IN »Mini na plačana t gUtofUI Leto LXXL, št. I89 Ljubljana, 24. avgusta 1958 Con Din L— iznaja vsak dan popoldne. Izvzemal nedelje in praznike. — Inaeratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12._. za Inozemstvo Din 25-— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN OPBAVNIS1VO LJUBLJANA, Knafljeva ulica fttev. 6 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 81-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg iL 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon it. 26 _ CELJE, celjsko uredništvo: Strossm■ verjeva ulica i, telefon st. 65. podružnica uprav«: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru lOi Postna hranilnica v Ljubljani st. 20.351 Pomembni sklepi na Bledu: Nov dokument dobre volje Male antante Zaključni komunike blejske konference stalnega sveta Male antante ]e držav Male antante in vaien prispevek k pomirjenju Evrope nov dokaz miroljubnosti BLED. 24. avg. r. Kakor smo že na kratko poročali. je bilo zasedanje stalnega sveta Male antante včeraj zaključeno. Ob zaključku je bil objavljen z napetostjo pričakovani uradni komunike o sprejetih sklepih. Komunike se glasi: Stalni svet Male antante se je sestal na rednem zasedanju na Bledu v dneh 21. in 22. avgusta 1938 pod predsedstvom g. dr. Milana Stojadinovića. predsednika ju-goslovenske vlade in zunanjega ministra kraljevine Jugoslavije, ki bo od tega zasedanja dalje in za tekoče leto predsednik stalnega sveta, češkoslovaška je bila zastopana po g. dr. Kamilu Krofti. zunanjem ministru. Rumumja pa po Nikolaju Cnmnenu, njenem zunanjem ministru. Splošni položaj in solunski sporazum 1 Ministri so podrobno proučili splošni položaj in vsa vprašanja zunanje polit;ke. ki se še posebej tičejo držav Male antante. Pri tej proučitvi so z zadovoljstvom ugotovili obstoj nekaterih ugodni pojavov in so izrazili nado, da bodo še naprej pospeševani in o jačeni s potrpežljivim In stalnim naporom vseh zainteresiranih držav Obenem so podčrtali globoko privrženost držav .Male antante k politiki miru in sprave ter so izrazili svojo odločno voljo, da hočejo ostati zvesti tej politiki. 9tab-» svet ki je prepričan pristaš miroljubnih metod, čestita Balkanski zvezi in Bolgariji zaradi posrečene zaključirve solunskega sporazuma, s katerim so te države ne le potrdile novo dobo sloge, konsolidacije in napredka na Balkanu temveč so obenem doprinesle najdragocenejši doprinos k skupnemu delu za splošni mir. Pogajanja z Madžarsko se bodo nadaljevala 2. Stalni svet je z zadovoljstvom ugotovil da je bilo mogoče v pogajanjih, ki so se že leto dni vodila z Madžarsko, doseči sporazume, ki pomenijo medsebojno odpoved sleherni uporabi sile med Madžarsko in državami Male antante ter prizna-n;e r^naiv opra vnosni Madžarske v oboroževanju. Ker niso bila doslej še rešena v teku razgovorov nekatera druga vprašanja, da bi bil možen razvoj odnošajev dobrega sosedstva med Madžarsko in tremi državami Ma'e antante. objava teh sporazumov se ni bila mogoča, vendar pa so se države Male antante in Madžarska sporazumele, da bo istočasno na Bledu po stalnem svetu Male antante in v Budimpešti po madžarski vladi objavljen enako se glaseči komunike, ki ugotavlja sedanje stanje medsebojnih pogajanj. Ko si Stalni svet čestita k važnim že doseženim rezultatom, izraža obenem želio, da tudi popoln sporazum ne bo mogel izostati, upoštevajoč duha medsebojnega razumevanja, ki računa ne le z interesi v poStev prihajajočih držav, temveč tudi oti*>i v vsem podunavskem bazenu. Za sodelovanje z Društvom narodov 3. Stalni svet se v polni meri zaveda da ne more Društvo narodov v svojem seda- njem položaju povsem od g o var jati nalogam, ki so mu bile zaupane od avtorjev pakta. Vendar pa so države Male antante soglasne v svoji želji, da sodelujejo z ženevsko ustanovo in da ji. v okviru obstoječih možnosti nudijo svojo pomoč. Ker bo mandat Rumunije kot članice sveta Društva narodov iztekel v septembru tega leta, bo nalogo zastopanja Male antante v svetu DN po že določenem redu prevzela Jugoslavija, Glede raznih vprašanj, ki so postavljena na dnevni red bližnjega zasedanja skupščine DN. so trije ministii sklenili, da bodo delegacije njihovih držav, kakor doslej, tudi v bodoče vzdrževale stalne in direktne medsebojne stike, da se sporazumejo v vsakem trenutku glede skupnega stališča. 4. Stalni svet z zadovoljstvom ugotavlja, da ie razprava na zadnjem zasedanju DN v Ženevi od 9. do 14. maja 1938 v vprašanju o posledicah sedanjega položaja v Abe-siniji. ki ga je sprož-la britanska vlada, potekla tako da je bila mogoča splošna rešitev problema, ki je bil eden izmed vzrokov obstoječega neugodja v Evropi. Navedena rešitev more samo močno prispevati k delu sprave in pomirjenja. ki predstavlja eno izmed najbolj nujnih potreb in ki so jo države Male antante vselej najbolj zvesto zastopale. Stalni svet Male antante se pridružuje izjavam, ki jih je zastopnik Rumunije podal v teku navedene razprave, poudarjajoč da je v tej razpravi od držav Male antante zastopana politika v celoti odobri ia od stalnega sveta Male antante. Dunavsko vprašanje 5. Stalni svet je v glavnih obrisih proučil tudi vprašanje Dunava. Sklenil je. da se bodo tehnični strokovnjaki treh vlad v kratkem sestali v Beogradu, da prouče to vprašanje v vseh njegovih podrobnostih, sledeč pri tem želji stalnega sveta, da bi prišlo do skupnega sporazuma glede rešitev, ki bi mogle še v naprej dopuščati sodelovanje z interesiranimi državami. 6. Stalni svet še enkrat poudarja važnost dela gospodarskega sveta Male antante. ki je namenjeno poglobljenemu razvoju trgovskih odnošajev med državami Male antante. Vse tri vlade se v polni meri zave daje potrebe največjega povečanja trgovskih Izmenjav med tremi državami. V ta namen bodo podprle sleherni ukrep, kd jim bo predložen. Prihod*!« zasedanje v septembru v Ženevi 7. Prihodnje zasedanje stalnega sveta Male antante bo v septembru v ženevi ob priliki 19. zasedanja skupščine Društva" narodov. Prvo jugoslovensko veleposlaništvo Ob priliki raisrovorov predsednika vlade dr. Sto iadinovira in rumnn«kega iona. njega ministra Petresca Comnena je bilo sklenjeno, da se na osnovi ie prei izmenja, nih stališ? poslaništvi ▼ Bukarešti in Be«_ 8rradn povišata v ambasadi. * Skupna izjava Male antante ir Madžarske ^oč: ob 18 je bil na BI đu in hkratu v Budimpešti objavljen naslednji skupni komunike stalnega sveta Male antante in madžarske vlade o sporazumu med njima: Pogajanja, ki so se pričela lani med Madžarsko na eni. ter Rumunijo, Jugoslavijo in Češkoslovaško na drugi strani so bila o'noi'ana na skupni želji, da se odstranijo e-ementu ki so po svoji prirodi morali onemogočiti razvoj dobrih sosedstvenih odnošajev med Madžarsko in temi tremi državami. Ta pogajanja so omogočila, da so se dosegh preliminarni sporazumi, ki predstavljajo s strani omenjenih treh držav priznanje madžarske enakopravnosti v oboroževanju in recipročno odpoved uporablja- nja sile za ureditev vseh vprašanj med Madžarsko in temi državami. Za časa pogajanj, ki so se vršila pred ostvari t vi j o teh sporazumov, so se vsestransko in blagohotno proučila vsa vprašanja. katerih ureditev bi mogla povoljno vplivati na odnosaje med podupavskinai državami. Vpoštev so bile vzete deklaracije, s katerimi bi se določilo stališče zgoraj omenjenih držav glede na ta vprašan ie. toda te deklaracije se niso mogle še formulirati v svoji definitivni obliki Nadejati se je, da bodo pogajanja o teh vprašanjih, ko bodo te težave premagane, uspešno dovedena do zaključka in da bodo doseženi sporazumi ter deklaracije istočasno objavljeni. Izjava csl. zun. ministra dr. Krof te 3LED, 24 avg. e. Češkoslovaški zunanji minister dr. Kamilo Krof ta je dal dopisniku beograjskega »Vremena« daljšo i^iavo. v kateri pravi med drugim: To pot je dal Bled svoje ime značajnemu dokumentu politične in moralne važnosti. T: razgovori so imeli obeležje prisrčnosti in so pokazali edinstvo Male antante. Jaz sem neizrečno zadovoljen s sporazumom in doseženimi rezultati in želim poudariti svo'o radost zaradi prisrčnosti, s katero smo se razgovarjali, dajoč vsem popoln dokaz edinstva našega mišljenja, solidarnosti naših držav, ki je tudi to pot prišlo do prisrčnega in zgodovinskega izraza. Glavna stvar v današnjih dneh je mir, toda ne samo, da se doprinese k delu mi-ru, temveč mora tudi vsak s svoje strani doprinesti, da se mir rešd in da je njegov doprinos v onem kotu, kjer se nahaja, tak, da mir ne bo samo eksaltiran, temveč, kolikor je to odvisno od tega dela države In od tega poedinca, da bo stalno rešen in ohranjen. Češkoslovaška veruje v mir in upa, da bo mir ohranjen. Vložila bo vse svoje napore, da bo mir ohranjen in upa, da bodo njeni napori upoštevani od vseh strani To ni samo neka želja za mir tem- več je tudi v smislu volje Češkoslovaške, I ločnost, da ohrani rnir. Veruje v mir. Veda ohrani mir in da se dela z vsemi močmi ; ruje, da se bo mir ohranil in če se bo stroža mir. Češkoslovaška prehaja skozi veli- 1 go gledalo na mir, bo tudi v drue^h ^tva-ke težave a vsemu svetu kaže svojo od- reh dosežen sporazum. Silen odmev po svetu Stališče Madžarov BUDIMPEŠTA. 24. avg. z. Vsi današnji listi na prvem mestu objavljajo skupno izjavo Male antante in Madžarske po doseženem začasnem sporazumu glede ureditve medsebojnih odnošajev Listi dodajajo kratke komentarje, v katerih naglaša-jo, da je Madžarski s tem priznana popolna enakopravnost v oboroževanju. Povojno razlikovanje med pravicami držav do oborožitve je bilo že tako zastarelo, da je moralo samo po sebi izginiti. Kljub temu pa predstavlja ta sporazum dobro voljo Ostala pa je še cela vrsta drugih spornih vprašanj, tako da pomeni blejski sporazum le neke vrste »gentlemen agrement«. do-čim je splošno izboljšanje odnošajev med Madžarsko in Malo antanto odvisno od duha, v katerem bodo države Male antante od?lej obravnavale vprašanje madžarskih narodnih manjšin. V Italiji zadovoljni RIM, 24. avg. AA. Tukajšnji politični krogi z ve?eljem pozdravljajo sporazum j med Malo antanto in Madžarsko. Ta spo- razum srečno izpolnjuje solunski sporazum, ki je bil podpisan med Bolgarijo in državami Balkanske zveze. Posebno po-vdarjajo. da pomeni izjava o neuporab-ljanju sile važen temelj za odnošaje med Madžarsko in njenimi sosedi posebno v zvezi s položajem manjšin. Kaj pravijo v Parizu PARIZ, 24. avg. z. Budimpeštanski dopisnik »Figara« poroča svojemu listu, da je blejski sporazum izzval v madžarski prestolnici silno presenečenje. Do tega sporazuma je prišlo docela nepričakovano v času, ko je bila vsa pozornost madžarskih političnih krogov usmerjena na Nemčijo. List trdi, da je do tega sporazuma prišlo predvsem na prizadevanje Jugoslavije. Zadovoljstvo v Londonu LONDON, 24. avg. z. Vsa pozornost današnjih londonskih listov je osredotočena na sklepe blejske konference Male antante. Vsi listi pozdravljajo sporazum med Malo antanto in