m
PRIMORSKI DNEVNIK
glasilo osvobodilne FRONTE za slovensko primo
RJE
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-80fi in 93-808 — Uprava 93-807
Rokop si se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni ;n pravni 35 lir. osmrtnice 30 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000. celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din.
Čekovni račun na ime «Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016.
Cena 8 lir ■ 5 jugolir - 2.50 din
f R S T četrtek, 3. julija 1947
Poštnina plačana y gotovini Sptdizione in abbon. postale
Stev. 633
konferenca treh zaključena
BIDAULTOV KOORDINACIJSKI ODBOR
^ pomenil poseganje v notranje zadeve tujih driav
Molotov odbil francoski protipredlog, ki je v nasprotju z interesi evropskih držav in katerega načelo je nezdružljivo z načelom državne suverenosti
Pariz,
2- _ (AFP) — Konferenca je bilo predloženo, da, bi se ameri-
^	'	-t
čepa	ministrov	je	zaklju-
stbim 2um ni bil dosežen, po-
Porocilo ni bilo objavljeni. Je odbil francoski proti-
%0t|jy
^ri-e ministri so ugpto-Rlerto nemcgoče sporazumeti se 6,'ae skupnega besedila.
j?	popoldnevng seja
'*Kak ^al s*edeCo izjavo: ČEf,egar,5r Pre)šnr. predlog britanske log n-jŽ' tako tudi francoski predali«, ®^videYa sestavo gospodar-prav ^°Sranaa za vso Evropo, če-Stojijj -c;na evropskih držav nima baja’ ■ gosPhdarskih programov,)) tStjijJ.j’ da se splih ne ve n;č na-(Ona_čV1, a 0 morebitni ameriški tg^ in- rekel; «Gre za nivo or-skiin	b'-	bila	nad evrop-
V n0>. avaMi, ki bi se vmešavala bietiij 3 j'*® zadeve teh drža.v v na-
da
SEL'.!***«*'
“aStlQ
glavnih industrij. Pa hočeta Francija in 8>si fkuPaj s sosednimi država-v ckw si gospodujoč položaj bilj .,^u te organizacije. Sicer so bl žagotn”,1 ustn; Pridržki, ki naj Ut bi’v '■ da se ta organizacija taa>ih rteŠavala v n“tranje zadeve H ar'žay in ne bi kršila njiho-,h'on-?''t€,te' Toda jasno je. da - drzave postale kom.o-?7sjw'"^ve in da bi izgubile svojo »03t i« 1 *n narionalno neodvisnih vdr, "* zadcstiie željam nekate-., j- Kih s-ii. v vsakem primeru
kanski krediti kateri koli držav: dali le pod gstovimi pogoji in po njenem zadržanju do omenjene organizacije.
Molotov je nato navedel slučaj Poljske, kateri bi lahko naježili večjo proizvodnjo premoga, tudi ako b; to , škodovalo drugim poljskim industrijam. Vse La bi morala Poljska izvršit- v interesu te ali one evropske države.
Sovjetska zveza ne more pristati na take predloge in vztraja pri svojem načrtu, predloženem konferenci dne 30. junija.
Sovjetska vlada tud; zato ni navdušena za francoski predlog, ker ga smatra, da je v nasiprotju z interesi evropskih držav. Po teh načel jh bi imela pri obnovi Evrope odločilno besedo Amerika m ne evropske države same. To načele je seveda nezdružljiva z suverenostjo držav. Vsekakor mora vsaka država predpostavljali svoja lastna sredstva za obnovo onim sredstvom, ki j.h naj šele dobi iz inozemstva. Sovjetska zveza je v najtežjih okol-nostih računada v prvi vrst; na svoje lastne sile.
V nadaljnjem je Molotov primerjal mednarodno sodelovanje - med državami, k; uživajo iste pravice, m sodelovanje dr- ss žav, pri katerih hočejo imet; |i| nekatere drža- |j| ve prednost na- p: pram drugim, ki se morajo nato pokoravati in pridejo v odvisnost močnej-&,h.- Sovjetska aveza predlaga zato mednarodno sodelovanje na načelu enakih pravic ;n medsebojnega upoštevanja interesov druge stranke.
Radi tega se sovjetska vlada brani sprejeti angleško francoski predlog, ki predvideva ustano-v.tev pos-bne orgamrac.j* za gospodarsko koordinacijo evropskih držav, ki nujna dovede do posega-
nja y notranje zadeve tujih držav
Nadalje se je Molotov dotaknil nemškega vprašanja in uporabe njenih ds br in in zalog- Molotov se čudi, da niso zaveznik; še ničesar doprinesli za razdelitev teh dobrin in zaleg med države, ki so bile žrtev nemškega napada. Prav tako niso zavezniki pospešili ustanovitve centralne nemške vlade. Molotov smatra, da je politika federalizacije za-padne Nemčije nezdružljiva z obnovo Nemčije.
Molotov je zaključil, da mu je znano, da se hočeta Francija in Anglija z njima privrženimi državami, ločit; pd ostalih evropskih d.Zav tako da b. b.;a Evr-pa razdeljena v dve skupini. S tem bi povzročili le nive' težkoče v medsebojnih od-
nešajih držav. Ameriška posojila ne bi potem več služila obnovi Evrope, temveč bi služila sami temu, da bi se en del evropskih držav pesta-zadovoljne nekatere velesile, ki ho-v;l prot; drugemu, s čemur bi bile čejo imeti nadvlado nad drugimi državami. Sovjetska vlada opozarja francosko m angleško vlado na posledice, k. bi nastopile tz takšnega postopanja,-Bidault je po ekspozeju Molotova povzel besedo rekoč, da Franclja odklanja vsako obtožbo po nadvladi, češ da j-s Francija pod-vzela vse, da bi preprečila delitev Evrope v dve skupini. Bidault je dodal, da Francija odklanja tudi odgovornost za posledice, ki bi utegnile nastopiti.
Moskovski izobraženci
solidarni z Molotovom
Moskva, 2. (AFP) — Moskovski izobraženci so izrazili svoje zadovoljstvo nad opozicijo Molotova glede francosko-angleškega načrta za izvedko Marshallovega predloga. V izjavi poudarjajo, da j-s upravičeno energično stališče, ki ga je zavzel Molotov proti podreditvi Evrope dolarju, ravno od strani SZ, ki je preprečila podreditev Evrope Hitlerju. Moskovski izobraženci poudarjajo, da edino sovjetski predlog odgovarja pravim interesom evropskih narodov, ker izključuje vsako vmešavanje velikih držav v notranje zadeve malih držav. Edino sovjetski načrt nudi evropskim državam gospodarsko pomoč, pri čemur bodo ostale države neodvisne, medtem ko bi hotela Amerika samo plasirati svoje dolarje in blago, da s tem odvrne neizogibno bližajočo se gospodarsko krizo.
PRAGA. — Predsednik Vseslovanskega odbora Božidar Maslarič se, js na poti iz Varšave v domovino ustavil v Pragi, kjer je obiskal veliko podjetje cMaršal Tito* in jeklarne v Chenkovu, kjer je maršal, Tito pred 35 leti delal kot navaden delavec.
V rimskih izložbah ne smejo hiti jugoslovanske knjige
Rim, 2. (Tanjug) — V Rimu so zaprli trgovino, ki je imela v svojem izložbenem oknu razstavljene knjige in slike iz Jugoslavije. Trgovino so zaprli zaradi tega, ker so skupine istrskih fašistov zagrozile, da bodo zažgale trgovino, če bo še naprej razstavljala jugoslovanske predmete. Policija je bila o tem obveščena, teda njeni ukrepi še niso znani.
500.000 „raiseljenih oseb" bo repatriirano
Ženeva, 1. — Pripravljalna komisija mednarodne begunske organizacije objavlja, da je prevzela vso odgovornost glede beguncev in razseljenih oseb, ki jo je do sedaj imela Unra. Predvidoma bo prejemalo od navedfne organizacije podporo približno 660.000 beguncev, ki se nahajajo v Nemčiji, 129.000 v Avstriji,
36.000 v Italiji, 30.000 v Srednjem vzhodu, 12.000 v Franciji in 12.000 na Kitajskem. Izvzeti bodo vojni zločinci, izdajalci in kv.slingi. Približno 500.000 oseb bo repatriiranih.
URI ZAVRNILA ZAKUICKI
preishotalne lnnsisiin pral K
Lake Success, 2. — Pred Varnostnim svetom so razpravljali danes o obmejnih incidentih na severni grški meji, Jugoslovanski odposlanec je odločno zavrnil zaključke preiskovalne komisije OZN za Balkan ter ji očital pomanjkanje logike in neprlstranost.
Jugoslovanski delegat je -zjavil, da v 57 slučajih, zaradi katerih je Grčija obtožila Jugoslavijo, da je pomagala grškim partizanom, je preiskovalna komisija razmotriva-la samo štiri slučaje, toda vkljub temu je zaključila, da je Jugoslavija odgovorna za vse incidente. Jugoslovanski delegat je nadalje izjavil, da je grška vlada na vse
Zasedanje ljudske skupščine LRS
Predsednik ljudske skupščine je sklical četrto sejo prvega redniga zasedanja ljudske skupščine LRS za 7. julij 1947. ob 17. uri v Filharmonični dvorani v Ljubljani.
Velik dvig industrije železa in jekla
v Sovjetski Zvezi
■neriški izvoz
tv'uifer r andsHi finančni minister fcfeij asfl je v naredni škup-arnVJ' da ve,ik0 nesorazmerje °Sroža -C.r^,kim izvozom in uvozom
>v Se „,SVet°vno gospodarstvo. Za-kr,- nuin°
*e:
'ejica . Potrebno, da uspe kon-ijtepi mednarodno trgovino v Tenca n (Kak°r.gnano, ima konfe-hje QCfria7tlcn doseči splosno zniža-1iClroin^tin s tem olajšati pot med-r9°vini). Minister je opo-le in ?	bodo	evropske	drža-
ilce	Združene	ameri-
Postajale čedalje bolj si-
to.. » QkO no	 i.	.
l'0t,
orn
ako ne bodo mogle z iz-
*tkti)^a^evati svojih dolgov v
»a rnea Porož^ 0 delu konferen-H k-. t nar°dno trgovino v Zene-
tem^a Že ad za^etka
marca.
