Novosti na kD/ižnem trgu —k Milana Kajča »ODMEVI OB MURL« Samozaložba. — Cena 28 Din. Knjiga je zbirka 24 značilnih folklorističnih novel, v katere je pisatelj dovolj sočno in vedro zajel prekmursko zemljo in prekmurskega človeka. Zanimajo ga njih življenjski in družbeni odnosi, njih strast in hrepenenjc po zemlji, agrarno vprašanje, težaki in ribiči, mlinarji, tihotapci in cigani in nekdanja slava madžarske elite. Z ljubeznijp riše to zemljo, z občutjem dpživlja pokrajine, njo menda najbplj in pa ljudi, ki so se dvignili iz nje in z njo zrasli tako na tesno, da jih ne moremo iz nje iztrgati. Le tu in tam moti dvojnost: dobro opisovanje prirode je dostikrat čisto ločeno, name&to da bi se prepletalo in pretakalo križem z življenjem ljudi, ki so proizvod tc zemlje. To splahne učinek, ker se je drugače najbolj vživel v prirodo, zdi se mi: tako je razpoloženje pokrajine, razpploženje njegovo. Z njim poudarja in zaljša svojo misel in nastrojenpst, ki mu kar prija, zato pa scveda nekoliko trpi psihološka in sociološka dognanost človeških likov, ki ne izstopajo iz prirode tako, da bi se v njih slutilo njc smotre in zakone, ki jim vendar narekujejo in uravnavajo mišljenje. Vsa dogajanja v okvirju prekmurske pokrajine, socialna nasprotstva in trenje, ki oblikujejo čas in človeka, da se iz vsega povedanega zaostri žgoče kmečko vprašanje, ki danes tako žuli, ker še kmet tiči neprebujen v patriarhalnosti in ki se že danes trdo preriva za svoj obstoj v bpju z razvojem in. z utripom časa, z industrializmom in z racionalizacijo ter izpremembami v kulturnem življenju. Ni čudno, da ostaja zadaj s svojo proizvodnjo, ni čudno, da beži v mesta, v Ameriko in Francijo in na sezonsko delo, kar vse je tako prekmurskp in samoposebi ter že nujno za ta kos zemlje, ki kljub vsemu znojenju ne prempre več najpptrebnejšega za dostojno življenje. Kakor v vseh knjigah o Slpvenski krajini, tako tudi v tej začutiš pritajeno molovo melpdijp te ravnine brez konca in k temu uglašen tesnobni vzdih nje ranjenih ljudi, ki so bili tpliko in tako tlačeni, da je naš profespr nekoč imenitno vzkliknil: »Prekmurski kmet je toliko pretrpel, da ni vreden naš inteligent, da bi mu samo na enem čevlju odvezal trake ...« — V izložbah vam sedaj v praznikih namiguje v nebesno plavino oblečena knjiga s hrepenečim jagnjedom in z raztegnjenima belima oblakoma. Naš 25 letni tovariš, ki je imel tolikp poguma, da si je zavihal rokave in jo izdal v samozaložbi, pa bo gptovo imel nemirne praznike, s strahom bo namreč hodil v tiskarno in razpreti bo moral oči, da je skoraj težje prodati kakor pa napisati. Zaradi tega jo najtppleje priporočam vsemu učiteljstvu. Pokažimo tudi ob tej priliki svpje pravo tovarištvo. A. Debenak. —k V Nemčiji so v zadnjem času ustanovili nad 150 novih vzornih kokošjerej in so skoraj ppvsod vpeljali v kurje staje električno luč, ki se je pri poizkusih "rav dobro ohne sla. Kakšen učinck ima umetna razsvetijava na dpnos jajc, posebno v zimskem času in kako hitro se izplačajo stroški za luč, je najniazorneje pojasnjeno v najnovejši številki strokovnega lista: »Rejec malih živali«, ki je iz^šel že pred prazniki v novi opremi, ki jo je oskrbel priznani umetnik Maksim Gaspari. List »Rejec malih živali« je glasilo Zveze društev rejcev malih živali v Ljubljani, Karunpva ul. 10. —- V Zvezi so včlanjena vsa rejska društva v Sloveniji. Na osnovi sklepov zadnje konference v ministristvu za kmetijstvo za povzdigo reje malih živali v naši državi so dolžne vse šole, da sodelujejo pri tem delu. Vsa navodila pa prejmejo v listu »Rejec malih živali«, ki ga urejuje tov. Inkret Alfonz iz Šenkovega turna. —k Šimnov Lipe. Povest. Napisala Krista Hafnerjeva. Izdala in založila knjigama »Ilirija« v Kranju. 