Madžarsko in vidijo v tem važen prispevek k pomirjenju Evrope. Politika ne vmeša vati J a v zagati Deljena mnenja o odgovoru generala Franca — Pred novimi pogajanji London, 24. avgusta. AA. Reuter: Najvidnejši člani odbora za nevmešavanje se strinjajo, da je treba na nekak način začeti z umikom prostovoljcev iz Španije. Lord Plymouth je po razgovorou z lordom Halifaxom in nekaterimi člani odbora sklenil storiti nekaj neuradnih korakov, ki naj pospešijo rešitev tega vprašanja. Lord Plvmouth je ugotovil, da sta stališči Francije in Anglije popolnoma enaki. Italijanski in nemški zastopniki izjavljajo, da je načrt dober in da so tudi pripravljeni na njegovo izvedbo. Na splošno vzeto pa sestanki predsednika odbora za nevmešavanje niso dose-daj nič koristili. Širi se mnenje o direktnem stiku med generalom Francom in lordom Plymouthom Lord Plvmouth se tudi ne more pogajati s posameznimi vladami mimo odbora za nevmešavanje. Poudarjajo pa, da bo lord Plvmouth opozoril na razlike med odgovorom generala Franca z dne 18. novembra lanskega leta in sedanjim njegovim odgovorom in bo predlagal, da naj se v tem smislu izvede korak pri generalu Francu. London, 24. avgusta, h. Lord Plvmouth je imel dolge razgovore z ruskim poslanikom Majskim, nato pa s francoskim in nemškim odpravnikom poslov, nakar je sprejel še portugalskega poslanika. Popoldne je obširno poročal zunanjemu ministru lordu Halifaxu. Pri dosedanjih razgovorih se je lord Plvmouth omejil predvsem na zastopnike onih držav, katerih sodba o odgovoru generala Franca utepne biti odločilnega pomena za nadaljni razvoj politike nevmešavanja. Dosedanji razgovori so pokazali, da Francija in Rusija odločno odklanjata Franeove proti-predloge in vztrajata na izvedbi angleškega načrta, dočim Italija, Nemčija in Portugalska zagovarjajo pogajanja z generalom Francom v svrho kompromisne rešitve. Rusija zahteva razčiščen je Lord Plvmouth je imel danes dolg razgovor z ruskim poslanikom Majskim, ki je obvestil predsednika londonskega odbora, da pomeni početje generala Franca in Italije očitno izigravanje politike nevmešavanja, ki se ne sme več trpeti. Rusija je pripravljena sodelovati pri ysaki akciji, ki stremi po pravični rešitvi španskega problema in bo podpori prizadevanja angleške vlade, da se vprašanje prostovoljcev v Španiji brezpogojno razčisti. Nov načrt za ureditev Palestine Pod pokroviteljstvom Anglije in Francije naj bi se ustanovila federativna država JERUZALEM. 24. avg. e. Tu krožijo vesti, da je neka vodilna angleška oseba predlagala angleški vladi, da v sporazumu s Francijo reši palestinsko vprašanje. Predlaga se, ustanovitev federativne države pod pokroviteljstvom Anglije in Francije, ki bi se raztezala od turške do egiptske meje. Ta federativna država bi bila sestavljena iz treh arabskih, ene krščanske in ene židovske države. Tam, kjer bi bili Arabci v večini, bi Zid je uživali avtonomijo. JERUZALEM, 24. avg. e. Vsi jeruzalemski listi poročajo, da se je situacija v Palestini zelo poslabšala in je smatrati položaj za zelo resen. Včeraj je prišlo med angleškimi četami in močno arabsko tolpo pri vasi Madja Krima do hudega spopada. Pozneje so ugotovili, da je bil ta spopad mnogo resnejši, kakor se je prvotno domnevalo; v bitki je padlo 200 oseb. Vas sama je bila popolnoma porušena. V bojih je sodelovalo tudi 12 letal, ki so bombardirali vas in arabske postojanke. Tudi Nemčija hoče biti miroljubna za letalski pakt London, 24. avg. o. >Dafly Ebcpreasr je danes objavil vest iz Berlina, po kateri pripravlja Hitler široko po tezen predlog za omejitev letalskega oboroževanja in zaščito nezavarovanih mest pred letalskimi napadi, ki je izzvala v londonskih političnih krogih veliko pozornost. Hitler je o tem svojem načrtu govoril po teh informacijah že z načelnikom francoskega letalskega generalnega štaba generalom VuiUetninom, in tudi že z italijanskim letalskim maršalom Balbom. Ker so se te dni razširile govorice, da bo tudi angleški letalski minister Kingsley Wood v kratkem potoval v Berlin, sodijo londonski poučeni krogi, da se razgovori o teh Hitlerjevih predlogih že vršijo in da bo ob priliki Woodovega obiska v Berlinu sporazum načelno že dosežen. Med tem bo bržkone prispel v London Hitlerjev osebni tajnik kapetan Wlede-mann in bo Chamberlainu podrobno ložll Hitlerjeve nacrte. Hitler pa hoče biti točno informiran, ali bodo njegovi predlogi povoljno sprejeti, ker bi se šele v takem primeru odločil za objavo teh načrtov. Letalski pakt v zgoraj omenjenem smislu naj bi se sklenil med Anglijo, Francijo, Nemčijo, Italija morda tudi Rusijo m še nekaterimi manjšimi evropskimi državami. Pakt naj bi uredil v prvi vrsti dve kardinalni vprašanji: 1. opustitev letalskih napadov na nezaščitena mesta, 2. omejitev letalskega oboroževanja. Londonski politični krogi so mnenja, da bo mogoče v okviru pogajanj za letalski pakt načeti še druge evropske probleme. Po njihovih informacijah angleška vlada že pripravlja potrebno gradivo za te ra?-govore, ki naj bi se tudi tokrat spet pri če i z več ali manj _tajnimi sestanki Wlede masna in Lord Rnnciman pri prezidentu dr. Benešu Praga, 24. avgusta. AA. Proti večeru se je snoči izvedelo, da se je včeraj dr Be-neš dolgo razgovarjal s predsednikom vlade drjem Hodžo Včerajšnji razgovor med Benešem in lordom Runcimanom je trajal poldrugo uro. Snoč je lord Runci-man v svojem hotelu priredil večerjo, na katero je prišel tudi predsednik vlade dr. Hodža. Danes bo lord Runciman sprejel zastopnike nemške socialne demokratske stranke. Bruselj, 24. avgusta. AA Kralj Leopold je včeraj sprejel belgijskega veleposlanika v Berlinu in poslanika v Pragi Oba sta bila poklicana v Bruselj, da poročata o položaju. Vojvoda Kentski v Cavtatu CAVTAT, 24. avg. e. Snoči ob 20. je prispela v Cavtat jahta »Tiha«, na kateri se je nahajala kneginja Olga v družbi vojvode in vojvodinje Kentske. Prebivalstvo je visokim gostom priredilo veličasten sprejem. Vse prebivalstvo se je zbralo na obrežju in gostom na čast je zaigrala godba pozdravno koračnico. Vse mesto je bilo razsvetljeno. Visoki gosti so napravili kratek sprehod po mestu in potem odšli v vilo g. Banca, kjer so nastanjeni. Ob 21. je prebivalstvo priredilo veliko baklado. Novi spori med Rusijo in Japonsko Tokio, 24. avg. o. Litvinov in japonski poslanik Sigemicu sta imela včeraj popoldne ponovno daljši razgovor o incidentih, ki so nastali preteklo soboto na mandžursko-ruski meji. Poskus, da bi se tudi novi spor likvidiral, se je ponesrečil Predvsem se Sigemicu in Litvinov nista mogla sporazumeti o metodah, po katerih naj bi se nastali spor obravnaval in uredil. Po komunikeju japonskega zunanjega ministrstva, je japonski poslanik v Moskvi protestiral proti postopanju ruskih vojaških oblasti na meji, ki so dopustile, da so ruske čete na treh krajih prekoračile mandžursko mejo. Poplave na Poljskem VARŠAVA, 24. avg. AA. Zaradi silnega deževja, ki traja že več dni v južni Poljski, prihajajo vznemirljive vesti o poplavah v raznih vaseh in mestih Vse reke so že dosegle maksimum in ponekod so že morali ustaviti ves promet Pri Skalcu je voda zalila več hiš in so morali vse prebivalstvo izseliti iz mesta. Nevarnost poplav narašča. Poraz v Brooklynu BROOKLYN, 24. avg. AA DNB: Na včerajšnjih teniških tekmah za prvenstvo Amerike je ameriški par Badid Guercv premagal jugoslovenski par Punčec, Ku-kuljevič s 6:2, 10:8 in 8:6. Poraz Jugoslovanov je splošno presenetil gledalce. Stavka pecarskih pomočnikov Ljubljana, 24. avgusta Danes so zaceli stavkati pečarski pomočniki v Ljubljani, okolici in Mengšu. Mezdno gibanje v pečarski stroki traja že delj časa in kazalo je, da se bo spor mirno poravnal, vsaj na prvi uradni obravnavi, ki je bila nedavno na magistratu, deloda-jalski zastopniki niso kazali, da jim ni za sporazum. Včeraj je bila druga uradna obravnava, ker rta prvi ni prišlo do odločilnih sklepov; sklicana je bila v sejni dvorani Delavske zbornice, kakor je bilo sklenjeno na prvi obravnavi in predsedoval je zastopnik zbor niče. N*a pogajanjih so bila zastopana podjetja iz Ljubljane, Mengša in Maribora, in sicer 10 podjetij in Skupno združenje obrtnikov v Ljubljani. Na pogajanjih pa ni bilo zastopano večje podjetje iz Novega mesta, in eno podjetje iz Ljubljane. Delodajalci so soglašali z delavsko zahtevo po sklenitvi kolektivne pogodbe, toda pri vprašanju mezd so se pojavile nepremagljive ovire ter ni prišlo do sporazuma. Delavski zastopniki so zahtevali, naj bi mezde pomočnikov znašale 7 do 9 din na uro, med tem ko so delodajalci vztrajali pri svojem predlogu, naj bi mezde ostale nespremenjene, to se pravi, da bi znašale 4 do 6.50 din na uro. Snoči je b0o na delavskem sestanku soglasno sklenjeno, da pečarski pomočniki začno stavkati. Stavka je skoraj popoma. Delo je zapustilo v LJubljani in okolici okrog 70 delavcev. Borzna poročila Curih, M. avgusta. Daogisjd 10.—, Pari? 1i 9375, London, 21.3900, New Tork "6 4375, Bruserj 73.6290, Milan 23.—, Am- - -rdam 238.75, Berlin 1T4.90. Dunaj 33._ ~a VMMPO, miŠBm «35. Bukarešta ' 3. £tran 2 »SLOVENSKI NARO L>«. sreda, 24. avgusta 1938. Malarija na Barju in Vrhniki Primeri malarl&iih obolenj m se jeli sadnje vi se dolgf», da je na visoki zdravstveni stopnJL Malaricna obolenja so se pojavljala v umobolnici na Studencu, v Polju in tudi na Barju. šele po vojni so postala malariftna obolenja pogostej§a v naSIh krajih, a ne le v bližini močvirij. Toda malarija je mučila predvsem ljudi, ki so bili Mv°*i nekaj časa v južnih krajih. Menda sploh ni bilo ugotovljeno primera, da hi kdo obolel sa malarijo v naših krajih, ne da bi se prej okužil v južnih krajih. Kakor mano, infekcijo prenaša pesebna vrsta komarj v, anofeles ah moški to, ki živi tudi v naših krajih Tudi na Barju so ga odkrili že pred vojno. Toda doslej > bil ta prenasalec bolezni reškodlttv, čeprav bi nepoučeni ljudje it.i«lih, da se pojavlja malarija povsod tam. kjer živi anofeles. Anofeles je samo prenasalec bolezenskih klic. Dokler sam komar ni okužen, ne more prenašati bolezni. Ker pri nas nI bilo malaričnih bolnikov, kemar doslej ni prenašal nevarne bolezni. B' lezenske klice (sporočite), ki povzročajo malarijo, se v Človeškem telesu ne razmnožujejo, so ne-spolr.o. Do oploditve pa prid^ šele v komar; vem telesu. Komar pride in vsesa s krvjo bolnega čioveka tudi bol:zens»ke klice. Ko se v komarju paraziti razmnože, čakajo na ugodno priliko, da pri komar-jev-em vbodu pridejo s k^marjevo slinavko rr.rd človeško kri. Barje je vprav >id<.alno« leglo za komarje, če sc bo razširila malarija na , njem, proti resna nevarnost tudi sami j LJubljani in nevarne bolezni n? beno mogli tako kmalu smtretL Morda Jo adaj se cas, da strokovnjaki ter sdravniki aapno v«e sile ter odvrnejo nevarnost. Da pa uprarvičeno govorimo o n*ffcrno. stL pričajo sttvilnajii primesi malaričnih obolenj zadnje oaoe na VnhnMd in v barjanskih vaseh, TL pr. v Sinji fond, Bev-kah