' t casom sa prav Američani, H fenevi  ----------------------.
»■(t;
nastopajo kot pobud-
— v ?nia carin' povečali cari-^Uri/g n°’ kar ie Avstralce tako
to.
so žs hoteli zapustiti
s- 0(i
t>re<isnriianiu carin >e vstal tu-
k ajdnik ameriškega Združe-
S9*el/, ^,striicev usnjenih rokavic c,.’ se ie te dni vrnil iz Ze-
%
thli
k
V- ki
. ^čjal "stri
te, da bi češkoslovaška
er*tkol USnienifl rokavic uničila
car.
Oken °.n<1 Uvoz fokavte, ki znali ^itan S0^C cene tuiifl t°kavic. s0!r,rjev l.pr°dajajo rokavice po 5 > ^^Ošlovaške pa bi stale s^fti hi a°larla- S tako nizkimi f^fijo	Uničili	ameriško in-
’ ak<i Američani odpra-
ki je lansko leto er> 75 milijonov dolarjev
u °°° deinr0kaVic in ki zaP°s,uje n	V<:ev	in	delavk. Caseg je
>00unm' da *e njegova or-car °rila *a hranitev se-e klalo Po njegovem mnenju «1**0. da bi v Ženevi ,Jiahje * sPorazum za skupno
rin, pat pa j,0£(0 tgbsnc
%ea*Un,e 'l**0 thk
sklepal
e posamezne dr-
V zo,ju^ stališča Američa-
S
ntVropskeC^ *el° prčprost: Kako
')P>- poSoi.,ave P’ačujejo t' ZDA * ... 1 a- ako ne s svojim iz-
yta
nga evropske države res t spre)emale od ZDA te onemogočajo *>o ZdQl9dv, in da s0 t0 mi.
°dvisnr,—0.dr,lal0 svojo politično
Bot
'UOstf Oto
Tud
i Marshallov načrt
Žfi,	ob	to	težko
ki
so
%i
1
h,
kje
s orno
v normalnih časih
so , okoli 10% svoje pro-Q takoj
po prvi svetovni ert “drv .' ktozf/e kar za 8
v/ru7o	b,(l9a:	V M'h
lij- doSe	°l,no vojno je njihov
h(/e doi„ri p0vPrečno po S nti-^	Voi!!‘V letno- Med drugo
^	rtmt»>°.in p0 nJe* ie ^voz
ostal ,	J	1
ftai j. te' ie marca tega le-
1>® milijarde, kar bi
letno predstavljalo okoli is milijard dolarjev. Poleg tega se je cena izvoženega blaga podvojila v primeri z letom 1938.
Med drugo svetovno vojno so A-meričani izpo-polnili in povečali svojo industrijo in če jo hočejo zaposliti morajo njene proizvode izvažati. Po statističnih podatkih je navezano na izvoz: is% ameriške avtomobilske industrije, n% proizvodnje šivalnih strojev, 25% industrije je kmetijskih strojev in 30% proizvodnje pisalnih in računskih strojev. Ka bi ta industrija prenehala izvažati, bi prišlo &b kruh 5 milijonov delavcev. Tudi kmetijske pridelke bodo ZDA morale izvažati, ako hočejo svoje poljedelstvo ohraniti na dosedanji višini. 30-40% tobaka je navezana na izvoz, 30% konserviranih izdelkov, 15% jabolk in 35% masti.
Ameriški načrt predvideva za to leto izvoz v vrednosti 12 milijard dolarjev, uvoza pa samo za 6 milijard. Američani bodo morali izvažati na kredit. Vprašanje je samo, kako dolgo.
Moskva, 2. (Tass) — V drugi polovici leta 1947 j? industrija železa in jekla v SZ dosegla velik dv.g. Železo in jeklo predstavljata temelj narodnega gospodarstva SZ je obnovila gigantske visoke peči v Zaporožju, ki so jih nacisti uničili. Pri tej obnovi je bilo zaposleno sto-tisoče delavcev in delavk tri leta. Najprej so obnovili hidrocentrale na Dnjepru, da bi omogočili pogon ogromnih jeklarn in železarn, ki so postale najvažnejše industrijsko središče v ZSSR. Valjarne v Zaporožju so največje v Evropi in izdelujejo največje jeklo. Z zgraditvijo visokih .peč; v Zaporožju se je za mnogo povečala gospodarska ja tehnična neodvisnost SZ. Akademik Ivan Bardin piše v «Izvestijah», da sa bile visoke peči v Zaporožju najbolj poškodovane za časa vojne od vseh industrijskih podjetij v SZ. Nobena prirodna nesreča ne bi mogla prizadet; tako strahovito teh podjetij, kaker jti je prizadejala nacistična, podivjanost.
Volja ;n napori sovjetskega ljudstva so pa v kratkem času popolnoma obnovili te gigantske naprave, ki so tako pitrebne gospodarskemu dvigu države. Obnovljene, naprave so še bolj moderne in tehnično popolnejše od predvojnih.
Sovjetsko ljudstvo se je tud; obvezalo, da bo popravilo vse razrušene železniške proge in zgradilo nove v najkrajšem času. Ze letošnji program predvideva zgraditev 2500 km novih prog. V prvi pslovici letošnjega leta so zgradili drugi tir za železnišk* progi Mcskva-Harkov-Rostov, ki je dolga 1230 km in dvojni tir na progi Moskva-Lenlngrad, k; je bila poškodovana v vojni. O-
benem obnavljajo proge v Do-nepkem bazenu in na Kavkazu. Gradijo tudi novo progo Stalinsk-Magn.togorsk, ki bo vezala vzhodna ozemlja s središčem države.
Višinski o Rusinjah
poročenih s tujci
New York, 2. — Znano je, da so hekateri Angleži tekom vojne poročili v Rusij: nekaj ruskih žena. Ker Rusinje samo radi poroke s tujcem ne izgubijo svojega državljanstva, sta angleška odnosno kanadska vlada ze.prosde rusko vlado, naj dovoli trm ženam izselitev. Namestnik zunanjega ministra Višinski je kanadskemu poslaniku odgovoril, da Sovjetska zveza nima nobenih rasističhih predsodkov in ruske žene lahko poročijo kogar hočejo, toda od Sovjetske zveze za-visi, ako bodo smele t* žene zapustili njeno czemlje. Dolžnost so-vjatske žene je roditi povjetske otroke in ne otroke za kanadsko vlado. Večino žen, ki so poročile tujce, n; smatrati za vzgledne žene ruskega materinstva. One se hočejo samo odtegniti pomanjkanju, povzročtnemu vsled obnove domovine in ga zamenjati z razkošjem, ki bi jih morda čakalo v drugih deželah. Zene govorijo prevfč in na ta način ustvarjajo napačen pojem, kaj je prav za prav Sovjetska zveza.
Sovjetsko žito za Romunijo
Romunsk; trgovinski minister, ki se je pogajal v Moskvi za posojilo v obliki žita, je ob svojem povratku izjavil, da bo Sovjetska zveza po-
Za 50% na vrednosti
e izgubilo posojilo Anglije v ZDA zaradi skoka cen
Britanska vlada troši 60 milijard šter-Jingov Jetno za vojaška raziskovanja
Denarni obtok v Italiji
Po zadnjih pedatkih, ki jih je objavila Italijanska narodna banka, je znašal denarni obtok 20. maja 544 m,l)>jard v bankovcih Italijanske narodne banke; k temu je treba pr-šteti še 7 milijard papirnatega denarja, ki kroži na račun države. Od 31. marca do 20. maja se je obt<jk povečal za 20 milijard.
London, ,1. — Na neki konferenci ža izboljšanje gospodarskega položaja j« glavni tajnik sindikata rudarjev dejal, da je vzrok težkemu gospodarskemu položaju ne samo vojna, ampak tudi pomanjkanje ukrepov s.strani vlade. Danes je v Angliji lahko dobiti avtomobile in druga motorna vozila, za tkanine pa bo treba čakati najmanj še deset let in za električne motorje ter generatorje pa nedoločeno dobo, predno jih bo mogoče dobiti.
Od 400 vojnih podjetij, ki so bila spremenjena v mirnodobno industrijo, delajo samo štiri za preskrbo rudnikov.
Glede ameriškega posojila je tajnik dejal, da bi moralo predvidoma trajati do leta 1950, dejansko pa je že sedaj ekoraj Izčrpano, ker
so na ameriškem tržišču cene poskočile. S tem je Anglija izgubila na vrednosti posojila že 50%, kar je tipičen primer mednarodne prevare.
Drugi govorniki so izvajali, da so delavske mezde zelo majhne, medtem ko dobički delodajalcev rastejo. Vlada istočasno troši letno 60 milijonov funtov za vojna raziskovanja,
Ncw York, 3. (Tass) — Ameriška vlada je sklenila dovoliti Kitajski nakup orožja v Ameriki. Z ozirom na novo stališče Amirike, je Anglija, ki .ma veliko starega vojnega materiala, istega že ponudila Kitajski. Njej bodo sledile Belgija, Indija in Kanada. Potem bodo pa An-glosaksi očital. Sovjetski zvezi, da neti na Kitajski državljansko vojno.
slala Rzmuniji 6000 vagonov pšenice in 2000 vagonsv ječmena- Dodal je, da je cena žita mnogo nižja, kakor je biia cena, ki so jo zahtevale Združene države. Rad: stiske, ki je nastala vsled hude suše lanskega leta je Romunija morala izvoziti veliko količino zlaia za nakup pšenice je dejal minister. «Pogiji, ki so nam b;h tedaj postavljeni, so bili zelo težk:. tako da nam je bilo mogoče kupiti le .malo žita.» S pomočjo sovjetskega žita se bs Romunija prebiila ds nove žetye.
