uspel snoči tako, kot bi sploh nihče ne bi bil mogel pričakovati. Današnji prostor lista nam ne dopušča, da bi poročali obširneje danes, rečemo pa samo: slovenski Trst je storil svojo dolžnost napram sebi! Razdelitev aprov izacijskcga vina. Zaupniki vsc!i okoličanskih okrajev so vabljeni na pogovor, ki se bo vršil jutri, 20. t. m., ob 12 poldne v pisarni člana apro-vizacijske komisije dr. Josipa Abrama v ulici Cainpanile št: 11, I. nadstropje. Imenovanja in napredovanja v področju tržaškega ravnateljstva državnih železnic. Status l.: Naslov železniškega naji-svetniria je dobil dr. Evgen Olucklich, svetnik .in namestili načelnik, v ravnatelj-skem odde'ku; 2. naslov železniškega svetnika je dobil Evgen Wiener, stavbeni nadsvetnik in namestili načelnik vzdrževalnega odseka Trst; naslov stavbenega nadsvetnika so dobili stavb, svetniki: Ivan Narič, obratno vodstvo, Split: Ema-ntiel Hlavaček, namestni obratovodja, Split; Karel Daneš, namestili obratovodja v Oružu; Rudolf Veiss, želez, stavb, vodstvo, Split: Friderik Linhart, vzdrževalni odsek Ljubljana; Rudolf Kavčič, Rudoir Stockhanuner in Jaromir Stochka v stavbenem vodstvu v Splitu; za državne stavbene svetnike so bili povišani: Georg Mayr, stavbeni nadkomisar ravnateljskoga oddelka 3; Maks vitez Klodič pl. Sa-biadoski, naslovni železniški svetnik v ravnate Uske m oddelku 3; Evgen Feresini naslovu ni železniški svetnik na ravnat, odde'ku 3; dalje naslovni železniški svetniki: Oskar Mandl, namestni načelnik vodstva kurilnice v Trstu; Edvard reudlspcrgcr, namestni načelnik ravna-teljskega oddelka 7; Alfred Zvvillin^er, načelnik obratnega urada Trst; Ernst Roth, sta\4r. nadsvetnik v stavb, vodstvu v Splitu (extra statum). Za železniškega nadkomisaria je bil povišan dr. Ivan Koch, žel. komisar v ravnat, oddelku 6; za stavb, nadkomisarja je bil povišan Hugo karplus, stavb, komisar v tras. oddelku v Zadru (e\tra statum); železniški komisar ie postal dr. Rudolf Horak, železu, konci-pist, ravnat, oddelek 7; stavbni komisar ie postai Ernst Schonhofer, stavb, ud-iunkt, vzdrževalni odsek, Trst; strojni ko •nisar je postal BertoU Woif, strojni ad-junkt v vodstvu kurilnice v Splitu. — Status H.: Naslov nadzornika je dobil An- popolnoma prava.... tudi jaz ne morem boriti nič drugega. . — Moj Bog, moj Bog! — je stokal pobočnik. . — Srčna mišica je zelo slaba, — je de-ial profesor dalie, — srčni živci so pnza: deti do skrajnosti, duševno stanje, da m ga s'abejšega ne morem misliti, potrtost, ki bi znala dovesti do samoumora .... bodite skrajno previdni. Bolezen, ki ^ Korenini v duši, sc bo silno težko da>a o-zdraviti, ker ni mogoče pomagati. Kar ste ni na mojo prošnjo namignil vi, gospod icbcčnik, me utrja v mojem mnenju. I aKt slučaji so najtežji. — Zamislil se je. — lJ:io samo. zadnje srcJstvo je----seveda ne morem soditi o njem, a povedati ga vam Iti hočem____morda bi ga bilo m - goče rešiti, ko bi se dotična dama mc.