in Blatni Bres»vici. Prejsnj. oaae so se tudi v teh krajih pojavljali primeri malaričnih obolenj, toda malarijo so Imeli le ljudje, ki so jo dobili v južnih kraj«, predvsem fantje, ki so sluzih" vojaški rok v malartonih krajih. Ti primeri so pa bil redki in ni bilo resne nevarnosti, da bi se malarija raaMrtla. to se pravi dn bi jo zaceli pnenač&ti komarji na ljudi , ki se niso okužili v malaričnih krajih. Letos je na Vrhniki več ljudi te jozmh krajev; številni med njimi Sq oboleli za malarijo, čemur pa ni nihče posvečal posebne pozornosti, ker so imeli malarijo že prej in s? jim je samo ponovila. Posebno pozornost pa nedvomno zasluži, da so začeli obolevati tudi domačini, ki niso bih nikdar v malaričnih krajih ter so ae nedvomno okužili doma. To pomeni, da je anofeles postal nevaren tudi na Barju, čemur bodo morali posvetiti vso pozornost zdravstvene oblasti. Primeri obolenj sicer doslej niso bih tako številni, da bi bilo opravičeno razburjenje zaradi njih in da bi že morali začeti prištevati Vrhniko mfd nevarne malarične kraje ter da bi se j« ljudje morali izogibati. Nevarnost je pa v tem, da bi s> malarija razširila v večjem obsegu, ne da bi jo začeli zatirati cb pravem času. Vsekakor je potrebno ukreniti vse potrebno, dokler je še čas. da ne bo postalo Barje, ki mu v gospodarskem pogiedu obetamo lepo bodočnost — nevarno ma-lalično ozemlje. Ljudje na zatožni klopi Kazniva dejanja zoper javno moralo — Zagonetka požara na Vačah Ljubljana, 24. avgusta V zadnjem času se je moralo nekaj obtožencev zagovarjati pred malim senatom in pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča zaradj kaznivih dejanj 3opr javno moralo. Neki starejši Ljubljančan se je pregreSil nad deklico, ki ni bila še 13 let stara in jP bil strogo obsojen, neki trgovec iz ljubljanske okolice je bil obtožen zaradi posilstva svoje bivše nameščenke :n je bil oproščen, več obtožencev se je moralo zagovarjati zaradi nečistovanja z otroci. Priznati je treba, da je naš kazenski zakon glede dejanj zop^r javno moralo dokaj strog, vendar bi bil potreben spremembe. Predvsem bi bilo potrebno, da bi v paragrafih poglavja o kažnjivih dejanjih zoper javno moralo odpadla v nekaterih paragrafih pripomba, da se začne kažnjivo dejanje preganjati samo na predlog-, če ni bilo storjeno javno. Javno storjena kazniva dejanja zoper moralo so redka. Stari pohotneži, ki so oženjeni in. imajo kopico otrok, ne gredo nečistovat z mladoletnicami na javen prostor. Taka kazniva dejanja se večinoma dogajajo nejavno. Ako pride delikt na dan, kar ae skoraj vedno zgodi, ker otrok prej ali slej pove, kaj »e je z njim zgodilo, se te vrste zk>Činci na vsc^ kriplje prizadevajo, da zločin ne pride na uho državnega tožilca. Vse so pripravljeni žrtvovati, da starši ne predlagajo kazenskega pregona. Te vrste zločinci imajo pri takem prizadevanju navadno srečo, kajti starši ali sorodniki tudi ne obešajo radi takih zadev na veliki zvon. Zadeva se po. tlači, storilec ostane nekaznovan. Zaradi t.opra. bi bilo potrbno, da bi se prav vsa kazniva dejanja zoper javno moralo preganjala po službeni dolžnosti. Ena izmed razprav po paragrafih za d?janja zoper javno moralo pa daje poved za razmišljanje o morali posebne vrste nadobudnih d. klet Nekemu obtožencu je grozila kazen strogega zapora, ker ga je doraslo dekle ovadilo, da je izvršil posilstvo nad njim, grozeč ovadit-, ljici z aretacijo zaradi nekih nepravilnosti, ki jih je dekle ngVeSL. ko je bilo pri obtožencu v službi. Pa so se javile priče, ki so izpovedale, da je d* kie pripovedovalo, koliko jurjev e-dškod-ker se je sodišče prepričalo, da ni zadostnih dokazov na krivdo in je vse kazalo na to, da je dekl> hotelo priti na prav zvijačen način do denarja. DOKAZAL JE, DA JE SPAL, Dne 13. marca je ponoči začelo goreti gnespodarsko poslopje posestnika Jožefa Klinca na Vačah. Požar se j? hitro razširil, ker je pihal močan veter. Pogorela je tudi Klinčeva hiša ter sosedna poslopja, in sicer hiša župne cerkve, hiša posestnika Alojz a Tndclfa in sušilnica Jakoba Končarja. Škode je bilo za okrog 100.000 dinarjev. Posestnik Jožef Kline je bil osumljen, da je sam zanetil požar. Vttlel se je sumljivo pri požaru, njegova poslopja so bila skrajno zanemarjena zadolžen je bil za okrog 70 000 din. Pred sodniki je zanikal krivdo, kakor v preiskavi in je pri vedel priče, ki so potrdile, da je usodno noč spal dom« iS n! mogel biti požigalec. Sodišče ga je zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi oprostilo. PO PRESTANI KAZNI V BEGUNJE Bivša natakarica Hedvika Vodnik je zopet sedla na zatožno klep, na kateri je Že sedela večkrat zaradi tatvin in vlačuspanja. Sredi maja je v družbi svoje sumljive prijateljice Štefanije Catar okradla Vladi-mirja š. Catarj.vo pohelja še vedno iSče s tiralico, Hedviko so pa kmahi prijeli. Priznala je, da je izmaknila fantu 1700 din, fant pa je trdil, da mu je zmanjkalo 2000 din, a je dopr-til možnost, da je nil° v denarnici samo 170O din. Obtožnica je Hedviko obtožila tudi zaradi vlačug&nja. Obsojena Je bila že dvanajstkrat po paragrafu, ki kaznuje potepanje in delomržnost. To pot se ji seveda tudi ni posrečilo dokazati, da je bila v službi in si pošteno služila vsakdanji kruh Za tatvino m vlačuganje so ji sodniki prisodili 7 mesecev strogega zapora, po prestani kazni jo bodo pa oddali v žensko prisilno delavnico v Begunjah. S samo kaznijo je bila zadovoljna, razburila se je pa zaradi odločbe sodišča glede oddaje v prisilno delavnico. Lepa počastitev spomina Emila Adamiča Učiteljski pevski zbor „Emil Adamič44 se je spomnil svojega ustanovitelja Ljubljana. 24. avgusta Pevski zbori ponavadi poleti počivajo, šele jeseni se odpro pevske sobe in takrat se začno zbirati pevci in pevke okoli klavirja svojih idealnih pevovodij ter prično študirati nove skladbe za svoje zimske nastope. Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« je pa zbral svoje člane in Članice predčasno na pevski tečaj, ki se je vršil te dni v gostoljubnih prostorih Glasbene Matice, kjer se je vadil in pripravljal pod vodstvom svojega pevovodje g. Milana Per-tota za bodoče nastope doma in v državi. Priliko ob tem važnem vežbanju je Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« porabil v ta namen, da se pijetetno pokloni svojemu ustanovitelju in idejnemu voditelju ob njegovi hermi pred Glasbeno Matico. Po včerajšnji pevski vaji se je ves zbor zbral pred kipom pokojnega skladatelja in zastopnik zbora je položil venec na hermo ter izprcgovoril sledeče besede: Drage tovarišice, dragi tovariši! S to j-m o pred skromnim spomenikom velikega moža fn bivšega predsednika našega učiteljskega pevskega zbora, pred spomenikom pokojnega Emila Adamiča. Ni moj namen govoriti o njem kot skladatelju, o nejgovem plodonosnem delu in o njegovih skladbah. Nimam tudi namena govoriti o njegovem življenju, polnem iznajdljivosti in ustvarjanja, kar vse to vam je gotovo več ali manj znano iz raznih sp'sov. brošur, časopfsov in iz knjige, ki jo je napisal prof. L. M. Skerjanc. Hočem spregovoriti o njem le kot o človeku, ki je vse svoje sile posvetil ravno nam učiteljem in Se posebej našemu pev- skemu zboru, katerega zaslužni predsednik je bil. Kako zelo je bil z dušo in telesom z nami nam priča dejstvo, da niti enkrat ni odklonil prošnje našega zbora, Če ga je naprosil za kakršnokoli pomoč, pa četudi je bila ta pomoč zvezana z največjimi žrtvami. Tako ga vidimo kot potnega maršala našega zbora po češkoslovaški, Vojvodini, Bolgariji, kamor je Sel za nas celo dvakrat in sicer prvič kot organizator turneje in drugič kot maršal turneje. Vedno čil in dobre volje, kot pravi najlepše o njem prof. skerjanc v svoji knjigi, >je povsod mož na mestu, nepogrešljiv in vsem v pobudo. Mladinsko čilo se vspenja na hribe, moško resno se pripravlja na govore, ki jih mora povsod oddrdravati v od zdrav napitnicam«. Ko so odkrivali drugi pevski zbori temu velikemu geniju ta skromen spomenik pred nedavnim časom, se naSemu zboru radi tehničnih zaprek ni bilo mogoče udeležiti tega pomembnega slavja, temveč je položila s primernim nagovorom venec pred spomenik le deputacija našega zbora in to že takrat z namenom, da se ob prvi pevski vaji pokloni celoten zbor spominu našega velikega pevca-vzornika. Danes, ko naš zbor, ki nosi ponosno njegovo ime. stoji v tej misiji pred spomenikom, naj se zaveda vsak izmed nas, da ni samo vsakega dolžnost, da z delom pripomore zboru uresničiti cilje, ki si jih je postavil naš Emil kot predsednik za naS zbor. ampak da je biti Član tega zbora tudi čast in ponos za vsake era, saj nosi ime največjega, najpopularnejšega In najproduk- tivnejšega skladatelja zborovske literature ne samo Slovencev, temveč vseh Jugoslovanov. Ko polaga naš abor skroman venec pred spomenik nafiega blviega pokojnega predsednika, ae v imena vseh navaljujem njemu za neumorno delo in pomoč, ki nam jo je nudil kot tovariš in predsednik in počivam vse vas, da skupaj a menoj zaklidete našemu ljubemu Emilu trikratni SLAVA! Vsi udeleženci so zaklicali pokojniku trikratni > slava m nato je abor zapel Adamičevo >Hrtbi še beli so, role Še ne cveto, kmal' bo pomlad prišla. ro*e bo sklicala« tako ganljivo, da so bile oči pevcev in pevk. ter vseh navsočih solane. Naj njegov zbor tudi v prihodnosti vztraja v tradiciji lepe pasmi, ki mu jo js začrtal sam. V čast pa služi zboru, da je tako lepo proslavil spomin svojega duševnega očeta. Večen mu spomin! Z. P. Izseljenci prihajajo in odhajalo Ljubljana 24. avgusta V letošnji sezoni nas je obiskalo več skupin naših izseljencev, kar je vsekakor razveseljivo, saj ie dokaz, da naši ljudje ne pozabljajo domovine, čeprav jih ona pogo-«to pozabi. Obiskom naših izseljencev bi morali posvečati mnogo večjo pozornost in ne le, da bi jim nudili gostoljubnost, bi nas moralo predvsem skrbeti, da bi ob takšnih orilikab čim bolj utrdili veri med njimi in domovino. V ta namen pa niso dovolj le sprejemi in poplavljanje na kolodvoru. Nekoliko greši tudi časopisje, ker o izseljencih ne piše mnogo. Slovencev nas je tako malo, da bi morali imeti najpopolnejšo evidenco o slehernem našem človeku, ki živi v tujini, da bi vodili o njegovi usodi vedno račune. Zato bi nam morali biti obiski naših izseljencev pravi prazniki, ki bi morali seveda najti v časopisju primeren odmev. Včeraj dopoldne je prispelo v Ljubljano 140 naših izseljencev, rudarjev z druž'n-rkimi člani, zaposlenih v Franciji, po večini v depa: temen tu Mosellc. Prišli so prav za prav nenapovedano, ker bi po prvotnem sporočilu morah prispeti šele danes dopoldne. Po naključju cc je na Jesenicah sestal z njimi tajnik ministrstva za socialno politiko J. Svajger ter jih je spremil v Ljubljano. Na ljubljanskem kolodvoru jih je pozdravil izseljenski nadzornik g. Fink. Doma bodo ostali približno 3 tedne. Za obisk bodo porabili redni letni dopust. Iz Ljubljane so se odpel iali v svoje rodne kraje. Največ jih je