Italijanska reakcija
razbija enotnost delovnega ljudstva
Rim, 2. — Palmiro Togliatti je na sestanku Centralnega komlteta Komunistične partije govoril o novem političnem položaju, ki ga je povzročila ukinitev demokratske koalicij!. Togliatti je izjavil, da skušajo nasprolhiki delavskega razreda razbiti vsako sodelovanje delavskih strank, samo da bi proti demokraciji uporabili policijo. Oni, ki to delajo, jim je glavni namen, da bi oslabili komunistično stranko in jo ločili od drugih demokratskih strank.
* *
WASHINGTON. — Hawaji bodo postali 49. država ZDA, ko bo tak zakon ratificiral ameriški ser^t.
KITAJSKA RABI 2 BO 3 MILIJARDE
DOLARJEV OD ZDA
0 nalogah Svetovne sindikalne zveze
Trst, 2. (ATI) — podpredsednik Svetovne sindikalne zveze :n pre.dsedn.k Zveze delavcev Južne Amerike Vioncente Lombardo To-ledano je -.mel s dop.smkcm agencije ATI naslednji intervju:
Vprašanje: Ali nam lahko kaj poveste o napredku, ki ga je Svetovna sindikalna zveza napravila cd svoje ustanovitve ds danes?
Odgovor: Svetovna sindikalna zveza ie od svoje ustanovitve v Parizu pred 18 meseci da svojega kongresa v Pragi predvsem organizirala svoj upravni aparat in drugič odobrila ustanovitev strokovnih mednarodnih odsekov, ki bodo sestavljeni od delavskih u-druženj, razdeljenih po strokah v industriji. Na ta način bodo lahko proučili svoje strokovne in tehnične probleme: ustanovljen je bil odsek za tekstil, premog, petrolej, prevozništvo itd. Lahko rečem. da je bi h) leto in pol življenja SSZ doba notranje organizacije in njene učvrstitve v svetu
Vprašanje: Katere načrte namerava SSZ v bl.a.nji bodočnosti uresničiti, ki so dctzcreli na praški konferenci?
Odgovor: SSZ je telila in bo napela vse svoje sile, da doseže sindikalno enotnost tam, kjer je več sindikalnih organizacij in da osnuje sindikate v onih državah, kjer jih do sedaj še ni bilo. Sedaj ni nobene dežele v svetu brez sindikalnih organizacij in konference v Pragi se je udeležilo 5 zastopnikov nemških sindikatov kot opazovalcev (i za vsako zasedbeno področje, i za Berlin).
Eden od opazovalcev je izjavil V imenu nemških sindikatov, da se strinja s programom SSZ predvsem v pogledu denacifikacije in demokratizaci.e sto. e države. V Pragi je prišlo do važnih sklepov, ki jih je treba podvzeti proti Francovi Španiji & namenom, da bi podprli notranje sile, ki se borijo proti frankizmu. Pri SSZ obstoja žc odbor za zbiranje in pošiljanje pomoči španskim anti-
frankističnim silam, medtem ko bo predložena na prihodnji skupščini OZN zahteva, da se prekinejo diplomatski m gospodarski odnosi s Španijo in to vsled tega, ker je potekel rok, ki ga je OZN dala Francu, da preosnuje španski režim v. demokratičnem smislu, in ker ni prišlo do nikakega izboljšanja.
SSZ je sklenila razen tega, da bo v največ ji možni meri sodelovala pri delu OZN v okviru gospo-darsko-socialnega sveta in v drugih področjih OZN. (Unesco, mednarodna organizacija dela itd.)
Glavne cilje, ki jih namerava SSZ uresničiti v bodočnosti, so predvsem socialni napredek delavcev vsega sveta, razvoj vseh dežel sveta v demokratičnem smislu, ojačitev m vzdrževanje miru.
Vprašanje: Kakšen Je sedanji položaj sindikatov v fašističnih m polfašistič.nih državah kakor v Grčiji, Spanlli in Argent.niji?
Odgovor: Edina grška sindikalna organizacija, ki ja zakonito
New York, 1. (Tass). — Dopisnik «New Yopk Timesa* p;še iz Nankinga, da je kitajski minister za gospodarstvo presil v ZDA takojšnjo pomoč, da bi se preprečil kaos na Kitajskem. Poslabšanje razmer b; lahko dovedlo do nezvestobe policije in yojaštva vladi ;n bi povzročilo izgubo ozemlja v korist demokratične armade.
Minister Chen predvideya gospodarsko krizo že v juliju iri predlaga, da bi ZDA takij dale posojilo 2 do 3 milijard dolarjev. Polovico posojila bi porabili v politične namene ali pa za nabavo orožja, ostanek pa za gradnje. Chen poudarja veliko potrebo kitajske vojske m pravi, da ZDA kot demokratična država ne morejo vojaško javna z orožjem pomagati Kitajski. Zaradi tega je boljše, da dajo Kitajski denar, da bi se na ta način prevarilo javno mnenje-
Ameriški sklep, da proda Kitajski orožje, tolmačijo vladini krogi v Nankingu kot znak simpatije. Radio kitajske demokratične arma-de izjavlja, da bo ameriška pomoč samo podaljšala trpljenje kitajskega ljudstva, ng bo pa mogla rešiti Nankinga.
V Mandžuriji se nadaljujejo ostre borbe med kitajsko demokratično armado in vladnimi četami. V Se-pingkaju se vodijo borbe po mestnih ulicah. Cete demokratične armade so verjetno zavzele glavno mesto Hopeja Paoiing, 150 km jugozahodno od Pekinga. Demokratična armada ima v svojih rokah vso železniško progo Peking-Pao-ting; prodrle so preko Rumene reke v Santung in Hopej in napadle mesto Tungkow.
Peking, 1. (AFP) — Radijska postaja kitajske demokratične armade javlja, da so čete demokratične armade pred zapustitvijo Mukdena pobile 16.000 vladnih vojakov m uničile sistem utrdb • «ameriškega
priznana od SSZ, je grška glavna zveza dela, katere predsednik je tov. Papariga, a jo je razpustila grška reakcionarna vlada. Veličastno stavkovno gibanje maja meseca v Sjianiji, katerega so se udeležili široki sloji španskega ljudstva, je dokazalo, da Franco postaja vse bolj nepopularen in da ljudstvo, ki ga on zatira, zahteva konec tiranije. Dogodki v Euzkladi so dokaz sovraštva, ki si ga je Franco nakopal. Istočasno s pritiskom na OZN, da odstrani Franca . z oblasti, bodo v kratkem organizirane po vsem svetu velike protifrankistične manifestacije v znak pomoči in simpatije španskemu republikanskemu gibanju.
Vprašanje; Katere sile v svetu se najbolj upirajo sindikalni enotnosti?
Odgovor: Reakcionarne in imperialistične sile v vsaki deželi kakor tudi v mednarodnem svetu so tiste sile, ki se upirajo enotnosti delavskega razreda, ker je enotnost delavcev edino resnično jamstvo za demokratični napredek m za vzdrževanje miru.
Vprašanje: Je sindikalni položaj v Trrtu v okviru napa rov
modela», ki so ga vladne čete zgradile x maju 1946. Pri penovnem zavzetju Mukdena od strani vladnih ččt J? največjo vlogo vgralo letalstvo.
General Colins
hoče ponižati ZSSR
Moskva. 2. (Tass) — Polkovnik Glebov komentira v «Krasnajr zvezdi* govor ameriškega generala Co-linsa na radiu, v. katerem je skušal prikazati sedanje stanje ameriške vojske v najtemnejši luči, čeprav je vsem znano, da ZDA od vseh držav največ žrtvuje, za vzdrževanje in oborožitev svoje vojske.
General Col.ns si v svojem govoru izmišljuje fantastične številke o vzdrževanju sovjetske armade. S tem potvarja resnico, ker mu ie znano, da predstavlja proračun za vzdrževanje sovjetske armade komaj osmi del državnega proračuna, medtem ko ZDA trošijo za svojo vojsko tretjino svojega proračuna. V svojem govsru je general Colins obrazložil vzroke vstopa ZDA v prvo in drugo svetovno vojno ter priznal, da sa ZDA imele dovolj časa za ogrimn; razvoj svoje industrijske moči.
Glebov dodaja, da ni zasluga Nemčije, če se je Amerika lahko v miru pripravila na zadnjo svetovno vejno, temveč je zasluga hrabre sovjetske vojske in vsega sovjetskega ljudstva, ki je uničilo v težkih borbah na vzhodu jedro najboljših nacističnih oborožen.h sil.
General Colins bi bil moral raztolmačit; svojim poslušalcem vzroke počasne ameriške priprave za vstop v vojno proti Nemčiji m Japonski. To je šlo v račun ameriških imperialistov, ki danes brez vzroka vodijo ostro kampanje za novo oboroževanje namesto za učvrstitev miru. General Colins skuša prestrašiti ameriško ljudstvo z novo vojno nevarnostjo, ponižati ZSSR in potvoriti zgcdov.no. Ts dela lahko samo človek, ki se boji resnice :n ki služi onim ameriškim krogom, ki jim ni do učvrstitve mirm
SSZ za enotnost delavcev vazen?
Odgovor: SSZ zanima enotnost tržaških delavcev iz več razlogov: prvič, ker bo enotnost ustvarila boljše življenjske pogoje za delavstvo; drugič, ker bo sindikalna enotnost v Trstu ljudska sila, ki bo določila resnično neodvisno demokratično organizacijo svobodnega ozemlja v skladu z načeli, na katerih se temelji OZN. SSZ je mnogo na tem, da bi Trst dobil demokratično ureditev, ker samo na ta način se bo lahko odstranilo središče intrig, hujskanj, trenj in mednarodnih sjjorov, ki bi lahko imeli zelo nevarne posledice ne samo za Trst, temveč za ves svet.
Vprašanje: Verujete, da se bo v Trstu lahko dcsegla sindikalna enotnost?