^la odločiti____saj me razumete, gospoda moja? . — Izključeno! — jc vzkliknil Lesin.ski. -- Verjamem prav rad. V v sej svoji praksi sem doživel en sam tak slučaj: ljubeča ženska se je žrtvovala in reiila bolnika. Toda ponavljam, da jaz ne morem tu soditi____Dragi tovariš, gospod pobočnik, bilo mi je v čast. Če me pokličete brzojavno, sem vedno na razpolago. Ko je profesor zapustil grad, sta si Le-sinskin Mendler molče stala nasproti, i^o- Stran II. »EDINOST* tter. 50. V Trstu, dne 19. februarja 1917 to:i To^ia':, nadre viden t in skupinovodja ravnat. 1; naslov nadrevi lenta so prc'cii rtvi\ienfc'.' Josip ravnat. o^Jjl 7; F; an Ark, ravnat. cadef. 5; Leopold Ga Ifgrtf er, obratni urad Pala, RI- - 1 Nez >■» *tle kiovcdja v ravnat, odd. 5: za nadzornika sta bu^ povišala naslovna nadzornika Moric Fuchs, blagajniški revizor ravnateljstva Trst, in Avgust In^!itsc!i, transportni kontrolor ravnateljstva 1« nadrevidenri so postali ■asfovai nadrevidenti: Henrik Gristi obratni urad i rs t-prosta luka; Gto Uu;-j _!?cra. ravnat. OiiJe!. .3; Alfred 5ehwei-ger, ra\Tiat. odd. 7; Rihard Perthcn, ravn. J. 0; Ivan Soklič, načelnik postu], ura da v Bohinjski Bistrici; Rudolf Stietka, prometni kontrolor ravnateljstva Trsi; d. je revidciiti Henrik Rebolj. p>stajena-; ul na Jc/snj. kolodvoru v Ljubljani;: nas! * ni nadrevident Ignacij Perne, 1 51 jcnačekiik Sv. Lucija—Tolmin; hran; Žci po;, ajenačelmk, Volčjadraga. Za j rcvidonte so biti povišani ^djunkti: Josip Pi Jbregar. dolenjski kolodv or v Ljubljani; tfrr.il Kakneker, obratni urad Trst— pri»ra luka; Atofzij Potočnik, postajena-Čc!.»ik v Novcmmestu; Karel Zupanu!, ravnat, odi. V.; Gustav Caucig, obratni urad Trst—državni kolodvor; Pavel Tciohmann, načelnik v signalni delavnici | v Trstu. Adjunkti so postali asistenti:! Fn :i Breceljmk. postajni urad Herpelje-' ko ina; Ivan Ilijić, postajni urad (iruž:: Hu^i> KoTatscher, obratni urad Trst, državni koloivor; Albert Rubeša in Fran! Ifloka, postajni urad Vodnjan; Fran Am-brc-cii, obratni urad Trst. drž. kolodvor:! G . red Ginzkev. obratni ura j Gorica.; dr/, k lodvor; Stanislav Legat, obratni v a J Ljubljana, 'drž. kolodvor; Ivan Bruz. p utajili urad Općine, drž. kolodvora Ad !f Ki^govšek. ravnat, odd. VIL; Rudolf; Harrcr. obratni urad Trst, drž. kolodvor; Leopoki Persa pl. Liebenwald, ravnat, o J d. VIII.; Friderik \Vurner, obratni urad Trst. drž. kolodvor; Herman p!. Kun-; var. ravnat, odd. VIII.; Riiiard Albrechuj ra\aat. odd. III.; Roman Knavs, postajni urad Opčine, drž. kolodvor; Marij Rusi.1 obratni urad Trst. drž. kolodvor; \Val-ter SchaJler. ravnat, odd. VIH.; Vlaliniir Borič, ravnat, odd. VIII.; Rafael Ogrin, obratni urad Pula. Asistent je postal uradniški &spirant Andrej Rabensteiner, po-stajtni urad Prvačuia. Kr,fI?e¥ROSt Sil umetne s \ »Priroda«. populariii časopis Hrvatska prirodoslovnog društva v Zagrebu. Urednik dr. t'. Tucao. Godina VIL, veljača, broj 2. — Vsebina: »Kumova slavna i: sremirske maglice«, po Fabreu priopćio i A. Kugler. »Sunce i život«, napisao dr.! Fran Buhanović. -Krasnice iz carstva gljiva*, piše Kamilo Blagaić. Pabirci; Mali epilog predavanju gdje. Priester;! Prenos električne energije ispod mora;' Elektriciteta umjesto — ruc.iika; Bakteriji u čovječjim crijevima; Miris tla. Raz-; govori (odgovori na prirodoslovna vpra-j sanja naročnikov). Pet