ir rudarskih revirjev in 7. Dolenjskega. Snoči ob 23.30 so se pa pripeljali v Ljubljano otroci naših izseljencev iz \VestfaH-je, otroci, ki po večini še niso videli svoje prave domovine in ki jim jc postal obče-valni iezik nemščina. T« otroC! so živ primer, kako se isgllhljs naša kri v tujini. Skupina šteje 40 otrok Prišli so k nam letovat. Letovanje jim jc omogočilo ministrstvo za socialno politiko, ki je dalo v ta namen 50.000 din. Otroke vodi rzseljenski odposlanec Mirko Kranje. Snoči takoj po prhodu so večerjali v Delavski rbornici. Prenočili so v Akademskem kolegiju. Zajtrkovali so v Delavski zbornici, nakar so odšli na zdravniški pregled v šolsko polikliniko. Po kosilu v Delavski zbornici so se odpeljali z Goričarjevim avtobusom v Kraljevico. Tam bodo letovali 20 dni v Domu Franje Tavčarjeve. Ob 14. se vrač« skupma 340 fzseljencev, ki so prispeli na obisk 5. avgust«!, v Nemčijo. Odpeljejo se s posebnim vlakom proti Jesenicam. I nU o narodnih šolah morajo bati novinci zdravniško pregledani. Starši Šoloobveznih otrok naj pripelje, o navedeni dan dečke ▼ šolo k zdravniškemu pregledu in vpisu. Kdor bi se odtegoval te i dolfaosfci. bo kaznovan po iskonskih odredbah. Vsak šoloobvezen otrok, ki biva na ozemlja brvi* celjska okoKSke obttne, mora c**skovsti drž. II. desko narodno šolo. —c Napad 1* dve nesreči. V neki gostil* ni as Lofici pri Polzel! to v nedeljo otro« 23. trije tujci napadli »»letnega tekstilnega delavca Albina Puoa s Loeice in mu prisadejah* t nožem tri vbodi jaje v levo dlan, podlaket in ramo. Ko se je vnscal 19-letai predilec Anton Fajfar rz Lesfcovea pri St. Lenartu nad Laškim v nedeljo t izleta s avtomobilom domov, je padel s sv. tomobila in sc močno poškodoval po desni nogi. Ko se je peljala 20-letna odvetniška uradnica Angela Sketova t* Celja v nedeljo proti večeru a kolesom po cesti, je trčil v njo neki kolesar in jo prevrnil. Sketova si je zlomila desno roka Poškodovan-ei se zdravijo v celjski bolnici. SPORT Sporazum v plavalni sekciji Ilirije V plavalni sekciji Sk Ilirije Je prišlo do spora med plavalci na end strani ter sek-cijskirn načelstvom in učiteljem trenerjem na drugi strani. V zvezi s tem je skupina plavalcev poslala upravnemu odboru spomenico z gTcžnjo. da n? bodo več nastopali za klub, če spomenica ne bo v celoti »prejeta. SK Ilirija nam sporoča, da je bil spor popolnoma lajeffi in dosežen sporazum v bistvenih točkah, kar je s-veda z veseljem pozdraviti in kar želi tudi vsa n&Sa javnost, ki se zaveda, da je Ilirija naš vodilni klub, zlasti v plavanju in je bilo treba to stvar rešiti že zaradi prestiža kluba sam:ga. Davi je prispela v Ljubljano že ekipa susaske Viktorije, ki bo v nedeljo nastopila proti Ilirijanom v borbi za Jadranski pokal. Kako temeljito ase je pripravila Viktorija, dokazuje pač to, da je poslala svejo plavalno družino že kar štiri dni popr je v Ljubljano, da se navadi na sladko vodo. Tudi Ilirija bo to pot z izjemo Fritscha nastopila kompletna, kajti zasiguran te tudi start VVilfana. Zato bo g-otovo ena najlepših in najzanimivejših borb, saj je letos Viktorija najmočnejša in gotovo tudi aspirant za prvo megto v plavalni konkurenci Jadranskega pokala. Nato odpotuje plavalna »"kipa Ilirije v Split kjer ee bo pomerila z Jadranom a v septembru dobi v goste Fin mano na revanžno tek-inovanje. Kongres pravnikov Ljubljana, 24. avgusta Letošnji kongTes pravnikov bo od 10. do 12. septembra v Novem Sadu. Kongres bo otvorjea v soboto 10. septembra ob lO. v svečani dvorani Kulturnega dom«. V soboto popoldne in v nedeljo dopoldne bodo delale sekcije, v nedeljo popoldne ob zaključku KOOlgTesa pa bodo prečitane Kongresu predložene resolucije. Istega, dno prirrde udetežened kongresa vee izletov. Zaenkrat so predvideni izleti v Vukovar in Borovo, preko FruSke gore do Suboti-ce in Palica, ena skupina udettženoev bi si pa rada ogledala beogradski velesejem. Prometni minister je dovolil udelež n_ cem kongresa polovično vonutno. Na temelju kongTesne legitimacije toiptjo udje-Kžecici na odhodni postaji voaml listek do Novega Sada s polovičnim popustom in železniško legitimacijo obrazec K13, ki jO morajo dati potrditi na odhodni postaji. S potrdilom kongresnega odbora o udeležbi na kongresu se lahko kupi vozni listek s 50#- popustom za poljubno relacijo in na poljubno stevtlo voženj v svrho izletov in povratka. Vozna olajšava bo veljala od 8. do 17. septembra za vse vlake. Kongresna spomenica je že pripravljena in bo dostavljena članom takoj, čim ec prijavijo in plačajo članarino. Udeleženci kongresa se naprošajo, da ob prijavi povedo, ah žele, da se jim rezervira stanovanje v hotelu, in todi, de sporoce, če že imajo rezervirano stanovanje v Novem Sadu. Iz Celja —c Nacionalna svečanost 6. septembra ▼ Celja. Sokolsko društvo Celje-matiea bo skupno z ostalimi nacionalnimi društvi dne 6. septembra sveoino proslavilo 20-letnico svobode in rojstni dan Nj. Vel. kralja Pe* tra II. Ob 10.15 dopoldne bo zbor sokolstva na dvorišču mestne narodne Sole. Nato bo krenila svečana povorka po Gregorčičevi ulici, Krekovi cesti, Dečkovem trgu, Gosposki uhci, Glavnem trgu, Kralja Petra cesti, Cankarjevi cesti. Trgu kralja Aleksandra, Uliei dr. Grecorja Žerjava ln Prešernovi ulici na Dečkov trp pred Narodni dom, kjer bo stik. Z balkona Narodnega doma bo eovor o pomenu 20-letnice svobode in kra* ljevem rojstnem dnevu, nakar bo razhod. V povorki bo poleg sokolstva korakalo tudi članstvo ostalih celjskih nacionalnih društev. —c Na dri. deški meSeanskj Soli r Celju bodo zavrSni popravni izpiti 30. t. m., osta* li popravni izpiti pa 31. t m.. Vpisovanje v vse razrede bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 11. Podrobnosti so nazvidne is razglasa na uradni deski v Soli. —e Ns driavni II. deSki naredni Soli v CeUn bo naknadno vpisovanje novincev l. septembra od 9. do 12. dopoldne. Po zako- Dobrota ie sirota Ljubljana, 24. avgusta Policiji je prišla snoči spet v roke že nekaj mesecev zasledovana tatica in goljufi-ca Neža Morctti z Jesenic, ki se najraje zadržuje v Ljubljani ali okolici. Moretti-jeva je kljub svoji mladosti — stara jc šele 26 let — pokvarjeno dekle, ki je odse-de!a že 14 kazni. Kradla je že v rani mladosti pri raznih stranicah na deželi, kasneje pa. ko je nastopila službo v mestu, je še -aje in še bolj pogosteje posegala po tuji lastnini Slednjič sploh ni bila za nikako službo več, zato je jela krasti pri svojih tova-rišicah, pri katerih je našla priložnostno streho. Letos spomladi je Ne-žika odaede-la zaradi tatvin in goljufij spet 5 mesecev zapora. 17 sodnib zaporov so jo poslali na policijo, ki jo je izgnala i-z policijskega okoliša za dobo 3 let, vendar si je znala hitro pomagati. Stopila je k advokatu, ki jo je ex offo zagovarjal pri sodišču, ki se mu je izgubljeno dekle zasmililo, m preskrbel ji i je dobro službo v družini znanega mdustrij-ca v Linhartovi ulici. Ker je Morettijeva dobila službo in ker je obljubila, da se bo pobolj-^ala, ie policija umaknila izgon. Mežika s« je spočetka v službi dobro zadržala, delala je za dva m se izkazala tako. da so ji domači zaupali. Pridna in poštena je ostala nad dva meseca, v juliju pa jo je pobrala noč. Morettijeve ni bilo več na »pregled, že naslednje dni pa so opazili njeni sil u žb oda ve i. da je izginilo s pridno Neziko 2000 din, dve zlati zapestnici, par ženskih športnih čevljev, rdeč dežni plašč, dva dežnika, dve ročni torbici, zlata broša in celo potni list ene izmed domačih hčera. O tatvini so takoj obvestili policijo, ki je pričela zasledovati tatinsko Nežiko, a brez uspeha. Sele snoči se jc na- vihanka spet pojavila na ljubljanskih ulicah, kjer jo je na Miklošičevi cesti zalotil detektiv, ki je vedel za njene grehe in jo je povabil s sefeoj na policijsko upravo. Na policiji je Morettijeva vse tajila, kar pa se-ve ni pomagalo. Naposled je naviha-nka priznala tatvino m povedala, da je odSta z ukradenim denarjem in drugimi predmeti »na počitnice« na Gorenjsko, kasneje pa se je klatila rudi po Dolenjskem ter po Hrvatskem, dokler ni vsega zapravila. Razferof enotne hrvatske fronte Za časa petomajskih volitev v narodno skupščino leta 1935 so se vsi Hrvati rte glede na prejšnjo politično pripadnost podredili vodstvu dr, Vladka Mačka. Tako je nastala enotna hrvatska narodna fronta, ki 90 ji dati ime »hrvatski narodni pokret*. Ta enotnost pa ni trajala dolgo. Najprefe so ieli to enotnost izpodkopavati klerikalci, ki so pod plaščem tega hrvatskega narodnega pokreta pridno snovali svoje organizacije, svoje Skome, Krome in Grome, s katerimi so skušali s spretnim manevriranjem spraviti kmeisko in delavsko mladino *v svoj tabor. To se jim je tudi v veliki meri posrečilo in to kajpak pona'rveč na škodo bivše hrvatske seljačke stranke. Mato so stopili na plan pristaši pokojnega dr. J os. Franka in njegove tako zvane čiste stranke prava, ki so znani pod imenom »frankovci«. Ti so osnovali svoje glasilo tednik »Nezavisnost*, ki stalno in dosledno ostro kritizira in napada brezplodno politiko dr. Vladka Mačka, Sin pokojnega Stjepana Radića Vladko Radić je pred leti takisto začel izdajati svoj list — »Narodni vaf*. ki hodi povsem svoja pota in v zadnjem času nič več ne skriva, da se njegov gospodar, sin »narodnega vodja Rm- _ __________ .... fJuAflfco dr. Mačko, Sporedno f feszrf fpossderfi sta na detu *e SSSSJSfrsj SBCJSJSi btok prof, Sojata in ■* "P**s okaofi prof. Maštroviča, Tam ne-zatŠOMotjnikom se je v novejšem času pri drv*Ua J* skupina dr, Mirka Košut ića. ki haOm\ kakor poročajo tisti, organizirati odkrit upor proti služb enemu vodstvu hrvatske politike, to je proti dr. Mačku. Dr. Ko-sutić stopi pred javnost — vse to javljajo hrvatski Usti — že v nakaj dneh S poseb-_°- deklaracijo, v kateri bo točno ortsal program, smernice in cilj svoja organizacije. V tej deklaraciji sa bodo dr, Kosutič in tovariši postavili na stališče, da je trebn prenehati s politiko abstinence in kreniti **& pota aktivne politike, ki ntčuna z dejan skim stanjem v državi. V z\'ezi s tem rv*o~ /im stattfčem bodo priznali zdaj veljm-no ostavo, zahtevali pa. da se uvedo Široke samouprava, poi'eča obseg banovin in prizna večja kompetencu banskim upravam. Že iz teh kratkih podatkov je razvidno, da hoče dr. Kosutič delati oportunistično politiko. Ali bo z njo uspel? Ni izključeno. Kdor naše razmere pozna, ne bo v d\*omih. da bi dr. Kosutič vkljub ali morda pra\' radi nic go*-e sumljiv preteklosti ne igral ie \*eli-ke vloge v našem javnem iivlfenju. Kdo pa je ta dr. Mirko Knšutič? Preiskovalni sodnik v znamenitem zagrebškem veleiz-dajniskem procesu leta 1908, ki je vodil preiska\*o tako, da bi bilo 50 nbtoženih Srbov skoraj plačalo s\x>je narodno prepr čanje s smrtjo na vešalih' Kdo \e sejal V jeseniškem »Našem koi'inariuo: čitamo: »Čas je kot veter, ki odnaša neporabne pleve, težko kleno zrno pa pada izčiščeno v posodo zgodo\*ine, od koder bo — posejano v plodno zemljo — v drugi pomladi pognalo novo rast. Letos je preteklo dvajset let od velike politične mlat\*e čas dvajsetih let je izpihal in odnesel smet, zrna pa nam skoro ni ostalo za prihodnjo setev. Veter še \*edno vleče nad posodo nase domovine, odnaša pleve, a zrnu ukor a j ni nobenega več. Povrhu šc velika prevara. Pred dvajsetimi leti se je šopirilo na dnu posode marsikatero debelo zrno, pa se je izkazalo, da je bilo gluho. Kdo bo sejal na svoji nji- \*i gluho seme___?