Odgovor: Včeraj sem govoril 800 zastopnikom tržaških delavcev in ko sem obrazložil pomen sindikalne enotnosti za bodočnost Trsta in ko sem pozval tržaške delavce na čut odgovornosti, so navdušeno ploskali enotni sindikalni lini.i tako navzoči delavci, kakor tudi voditelji raznih političnih struj. Zaradi tega verujem v sindikalno enotnoss v Trstu.
Inozemci o FLRJ
Beograd, 2. — Mario Tiberio, čian delegacije Borze dela v Rimu, in Jac-ques Chegnon, tajnik pariškega okrožja, sta obiskala Jugoslavijo in prisostvovala seji plenuma sindikalnega sveta v Beogradu. Tiberio je potom radia izjavil, da so jugoslovanski delavci dosegli pri obnovi, svoje dežele ogromne uspehe, katere je treba pripisati izvedbi socialne polit.ke -in vladi resnične demokracije. Chegnon je podčrtal velike uspehe, ki jih je izvojeval jugoslovanski delovni razred, kar je plod trdega dela gospodarske obnove. Jugoslovansko delavstvo je še enkrat, kakor med vojno, pokazalo svoje junaštvo in zatajevanje.
Beograd, 2. (Tanjug) — B. Goowdin, predsednik sindikata rudarjev v Rhodeziji (Južna Afrika), je potu iz Prage obiskal Jugoslavijo. Napram tisku je izjavil, da ni niti v Jugoslaviji, nit; v Češkoslovaški videl «železne zavese*. Isti vtis je imel tudi na potovanju po Madžarski. Glede Jugoslavije je dejal, da pomeni za Angleže naravnost šola. Posebno občudovanje je izrazil v prilog jugoslovanske mladine, katero je opazoval pri gradnji predora v Vranduku in ki se s svojo sposobnostjo lahko kosa z najbolj izkušenimi rudarji Rho-dezije.
*
★ *
Beograd, 2. (Tanjug) — Clan svetovne sindikalne zveze Shipard Dange je obiskal nedavno Jugoslavijo in se mudil na progi Samac-Sarajevo. Navdušil ga je elan in zanos mladine ter uspešnost :n način njenega dela. Izjavil je, da kdor je videl to mladino delati na progi' Samac-Sabajevo, si je lahko napravil vtis ;n se je mogel prepričati, da nova Jugoslavija ne bo nikoli več predmet špekulacije od strani tujih kapitalistov.
priče, ki jih je predlagala, vplivala moralno in fizično in vsebina izpovedb teh prič je polna protislovij, laži in nesmiselnosti. Varnostni svet mora v svrho razčiščenja zadeve preučiti celotno poročilo v vseh posameznostih.
Protest bivših koroških izseljencev
Celovec, 2. — S seje Zveze bivših slovenskih izseljencev, ki so jo-avstrijske oblastj prepovedale, je bila poslana brzojavka komisiji za mirovno pogodbo z Avstrijo na Dunaju, v kateri je med drugim rečeno:
«Mi, koroški Slovenci, ki so nas nemški fašisti preselili, z ogorčenjem ugotavljamo, da smo kljub našim velikim žrtvam v borbi pro-ti nacizmu še vedno brezpravni. Zveza slovenskih izseljencev je prepovedana. Od zaveznikov zahtevamo naše pravice, .zahtevamo, da se zaslišajo tudi predstavniki OF, zahtevamo, da se priznajo žrtve, ki smo jih dali za priključitev k ,(Jugoslaviji.*
Dalje se v brzojavki navaja, da prizadeto škedo ocenjujejo še vedno nacistični uradniki in sicer na temelju cen v jeseni leta 1943. deloma pa na temelju nacističnih cen. ki so veljale ob izselitvi, od takrat pa so se cene že večkrat zvišale.
ZakGn o petletnem planu LRS
Ljubljana, 2. — Danes je vlada LR Slovenije sprejela predlog zaj kena o petletnem planu za lazvoj nerodnega gospodarstva Slovenije cd 1947. do 1951, kakor ga je predložila Načrtna komisija.	•
Z mladinske proge
Prvi vlak ' Šamac-Doboj 15. t. m.
Graditelji mladinske proge so poleg zmage nad prebitjem predora Vranduka, o katerem smo že po-iočali, proslavili še eno veliko zmago in končali dela pri graditvi velikega nasipa na levi obali Sove pri Samcu 34 dni pred določenim rekom in 4 dni pred dano obvezo. S tem bo lahko 15. julija iz Samca proti Doboju krenil prvi vlak.
Pullskl guverner
/(ne pozna sinaikalnih pravil"
Pulj, 2. — Proti vsem demokratičnim principom in vsem pravicam delavskega razreda je uprava puljskega vojaškega skladišča prepovedala sindikalni sestanek delavcev podjetja, češ da dovoljenje da lahko samo okupacijska uprava.
Uslužbenci so nato poslali delegacijo k okupacijskemu komisarju puljske cone polk. Kuggerju, ki pa ni hotel sprejeti delegacije, ampak jo je sprejel šele naslednjega dne, ko je dovoljenj^ za sindikalni sestanek odklonil, ker «ne pozna sindikalnih pravil* in obljubil, da bo o tem obvestil vojaško upiavo v Trstu.
BORBE V GRČIJI TRAJAJO DALJE
Monarhofašlsti nadaljujejo s krvavim nasiljem
Atene, 2. (Tanjug). — List «Riso-spastis* poroča iz KretS, da mo-narho-fašistične tolpe nadaljujejo s svojim krvavim nasjjem. Te tolpe so v okolici mesta Herakliona umorile 7 oseb, med katerimi so bili trije člani iste družine. Obensm so oropali in zažgali hišo. V Pirej je prispelo 77 demokratov iz Soluna, ki jih vodijo v internacijo.
Na Peloponezu se nadaljujejo spo padi med demokratično armado in orožništvom. V Srednji Grčij, je oddeltk 200 vojakov demokratične vojske napadel vladne čete v Lido-ritiju. Borba je trajala vso noč. Prav tako poročajo o borbah na hribu Kuduniza, pri vasi Periste, blizu Costura .n na otoku Samosu.
Albanski list «Baškini» piše med drugim, da niso severni sosedi Grčije posegli v notranje notranje za-d!ve Grčije, temveč edno Anglo-Amerikanci s svojo vojaško okupacijo. Pošiljanje podkomisije v Grčijo ni nič drugega, kakor nova podpora izzivanjem grške vlade in nov dokaz naporov Anglo-Ameri-kancev, da bi prikrili rezultate pre iskovalne komisije.
Poizvedbe v zvezi z zaroto v Franclji
Pariz, 2. (AFP) — V zadevi zarote proti republiki je poveljstvo javne varnosti raztegnilo poizvedb) po vsej Franciji. Na novo je bil a:e tiran Claude Chauvel, ki je bil poveljnik oddelka «črnih maquisev», in ki je mobiliziral pristaše ter organiziral mnogo napadov. Njemu je bilo tudi naročeno, da mora v začetku vstaje izvesti napad na zapore v Vannesu. Nadalje je bil v zvezi z zaroto zaslišan general v rezervi Jean Merson in neki Vignon, bivši sodelovalec pri pariškem radiu. Vignon je imel zveze z Vulpija-nom. Pripravljal je tudi napade na razne urade in banke ter js finansiral «črne maquise*.
Pariz, 2. (AFP) — Danes se je tršila seja francoskega parlamenta. Takoj po otvcnivi seje je pričel govoriti Ramadier. Poudarjal
je, da vsakdo pozna težo položaja, v katerem se nahaja Francija. Dalj« je govoril o svobodnem in dirigiranem gospodarstvu. Glede svobodnega gospodarstva je dejal, da je ;n da bo Francija prisiljena stopati po poti svobodnega gospodarstva s štetimi koraki kjer je to potrebno in okrepiti svobodo.
Ko je Ramadier namignil na ljudi, ki organizirajo oborožene upore, ji- pričel protestirati poslanec Be-tflaud od republikanske strank* < Svobode*. Ramadier je na njegove ugovore cdvrnil, da se za določenimi agitacijami nahajajo skupine ljudi, ki hočejo dvigniti orožje proti republiki. Pri teh besedah je nastal v zbornici velik hrup, tako da je bila seja prekinjena.
Ramadier je po zaključku svojega govora pozval zbornico, naj se izreče glede zaupnice vladi.
Marshallov govor
Washdngton, 2. — Ameriški zunanji minister Marshall je govoril v klubu tiska. Gled^ zunanje politične linije Amerike je Marshall dejal, ida hočejo nekateri v evoluciji ameriškega političnega življenja videti znake po izpremem-bah smernic zunanje politike. Marshall je nadaljeval, da so nekateri izmenjavo raznih vladnih funkcionarjev v zadnjih dveh letih smatrali kot spremembo ameriške zunanje politike. Nasprotno, je pripomnil Marshall, je Amerika dosegla politiko stalnosti in kontinuitete in to ravno glede na kompliciranost in vedno menjajoči se niedoaredn položaj.
Črne? obsojajo
rasistične izpade Amerikaneev
New York, 2, (Tass) — Časopis ‘Hoy» iz Havane- je priobčil sklep kubanske organizacije črncev. V tej speinenici obsojajo črnci rasistične izpade Amerikaneev v pogledu linčanja črncev. Udruženje črncev bo pozvalo OZN, naj intervenira, da se končno prenehajo sramotni napadi na škodo črnih ljudi v Ameriki.
PKIM0RSK1 DNEVNIK
Hočejo odlikovati skvadriste ?
Več kot dve leti je že, odkar so
bile odpuščene iz ravnateljstva ČUDA zaradi njihovega fašističnega delovanja sledeče osebe:
Domini Aurelio, skvadrist, Sciar-pa Littorio, federalni inšpektor od 1938 do 1942., reorganizator fašistične stranke v Tržiču, pripadnik fašistične republikanske milice,' kola* boracionist, obsojen na 12 mesečno odstranitev z dela — (skoraj 7 let je bil odsbten z dela zaradi funkcij v fašistični stranki).