slik v besedilu.. — Pod naslovom »Našim čitačima pravi j uredništvo: Z vseh strani nam prihajajo ; glasovi velikega navdušenja za našo ljubo i »Prirodo«. Vse jo lioče imeti in mi komajj dospevamo. da zadovoljujemo vsem na-; ročbam in vprašanjem. Naj ta ljubezen do našega lista ostane trajna, naj se širi oJ >rca k srcu. Ko danzadnem čitamo ona i le.;'a pisma, ki nam jih pišejo naši marljivi naročniki, se nam srca polnijo radosti, ker • vidimo* kako je tudi naš narod začei resno, ume vati pomen prirodoslovne vede. Ob takem umevanju moramo imeti uspeli. Da. ta uspeh ni uJ\ I>en samo od nas v uredništvu, temveč v velikem delu tudi od: naših naročnikov, naših bralcev. Oni mo- i rajo biti propovedniki naših idealov, iia-. šili teženj. oni morajo biti ognjeviti za ;o- j vorn'ki naših plemenitih strenij^enj. Kjjti | kaj hočemo doseči z našo »Prirodo« v j sv. iun narodu? Želimo ga Vzgojki v duhu i nv JMiega človeka, liočemo inu oplemeni: ti i srce i dušo, da ga vzgojimo za vse, | kar je lej in dobrega, hočemo, da bi tudi naš človek Čutil v vsem svojem bitju; ljubezen napram vsemu onemu, kar ga obdaja, da bi tudi on vzklikal kot ona So-j f a ju takinja: Ne sovrašt\a, temveč ljubezni išče moje življenje! Vse te plc-monite občutke mu more podati opaž o- ■ vanje in proučevanje prirode. K-Jor ljubi! raš narod, komur je do njegovega na- i perdka in svobode, mora biti z na ni. Zato i fjc potrebno, da se naša lepa »Priroda« i razširi p j i;ašem domu, po vseh onih kra-I h, kjer 5c glasi nrs mili jezik. V ta na- ' men — naprej za »Prirodo«! — Temu pozivu moremo le duiati: Naj se »Priroda« •e ti razširi me-' našim slovenskim na-. r Joni, ki tudi nujno potrebuje takega j ;I!£ta-__ D.UZCiVL Darovi, došii ees. komisarju. Ivan Costi K ) v korist grško-pravoslavne cerkvene občine za dobrodelne namene in K 50 .za društvo prijateljev otrok. Avgust Lipi-zer K 20, in tvrdka Gasteiger & C. K 20 i«i si^cr ••• i »vico za Rdeči križ, polovico ra za vdove in sirote padlih vojakov. Ma-r-.ia tkrmonig K 20 vr korist zavodu »Ma-zaret . Benvcnuta Spiteri K 10 za vdove I in sir te padlih vojakov. V počastitev spo-i mina svoje matere vdove Mine Koch so darovali sinovi in hčerke pokojnice zne-j sek K 1.190 in sicer za naslednje namene: K 200 za uboge tržaške družine (znesek I je že nakazati); K 200 za vojne invalide; , K 200 za vdove in sirote padlih vojakov; i K 200 za evangeljsko gospejno društvo; K 100 za zdravniško postajo; K 100 za podporno društvo revnih Švicarjev;* K ; 100 za zabavišče »Strudthoff«. Za Rdeči križ: Dr. Humbert Sternberg in družina i K 50; ravnateljstvo ljudske in meščanske j šole v ufici G. Parini K 20 nabranih med j šolsko mladežjo tekom tekočega meseca; ravnateJjsivo ljudske in meščanske šole v ulici Giulia K 10, nabranih med učenci. Podr^rueiiiH dru§tvu za slov. visoko-šofce na liunaju so v času od 26. nov. 1. iViO do 9. feb. 1917 darovali: 203 K 27 li pok. dr. Leo Kreft, zdravnik pri Sv. Juriju ob Šč.. po ljutomerski okr. pos. (ust); po i .SO K: Fr. Kaduuc, gimn. prof. iz Mostara I in Mestno županstvo v Kranju; 30 K: i Okrajni zastop na Laškem; po 20 K: Hr. i in pos. v