«c List zaključuje svojm izvajanja takole: »Slovenski bojevniku kako morete hoditi na Brezje in Bled mimo Radovljice, pa se ne spomnite Boštii-.t Olipa, ki so ga ustrelili, da ste vi lahko ostali pri življenju? Zakaj ne pripovedujete vsega fega svofim otrokom, ki ne po trebujejo nobene diuge za\esti bolj kot te, da so sinovi junaških očetov? Svetnikov nimamo Slovenci, toda imamo junake, velike junake: Boštjana Olipa, Stefaniča, Mo-žtno, Hafnerja .. .c KOLEDAR Danes: Sreda, 24. avguata katoličani: Jernej DANAŠNJE PKIBEDITVF Kino Matica: Vojna špijonov Kino Union: Sibi rske noči Kino Sloga: Usodni diamant Kino Moste: »Prater« in >CarJev1 svea-niki« Kino &t*ka: Valček na ledu DE2DRNELEKARNE Danes: Leuatek, Resi jeva cesta 1, Baho-vec, KongTesni trg 12, Komotar, Vić — Tržaška cesta. Stoji, stoji Ljubljan* ca, L j ubijan9 ca dolga vas... Ljubljančani bi bili malone pozabili na to svojo himno, če bi se ne bil oglasil včeraj »Slovencev* repek in ne opozoril na njo svo/fn čifoteljev s člankom, v katerem opisuje življenje v Mek siki in okrog nje. Ljubljančani vsi vemo, kje leži Meksika in kako je končal njen vladar Maksimiljan, brat našega pre svit lega cesarja. To storijo bi bil »Slovencev* repek lahko prihranil sebi in nam. Zanima naj pa. od kod ima »Slovencev* repek toliko sredstev, da daje na svetlo take budalosti. Vemo. da prihaja dandanes v uredništva dnevntkov toliko zanimivejših vesti, da bi jih »Slovencev* repek pri svoji najboljši volji vse svoje življenje ne mogel objaviti. Po njegovem mnenju pripada pretežna večina stanovalcev Meksike nižjim slojem, Ze ta trditev je nns zabolela in sicer zato, ker nismo vajeni kot pošteni državljani biti med seboj glede na poklic enaki po višini, debelosti in teži. Kolikor nas je odraslih mož. merimo takole po 150 do 180 cm a koliko merijo otroci, o tem naj »Slovencev* repek ne govori, ker je ie sam otrok, Žalostna mu majka! O naših ženah pa sploh ne govorimo, ker nimajo in ne smejo imeti odločilne besede v tej zadevi. Prizadeti smo tudi pijančki, ki se kotalimo iz vtnotoča dan za dnem, za nami pa letajo otroci, klicoč A t a, ata, ataf Ko pa sedemo na kolo, se peljemo ravno po cesti, ne da bi motili velemestni ljubljanski promet. Pripomnili bi pa ie tole: Pisec teh vrstic se sicer popolnoma strinja z dopisnikom »Slovenčevega* repka v tem pogledu, da ropota na dvorišču cir-kularka, ker je kot ab sol vi ran jurist sam primoran preživljati se z žaganjem m sekanjem drv na lasten telesni, fizični pogon, — Bog živil -:k. ŠAH Turnir v Osijeku Včeraj je bilo odigrano XIV. kolo nacionalnega amaterskega turnirja. Sišik« je v partiji proti Mullerju takoj v otvoritvi žrtvoval figuro m si ustvaril ugodnejšo končnico. Partija je bila že dvakrat prekinjena, prav tako francoska partija Jomke—Si-koeek, v kateri ima Sikosek boljše izglede. Tudi tretja partija Baver—Rabar je bila prekinjena in kaže, da bo zmagovalec Rabar. Carev je premagal Spasojevića, ki zopet ni prišel k nadaljevanju prekinjene partije, Subarić pa je porazil Cindrića, dočim sta Rajković in Avarović remizirala, prav tako Turk in Martinič. Stanje po XIV. kolu je naslednje: Lešnik 9 in pol, Rabar in Šiđka 8 in pol (1), Subarić 8, Carev in Pavlović 7 in pol, Avirović m Rajković 6 m pol, Jonke 5 in poi (\), Martinić 5 ta pol, Mullcr in Siko-Sck 5 (1), Trak 4 in poi, Baver 3 in pol (1> dndsrie 3 in pol, Spasoje^rić brw točke. stav. i39 >S LOVENSK I M A ROD«. 24 * 19S3. Strma S KINO UNION, tel. 22-21 ._ ™J7J2SlI^^J111 motivov. Sodeluje zbor donakih kozakov. V glavnih vlogah SIBIRSKE NOČI ^ajboljfii češki igralci in igralke Danes ob 19.15 in 21.16 uzi. DNEVNE VESTI — Patriarh Gavrilo v Sloveniji. Včeraj dopoldne se je z beograjskim brzovlakom pripeljal v Ljubljano poglavar srbske pravoslavne cerkve Nj. Sv. patriarh dr. Gavrilo Dožič. V njegovem spremstvu sta bila bitoljski ter gornjekarlovški vladika. Iz Ljubljane se je patriarh s spremljevalci odpeljal naprej do Brda, kjer je bil sprejet v avdijenci pri Nj. Vis. knezu Pavlu. Popoldne se je visoki cerkveni dostojanstvenik zopet ustavil v Ljubljani in posetil v ?premstvu protojereja Budimira novo pravoslavno cerkev sv. Cirila ln Metoda v Trubarjevem parku, kjer so ga pričakovali člani tukajšnje pravoslavne cerkvene občine, s predsednikom direktorjem Djinovskim na čelu. Patriarh se je delj časa zadržal med verniki v prijaznem razgovoru, nato pa je s spremstvom odšel na Grad. kjer je imel prav lep razgled na mesto in planine ter širno okolico. Po ogledu mesta je prota g. Budimir priredil skromno zakusko, ob 20. pa se je patrijarh odpeljal - beograjskim brzovlakom nazaj v Beograd Slovenija Vas vabi imsrie toplice Radium-termalno kopališče - jugoslovanski Gastein. — Indikacija: živčne, ženske bolezni, giht, visoki krvni pritisk itd. — Nizke paušalne kure za 10 dni 650 do Din 1000.—. Državni uradniki popust! — Prospekti pri Putniku ali pri Zdraviliškem ravn. Rimske toplice. — Električna zveza, savske in dravske t3r:ovxrse. Uprava ni' stne električne centrale v Karlovcu je sklenila te dni pogodbo s Kran:>k'mi deželnimi elektrarnami jrlede elektrifikacij- Črnomlja in ckolioe. P3 tej pogodbi bodo KDE kxrpovale od kr.rlovške elektrarne električni bok toda švie od postajo Metlika dalje. Električni vod Metlika—Črnomelj so že začeli trasirati in kmalu začno postavljati droge ter napeljevati žice ker so pripravo že končan^. T> lo bodo najbrž vodile KT>E v lastni režiji. S t< hri*?»»!ov m ni zavode. Ljubljana Domobranska vrsta $ter. 15. je ***daj vsak dan. Zavod ie organiziran kot. enoletna trgovska šola, odobren od državnih šol« fk:!i oblasti banske uprave in oosebe: še od ministrstva trgovine in industrije. Priporoča se šolanje vsem, ki se hočejo te» kom eneiid leta usposobiti la raznovrstno pisarniško službo v trgovskih, industrijskih spedicijskh. odvetniških, notarskih, bančnih in sličnih pisarnah. Tudi velja izpriče. valo kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in eno leto in pol pomočniške prakse, kar je važno za one. ki Žele otvoriti svoje trnovsko [K>l.ietje zlasti sinovi ln hčere trgovcev in obrtnikov. Christofov učni zavod je vodilni in največji te vrste * naSi državi. Ima lastno novozidano šolsko pO« člopje. v mirni legi blizu mestnega^ središča. Poučujeio kvalificirane učne moči, profesorji. Zavod je z letošnjim letom edinstveno urejen, po vzoru sličnih inozemskih šol. Urejene bodo učilnice za praktične pk >arniske in knjigovodske vaje, aa nemško konverzacijo in stenografijo ter nova največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji. Novost bodo tudi računski stroji. Lani je zavod obhajal 351etnioo obstoja. Kdor želi točnih inKirmacij glede vpisa, naj piše na ravnateljstvo, da mu pošlje šolsko izvestie in šolsko poročilo s slikami, ki ca je vodstvo izdalo ob 351etnici _ Zavarovanje delavcev in nameščencev v juniju. V juniju je bilo v naši državi pri okrožnih uradih zavarovanih 760.071 delavcev in nameščencev, od teh 559.629 moških in 200.442 žensk. V pri meri z majem tekočega leta se je povečalo število zavarovancev za 17.927. v primeri z junijem lanskega leta na za 46.236. Po industrijskih skupU nah izkazuje v primeri z lanskim letom največji porast zaposlitve industrije toba_ ka za 18.099 delavcev, gradnja železnic. re«5t in vodnih naprav za 3725. industrija kamenja in zemlje pa za 3691. Nazadovanje .-♦evil) zaposlenega delavstva iskazuje samo ugostiteljstvo za 752, rudarstvo za 671, ohlnčilna :ndustrija za 460. hi?na shržinčad za 3So indust. in gumija za 241. V primeri z umijem predlanskega leta je letos število zapa-lenih delavcev več;e za 129.851. Največji absolutni porast v primeri z lanskim letom izkazuje OL'ZD v Beogradu, in sicer za 6043, v Dubrovniku aa 6888 in v Niiu 4882. Povprečna dnevna zavarovan* mezda je znašala 28.56 din k te je povečala v primeri z majem za 80 par, v primeri z junijem lanskega leta pa m 88 par. Celokupna dnevna aa varovana mezda je pa znašala 447.73 milijonov din proti 481.64 milijonov v maju in 405.55 milijonov v ju. niju lanskega leta. V primeri z lanskim letom je narasla la 10.40*/». — Stanovanjska kultura zelo vpliva na zdravje stanovalcev. Dobra pec pomeni pozimi naimani pol zdravja, ugotovljeno pa je tudi, da so poči navadno celo boljše od pomanjkljivo urejene centralne kurjave. Peč ne sme zavzemati v stanovanju mnouo prostora in mora biti gladka, da se na njej ne nabira prah, ki ga sicer raznaaa po sobi razgreti zrak fe tedaj, ko je peč razgreta do 22° C. Kakšna je dobra moderna peč. toste videli na jesenskem Ljubljanskem veleseimu od 1. do 12. septembra. i KINO SLOGA — TEL. 27-30. Dane« ob 16., 19.15 In 21.15 ori Usodni dijamant i — Velika reviji »odobne slovenske «»- kovne umetnosti bo od 1. do 12. septembre na Ljubljanskem velesajmu. Razstava bo nameščena v veliki razstavni zgradbi G. ki ima 1°00 m2 površine. Po dosedanjih prijavah sodeč, totodosedaj največja razstava slovenskega likovnega ustvarjanja, štirideset umetnikov, slikarjev in kiparjev je že prijavilo svojo udeležbo z izbranimi umetninami slikami in kipi. UmetnlSko vodstvo imajo mojstri Gaapari, Jakopič in Vavjpo* ti«č. Na tej razstavi se javnosti samostojno nredstavi tudi mlad; Klub neodvisnih likovnih umetnikov. — Iz Službenega lista«. >ShJŽbeni list kr. banske uprave dravske banovine« št-68 z dne 24. t. m. objavlja uredbo o spremembah in dopolnitvah v zakonu o ureditvi Državne hipotekerne banke, odločto o odpravi kliringa s Švico, odločbo o obveznem ponuianju nemških mark iz izvoza v Nemčijo Narodni banki, prodajne cene bencinske mešanice ln razne objave iz >siuž* benih Novfn«. — Žiralske kutne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t. m. je bila v dTavski banovini svinjska kuga na 61 dvorcih, svinjska rdečica na 57. slinavka in parkljevka na 114, garje na 4. kuga oe-belne zalege na 6 šuŠtavec na '2. vranični prisad na 2 mehurčaati izpuščaj na 3, steklina na 1 in perutninska kolern na 1. — Izredna skupšfin« ufiteljeT bo -5. septembra v Zagrebu. Ker je bila letošnja glavna skupščina JUU razpusčena. je plavni odbor sklenil sklicati 25. septembra v Zagret'u izredno glavno skupščino z dnevnim redom: nadaljevanje dnevnega t eda XVIII. glavne skupščine JUU. — Nesrečo in pretep. V bolnico so prepeljali 33,letnega tesarja Franca Sekneta, uslužbenega v tovarni >Jugočeški« v Kranju. Sekne je snoči, vračajoč se po delu domov, padel s kolesa in sicer tako nesrečno, da si je