Saveri Renato, skvadrist, Sciar-pa Littorio, administrativni inšpektor rajonskega fašija, član disciplinskega sveta, kolaboracionist itd., obsojen na odpust iz službž, na prizivnem sodišču pa ha 6 mesecev (preko tri leta odsoten iz službe zaradi funkcij v fašistični stranki).
Privileggi Gino, skvadrist, udeležil se je pohoda na Rim; politični tajnik v Poreču, federalni inšpektor za časa nac: fašistične okupacije, kolaboracionist, obsojen na 8 mesečno odstranitev z dela, na prizivnem sodišču pa na 6 mesecev.
Boccasinl Gianna, ki izjavlja še sedaj, da Je fašistka, je bila oproščena.
Vsi ti ljudje so ves čas, ko so bili odsotni z dela, dobivale celotne plače, vse doklade, ki jih niti bolniki niti ponesrečenci ne dobivajo. Vse te ljudi je ravnateljstvo CRDA-e v sporazumu z notranjo tovarniško komisijo in na podlagi odredbe ZVU št. 106, izdane 6. aprila 1946, dokončno odpustilo iz službe.
Prot; tej odločbi so navedeni vložili priziv pri ravnateljstvu CRDA-e in notranji tovarniški komisiji.
Na žalost je pa po pomoti prišel ta priziv na urad za delo, kljub temu da ta ni pristojen za to zadevo.
Ker je urad za delo mislil, da je to normalen priziv, je sklical razsodišče, na katero je povabil ravnateljstvo CRDA-e in notranjo komisijo, naj pošljeta odposlance kot člane razsodišča.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Tiskovna konferenca tov. Toledana
Svetovna sindikalna zveza
se bori za mir, blagostanje in demokratizacijo vsega sveta
Tov. Toledano, podpredsednik
Svetovne sindikalne zveze in predsednik Delavske zveze latinske Amerike, je imel včeraj ob 12. uri, na sindikalnem sedežu v u-1. Mon-fott tiskovno konferenco. Bilo je navzočih večje število novinarjev in predstavnikov agencij.
Uvodoma je dejal, da ni prišel y. Trst uradno, temveč privatno. Želel bi se namreč seznaniti z gospodarskim in socialnim položajem v našem mestu.
Nato je padal nekaj izjav o najvažnejših problemih, o katerih so razpravljali na praškem kongresu Svetovne sindikalne zveze. O teh problemih je spregovoril, ker zaradi njihove splošne važnosti, morajo zanimati ne samo delavstvo, temveč
vse demokratične sile.
Pred zasedanjem razsodišča je advokat Zorzi z urada za delo ugovarjal imenovanju dr. Bradaachia, ki ga je imenovala notranja ko-miaija za člana razsodišča. Svoj ugovor Je Zorzi utemeljeval s tem, da Bradaschia kot član posvetovalnega odbora epuracijske komisije ne more biti istočasno član razsodišča.
Zato je advokat Zorzi poklical g, Arturja Stalizia, predsednika notranje komisije, naj postane član razsodišča.
Naprednost je delavstva vseh dežel dokazalo s svojo odločno borbo za svoje pravice. To nam je dokazal tudi kongres v Pragi, kjer so bili navzoči predstayniki delavstva iz vseh dežel.
Svetovna sindikalna zveza hoče doseči predvsem izboljšanje social-nji razmer in zagotoviti svetovni mir. Da bi dosegla izboljšanje socialnih razmer, se bori zveza proti neuravnovešenosti med mezdami in cenami. Potrebno je ustaliti in na* to ohraniti kupno moč mezd in plač. Svetovna stndikalna zveza bo tudi predložila OZN program, s pomočjo katerega naj bi se zatrl med-
Sindikalne volitve
bodo dančs v delavnici V violi ob 8. uri zjutraj, takoj nato pa v delavnici Fabiani.
Tako na novo sestavljeno razsodišče je začelo razpravljati zadevo fašistov, ki so bili odpuščeni iz službe. Pravni zastopnik štirih odpuščenih, advokat de Ferra pa Je ugovarjal, da bi to razsodišče sodilo zadevo, češ da niso pravilno imenovani njegovi člani. Proti vsem pravilom je urad za delo sprejel to pritožbo in n! dovolil, da bi rešilo te zadeve razsodišče, pač pa je sklenil na no-no sestaviti razsodišče. Tudi na sestanku npvega razsodišča je advokat de Ferra odlonil, da bi ti novi člani razsodišča sodili gornjo zadevo. Kljub temu da bi moralo o tem ’ končnoveljavno sklepati le razsodišče, je advokat Zorzi, član urada za delo, odložil rešitev tega vprašanja v nedogled. Predložil je namreč zadevo sodnemu uradu ZVTJ-e, ki je pa odrekel članom razsodišča, ki jih Je imenovala notranja komisija, razsojevalno pravico.
Istočasno je sodni urad ZVU-e pozval urad za delo, naj preosnuje razsodišče, ker se odpuščeni uslužbenci protivljo razsojevanju člana notranje komisije. O tem bi morala odločati samo ravnateljstvo in predsednik razsodišča. Ce bi ta •protest sprejeli, bi namesto člana razsodišča, ki bi ga imenovala notranja komisija, nastopil advokat de Ferra, ki je pravni zastopnik odpuščenih fašistov. To dejanje bi bilo pravo omalovaževanje notranje komisije, katere delokrog je priznala odredba ZVU-e št. 106.
Na ta način bi prišli v službo vsi fašisti, ki sl Jih nihče več ne Želi v ravnateljstvu CRDA-e. To zadevo je sedaj dobil v pretres koordinacijski odbor CRDA-e, ki Je sklenil braniti pravico delavcev.
Zborovanje Enotnih sindikatov
Danes ob 19.30 bo v ulici Con-ti 11 zborovanje ES. Sestanka naj se udeleže strokovni odbori, tovarniški odbori in pododbori ter zaupniki. Na dnevnem redu bo ekonomsko in mezdno vprašanje.
narodni monopolizem, ki samo ovira gospodarski in socialni razvoj vseh dežel.
V Pragi so nadalje razpravljali tudi a položaju v Grčiji, kjer sedanja grška vlada zatira razvoj delavskega gibanja. Končno so priznali Grška delavsko zvezo, ki jo
je razpustila sedanja protiljudska vlada.
Nadalje bo Zveza ukrenila vse potrebno pri OZN, da bi se pospešila demokratizacija v Francovi S-paniji. V zadnjem času se je neza* dovoijstvo proti Francu povečalo. Sicer pa mora zanimati to vprašanje vse demokratično ljudstvo in ne samo delavce.
Besedam tov. Toledana so vsi navzoči sledili z največjim zanima* njem. Dobro smo ga razumeli, saj je govoril o problemih, ki jih tudi sami zelo dobro občutimo m poznamo.
Tov. Toledana najprisrčneje pozdravljamo ter mu želimo prijetno bivanje v naši sredini.
Današnji spored
tržaškega mladinskega festivala
Danes ob 17. izločilne lahkoatletske tekme na stadionu pri Sv. Soboti.
Ob 18. na igrišču Pon-zi&ne izločilne tekme nogometnega turnirja.
Ob 20. uri v dvorani krožka «Poligrafico» na* stop slovenske in italijanske dramske skupine, ki sta dobili najboljšo oceno (bi se moralo vršiti včeraj, pa je bilo preloženo na danes).
Ob 20. na igrišču USO izločilne tekme v košarki.
Ob 20.30 v KD Poligra-fico nadaljevanje šahovskega turnirja.
Napredek industrije
kruh za tržaško delovno ljudstvo
Uspehi mladinske rokodelske razstave v ..Tomažiču"
Brivsko vprašanje Se ni reieno
Včeraj zvečer so sc na sedežu OOS brivcev sestali stavkovni odbor in odbori obeh sindikatov z zastopniki OOSS, da proučijo položaj, ki je nastal radi delno doseženih uspehov. in odločijo o stavki, ce bi ne prišlo do zadovoljivega sporazuma pni pogajanjih z delodajalci.
Včeraj zjutraj so se v uradu za delo nadaljevala pogajanja za mezdni sporazum med zastopniki sin-dikajniih organizacij ter delodajalci. Stavljeni so bili novi predlogi, vendar ni prišlo do ugodnih zaključkov. Zato so pogajanja preložili na jutrišnji dan.
V krožku Tomažič je odprta prva mladinska razstava obrtnih izdelkov. Na tej razstavi so zastopane vse panoge tržaške težke in lahke industrije, razne domače obrti ter ročna dela, ki so jih izdelale naše mladinke iz mesta in tržaške okolice.
Po svojem obsegu in pomenu bi morala biti ta razstava nekje v središču mesta, da bi imeli do nje dostop vsi tržaški meščani in bi se tako seznanili z delom, ki ga opravlja mladina na vseh področjih dela. Ne moremo razumeti, zakaj merodajni čini^lji niso dali mladini na razpolago primernih prostorov, saj v tem primeru ne gre za politiko, marveč za razstavo, ki pomeni živo stvarnost, življenje samo.
Poudariti je treba, da sprva tudi nekateri delodajalci niso hoteli razumeti, da gre zato, da se tržaška mladina dostojno predstavi na mednarodnem forumu. Svoj pristanek in pomoč so dali šele, ko so mladinci odločno protestirali proti temu zadržanju in o tem obvestili preko tiska vso tržaško javnost Pozneje pa so dovolili, da delajo mladinci svoja dela po že izvršenem delu. Tako so mladinci in mladinke delali pozno v noč, da bi zamujeno čimprej nadoknadili. Do zadnjega se je zlasti upiralo vodstvo ACEGAT-a.