šinarji p. J., dr. Frid. Babmk, d v. in sodn. odv. na Dunaju in dr. Ivan 2olger, sekc. nač. v preds. min. sveta; po 15 K: Ivan Dolenc, gimn. učit. v Ljubljani in i Prof. zbor v Kranju; po 10 K: dr. Otmar Krajec, m. fizik, v Ljubljani, Ivan Jlc, v pol. svet. na Dunaju, Vida Blaznik, uči-telisca v Skofji Loki, Igu. Supan, učitelj v Brežicah in Pleteršnik, vpč pros. v Liub-liani. po 6 K: Rajko Perušek, vp. prof., I ran Posega, svet. tajnik najv. sod. in dr. Florio (}rez'>rič. min. podtajnik, vsi na Dunaju; po 5 K: Ign. Omahen, kaplan. Do-brepolje. Fran Vajda, prof., sedaj v Središču, dr. Jos. Kolšek, odv. na Laškem, dr. Orb. Lemež, odv. v Slov. Bistrici, in Lvg. pl. Terbuhovič, grasčak na Loki; po 4 K: Frarja Schluder, h. oskrbnica na Dunaj j; 2 K: Jar.ez Obiak, župnik na Dlcdu. Supaj 5^2 K 27 h, za katere se društveni odbor vsem spoštovanim darovalcem napskrenejše zahvaljuje. Prvi bla- jgaimk: dr. Stanko Lapajne. d\'. in sodn. i odv. na Lunaju I. Braunerstrasse 10. __tO Ir Gos za 220 mark. V Stetinu v Nemčiji je bil pred kratkim obsojen tamošnji me-1 sar Albert Haase na 15CK) inark globe, njegova žena pii na 500 mark, ker je o fcožičiiem času orodal 22 funtov težko gos za 220 mark, torej po 10 mark funt ali 20 mark kilogram. KU«*jski Salomon. Neki kitajski manda-ri 1 je i;t:el razsoeliti o sledečem dogodku: Na bregu reke je stal slepec ter čakal, da ga kdo prenese preko vode. K reki je prišel trgovec, vračajoč se s sejma, kjer je prodal o»ie. Ponudil se je slepcu, da ga prenese čez vodo, ako mu slepec drži med tem torbo. Slepec je vzel torbo« v kateri ic bil slišal žvenket denarja. Ko je trgovec na urugi strani reke posadil slepca z ra-. men na tla, mu ta ni hotel vrniti torbe, j temveč se ie začel na ves g'as dreti. Pri- j hiteli so ljudje ter zgrabili trgovca kot na-, videznega roparja. Pred mandarinom je slepec tudi trdil, da mu je obtoženi hotel v^e i torbo z denarjem, dočim je trgovec kričal, da slupec laze ker je torba njegova. Občinstvo je bilo seveda na strani reveža-slepcn. .Mandarin je velel prinesti posodo čiste \ode, v katero je vrgel denar s II rbe ter ga nekaj časa s palico mešal. Potem je vodo pregledal ter izrekel sodbo: Denar je trgovčev, lažnjivemu slepcu pa jth naštejete 50 z batino!« Ljubstvoi se je čudilo, a mandarin ga je poučil: Le poglejte, kako plavajo po vodi mastni ko-lobarii. Denar je trgovčev, ker si ga je zaslužil pri prodajanju mastnega olja! Kruto drevo. Na otoku Kubi v Ameriki raste nenavadno drevo, ki ga domačini imenujejo Japung. Posebnost tega drevesa je, da raste v krošnji kakega drugega drevesa. Seme prinesejo ptič? ali veter. Ako pade seme na vlažno stebio, požene koreninice vanj in začne rasti. Kmalu prodro korenine kot niti skozi steblo prvotnega gostoljubnega drevesa. Koren'ne se raztresejo po:asi do tal in začno potem same gnati mladike. Teli je toliko, da objemajo prvotno drevo kakor mreža: primejo se drevesa in pijejo iz njega hrano tako kruto, da sčasoma prvotno drevo popolnoma zamore in kadar je izumrlo, raste mlajši nasilnik na istem mestu. Velemesto New York ima dandanes 7,500.000 prebivalcev in je potemtakem največje mesto na svetu, več$i kot London. V mestni službi je zaposlenih 60 tisoč oseb, med katerimi je 8200 redarjev in 2200 tajnih rejiarjev. Po noči je zaposlenih 300 tisoč ljudi. Vsake štiri minute zagleda luč svet nov novojorčan.