1935. — Kdo izmed otrok ne pozna Šimnovega Lipeta? Saj so to povest čitali ne samo z veseljem, marveč z velikim navdušenjem in so komaj pričakovali nadaljevanja, ko je izhajala v »Našem rodu«. Kako so občudovali podjetnega dečka, ki mu je še zelo mlademu umrl oče, pijanček. Na dražbi prodan dom, to je bilo tisto, kar je bilo najodločilnejšega pomena za mladega dečka, da se je razvil v dobrega, marljivega mladeniča, ki je s svojo pridnostjo zopet pridobil skromen domck zase in za svojo mater. — Povest Simnov Lipe, izdana v posebni knjigi, pomeni lep doprinos k naši mladinski književnosti. —k Cankarjeva družba v Ljubljani izdaja vsako leto redne in jzredne publikacije. Letošnja redna izdaja knjig Cankarjeve družbe obsega pet knjig: Koledar Cankarjeve družbe vsebuje poleg koledarskega dela dve gospodarski razpravi: I. Toplikar: Razvoj kapitalistrčnega gospodarstva do svetovne vojne in Viktor Grčar: Kmečko vprašanje. Poleg tega nekaj beletrističnih prispevkov in kratpk opis Abesinije. — Med potniki in mornarji, potopisni fragmenti 166 strani obsegajoča knjiga Bratka Krefta. — Hiša brez oken, spisal Tone Seliškar, obsega 94 strani. Kot četrta in peta knjiga letošnje izdaje sta III. in IV. del Splošne zgodovine socializma in socialnih bojev od Maksa Beera. Letna naročnina na knjige Cankarjeve družbe znaša 20 Din. —k Q. Horatius FlaccuS; Izbor iz Satir in Pisem. — Prevedla Škerlj A. im Sovrfe Anton, uvod in komentar napisal Sovre A. — Strani 95. Cena za nadrobno prodajo 10 Din. Založila »Mala knjižnica« tiskarne Merkur v Ljubljani 1935. — Ob dvatisočletnici najslavnejšega rimskega pesnika smo dobili Slovenci knjižico njegovih najmočnejših pesnitev v prevodu in s kratkim uvodom, kj ga je napisal profesor A- Sovre. Dodani komentar in seznamek imen bosta širšemu krogu bralcev dragocen pripomoček. — Kdor spozna pesnika vsaj po tej novi Sovretovi knjižici, bo uvidel, da je pesnik Horatius še danes živ poet po vsebini, neoporečen mojster stiha iti učitelj oblike. Naj ne bo skrbnega učitelja, ki ne bi posegel po tej knjižici, in prav bi bilo, da bi jo vsak mladi učitelj spoznal poslej že na učiteljišču. — Opozarjamo, da prejmete pri skupnem naročilu dcsetih zvezkov iste knjige en izvod zastonj. Kdor zbere deset naroonikov cele serije (10 zvezkov), dobi vso zbirko sam brezplačno. Serija (10) desetih zaporednih knjig stane 80 dinarjev in se naroča pri tiskarni Merkur, Gregorčičeva ulica v LjubIjani- —^^k PojaSnilo. Sicer nj običajno, da avtor odgovarja kritiku, vendar je moj slučaj tak, da sem prknoran javno povedati nekaj besed in isicer ne toliko iz osebnega interesa, temveč bolj v interesu stvari same. V zadnjem zvezku »Popotnika« ocenjuje g. profesor Šilih mojo povest »Zlo«^ki je lansko leto izšlo v «Našem rodu«. V oceni opozarja predvsem na nekatere zgodovinske pogreške in mi svetuje, da bi se mogel marsičesa naučiti v Sonnleitnerjevi trilogiji »Die Hollenkinder«. Z imenovanim delom sem se seznanil že pred desetimi leti im prav ta povest me je napeljala k temu, da sem pričel pisati »Zlo«. V »Zlu« sem hotel popraviti one napake, ki jih je zagrešil Sonnleitner. On namreč upošteva v zgodovinskem razvoju človeka predvseni prirodne faktorje, kar je seveda za pravilno pojmovanje zgodovine absolutno premalo. V svoji povesti sem hotel poudariti, da so bili poleg drugih (prirodnih in geografskih) faktorjev v največji meri odločilni za kulturni razvoj človeka ekonomski in socialni činitelji. Žal se mi to ni popolnoma posrečilo, ker sem bil tedaj, ko je »Zlo« nastajalo še premalo kritično podkovan v zgodovinski vedi. Zato sem marsiikje tolmačil zgodovinske probleme z napačnega idealističnega stališča, česar pa tudi g. kritik ni videl. V toliko izpopolnjujem sam njegovo oceno. Odločil pa sem se, da v kakem novem delu zopet načnem v »Zlu« postavljen problem. Skusil ga bom obdelati na način, iz katerega bo razvidno, da zgodovina ni nekaj statičnega, kajti mi vsi podajamo mladini zgodovino z reakcionarnega, idealistiičnega stališča kljub ogromnemu napredku zgodovinske znanosti. G. profesor mi očita, da bi ob pridni rabi Breznikove slovnice in novega »Slovenskega pravopisa« ne mogel uporabljati glagolov »i>oraščen« in »ubogati«. Ne vem, kje je g. profesor izvedel, da sta napačna, kajti oba navaja novi »Slovenski pravopis« kot pravilna ijn sicer prvega v prvem stolpcu na str. 182., drugega y drugem stolpcu na str. 258. Sicer pa se je g. kritik v isti sapi, ko meni očita nepravilnosti, ki niso nepravilnosti, sam poslužil grdega nemčizma, ko pravi, da »ne gre pisati...«. Ja, so etwas geht nicht. Tako je torej tudi kritiku nujno potrebno, da vzame včasih kako slovnico v roke. Hudales Oskar.