Danes se tržaška mladina lahko s ponosom ozre na opravljeno delo; 150 različnih, do največje preciznosti izvršenih del, zgovorno potrjuje, da imamo med mladino kader ljudi, ki bo sposoben dviga-
F/ZKULTURA
Izločilne tekme v lahki atletiki
nocoj ob 18. uri na stadionu
Nocoj ob 18. uri bodo na stadionu izločilne tekme mladine Tržaškega ozemlja za praški festival. Na startu bodo znani lahkoatleti z Bembijem, Faidutijem, Tessero, Siličevo in Stefančičevo na čelu. V borbo pa bodo odločilno posegli tudi svetokr.ški lahkoatleti in lahkoatletinje. Spored je naslednji: Moški: Tek na 100, 200, 400, 800, 1500 in 5000 m; tek na 110 m čez zapreke; skok v višino; skok v daljino; met diska; met krogle; met kopja. Zenske: Tek na 200 m; skok v višino; skok v daljino; met diska; m:t krogle; met kopja.
Vse atlete in atletinje, ki so se prijavili za izločilne lahkoatletske tekme, pa še niso prejeli vabila, opozarjamo, da pridejo nocoj ob 18. uri na stadion. S seboj naj prinesejo opremo.
Češkoslovaški telovadci v Ameriki. Telovadci češkoslovaškega Sokola, ki so na turneji po Ameriki, so v New Yorku nastopili proti reprezentanci Amerike in zmagali z rezultatom 957.4:953.7 točk. Med posamezniki je bil prvi Cehoslo-vak Alols Hudec.
Zatopek (CSR) je pretekel 5000 m v času 1J.08.Z minute. Na mednarodnih lahkoatletskih tekmah v Pragi je Cehoslovak Zatopek pretekel 5000 m v času 14.08.2. Njegov
čas je le za 10’ slabši od svetovnega rekorda, ki ga drži Sved Gun-der Haegg s časom 13.58.2. Za-topkov rezultat je najboljši letošnji na svetu.
Moskovski Dinamo je pred 70.000 gledalci premagal v Moskvi nogometno enajstorico Dinama iz Tiflisa z rezultatom 3:0. S to zmago je postal moskovski Dinamo prvak prvega dela sovjetskega nogometnega prvenstva.
Uspehi sovjetskih Idhkoatlttov. Evo nekaj najboljših letošnjih rezultatov, ki so Jih dosegli sovjetski lahkoatleti: met diska: Isajev 52 50 m; met kladitm:	Sehtel	54.43	m;
skok v daljino (nov sovjetski rekord): Kuznjecov 7.50 m.
Danica Beara je postavila nov jugoslovanski rekord v plavanju na 800 m prosto. Na plavalnih tekmah v Splitu je Danica Beara postavila nov jugoslovanski rekord v plavanju na 200 m prosto s časom 2’53”.
Tour de France. Po šesti etapi kolesarske dirke okoli Francije, na kateri sodelujejo poleg francoskih kolesarskih tekmovalcev tudi Italijanski, belgijski in švicarski kolesarji, vod. Francoz Vietto. Med državami pa je prva Italija. Francija je na drugem, Belgija pa šele na četrtem mestu.
ti tržaško industrijo in obrt, ki bo s svojimi lepimi ročnimi deli dal Trstu novega življenja.
Na razstavi je med industrijskimi razstavljenimi deli s strokovnega vidika najboljše delo os šest-cilindrskega ladijskega motorja z vijakom. To previzno delo so po priloženem načrtu izdelali mladinci iz ladjedelnice sv. Andreja, Prav tako so iz iste ladjedelnice razstavil; poleg drugih del še ladijski kotel v prerezu. Lojze Renko pa je napravil aparaturo moderne ladje, radar, o katerem je bilo toliko govora v tej vojni. Poleg njega je zračna turbina. Ladjedelnica sv. Marka je poslala relief, ki kaže do sedaj opravljeno delo na ladji štev. 1741, ki jo grade tržaški delavci. Zanimiva je zlasti kabina sv. Roka v miniaturi, katero je delalo 47 mladih delavcev in nekaj uradnic. Ota Edvard je napravil celo aeromotor, delavci iz tvornice Kozmann pa so izdelali spomenik pri sv. Justu in dva štedilnika; \mladinci iz Arzenala sc. napravili simbol našega mesta, melono s tržaško sulico. Kljub oviram vodstva ACEGAT-a so izdelali mladinci dve tramvajski koleni s tračnico in delovno mizo. Ta tehnična dela pa zaključuje simbolični globus, na katerem žari sonce svobode.
Poleg tehničnih del, ki prikazujejo delo tržaške industrije, so razstavljena tudi številna ročna dela. Težko je oceniti, katero je najboljše, vendar je treba med drugimi pohvaliti zlasti mladinke iz Plavij. ki so krasno izdelale v lepem slovenskem motivu dve bluzi, škoda le, da barve preveč spominjajo na istrske. Krasen je prt, ki ga je Izdelala tovarišica Soča Košuta, vendar pa moramo pripomniti, da barve niso originalne
Izločilne tekme
italijanskih dramskih krožkov
Predvčerajšnjem so nastopile v kultumsm krožku »Col* v Skednju 4 italijanske mladinske dramske skupine. VOM, Centro di Cultura Popolare Rojan in Redivo.
Prva je nastopila dramska skupina VOM-a z enodejanko: »Ritor-no di un Garibaldino*. Režiral Je tov. Zunder, igrali pa so: Škerjanc Franc, Jast Ilda, Kovačič, Loreda-na Magajna in Setti Mario.
Za njimi je nastopila dramska skupina Centro di Cultura Popolare z enodejansko «Donne della Resistenza*. Delo je spisal Gino Fonda In je tudi sam igral vlogo Karla. Režiral pa je tov. Visnovitz. Glavno vlogo je igrala tov. Ondina Stella (Franca), manjši vlogi sta pa igrali tov. Giorgina Jurissevich (Laura) in tov. Etta Sabelii (Nel-la). Aldo Lorini pa je igral vlogo Marija.
Mladinska dramska skupina iz Rojana je nastopila s skečem sovjetskega avtorja: »Ultimo incontro*. Režirala je tov. Fenata Lenardon, k; je poleg tov. Zetka Franca in Bigulln Jelke tudi sama nastopila v vlogi stare matere.
Zadnji je nastopil dramski krožek Redivo z delom: »Uno del tan-ti easi*. Enodejansko je spisal predsednik društva tov. Italo Santo in tudi režiral. Igrali pa so: Giuditta Donini, Fama Giorgio in Pahor Jože.
Razsodniški odbor se je znašel pred izredno težko nalogo. Treba je bilo izbrati skupino, ki bo dostojno reprezentirala v inozemstvu tržaško mladino na področju dramskega udrjstvoVanja. Vsaka skupina je imela svoje dobre in slabe strani. Ce bi vzeli kot odločilen kriterij požrtvovalnost mladine in trud, ki so ga vložili, potem bi morali poslati vse skupine v Prago. Toda to je nemogoče. Zato so upoštevali, da so to diletantske skupine, kjer se udejstvujejo študentje,
delavci in uslužbenci in so s tega stališča presojali umetniško raven posameznih skupin. Pri oceni so se ozirali na delo, režijo in%igral-ce v celoti. Tako je ’ razsodniški odbor prisodil prvo mesto igralski skupini Rediva, ki je nastopila z delom »Uno dei tanti casi*.
S tem pa ni rečeno, da niso dobri igralci in igralke v drugih dramskih skupinah. Zavedati se morajo, da so vsi začetniki in da bodo lahko z vztrajnimi vajami dosegli še lepe uspehe.
Tekmovanje mladih pevcev
in godbenikov za festival v Pragi
Včeraj popoldne se je vršilo v okviru tržaškega mladinskega festivala tekmovanje za izbiro pevcev in godbenikov za mladinski festival v Pragi.
Po ostri konkurenci je razsodišče določilo 8 mladih umetnikov, ki bodo zastopali tržaško glasbeno umetnost pred mednarodnim forumom-
Imena izbrancev badc Javljena prihodnjo nedeljo na velikem mladinskem sestanku, ki bo na stadionu pri Sv. Siboti ob 20. uri.
Izločilne tekme mladincev v prosti rokoborbi
Sinoči so bile v pristanišču vodnih letal (Idroscalo civile) izločilne tekme mladincev v klasični rokoborbi, ki so dale sledeče izide: Lahka teža: Simonetti (DSZ) je premagal Tarinija (DSZ). Srednja teža: Poropat (DSZ) je premagal Rauberja (DSZ). Srednjelahka teža: Nacmias (DSZ) je premagal Ballarina (Skoljet). Petelinja teža: Campisi (DSZ) je premagal Man-feja (Skoljet). Srednja teža: Poropat (DSZ) je premagal Lughija (Skoljet). Lahka teža: Simonetti (DSZ) je premagal Marija (Sko-ljft).
KOLEDAR
Četrtek, 3. julij*
Leon, Nada
Sonce vzhaja ob 5.16.
ob 20.56. Dolžina dneva Jutri 4. julij
Urh, Domogoj
Spominski dnevi
1941 Je b'l osnovan, prvi partizanski edred Srbije.
1944 je minerski vod XXXI divizije porušil železniški most pred velikim predorom Zarakovcem.
Kador modrijan umolkne, misli bedak, da ima on prav.
Vremensko poročilo
Tržaška vremenska postaja^ je izdala včeraj naslednje poročilo: Tlak 759.o; toplota 31.3, 25 in 23.5;
vet fr 15 km; morje nemirno; toplota morske vode 22.S.
Kmetovalcem in vrtnarjem
Z ozirom na našo včerajšnjo objavo zaradi sadik nanoškega zelja sporočamo, da je cena za 100 sadik 300 lir in ne kakor smo včeraj poročali za 1000 sadik.
Enotni sindikati
U P R A\/A
Slovenskega ^ narodnega gledališč*
prosi cenjeno občfaj*ffi da dvigne v teku jutriš*) ga in pojutrišnjega o*8 denar za vplačane niče od prepovedane prt '
stave «Via Mala» v
zionale. Denar za vstop^’ ce dvignite v pisarni, kje so bile kupljene (A**0 Express), sicer bomo sm9 trali, da je denar Pokl°' njen gledališču.