^Vsakih enajst minut se sklene po en zakon, v enem letu torej 45 tisoč. Mesto ima to-Kko ulic, da bi merile vse* skupaj tri tisoč milj. S snaženjem ufic je zaposlenih vsak dan 3000 delavcev. Vsako zimo se izda za odpravljanje snega pet milijonov dolarjev. V ulici, ki se imenuje »WalJ« in je najlepša med vsemi newyorškimi ulicami, slane četvorni meter sveta 800 dolarjev (okoli 4000 K). V New Yorku je 252 gledališč, 9000 odvetnikov, 15.000 glasbenikov, nad 40.000 tiskarjev, 2600 pogrebnih zavodov, v šolali je 800 tisoč učencev s 15 tisoč ljudskošolskimi učitelji, 15 vseučilišč z 20.000 dijaki. Leta 1885. ie štel New York 28 milijonarjev, danes jih ima nad 3000. Hoteli predstavljajo vrednost 90 milijonov dolarjev. Brook-lforski most je stal 16 milijonov doiarjev in Willšambur-ški most ravno toliko. Most BlackUell-Isand je stal 20 milijonov dolarjev. Podzemska, nadzemska in poulična železnica predstavlja glavnico 230 milijonov dolarjev in prevaža vsak dan 6 milijonov oseb. Poleg New Yorka je otok Manha-tan. katerega je kupil svoj čas Peter Mi-nuit za 24 dolarjev. Danes je to zemljišče vredno 500 milijonov dolarjev. Newyor-ška občina daje vsakemu slepcu, ki prosi za občinsko podporo, na leto 50 dolarjev. Nevv York je največje, najbogatejše in najlepše amerikansko mesto, a vendar glavno mesto ni. Glavno mesto Zedinjenih držav je Wa0. barvana po mmtlil & 1'-. volnena pokri-ala K 4'-, le eai e K *-60. bombaž K O'-, nerabao obleko h" 2 vr-r in žaklj® S ladišfie ulica Oepp« l'i. Nac-OD. E^U^PrtS Anton Jerkič posluj »/opet r irojom iUlb^iUl »U^^ju ▼ Irata. Tia deUe Poste h tes. 10. * 407 na dsUelo suma za preprodajalce. I cgarice, sukanoo, pipe, mile, jjamije''! podpst-nike, razni gumbi, denarnice, uiazilo za čevlje, električne »v etiljke, baterije, piaemaki papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rd»r:e^a krit.*, krom* za brado, žlice, razna rezila, robni, mrežice ca brke, pletenine, srajc«, spodnje hiača, ogle lata. ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" n drago prodaja J 4KO K LKVt r*4ca Nieol i ftrev. 13. 2« ŠlttmnatT ieulll. sl;i ..nate ćevlje š< Ine) in podplate za v čevlje ; ka-'tere sem začel izdelovati na debelo, tako da bo de«si jahko rsal; inu po-^tre^el. — Ker je st'Iaj družil obutev tako dra^a, bode osebam ki iinaj-» « priv la v -oba . prav dobr >doHl V-ak u.y po-8ku-i ! Fii. Ci^RAfi, tovarm. slamnikov, v Stop >. Domžal' pri Ljubljani .'^012 Potrpežljiv učiteljica zs?«^ T L lic« minera , U. 93S KaM-lfarietš illi i Trst - Vin Stadion 10 - Trst Odprt otl 8':2 zvečer naprej Cena: l. orste R 2.11. ursts K l. ZDRAVNIK Med. Er. Koral Pernici? stanuje v Trstu, u!. Giulia 76 II!. n. (zraven Dreheijeve pivovarne) in ordinira x uffcl Carin ti.'. 