zlomil desno ključnico. — Pleskarski pomočnik Vinko Alič je včeraj popoldne padel v Linhartovi ulici z okna poslopja tovarne aa žalualje ta si hudo pretresel motgane. — 6-letnega posestni-kovega aina Janeza Puclja iz Ribnice je včeraj povoail doma na časti neki kolesar in ga hudo poškodoval po životu. — V neki gostilni v okolici Litije pa se je včeraj vnel med pivci prepir, ki ae je kmalu razvil v pretep. Pri tem sta bila poaetnikov sin Jote pianinsek in delavec Janez Trante iz Zagorice tako pretepena, da ao ju morali spraviti v bolnico. _ Vreme. Vremenska napoved prava, da to menjajoče oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Zagrebu. Beogradu in v Sarajevu. Najvišja temperatura je znašale v Kumbom 27, v Splitu in Darovniku 26. na Visu 34, ▼ Beogradu 22.2 na Rabu 22, v Ljubljani in Zagrebu 10, v Ma* riboru 18 stopinj. Davi je kaaal barometer v Ljubljeni 762.3. temperatur« je znašala 8.6 stopinj. a - — Sovilj in Toroič bosta asmrtena t pa« tek. V sodnih zaporih v Banja luki čakata na usmrtitev morilca šestčlanske družine Luki« v vasi BTezik-Laminci Ojordje Sovilj in Mihajlo Tomič. Bila bd že usmrćena, pa je bfl krvnik Hardt tadriin in priape v Banja luko šele drevi Morilca bosta obe_ šena v petek zjutraj. - — 150.000 din je posabil v slašeiearni V slaščičarni znanega Splitskega Športnik t Kesiča je nekdo pozabil 150.000 din. Last* nik pla5ČiČarne je ž« hotel đenaT izročiti policiji, ko se ip pozabljivi cospod vrnil in plačal Kesi'hi 10.000 din najdenine. _ Strašna nevihta na morju. V ponedeljek opoldne je divjala na Srednjem Primorju silna nevihta, ki pa k sreči ni napravil* veliko škode. Eno ribiško ladjo it Velike«?* Drvenika i ribiči vred pogrešajo. Xad Šibenikom se je v ponedeljek opoldne utreal oblak in lilo j* dobro uro. Morje bilo tako razburkano, da so ladje komaj vozile. _ \tvo padel v Drino Na eeati med Go-raždo in Hočo se Je pripetila včeraj težka avtomobilčka nesreča Tovorni avto Ferida Sirčiča t»e ie prevrnil v Drino. Delavec K»o-kočar je skočil z avtomobila, tod* tako nesrečno da ie obležal mrtev Delavec Fej, zo Lakto ie tudi skočil is avtomobila, pa je priletel v drevo in si Mrl prsni ko*, tako, da je v bornici umrl _ Odlične varieteine točke boste videli. če v času od 1. do 12 septembra obiščete velesejem v Liub'jani. Predstave bodo dvakrat dnevno, poookine in zvečer. Popoldanske predstsve bodo n* prostem m brez vstopnine. Ne zamudite prilike, da si tudi Vi ogledate to elitno prireditev. Po* pokian&ka predstava je ob 4. uri, večerna r« ob po! 9. uri. paviljon >K«. Iz Ljubljane —lj Nj. Vel. kraljica MzriJa. v Ljubljani. Včeraj popoldne je prispela v LJubljano Nj. Vel. kraljica Marija. Dva dvorna avtomobila sta se ustavila najprej pred upled-no rvr-rTko F. BonaČ v Selenburjrovi ulici. Iz prvega je izstopila- kraljica Marija v spremstvu svoje prijateljic« Angležinje m odšli sta v trgovino, kjer sta ei oaiodali razne pisarniške potrebščine ln ostali tam skoraj pol ure. Ta čas se je pred trgovino zbralo m nošo občinstva, ki je kraljico po prihodu iz trgovine navdušeno pozdravljalo. V trgovini je izročil kraljici šopek rde_ čih nageljnov poslovodja g. Peter Kastelic. Kraljica je prijazno odzdravljala navdušen nem u občinstvu in se odpeljala v Leon išče k svojemu najmlajšemu siK<. -Ji Umetnostna razstave bratov Vidmar« je v. Po daljšem presledku bosta slikar, a Drago in Nande Vidmar spet razstavila izbor svojih del v Ljubljani Razstava bo obsegala okoli 90 del —olj in srafik. Pretežna večina del je posvečena življenju in zemlji na$ega človeka. Raz*tava bo odprta v Ja-__ kopičevem paviljonu od 3 septembra dalje. — SK Ilirija (Hockev sekcija). Dane« v sredo točno ot- 7. uri se vrši obvezen Ban. ski sestanek v klubski sobi kavarne Evropa radi dogovora za. gostovanje v I?izmuniji. Obvestite se med seboj! Iz Maribora — V cerkvi okradena. V času. ko ie Marija Lovrenčičeva pristopila k obhajilni mL zi v masdalenski cerkvi, ji je nekdo iz* maknll črno usnjato torbico v vrednosti 400 din. — Slaboumnež pobegnil z doma. posest-niča Marija Hlidež ob Sv. Juriju ob Pesnici je prijavila, da se je njen polbrat Karel SeniČ že pred dnevi odpeljal z avtobusom v Maribor in da se ni več vrnil. Ker je nekoliko slaboumen, s« verjetno klati po Mariboru. — Pomenki pod lipo. Cenjeni aospod urednik! Te dni ste objavili v :Slov. Narodu' notico pod naslovom ^Mariborska opazovnnjac. Notica me je umevno zanimala, saj 6em stal pole«: dotičnika ob vhodu v kavarno Astorija in j-e pripifeati le srečnemu naključju, da se mi ni pripetilo ne* kaj podobnega. Ucvrl sem jo proti palači banovinske hranilnice in se prorinil v gneči do vogala. Tam se je potem nadat evaio. Tudi tukaj mi je bila sreča mila. mani pa nekemu sosedu, ki ca je doleteli neprijetna dogodivščina. Slišal sem, kako jo globoko užaljen dejal: >Za mejo sem se boril« Maistrov borec sem. sedaj pa ta reč. Mar smo se za to borili za naš rod in državo?<£ Vidite, gospod urednik, te^a menda se nU ste vedeli, čeprav vam le malokaj ostane prikrito. Tista >mariborska opazovanja« so me vzpodbudila k temu, da se še jaz oglasim s svojimi tudi opazovanji, ki so vse to globoko vtisnila v moj spomin. Strinjam se povsem s svojim sotrpinom — prvim opazovalcem: >Nak_ to pa bi se ne smelo soditic. — Opaauvalec St. 2. — Ce obesiš obleko na okno... Iz stanovanja Viljema SupanČiča na Aleksandrovi osati 67 je izginila nova obleka, vredna 800 din. in to v času, ko jo Je njegova go. spodrnja obesila aa okno, da bi t* praera« čUa. Priliko ie izkoristil drzen tat, ki je snel obleko z okna ter z njo izginil. — V počastitev spomina pokojnega lekarnarja me. ph- g. Boga Orožna v Ptuju tO darovali ta Savn kov podporni Sond Lekarn a r^ka zadruga v Mariboru din 500, mg. Ivan V ki mar, lekamaT v Mari toru din 200 in mg. Franc Minafik, lekarnar v Mariboru din 200. — Karambol bres hujših poštedi r je doživel Krizer Franc iz Tezna, Ptujska cesta 79, v trenutku, ko je prikolesaril na Kralja Petna trg in hotel zaviti na državni most. Zasebnica Ema Vidiceva je v istem času hotela prekoračiti cesto in prišla je po ne. srečnem naključju pod kolo. VozaČ in Vidiceva sta treščila na Cestišče ln je pripisati le srečnemu naključju, da sta oba razen manjih odrgnin odnesla zdravo kožo. živilski trg Danes je bil tra; anatno manj zaseden kakor prejšnje tržne dni. Morda se že kaže vpliv visokega datuma, ko se kmečke prodajalke izoglbljejo trga, čeS da je slaba kupčija. Naprodaj je bilo nekoliko manj samo zelenjave in sočivja, vendar pa Čez mero dovolj za sedanje potrebe. Nič slabše pa nI bil založen sadni trp in precej je bilo naprodaj tudi gob. čeprav gobarji že nekaj časa tožijo, da jurftki ne rasto več mno* go. Danes so jih prodajali po 8 din kg ln 3 din merico. Na sadnem trgu je treba omeniti tudi koroSke brusnice, ki so po 6 din litor. Sadje se v splošnem ni več pocenilo od prejšnjega tržnega dne. Najdražje so breskve, in sicer po 12 do ie Vrelec sreče« na razpolago Pričakujemo večjih in številnih dobitkov! Se priporoča Glavna kolektora „VRELEC SREČE" Ko začutimo sončne opekline, je že prepozno. Zato se morate poprej namazati s kremo Nlvea ali z oljem Nlvea. Ce pripeka sonce zelo močno, treba mazanje večkrat - ponoviti. Potem boste počrneli hitro in enakomerno. ALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave hoaođa Din 1*—» davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. 50 PAR KNTLAN4TE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julljana«. Gosposvetska e. 12. Beseda 50 par davek posebej Najmanjši znesek ti Din DEŽNE PLAŠČE balon svila, vetrne suknjiče, obleke, perilo i.t.d. si nabavite najbolje in najceneje pri PEESKERJU, Ljubljana. Sv. Petra cesta 14. OBLEKO Vam naredi najlepše in najceneje krojač BOSTELE, Dal-S. PRODAM 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din KORUZNO MOKO za žgance, prvovrstno, vedno ■vezo, in druge vrste moke nudi trgovina Zorman — Ljubljana, Stari trg 32, tel. 26-37 1981 POZOR! Kupujem in prodajam rabljene Čevlje. Potrebujem večjo mno-žino moških čevljev. Klavžer, Vosnjakova 4. 2066 SLUŽBE potrebujete, da zaslutite 1000 Din mesečno. Pišite: »ANOS«, Maribor. a M SARGOV korespondent za hrvatski in nemški jezik, graf in strojepisec z doigolstno prakso v trgovski pisarni tn tudi v odv. pisarnah šsU primarnega, mesra. Gre deželo. Ponudbe prosi pod ko »Starejša, izvezoana moče UČNO MESTO ZA NEMŠČINO razpisuje za trgovsko nadaljevalno šolo trgovcev v LjubljanL Prošnje je vložiti najkasneje do 29. t. m. zenjs trgovcev, Gregorčičeva uL 27. KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU LIPSKI JESENSKI SEJEM 1938 ZAČETEK: 28. AVGUSTA 64«% POPUSTA NA NEMŠKIH ftKUBZNICAH, ZNATNI POPL-V DRUGIH DRŽAVAH. VSA POJASNILA DAJEJO: ZVANIONI BIRO LAJPCUKOO SAJMA — BEOGRAD — KNE> MIHAJLOVA 361 EN OA8TN1 ZASTOPNIKI: ING. G. TONNIES, LJUBLJANA, f VRŠE V A 88 — TELET. 27-62. IN iOS. BEZJAK — MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 26. TEL. 20-97. Stran * »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 24. avgusta 193». fttev. 189 - ■ Sodišče bo odločalo. • • kdo bo plačal škodo zaradi razpadajočega zidovja v Ljubljanici Ljubljana, 24. avgusta Desetletja so trajala regulacijska dela prr Ljubljanici in v njih se je v veliki meri manifestiral razvoj Ljubljane, ki je v resnici neločljivo zvezan z regulacijo Ljubljanice. Zdaj so v glavnem končana velika. dela, a zelo še motijo celotno slike ureditve neurejene brezine pri Šentjakobskem mostio. Prav posebno žalostno sliko pa nudijo razpadajoči obrežni betonski zidovi, ki so bih' zbetonirani šele pred leti. Marsikdo se upravičeno čudi. zakaj razpada zidovje že zdaj. ko smo komaj začeli govoriti, da so regulacijska dela končana ALI SE VEC NIHČE NE ZANIMA .. .? .2e nekaj let opazujejo meščani, kako »gloda zob časa« obrežno zidovje ob Krakovskem. Gallusovem in Grudnovem nabrežju; nekaj Časa so se Čudili neprestanemu vrtanju po tem zidov ju. ki so iz njega izseka vali betonske plošče, sčasom so se-pa sprijaznili tudi s tem. Zadnje čase se pa zdi, da se več nihče ne zanima za usodo nesrečnega zidovja; delavci in komisije ne hodijo več okrog njega, plevel čedalje bolj bujno prerašča nabrežja, zidovje pa dobiva žlahtno patino občudovanja vrednih razvalin. ZAČELO SE .IE ZANIMATI SODIŠČE... Baje pa bodo nabrežja uredili, ko bo pojasnjeno, kaj je prav za prav z obrežnim zidov jem; spregovorilo bo sodišče, ki bo odločalo, kdo bo plačal stroške za popravilo slabega zidovja. Razumljivo je, da stavbni gospodar (. j. državni erar. mestni občina, banovina in barjanska vodna zadruga) ni zadovoljen z delom, saj je bilo zidovje. kakor rečeno, zbetonirano šele pred leti. Takšnemu masivnemu zidovju navadno prisojamo neomejeno življenjsko dobo. Zato ie bilo potrebno raziskati vzroke, zakaj razpada zidovje Preiskava je bila vsekakor zelo te-meliita. saj je trajala nekaj let in je bila pr^d meseci končana. Pri vsem