Slovensko narodno gledah-{e
Slaščičarji (delavci in uradniki). Seja upravnega odbora, ki b sc. morala vršiti dan as, se bo vršila v j četrtek, 10. t. m.
Stavbena stroka. Upravni svet, | tovarniški odbori in zaupniki gradbenih tvrdk imajo danes ob 18.30 važno sejo (ul. Imbriani 5, soba 10).
gostuje S. t. m. ob tl- uri * berdobu: ^Pokojnik*; 4- .V Bf . uri v Sovodnjah: sPoMI „ J1
Zl. uri v sovoanjaa:
5 t. m. ob Zl. uri v Poi3°r''^0
Odbor za sindikalni sporazum
delavcev kemijske in petrolejske stroke ima danes, 3. t. m., ob 18. uri sejo v ul. Imbriani 5.
Prosvetno društvo
»S. Škamperle"
sklicuje za danes, 3. t. m. ob 20.30 množični sestanek. Dolžnost vsakega člana je, da se sestanka gotovo udeleži.
Slovensko učiteljišče v Portorožah
Naši malčki
odpotovali na letovanje v Sloven jo
Z veliko skrbjo so izdelane tudi čipke, ki sta jih napravili tov. Šušteršič Marija in Košuta Gilda. Na častnem mestu pa so razstavljena dela, kj so jih poslali mladinci iz zapora Tigor; vsa dela so izdelana iz kruhove sredice.
Kljub temu da je dvorana premajhna, vendar dobiš vtis, ko stopiš vanjo, da Je v njej vse tako domače, da je v delu vložen trud in velika skrb in da iz vsega veje odločna volja tržaške antifašistične mladine po obnovi naše industrije, ki more edina zagotoviti Trstu blagostanje. Na stenah so napisi, ki govore o navezanosti tržaške m-duatrije na zaledje. »Za enako delo enako plačilo» in »Obnoviti 'n ojačiti industrijo, pomeni kruh in blagostanje STO-Ja ter vsega tržaškega ljudstva*.
Mladinskemu vodstvu bi priporočali, da bi večkrat priredilo podobne razstave.
I Prepričani smo, da bodo mladin-
! ei, ki bodo zaradi svojega dela od šli kot delegati v Prago, častro zastopali tržaško demokratično mladino in da si to priznanje tudi zaslužijo. To je pokazala med drugim tudi obrtna razstava v krožku «Tomaž!č».
Včeraj zjutraj je bilo na glavnem kolodvoru v Trstu vs« živo. 325 otrok se je gnetlo okoli svojih mamic. Njihove oči so blestele v nestrpnem pričakovanju; na Gorenjsko, v Slovenijo! Pripovedovali so jim že starši in oni, ki so bili lansko leto v Sloveniji, kako je tam lepo. Deroča Sava se vije med temnimi gozdovi, visoki hribi na katerih slemenih pa se tu pa tam blestijo še kope snega. Ljudje so Jih' imeli radi, kot da bi bili njihovi. Da, videli so celo maršala Tita, ki se je prijazno z njimi igral in kateremu so pripovedovali o Trstu in o svojih očetih, ki delajo v tržaških tovarnah. Se par pozdravov in vlak je odšel z našimi najmlajšimi v Slovenijo, ki jih bo sprejela kot dobra mati in Jim nudila v3e, kar jim more dati mlada, a svobodna država.
Kolonije Je organiziral glavni odbor Rdečega križa za Trst in Primorje. Tej prvi skupini bodo sledile še ostale. Otroke spremlja 16 vzgojiteljev, ki bedo poskrbeli poleg zabave tudi za njihovo vzgojo. Razdelili jih bodo na tri skupine. Eni bodo odšli v Kranj, drugi v Predvor, tretji pa v Gozd-Martuljek iti bodo vsi gostje vlade Slovenije.
Prepričani smo, da se bodo otro-
ci vrnili v Trst polni zdravja in veselja in da n* bodo pozabili prelepe zelene Gorenjske in svobodne Slovenije, domovine svobodnih ljudi.
Pionirska prireditev
v Krvavem potoku pri Kozini
Pionirji našega kraja smo slovesno zakijiučiili šolsko leto s priredit*
v:J°-	......
j S ponošeni izjavljamo, da nismo jn’t; od aaleč pričakovali tolikega | priznanja. Kljub temu da je bi; de-j lovni dan so ljudje pustni nujno j poljsko delo, zaprli svoje domove I in prišli v našo šolo, da vidijo, česa j so se njihovi otroci naučili. Naše | ljudstvo je s tem pokazalo, kako ze-j io ljub. našo r.*vo slovensko šolo. j kako visoko ceni p:idobitye naše 1 borbe. Ta zavest je naj lepi c plačilo I našemu trudu.
Tem potom se toplo in najlepše ’ zahvaljujemo vsem krajevnim mno-
Sprejemni izpiti na slovenskem učiteljišču v Portorožah se bodo vršili v mesecu septembru. Snov izpitov iz slovenščine, zsmljeplsja in zgodovine ter matematike v obsegu učnega načrta za nižjo srednjo šolo.
Kandidati naj vlože najkasneje do 31. julija s 30 jugolir kolkovano prošnjo ter priloženim rojstnim listom in zadnjim izpričevalom.
kojnikt; S. t. m. v Pe«W-'
v . .
žu: sPokojnikt; 8. t. m. ob
nik*; 7. f. m. ob Zl. uri
v Kopru: cVia Mala*; 1*• J*! Z0.S0 v Ajdovščini: »Via	‘p
t. m. ob Z0.S0 v Vipavi:
IZ. t. m. ob Z0.S0 v St. ™ ^ Krasu: «Via Mala*; !>■ 1 ZO.SO v Postojni: «Vfa
Pevski koncert
prired; prosvetno društvo ^ f, Marušič*, v soboto, 5. JU'H ji?*4 uri v društveni dvorani pr*
Planinski izlet na
Škrb^
Planinsko društvo v
/prstu. ,
redi v soboto in nedeljo, S■ .ULrf
Slcrb-:
m. planinski izlet n*_	{#/
(2.054 m) poleg Bogatina "* minskem. Odhod s karn;^.,^
soboto, 5. julija ob 19.30 1* ,^ Prenočevanje ni hm ^' Ravneh, ob zori nasledaj-e: na vrh. Prijave samo se trgovini jestvin Vizin. ul. Jr" j, t> v čevljarn; Transalpina (**
Settefontane 3.
Dijaški dom na učiteljišču v Portorožah
Učiteljski kandidati naj vlože prošnje za sprejem na upravo Dijaškega doma do konca julija. Kdor ne mori plačati celotne vzdrževal-n'ne (3000 lir), naj v prošnji navede vsoto, ki jo zmore plačevati. Vse prošnje naj obstgajo osebne in rojstne podatke, podatke o dovršeni šolah in potrdilo o imovin-skem stanju, potrjeno od krajevnih oblasti.
Zvišanje draginjskih uslužbencem industrijske ^
Odredba 325 o družinski® ril
t. 1-
dah, izdana 5. marca «	-	j,
junijem spremenjena tako.
cevKl
morajo te doklade in Pr*s?g;6 s; plačati od 30. septembra ^ j preb Nove tedenske dokl8“e deče:
Delavci, za vsakega otrok • ^ doklada 36 lir, draglnjska t-: 216 lir; za ženo in moža, nega za delo: redna 30 lir-ska 174 lir; za starše: r*®0 draginjska 144 lir.	.. rti
Uradniki
f
1 Ti
za vsakfga
na doklada 64 lir, drag
injsk9
%
SPREJEM V SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU
nož3.
V
redna *_2
žičnim organizacijam, ki so nam po-
magale pri pripravah. Naša posebna zgifcivala pevovodji tov. Ferlugi, pevcem OF, naši zavedni mladini in ljubljeni tovarišici učiteljici, ki Jč naša stroga, toda debra mati in sodelavka.
Pionirski odred ttZorko Pircs
Dve stari ženici
in njun zaklad
Planinsko letovanje
Planinsko društvo v Trstu priredi v poletn h mesecih letovanje v
gornji Soški dolini, v Sv. Luc:,|i ob Soči in v Bovcu. Vpisovanje in Informacije v trgovini Jestvin Vismi, ui. Roma 15 in v čevljarni Pirc »Transalpina* ul. Settefontane 3.
ALEKSANDER BECK;
143
VOLOKOLAMSKA CESTA
Poznal «m dolgo in tenko postavo polkovnika Malinina — komandanta artilerijskega polka. Skozi daljnogled sem videl: ustavil se je bil, potegnil tobačnico in Jo odprl, vzel cigareto, prižgal vžigalico in začel kaditi — vse to je delal brez naglice, s posebno podčrtanim mirom. Nato je ustavil top, ki je šel mimo njega, in nekam pokazal a prstom. Traktor se Je odpel, artilerci so stopili na svoja mesta. Naperil sem daljnogled v smer, kamor je bil pokazal Malinin, ter prvič zagledal nemške tanke... Beli križi na sivkasto črnem oklepu, plameni iz tenkih cevi... Streljajoč v premikanju so tanki drveli v vas.
Želel sem, ne da bi odmaknil pogleda, opazovati bitko, ta film sodobne vojne, ki se je razvijal pred mano. Kljub temu sem odmaknil daljnogled ter pogledal okrog sebe. Po poti, ki se j* iztekala v cesto, so drveli moji konjeniki. Spomnil sem se: nekje so vsekakor naleteli na Nemce, ki sc približujejo naši točki. Naše edlmce, ki se umikajo proti severu, so verjetno že zapustile to stransko pot.
