64
Splošni pregled.
Ivan Cankar piše novo dramo, ki bode, v kolikor moremo soditi po tem, kar smo zvedeli doslej o njej, velezanimivo literarno delo. Prizorišče igri bode stara „cukrarna". V njej nastopi poleg nekaterih mladih naših, umrših in še živih lite-ratov tudi več oseb, ki so že iz prejšnjih del Cankarjevih znane. Glavna oseba v drami pa bode „Lepa Vida".
f Miloš Cvetic, slavni dramatik in igralec, je nanagloma v Belgradu umrl dne 20. decembra p. 1.
Brankovič Gjorgje (Juri), srbski metropolit v Sremskih Karlovcih in pa-trijarh srbski, je meseca decembra 1905 praznoval petdesetletnico svojega sveče-ništva (r. 1. 1830. v selu Kulpini v Bački, od 1. 1882. škof v Temišvaru, 15 let že metropolit v Karlovcih). Časniki so poročali o tem, cesar ga je odlikoval in prof. Magaraševič v Karlovcih mu je napisal obširen opis njegovega delovanja na polju srbske in narodne cerkvene avtonomije in prosvete („Petdeset godina Njegove Svetosti Georgija Brankoviča 1855—1905, U Srem. Karlovcima 1905", 8°, 282>tr.). Metropolit karlovški je predstavnik srbske avtonomije v trojedni kraljevini in Ogrski in je zato velevažna javna oseba; to se je jasno pokazalo 1. 1848., ko se je vse Srbstvo združilo okoli patrijarha Rajačiča za boj z Madžari; metropolit karlovški pa je tudi radi tega najjačji činitelj v razvoju svojega naroda, ker njegova cerkev vodi in vzdržuje velik broj kulturnih institucij (šol).
Doli pod Fruško goro ob Donavi se širi mestece Karlovci; ozadje so mu vinorodna brda, pred njim pa se širi onostran Donave širna planjava ogrska z gozdovi, iz katerih se mi belijo zidovi srbskega manastira (samostana).
Ob glavnem trgu mesteca se dviga veličastna nova palača, patrijarhija; vprav carski dvor je to, velepomenljiv za vsakega Srba, ki vidi v njem naslikan tisti zgodovinski dogodek, ko se je pred več nego 200 leti srbski narod, bežeč pred Turki, preselil na svoja sedanja selišča v Avstro-Ogrski.
Stojim pred patrijarhom Brankovičem; impozantna postava z dolgo, sivo brado; vljuden in domač, kakor da bi govoril z najožjim prijateljem; omenja mi Strossmaverja;  to označuje kakor Brankoviča, tako pokojnega vladiko djakovskega.
Bil sem menda prvi Siovenec, ki je imel v aprilu 1. 1905. priliko, pokloniti se Njegovi Svetosti, sedanjemu patrijarhu srbskemu.                                     V.
Petdesetletnica „Vaj" ljubljanskega dijaštva. — Preteklega leta (1905) je minilo pet desetletij, odkar je znamenita osma šola v Ljubljani pisala svoje „Vaje". „Jeseni 1. 1854. so se namreč združili osmošolci: Bril, Erjavec, Mandelc, Tušek, Zarnik in Jenko ter začeli pisati literarni list „Vaje" ... To so možje, kateri so nam poleg Cegnarja, Valjavca in Levstika (takrat) osnovali našo leposlovno, osobito pripovedno literaturo." (Leveč v „Zvonu" 1879, 354.) Časi so se sicer izpreme-nili, a dijaške „Vaje" bode vselej pobuda rastočim pisateljem. Tem bolj zaslužijo one „Vaje" petdesetih let prošlega veka, da se jih spominjamo ob njih jubileju. Kdo ve za kateri eksemplar ?                                                   Dr. Fran Ilešič.
Nobelova nagrada. Kot literat je dobil Nobelovo nagrade pri zadnjem tekmovanju slavni Poljak Henrik Sienkiewicz.
-^x^k
Splošni pregled