tem ie po-s^bri" zanimivo, da je bilo zidovi? zb°tr>-niran« skoraj ob istem Času ob Krakovskem in Grudnovem nabrežju ter pri tri-mostju in šeptpetrskem mostu, vendar razpada samo beton pri šentjakobskem mostu. V NEVARNOSTI NABREŽJE S HIŠAMI VRED Najprej se je izkazalo ob Gallusovem nabrežju, ko so betonirali rečno dno. da so temelji zidovja neprimerni. Pozneje pa je odpadanje skorje betona pri šentjakobskem mostu dalo povod, da so začeli preiskovati kvaliteto betona. Beton so preizkusili na tehniki v institutu za tehnično mehaniko. Vzorce betona so izsekali na raznih krajih sumljivega zidovja. Ljudje so posvečali največjo pozornost razpadanju zidovja, v splošnem pa niso vedeli, da so bili ob Gallusovem nabrežju zbetonirani pomanjkljivi temelji obrežnega, zidovja. Da so ti temelji tako slabi, si ie. baje treba razlagati s težkočami, ki so se pojavile pri delu. češ da je bil izreden dotok vode in hud pritisk terena ter zaradi tega niso kopali in betonirali temeljev dovolj globoko. Zato so baje tudi temelji preozki. Kaj je na stvari, bo najbrž, dobro razvidno iz stavbnih zapiskov i22a časa teh stavbnih del. Rečemo pa lahko le, da bo širša javnost zvedela šele zdaj, kakšna velika nevarnost je pretila vsemu nabrežju in celi vrsti hiš zaradi premikanja terena med betoniranjem obrežnih zidov. .Dovolj zanimivo je pa tudi vprašanje kvalitete betona, že zaradi posebnih okoliščin, ki jih bo menda treba upoštevati pri presoji Preiskava betonskih kock. ki so jih izsekali iz zidovja. je zahtevala tudi preiskavo vode. ki se je nabirala v jaških za zidovjem. nadalje vode. ki je pronicala skozi zidovje v strugo, in tudi vode iz same struge To je bilo potrebno, da so lahko ocenili kemični vpliv vode na be-on Z VODO OKUŽEN BETON Freiskava betona je pokazala, da je beton- v stadiju razkroja, in sicer zaradi pronicanja vode (ki se nabira za zidovjem) skozi zid. Analiza te vode je morala vsekakor izkazati betonu škodljive snovi. Da je pa beton prepuščal vodo. je pač napaka, a karkoli jo je povzročilo, je v neposredni zvezi- z - betonom . samim na seb; V poštev prihajajo naslednji vzroki: slab cement; premala koločina cementa-; nepravilno sorazmerje velikosti peščenih srn betonski mešanici primešanega gramoza; slab gramoz, preveč pomešan s humusom ali ilovico; preveč tekoč beton ali tudi .premalo tlačen beton Izmed vseh možnih vzrokov je prvi. slab cement, skoraj najmanj verjeten, spričo tega. da so enak cement uporabljali pri trimostju, kjer je izvrsten beton; vsi drugi vzroki se pa zde enako verjetni. Beton ]e bU torej tako porozen, da ga je podzemna voda prepojila in inficirala ter povzročila njegovo razkrajanje. CE BI BETON NE BIL LUKNJlCAST Ce bi računali z betonom takšne kvalitete, namreč s tako poroznim, bi morali vsekakor misliti, kako bi onemogočili pronicanje vode skozi beton, bodisi, da bi zidovje ometah z vodotesnim cementnim ometom na nabrežni strani ali kako drugače; sicer bi pa morala biti predpisana mešanica betona, ki bi bila v resnici vodo tesna, da bi beton sam na sebi, brez ometa, onemogočal pronizanje inficirane vode Ugotovljeno je bilo tudi. da se je omet (ali vodotesna betonska skorja) odluščil od betona, kjer se je pronicajoča voda ob mrazu ustavila. ALI SE DA SE KAJ RESITI? Strokovnjaki bodo presojali, ali se da zaustaviti kemična infekcija betona ali ne. odnosno ali se da inficirane dele zidovja racionalno sanirati, bodisi s cementnim ometom na zadnji strani ali s kamnitimi oblogami, kar nekateri zagovarjajo z arhitektonskega stališča. Infekcija betona ob Krakovskem in Grudnovem nabrežju je tem bolj zanimiva, ker je analiza vode izza betonskih obrežnih zidov na drugih krajih pokazala bistveno enake kemične sestavine, kakor pri »obolelem* zidovju, kakršne so betonu škodljive Zato se vsiljuje zanimivo vprašanje, zakaj je podzemna voda vplivala tako pogubno samo na zidovje ob Grudnovem in Krakovskem nabrežju. Vsekakor se obeta strokovnim krogom izredno zanimiv in poučen proces v zvezi z regulacijo Ljubljanice. Zanimal pa bo tudi širše občinstvo, saj je regulacija Ljubljanice bila cela desetletja predmet posebnega zanimanja meščanov — in ne brez vzroka, ko je pa delo zahtevalo ogromne stroške in je služilo posrednim in neposrednim koristim Ljubljane. Ostercev uspeh v Londonu Na festivalu so izvajali njegovo »klasibo „Mouvement simphoniqueu Ljubljana 24. avgusta Predstavnik sodobne glasbe skladatelj Slavko Osterc je med redkimi našimi ustvarjalci, ki so se uveljavili v svetu s svojim umetniškim ustvarjanjem. Praški mesečnik za sodobno glasbo -Rythmus« poroča v zadnji številki o Osterčevem uspehu na mednarodnem festivalu sodobne glasbe v Londonu, na katerem je z Uspehom sodelovala tudi bivša primadona ljubljanske opere ga. Zlata Gjungjenac. Zanimivo je. da je bila na festivalu v Londonu mednarodna publika posebno navdušena za najmodernejšo glasbo, ki se je predstavila z ekstremnimi novostmi v kompoziciji. Izvajali so dela 30 modernih komponistov z vsega sveta, na prvo mesto glede na uspeh in kvaliteto je kritika postavila skladatelja Weberna, zastopnika Schonbergove šole, na drugo mesto pa Slavka Osterca iz Habove in Jirakove šole Na tretjem mestu omenja kritika skladatelja Kfeneka iz Schreckerjeve šole, na četrto pa Hindemitha iz Seklesove gole, v kateri se je učil tudi naš dr- Švara. Na festivalu so predvajali Osterčevo skladbo »Mouvement simphonique«, ki je komponirana v netematičnem slogu, to je brez ponavljanj Dosegla je velik učinek tudi z instrumentacijo, zlasti s komorno uporabo treh solističnih inštrumentov, in sicer klavirja, harfe in saksofona. Dirigiral je delo znani angleški dirigent Clarence Ravbould. sodelovala je bratislavska pianistka Liza Fu>:ova. Osterčeva skladba »Mouvement simphonique* je bila prvič na programu v Pragi 1. 1936 ob priliki narodnega praznika dne 1. decembra. Tedaj io je dirigiral ravnatelj nase opere g Mirko Polič, ki je bil pripravljen dirigirati delo tudi na festivalu v Londonu, pa ni dobil podpore; ki mu je bila obljubljena. Na festivalu je sodelovala tudi Zlata Gjungjenac. ki je p^la p?smi Voiislava Vučkovica iz Beograda Kritika ji je izrekla vso pohvalo Predvsem ji je priznala izredno sposobnost 7a vživetje in ori-merno umetniško preinašanie naimoder-nejšega zla-boneea ?lo?a. Ost*rčevo skladbo je Uvajal B^C orkester tn ie orkester British Broadcasting Corporation. Ifm Sattđ arabski Napoleon Najbrž mu lebdi pred očmi združitev vseli Arabcev v eni državi V dneh. ko se odloča usoda Palestine, se obrača zanimanje političnega sveta v Angliji na obiske, od katerih si angleški politik; mnogo obetajo. Uporniki v Palestini imajo premalo denarja in prizadevajo si zbrati sredstva iz ostalega mohamedan-skega sveta. Z druge strani se pa širi med židovskim prebivalstvom geslo, da si lahko židje pribore pravico do domovine v Palestini samo z lastnimi močmi in z orožjem v rokah. Tako se sovraštvo na obeh straneh vedno bolj neti. V London je prispel oni dan hedžaski emir Ibn Saud. kronani princ in" bodoči vladar najmočnejše arabske države, najožji sotrudnik in pooblaščeni zastopnik predstavnika arabskega sveta Abdula Aziza III.. kralja Hedžasa. Nedžda. El H a se. Azira in Šamara, gospodarja in čuvarja mohamedanskih svetih mest Mekke in Medine. Emigrant ustanavlja mogočno državo Abdul Aziz Ibn Abdulrahman ibn Fei-sal ibn Saud, sedanji gospodar skoraj vsega Arabskega polotoka, v mladih letih ni imel svoje poti posute z rožicami. Sin ne-džskega emirja je bil vzgojen skoro izključno v vojaških taboriščih. Njegov oče. vladar napol divjega plemena, je bil skoraj nepretrgoma na bojnem polju. Kot 7-letni deček je bi] Abdul prvič v bitki, privezan k torbi očetovega sedla Ko mu je bilo 9 let. se je polastil s pomočjo Turkov Nedžda, zadnjega ostanka močne pradedove države, A od el Aziz ibn Rašid. 9-letni deček je šel z očetom v izgnanstvo k šejku male državice na obali El Kuvejtu. Njegovo mater in sestro je dal zmagovalec za ženi sužnjem iz Afrike. To je bilo največje ponižanje, kar more zadeti mohamedana. Abdul Aziz ni pozabil nanj. Leta 1902 je skrivaj krenil s 700 konjeniki iz Kuvej-ta in šamara v prestolnico svojih predhodnikov es Raido. kjer je razpostavil svoje ljudi, vdrl z njimi v harem moža svoje sestre Nuru. bivšega sužnja pozneje osvobojenega in povišanega, v emira. Osvobodil je sestro, palačo pa za žgal. To je bil signal za naskok na es Raido. Kmalu potem je bil ibn Saud gospodar Nedžda. Postati bi bil moral vazal Turčije, toda že 1.1913 je napadel el Kaso. turško provinco pri Perzijskem zalivu, in jb priključil svoji državi. Računal je s tiho podporo Angležev, za kar se jim je oddolžil s podporo med svetovno vojno. Pridobil si je zaupanje angleške tajne službe in njenega predstavnika v Arabiji, sira- Johna Philbvja. ki je še zdaj njegov svetovalec. Ta Anglež je prestopil v islamsko vero jn dobil ime Mohamed Abdelallah Filbi Angleškega protektorata pa ni sprejel. Po \-ojni se je 1. 1920 polastil emirata Samara. 1. 1921 Džo-ube, L 1924 pa Hedžasa z Mekko in Medino, od koder je pregnal varovanca Angležev Alija, brata iraškega in za jordanskega kralja. Tanki in letala v vojni beduinov Zadnje pribežališče Alija, pristaniško mesto Džeddach. je zavzel neposredno pod žreli topov z angleških in italijanskih vojnih ladij, še predno so se velesile odločile za posredovanje. Njegova država je merila potem že 1,500.000 km2, štela je sicer samo poldrugi milijon prebivalcev, zato je bila pa močna po svojem strategičnem položaju in armadi izvežbanih vojakov, ki za njihovo oborožitev in opremo ibn Saud ni štedil denarja. Poleg AJlaha se zanaša ibn Saud samo na strojnice, topove, oklopne avtomobile in letala. Gospodarsko je osigurat ibn Spnr' *n-rii'-» ^t*^--- - —'Vtfrfd" tv.ju f*-yt. rodovitnega ozemlja . J igu polotoka. Zaradi tega ozemlja se je spopadel 1. 