39, I. od 3 do 4 pop. za Mirani«, nervom in olroike' bo-lesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Kecke za mho prve vrsie odpošilja 1000 komadov K 25 proste poštnine, po povzetju ELIGIO PREMOVICH Trst, ulica Tiziano Vecellio štev. 8. Q Raznovrstna darila ! JpS^ dobita v j ^^ Oramici in Zlatarnici j E. 1ERMAMN — Trst ulica Sarriera veechla št. 19. | - Velika izbera zlatih predmetov, za- I jamčenih double, prstanov, verižic, ovratnlh verižic, inedaljonov za sline, uhanov iz poziatenega srebra ter | ur Iz kovine od K 10 50 naprej. — j :—: Preprodajalcem popust. :—. :—: Pošilja t ve proti povzetju. :—c - NS. Otvori m slovansko.-- ■ ANDREJ PUR1Č ■ kovat ■ Trst. ulica Medla it. 6. Trst 1 proda već vsakovrstnih štedll- ■ nlkov (Sparherd) In drugih po-I trebšcln ter Izvršuje vsako po- ■ pravljanje na svoje stroške. C. k. priv. ifiili Hni zavod za trgovino In obrt (1. r. priv. Stabilimento Austriaco di Crediio per Ci mmercio ed Industria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije Štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit") Obrestna mera za vloge na knjižice 3l/»7o» na izdane knjižice stopi ta obrestna mera v veljavo z dnem 1. decembra 1916. BlGgolna je odprta o i 9-12 in od 3-5 m. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 pred poldne. EmlMa msr^gaf© Trst Ca Kipa S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgci/lno pisarniških In folsKlIi potrebščin Prodaja razglednic in igrač vseh vrst« trtfoloio se tuđi iro'Hvenikl v slov. iszfko, Ogalsi, osmrtnice, zahv&e in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« — ; HM dohodi zo sezono. Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih obiek- , Marsa Confarti, Trst, C. Campanlla 21 ZOSOZSRAVMiK |Q dsrsnik 1 v Trstu, ul. Pasi:* vaseh e 12, vogal ulice csaH a Pos e. Izdiranje zaiao? brez :-: bolečina Plombiranje. :-: UMETNI ZOeJE Oneunik „Edinost44 u Trstu le izdal ia založil naslednjo knjige 1. »VUtiLiiM«. bpisai 1. r. cooper. Cena K 1.00. 2. aTKl POVESTI CiKOFA LtVA TOL-STtGAt. — Cena 60 vin. 3. »KAZAM«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Kiiaiiič. — Cena K 4. »FRVA LJUBtZtN«. Spisal 1. vic Turgjenjev. Poslovenil dr. Cjus .v Gre^orin. — Cena l K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karoliua Svetla. Poslovenil 1\ P. — Ceaa'oU vin. 6. »BEStDA O SLOVANSKtAl ODKt-DNEiVl JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. t Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena btJ vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski!. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Pandor - Gjalski. Prevel F. OreJ. Cena K j. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomič. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3. U. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le CMe-valier de Mais'm rouge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K ? 