Toda kako, po kateri poti se bomo zdaj izvlekli? Potrebno bi bilo takoj vreči bataljon na drugo stran stranske poti, dokler Je še svobodna, da bi nas ne odsekali, da bi nas ne zaprli v ogel med dvemi potmi. Razburjeno sem nadaljeval z opazovanjem zemljišča. In naenkrat sem opazil Ftlimonovljevo četo, ki je bila po mojem ukazu že krenila na pot. f
Ceta se Je pomikala v koloni za marš po dolini, ne da bi bila opazila, kaj s« godi v vasi. ne da bi bila opazila tankov, — naravnost Nemcem v kremplje. Kaj je z njim — ali Je znorel? Saj gre, vrag ga vzemi, kot da Je slep. Z ostrogami sem besno sunil
Lisarko, da se Je vzpela od bolečine. V diru sem poletel mimo roba gozda mimo bataljona, da bi dosegel četo.
4.
Dospel sem.
— Ceta, stoj! Filimonov, kam podiš? Kam te vrag nosi?
Presenečeno je dejal:
— Izvolite, tovariš kombat?
— Kam greš?
— Mislil sem, tovariš kombat, da bom po tej dolinici prišel k vasi. Nato pa po poteh proti maršruti,
— Zakaj nisi poslal patrol? V vasi so Nemci!
Njegov rdečkasti obraz je dobil zmeden izraz. On, Jefim Jafi-movlč Filimonov, je postal pezneje eden izmed herojev mojega bataljona, toda tokrat bi bil popeljal svojo četo, ki je bila brez protitankovskega orožja, skoraj naravnost na tanke; vodii Je borce po soteski, ne da bi kaj videl okrog sebe.
Dospel sem, da sem ga ustavil, četa ni izgubila niti enega borca,
toda izgubljen je bil čas.
Po soteski je drvel k nam nekdo na konju s polno naglico, v diru. Spoznal sem sivo Sinčenkovljevo kobilo. Dosegel nas Je.
— Tovariš kombat, bežijo...
— Kdo?
N» da bi mi odgovoril, Je naglo dihajoč, razburjeno nadaljeval:
— Videli so vas... začeli so vzklikati: »Kcmbat je zbežal!* in zdrveli so...
— Kdo?
— Oni... Včerajšnji... Tisti, ki ste Jih sprejeli,..
— In bataljon?
— Ne vem... Na poti so že Nemci. Ko so zaklicali «kombat je zbežal*, ko so zdrveli, kamor je kdo mogel, sem zdirjal takoj za vami...
Dejal sem:
— Filimonov! Obrni se s četo! V tek! Sinčenko za mano!
In vdrugič sem v teku tega dne zaril ostroga Lisanki v rebra.
Ko js v torek 48-letna Katina Valič v neki trgovini v starem mestu nakupovala svoje potreb-ščine, ji je neznan tat izmaknil denarnico, v kateri je imela poleg osebne izkaznice še 2000 lir. Takoj je prijavila zadevo policiji in sum je padel na neko zelo siromašno oblečeno ženo, ki .e bila malo prej v isti trgovini, v bližini okradene.
Policija je kmalu izsledila, da je bila to ena izmed sesier Kate-rina in Vincenca Fabjandč, ki stanujeta v ul. Capitelli 4 in sta stari po 67 odnosno 68-let. Vdrli so v njuno stanovanje in ga preiskali. Ukradenega denarja niso našli v njihovem ubornem in zanemarjenem stanovanju. Pač pa so našli tri torbice, ki jih starki nista piurtili odpreti. Odpeljali so ju na policijo in tam ugotovili, da je bilo v njih 270 tisoč lir v gotovini in hranilna knjižica za 89.125 lir. Starki so izpustili takoj, dočim so denar pridržali čez noč na I. oddelku uniformirane policije, ker bi Jih lahko na poti domov kdo napadel.
Naslednji dan sta starki v spremstvu policije vložili denar na hranilno knjižico v banki in s tem rešili skrbi tudi policijskega Inšpektorja, ki tisto noč ni spal, ker S9 je bal, da tudi njemu ne bi ukradli tako velike vsote.
Prevec bla^a so Imeli
Včeraj Je policija aretirala na glavnem kolodvoru v Trstu 22-leinega delavca Torosa Romana in 27-letn»ga Ivana Vittora, ker sta imela pri sebi precej žvečilnega gumija vojaškega Izvora. Spravili so ju v ul. Tigor, kjer bosta morala nekaj časa žvečiti samo slino.
V pristanišču Duca d'Aosta so aretirali 23-letnega železničarja Jožefa Torcella in 47-lctnega delavca Lucijana Valentija, ker so našli pri njih 50 zavojev cigaret, ki so bile tatinskega izvora. Poslali so ju delat družbo obema žve-č:ln’ma, dočim J« policija uvedla preiskavo.
Dva nemška ujetnika sta pobegnila
Sežanska civilna podicija je v torek prijela dva Nemca, po imenu Llppert Robert in Areiter Ludvik, ki sta tri dni prej pobegnila iz ujelniškega taborišča v Prestranku. Takoj so ju izročili angleški policiji FSS, ki bo z njuna ukren-la, kar bo potrehno-
Konj se je splašil
Včeraj popoldne se je peljala 55-letna Scardekaro Ana s svojim nečakom, 5-ietnim Rosa Bertom, z vozičkom po cesti blizu svojega doma, na Reški cesti št. 34. Konj pa se je iz neznanih vzrokov splašil, prevrnil voe in oba potnika. Scar-deliaro je dobila težje poškodbe na prsih in čelu ter bo morala os’at! v bolnici nekaj tednov. Deček Je dobil samo manjšo rano na nog!, ki se bo zacelila v 10. dneh, in zato ni bil mti sprejet v. bolnico.
Druga obletnica minoiskalcev
Tržaški pobiralci min so praznovali te dni drugi obletnico svojega obstoja. Prvi člani so bi}l tržaški mladeniči, ki so se prostovoljno Javili za čiščenje zemljišča, ki" so ga Nemci posuli z minami, bombami ;n drugimi smrtonosnimi napravami. Nevaren in trud a poln je bil njihov pssel in vsak dan so tvegali svoja življenja. Vkljub vsem varnostnim odredbam m previdnosti so v tem razdobju imeli 24 mrtvih, 5 invalidov in 31 ranjenih- V tem Času so očistili obširna minska polja v izmeri okreg 1850 ha in pobrali ali uničili sksro 75 tisoč min raznih vrst. Pcbrali so še okrog 31 tisoč stotov raznega streliva in izkopali 193 letalskih bomb. Pobrali ,n uničili so nekaj manj ket 28 tisoč ročnih bomb in večje število morskih mm.
Včeraj dopoldne so prisostvoval; maši v spomin padlih tovarišev in po m.iš. poiož.li venec m pokopališču. kjer so pcsiavtli spomenik padlim pobiralcem min.
Rok za vlaganje prošenj za sprejem v Slovenski dijaški dom v Trstu podaljšujemo do 15. julija. Kdor ne more plačati celotne vzdrževalnine, naj utemelji svojo prošnjo za znižanje in naj jo da potrditi krajevnim oblastem. Prošnjo morajo vložiti tudi letošnji gojenci in vsi novinci. Zlasti opozarjamo na ta poziv starše bodočih prvošolcev.
da 216 l.r; za ženo in m' sobnega za delo: giniska 174 lir; za stars® 24 lir, draginjska 144 lir-Prispevki za draginjske znašajo 27% celotne pl**e’
DAROVI IN PRIS
SO1,,
Zene iz Kamnega ob s o* ]lf* »vale za našega dijaka y 9 teden matere in otroka l*®
otroški dom v Kojskem 10e9rjl(
 . ________________
POPRAVNI IZPITI NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH V TRSTU
otroški dom v Kojskem g^i za gradnjo prege Samac-500 lir.
i<lfWRED5TAV£j
Roditeljski svet in Dijaška matica pozivata vse dijake slovenskih srednjih šol v Trstu, ki imajo popravne izpite, da se ustno ali pismeno javijo do 15. julija Slovenskemu dijaškemu domu (Via Buonarroti 31). V začetku prihodnjega meseca bomo pripravili tečaje za popravne izpite iz vseh predmetov. Vsakdo naj javi svoj počitniški naslov; razred, ki ga je obiskoval letos; predmete, iz katerih ima izpite.
. KINO OB MORJU. Zaprt?,' i FJLOD RAM MATICO. I6;,	,
I godivščina v Zanz'bari ' f i IM PERO. 16.000: »BrežUP"
4
vanje*.	ne'l‘»š
• ITALIA. 16.00: »Noben s« "fp)«’ M. Lotti, M. Denis, E-*•
4
Zasedan je okrajne skupščine sežanskega okraja
V nedeljo, 6. julija Ob 9. uri zjutraj bo v dvorani Dijaškega doma v Hrpeljah izredno zasedanje okrajne skupščine sežanskega okraja. Vsi član; OLO (odposlanci okrajne skupščine) so pozvani na to zasedanje. Na dnevnem redu so zelo važne zadeve.
Izlet v Tolmin in Trentsko dolino
priredi CAT v nedeljo, 6. t. m. Vpisovanje je vsak dan ob 18 do 20 ure v ul. Conti 11.
KINO NA OPČINAH-
va jagoda*. Po 21. uri na prostem.
Dofl
Odg. urednik DUŠAN Tisk Stablllmento Tip-
MALI O Gl^
ZENA, stara 55 let, za vsa hišna dela pri _» de<x
      a
venski družini. Gre tudi 0 ‘
Pismen-e ponudbe na
morskega dnevn!ka*_g
LISTNICO z dokum' Vergllij Piščanec sem
m. na poti Merče-Sfžan9
m. na pou merc---- 0 ji/, telja naprošam, da PrSn0tP‘-V na Opčine v gostilno dikatov ali na upravo * ga dnevnika*,
Dne 13.7.1947 ob 14. dražba posestva v	i<’
NA KRASU št. 14. Ist'°re$] j prodajali tudi nekaj
LMS iz KRIZA PRI TOMAJU priredi v NEDELJO, «■
SAVEN PLES
Igral bo orkester sMAKS*.
Vljudno va>
KROJAČI
IZKORISTITE PRILIKO!	★	*	OBIŠČITE
NAJVECJO IZBIRO PODLOG ZA MOŠKE IN ^ pri OBLEKE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH dobi®
A. PERTOT
u1. Glnnastlc^