1934 s samostojno državico Jemenom, ki je snoval njen imam podobne politične načrte kakor ibn Saud. Toda Sau-dova vojska pod poveljstvom najstarejšega kraljevega sina. hedževskega emira, je zmagala z veliko tehnično premočjo, brezžično poročevalsko službo, tanki in letali. Ibn Saud je diktiral pogoje miru, s katerimi si je zagotovil Azir in celo kontrolo nad Jemenom, čeprav je ostal Jemen formalno samostojen in imam Jahlja njegov vladar. . Politične sanje: Panarabija Kaj hoče arabski Napoleon, ko se mu je posrečil na videz nedosegljivi cilj — naseliti beduine, odučiti jih ropanja in napadanja karavan ter organizirati skoraj enoten narod iz plemen, ki so se še nedavno neusmiljeno pobijala med seboj ? Ibn Saud hoče zelo mnogo! Ustanavlja sole in pošilja nadarjene mladenke v evropske šole. gradi ceste in vodnjake v puščavi, iztrebiti hoče nalezljive bolezni, ki so pokončale toliko teh nomadov, povzdigniti hoče svojo državo gospodarsko s trgovino in raznimi reformami, enkrat za vselej hoče preprečiti vojne med poedinimi plemeni in morda hoče nekoč, združiti vse Arabce v eni državi. Zaenkrat trdi, da mu zadostujejo prebivalci Arabskega polotoka. Ibn Saudov sin v Londonu V sedanjem sporu glede Palestine je stal ibn Saud doslej ob strani. Njegov sin. ki je obenem zunanji minister, se Je udeležil panarabskh konferenc, na katerih se je govorilo o položaju Arabcev v Palestini. Ibn Saud jim je sporočil, da simpatizira z njimi in poslal je tudi nekaj denarja za arabski pokret v Palestini. Dosledno pa odklanja vsako misel na to. da bi neposredno posegel v dogodke. Toda vladar edine neodvisne arabske države, priznani predstavnik panarabskega pokreta, ne more trajno molčati ko se obrača nam ves arabski svet. Zato gotovo ni golo naključje obisk njegovega sina in zunanjega ministra v Londonu bas" v času, ko je dosegla napetost v Palestini vrhunec. Ibn Saud Je edini, ki more prisiliti palestinske Arabce, da bi se uklonili odločitvi, s katero bi bil tudi on sporazumen. In njegov sin bo imel med svojim dva meseca trajajočim bivanjem v Londonu dovolj časa in prilike, proučiti ta pereča vprašanja vsestransko, na drugi strani pa zvedeti za stališče Anglije glede bodočnosti Palestine. Dvoženstvo s papeževim dovoljenjem Ah se sme kristjanka poročiti z moha-medanom? Ta stota) m je moral resfti papež, ko je zapržila grofica Apponvje-va za dovoljenje, da bi se smela poročiti z albanskim kraljem Problem je bil dokaj težaven, kajti dobra polevica Albanije mohamedanske vere kakor tudi njihov kralj, in ljudje bi utegnili godrnjati, če* bi se kraljevi otroci vzgajali v rimskokatoliški veri. Stvar je bila pa vsaj v enem pogl:du odstavna V Albaniji ne poznajo pcligamij^ m zato papeževa odločitev ni bila težka, kakor odločitev papeža Gregorija IX pred 700 leti. Takrat je zaprrsil nemški plemič F.r-nest von Gleichen za dovoljenje da bi smel imeti dve ženi. eno belo. drugo pa črno. Ko je bil m d križarskimi vojnami prijet, se mu je posrečilo konino uiti s pomočjo Lčerke svcje.ga ječa rja. Zelige Misleč, da je njegova n mška žena Že mrtva, ji je obljubil zakon. Ko sta se pa. že hotela poročiti, je Gleichen zvedel, da njegova prva žena s živi. Odpeljal je Ze-ligo v Nemčijo, jo predstavil grofici in ji pojasnil položaj K sreči grofica ni vzela stvari tako resno, kakor se je grof bal Dejala je. da s»e mora pač z Z lign oženiti, če ji je zakon obljubil Vsi trije so odpotovali v Ram. kjer je Otilija von Gleichen prosila papeža, na t dovoli njenemu možu vz ti Zeligo za drugo ženo. 3Po dolgem razmišljanju lu je papež blagoslovil in dovolil, da sta se poročila, in nemški plemič je s svojima dvema ženama mirne in srčno živel do smrti Človeško življenje Francoska ladja ;NormandieA je odplula oni dan iz angleškega Southamptona proti New Yorku. ko je na krovu t*»2ko zbolel neki potnik Perforacija želodci nujno potrebno operacija, ki pa ni bila mogoča v ladijski bolnici. Kapitan m dolgo razmišljal in ker ni mogel nazaj v angleško pristanišče, kamor bi orjaška ladja ne priplula zaradi oseke, je krenil znova proti francoski obali. S polno paro je vozila ^Norman-die« nazaj proti Havru. od koder ji je hit**! naproti brezžično poklicani remorker. kamor so previdno prenesli bolnika Orjaška ladja je imela zaradi navadnega potnika pol dne zamude, pa ni nihče protestiral, ker je šlo za. človeško življenje. Bolniku pa niso mogli rešiti živliema, umrl fs na operacijski mizi. To je že zakon človeštva. Ce pade kdo v morje, se ustavi tudi največja la.iia. da ga rešijo, če je v nevarnosti alpinist, če strmoglavi v prepad, mu hiti na pomoč cela reševalna ekspedicija. Oni dan so bila v New Yorku mobilizirana vsa sredstva da bi rešili samomorilca, ki se je izprehnial po prizidku 17. nadstropja Enemu umira Vičemu prihite povsod na sveru na pomoč cele čete samaritanov. Tu gre za rešitev človeškega življenja, največje vrednote. V trenutku, ko pa posežejo v zavest in ves* svet i politične in narodnostne strasti. Čim 'Pregovori orožje zabrne motorji bomnirderjev. čim se začn^ farizejsko govorit; o pravicah, predpravicih in presti?1! i.r■••h-- udje razum in se žično pobijati, pozablja toč na vs« zakone humanosti In pobijajo se tudi zdaj. saj divja v Španiji krvava drzavHattaka vojna, na Daljnem vzhodu pa volna med Japonsko in Kitajsko In v takLh *asili j« res ganljiv rrim^r največje lan*-, sveti ki je izgubila r^1 dne samo zat^ •• ■- poskusili resiti iivljcnje nava£n*r* potnika. Največja kateirula sveta Liverpool bo imel največjo katedralo na svetu m dve največji v Angliji, ko bo?ta dograjeni katedrala anglikanske cerkve m rim?ko-katoliška katedrala Jezusa Kristusa Rimsko katoliška katedrala bo vehala ,~,nnn.nnn funtov šterlingov in bo večja od cerkve sv Petra v Rimu. ki ie bila doslej nsivečja cerkev na svetu Gradi io arhi -tekt sir Ed\vm Lutvens protestant iS zgrajena bo v renesančnem slogu Anglikansko katedral*-* je pa projektil al v modernem gotskem sIopu sir Gi1<== Scoti, rimokatolik, in sir*»r v rdečem peičencu Anglikansko cerkev ro začeli graditi 1904 in če poide vse po sreči, bo dostavna leta rim = ko katnUsko so pa zač^1' zgraditi leta 193?. a dosraiena bo šele če* ion let Zavzemala bo novrffno 9 kjhev, dvakrat večjo od stsvbiSča kier stop an-p,likan?ka katedrala C?prav v Br-^nlnv-o Hillu. kjer jo grade, zidovje ?e ni pngna1^ iz tal so že porabili 2,'Wi 000 opek in več ton cementa za temelje. POKLON — O vas pravijo, gospodična, da ima*e za žensko prevelika ušesa — Vi imate pa gotovo premalhna za os'.i. GKOUGKS OHTVTCT: 38 PMiin Romun "uia je bila devet. Kočijaži so dovažali goste k slavnostno razsvetljenemu gradu. Sredi razkošnega vestibula, razsvetljenega od zgoraj z ogromno električno obločnico, je stala gospa Desvarenneso-va v veliki toaleti,-ki je bila zamenjala za en dan črno obleko in spremljala je goste. Za njo sta stala liki dva pobočnika Marechal in Savinien, da sta na migljaj odvedla prispe vse dame v salon. Povabi jenih gostov je bilo mnogo, kajti na povabilo gospe Desvarennesove so se zbrali gostje iz visokih, trgovskih krogov, na Cavrolovo povabilo so prišli finančniki, na prinčevo pa gostje iz saint germainskega predmestja in iz vrst v Parizu živečih tujcev. Zbrali so se tu ljudje povsem nasprotnih nazorov in običajev. - Enim je bilo vse na svetu premoženje, drugi so priznavali samo svoj visoki rod: vsi ponosni so občevali tu med seboj samozavestno, opravljali so drug drugega in si skrivaj zavidali. To so bili potomci bivših kraljev, princi brez apanaže, ki so jih nazivali »Svetlost« in ki niso imeli niti toliko dohodkov, kolikor » njihovi očetje nekoč plačevali svojim komornikom. Tu so bili tudi milijonarji, ki so se bili povzpeli iz skromnih početkov, zdaj so pa živeli razkošno in bi bili radi dali polovico svojega bogastva za eno samo stopnjo plemstva teh veljakov, čeprav so jih navidez prezirali Vsi ti ljudje so se radovedno spogledovali, pazili so, da je bila med njimi vedno gotova razdalja in izprehajali so se po salonih, ne da bi se bili pomešali med seboj. Sergej in Cavrol sta hodila od skupine do skupine, prvi eleganten in plemenit, drugi nekoliko okoren, ves žareč v svesti si svoje zmage. Prišel je bil tudi Herzog s svojo hčerko, dražestno šest* najstletno mladenko, ki ji je Marechal podal roko. Ob bogataševem prihodu je zašumelo po dvorani. Samozavesten, vajen vtisov, ki jih je delala njegova navzočnost, je stopil Herzog h Cavrolu in se mu jel klanjati. Sergej je bil prav kar predstavil Mmeiini grofa Soutzko. starca sivih, vojaško na ščetko pristriženih las, ki mu je manjkala desnica. To je bil invalid iz poljskih vojn, bivši prijatelj princa Panina. V njegovi bližini je bil ranjen, da je ostal pohabljenec. Mihelina je smeje poslušala laskave besede, ki jih je govoril stari vojščak o Sergeju. Cavrol se je bil rzimiznil Herzogu in iskal je Ivanko, ki je bila izginila na teraso. V salonih je vladala zatohla vročina in zato je odšlo mnogo gostov na teraso. Ob marmornati ba-lustradi okrog ribnika so bili razpostavljeni stoli. 2ene, zavite v čipkaste barje, » stale v skupinah in se veselile te pravljično lepe noči. Pritajen smeh se je razlegal izza pahljač. Tudi moški so stali v skupinah in se tiho pogovarjali. S plesišča pod drevjem so se razlegali hrešceči zvoki klarineta. V enem kotu balustrade, daleč od visoke družbe in njenega kramljanja, ki ga je razburjalo, je stal in sanjal, naslonjen na ograjo Peter. Oči je imel uprte v luči parka, videl jih pa ni. Mislil je na svoje uničene sanje. Nekoga drugega je ljubila Mihelina in ta mož jo bo čez nekaj ur odpeljal, srečen, zmagoslaven Silna bolest mu je prešinila srce. Življenje se mu je gnusilo, ljudi je sovražil. Kaj bo zdaj z njim? Njegovo življenje je uničeno: srce, kakor njegovo, se ne zna dati dvakrat, a Mi-helinina podoba je bila vtisnjena vanj tako globoko, da je ni bilo mogoče nikoli več izbrisati iz njega. Čemu si je toliko prizadeval, da bi prehitel druge? Prišel je lep mladenič brez vsake notranje vrednofetti in Mihelina odhaja z njim. Vse je končano. In Peter se je vpraševal, da-li ni vzel življenja od napačne strani in da-li niso puhloglavi, leni razuzdanei pametnejši od njega. Preživeti vse življenje v napornem delu, utrujati duha z neprestanim iskanjem tistega »zakaj« velikih problemov, vse to je samo zato, da bi na stara leta ne dosegel drugega zadoščenja, razen prazne časti in vsakdanje nagrade. : Tisti, ki se love samo za srečo in uživanjem, epi-kurejci, ki odklanjajo vsako skrb, vsak. trud in skrbe samo za svojo udobnost, tisti, ki hočejo sa- mo uživati, mar niso taki ljudje edino pametni7 Življenje je tako kratko! Človek potem ves pn senečen opazi, da prav za prav sploh ni živel. | ] se mu približa zadnja ura. Potem se je pa zopet oglasil v njem ponos K. -šen človek je to, ki ne stori nič koristnega za svo; ) okolico in ne zapusti nobenih sledov svojega biva nja na svetu niti v delu, niti v odkritjih? Skoraj mrzlično je dejal sam pri sebi: Lotim se znanstvenega dela, proslavim svoje inv in prisilim to dete. da bo obžalovalo mojo izgubo Primerjala me bo s tistim, ki mu je dala prednost Prepričala se bo. da je on samo to. kar je ona napravila iz njega, dočim bi bila deležna pri men' vseh časti. Kar je začutil, da mu je nekdo položil roko na ramo in že je zaslišal topel Marechalov glas — No, kaj pa ti počenjaš tu? Mahaš z rokami, kakor Človek s fiksno idejo v glavi. Peter se je obrnil Zatopljen v svoje misli ni slišal, da se mu je bil približal njegov prijatelj. — Vsi naši gostje so že prišli in zato sem lahko zapustil svoje mesto, da sem te poiskal Iščem te že četrt ure. Ni prav, da se stiskaš v kot, tako bos opozoril goste nase Pojdiva h gradu dobro bo. če se malo pokažeš, sicer si bodo ljudje mislili kdove kaj. — Naj si mislijo kar hočejo, to mi je deveta briga, — je odgovoril Peter. — V moji duši se je naselila smrt. Urejuje Josip aspaoOč — 2a »Narodno — 2fe spravo Id toseratnl dal Mata Oton Christoi — Vsi v Ljubljani