50. m trn TRST mn']1 u!. s». FrančišKcs Rs, ZO Izvršuje tlskarslo dela v najmodernejšem slogu, bodisi v p. Iprostem ali večbarvnem tisku In po zmernih cenah. - Vlzlt-nicef vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: VSAKOVRSTNA VSNA Opollo in belo vino --raznih stopinj — edine In vel ke reske tvrdke : N. R. DUBOKOV1Ć. — Pnroročfle c m. — Izključen! posreflovcll — Prodaja na veliko. — Vsaka konkurenca izkiiuiena. Vsaka narožba sa takoj in toino izvrSi. Pojasnila daja ANTON J3JBAGA, pomorski agent v komisijah in zastopstvih Trst, ulica S. Antonio 1, III nad. (poslopi* Rlunione Adriatica). Za naročila vina v pisarni od 10 do 1 in od 3 do 5 popoldne. Na razpolago klijentom so uzorci vseh vrst vina. tem pa je dejal pobočnik, mrko strmeč predse: — Ni več upanja! — lim, lim----kaj pravite glede zad-l; njega profesorjevega izreka, dragi stotnik? — Nič____škoJa vi>ake besede. N za čaSo. Nenadoma je položil roko Lesinskemu na ramo. — Morate k njei. če ne poizkusiva tega zadnjega sredstva, bi si inerala očitati pozneje, da nisva v polni meri storila svoje dolžnosti. — Ali se vam blede, gospod doktor! Kakršna je____a vendar je dama! — Dama gori, dama doli____tu gre za življenje in smrt. Povejte ji____saj mislite, da ga ljubi. — Poženite mi krogljo skozi srce____ radi umrem za svojega kneza____onega pa ne. Pojdite vi k njej. Če morete odgovarjati za to, \i ste star "človek. — Jaz nisc-iii za to. mene bi vrgla ta- ki ] iz sobe. Ce bi jo le vsaj enkrat mogel vi-Jeti! — Pos'edice bi bile še hujše. O, Bog pomagaj", iirdva n imava tiste moči. Prihodnji dan je minil v enakih mukah in že se je naginjal k večeru____bilo je |)ci. Poizkusili so dati knezu nekoliko ju- j lie----izbil je komornemu slugi čašo iz j rok. — Nočem ničesar. — je stokal. — ne mučite me, nočem živeti! Nato se je onesvestil, a zdravnik ga je hitro zorpet obudil k zavesti. — Proč____dajte mi Sonjin parfum! Sonja____Sonja! — Sedaj se zopet pričenja! — je vzdih-nil Men«iler. — Da. ko bi ti mi nudila hrane kot moja iiubljena žena, ko bi mi tvoja roka____ hladila čelo, potem bi hotel živeti____ tako pa ne.... tako .... pa .... ne .... kaj tako strmite vame, Lesinski, ali je to pokornost napfarn svojemu vladarju? Pomiril se je zi*pet. Zdravnik je rnoraJ za nekaj časa v mesto k nekemu drugemu bolniku. Voz je ostal uprežen, da ga pripelje takoj zopet v grad. V sosednji sobi sta sedela telesni lovec in komorni sluga. Lesinski je ostal v neposredni kneževi bližini. — Lesinski, bil sem pač zelo oiuren na- pram vain? Oprostite mi, dragi moj, preveč sem bolan, preslabo mi je. Mučim ljudi okoli sebe, toda vi me tudi mučite. Zakaj mi ne daste opija? Zakaj ini vzemate Sonjin parfum? Nikakršnega spoštovanja nimate več do mene. Brez živcev sem, položili ste me ad aota, nihče me ne uboga več. — Kaj naj počnem? — si je mislH Lesinski. Knez se je vsedel, vrgel svikiato odejo na tla, spustil noge na preprogo in strmo uprl oči v neko točko. Lesinski je pazljivo motril kneza m hipoma ga je izpreletel ledenomrzel strah: viiJel je, da knez strmi v omaro, kjer je viselo orožje. — Lestnski. — Visokost ukazujete? — Preglejte vendar nekoliko moje o-rožje, da ne zarjavi. Kako dolgo že nisem streljal----nekdaj sem bil dober strelec, sedaj bi ta roka niti ne mogia več napeti petelina. Lesinski, pomirilo bi me, ko bi vedel, da ie zmorem.... dajte mi revolver. Trepetaje Je pobočnik namignil služabnikoma, nakar sta pristopila nekoliko bliže, sam pa je stopit k omari in močno stresel vratca. — Kje pa je fcljue?! Dalje.