Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman yelji: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za Setrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-. ve5 na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice st. 2.
Naznanila (Inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izliaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V»6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v četrtek 30. oktobra 1884.
Letiulc XII.
Liiiški škof o liberalnem učitelji Rolirweckiiiii obrezveriiili šolali.
(Konec.)
Pa tudi ta postava ima poleg vsega tega to-le načelo o namenu šole: „Namen šole je nravno-verska omika".
In tii se drzne mladi učitelj temu namenu popolnoma nasprotovati in v verskih rečeh burke vga-njati, kar je v šolski postavi izrečno prepovedano, in si sam določi drugi namen šole: „humaniteto".
Tako je pisal listu „Deutsche Ztg." na Dunaji, da je po njegovih nazorih namen šole „humani-teta" ali človekoljubje. Humaniteta je stvar, iz ktere naredi vsakdo to, kar hoče. Na vprašanje, zakaj je Lutra tako povzdigoval in ga toliko hvalisal, je dejal: Ljudstvo protestante sovraži in ne pozna nobene humanitete do njih, zato se mi je potrebno zdelo razložiti, da so tudi protestantje dobri ljudje in da se ne smejo sovražiti itd.
Moji možje! Mi živimo med mnogimi protestanti, komu izmed njih smo kedaj le las skrivili? Meni ni nihče znan.
Kar se tiče posebej Leonfeldskih otrok, poznajo ti protestante samo po imenu, ker v celem Leon-feldskem okraji ga ni le enega protestanta. In tii se je učitelju potrebno zdelo, na tak način otroke opominjati, naj lepo ravnajo s protestanti!
Prašajmo se še — jaz Vas sicer že dolgo časa mudim (klici: ne! ne!) prašajmo se še: kako se bo stvar končala?
Jaz rečem: dobro se bo izvršila (Dobro, dobro!), brez dvoma dobro, ker onim, ki Boga ljubijo, se vse dobro izide. Najboljše se bo izšla, če se bo ta ubogi učitelj, ki je že sam iz sebe žalil katoliško cerkev in je bil k temu tudi nahujskan, od prav veliko strani nahujskan, ako se bo ta učitelj k pravemu redu nazaj vrnil. .laz imam upanje, da bo to storil. Kakor sem že povedal, mi je pred nekterimi dnevi pisal pismo, v kterem je bilo vsaj nekoliko dobrega in jaz upam, da bo milost božja na njem
dobro delo dopolnila. Ako bi se pa to ne zgodilo, in bi bil primoran ga kaznovati s cerkvenimi kaznimi, in bi se vnel dolgotrajen boj, se bo pa stvar na zadnje vendar dobro izšla; tudi je gotovo, da se bo naše šolstvo pokazalo v taki luči, da bodo mnogi, ki niso mogli prej verjeti, potem jasno videli,v kako žalostnem položaji je že naša šola. Ko bi tega dogodka ne bilo, bi premnogi še ne hoteli verjeti in bi še na dalje pustili, da bi volk razsajal med malo predrago čedo.
To se bo na bolje obrnilo in jaz upam, da bo ta dogodek k temu pripomogel, da se bodo na eni strani vsi oni, ki hočejo dobro Bogu in cesarju, se vneli za to, da se odstrani sedanja šolska postava in napravi nova postava (Dobro! dobro!), postava, ki je za katoliške otroke katoliška. (Dobro! dobro 1) Dolgo sem upal in to se bo enkrat spolnilo, za to upam toliko trdneje.
V predglasji (prefaciji) sv. Križa beremo: Oni, ki je na lesu zmagal, je bil zopet na lesu premagan; to je hudič. In jaz sem vedno upal, da bo napočil dan, da bo tudi hudobni duh v šoli premagan. V šoli je on zmagal; zmaga, ktero je po šoli pribojeval, je bila zelo velika; pa on bo zopet v šoli premagan in mi dobimo boljšo šolsko postavo in potem bo popolnoma premagan.
Eekel sem Vam, dragi možje! da je 13 poštenih mož iz Leonfeldna k meni prišlo in da so me pra-šali: „Ali smo mi katoliški stariši dolžni svoje otroke pošiljati v šolo, kjer je vera v nevarnosti?"
Podati vam hočem zdaj odgovor, kterega sem jim dal. Ta se glasi: To vprašanje je enako vprašanju, kterega so pred leti poslali iz Freiburške nad-škofije na Badenskem sv. Očetu Piju IX. Sv. Oče je odgovoril nadškofu Vikariju v Freiburgu: „Ka-toliški stariši niso zavezani pošiljati svojih otrokvšolo, kjer je katoliška vera v nevarnosti".
.Jasno je, zakaj je tako odgovoril. „ Očetje vzgo-jujte vaše otroke v nauku in strahu Gospodovem", je rekel apostelj Pavel. To je tedaj božja pravica, ktero imajo stariši in zato je nemogoče, v obče re-
čemo, da bi mogel kdo stariše zavezati, da naj pošiljajo svoje otroke v šolo, kjer preti njihovi veri nevarnost. To sem jim rekel in zraven še pristavil: „Naše razmere v Avstriji k sreči še niso take, da •bi se že zdaj morali po tem načelu ravnati. Za zdaj pošiljajte Vaše otroke v šolo, pa pazite na nauke, kterih se otroci uče in ako zapazite, da se šola zlorabi, pa mi to zopet naznanite". Jaz upam, da v naši dobri Avstriji, kteri se katoliški značaj ne more zbrisati, ne bo tako daleč prišlo, da bi se morali po tem načelu ravnati.
Gospod predsednik deželnega šolskega sveta je pa, kakor Vam znano, odgovoril: „Spolnujte postave". Ko bi bil jaz pri deputaciji, bi ji svetoval, da naj praša: „Ktere postave?" Imamo namreč božje in človeške postave. Človeške postave, ktere je dala postavna oblast, se morajo spolnovati, če je tudi treba kaj žrtovati. Mi smo dolžai cesarja in od njega postavljeno gosposko ubogati, zanj vse darovati, še celo svoje življenje ako je treba. Pa poleg človeških postav so tudi božje. Ako človeške postave božjim postavam nasprotujejo in ako so taka protislovja tudi v naši šolski postavi, koga naj potem poslušamo? Tii nam pravi zgodovina krščanstva, da so že v začetku krščanstva pravi, od Boga poslani oznanovalci krščanstva postavili načelo: Boga je treba bolj poslušati, kakor pa ljudi. Ta aposteljnov izrek stoji tudi v našem katehizmu.
Bog obvaruj in bo tudi obvaroval, da ne pridejo kedaj katoliški stariši v dvoratec (dilemma), ktero postavo naj spolnujemo, božjo ali človeško? Sodite sami, je rekel apostelj. Vsa človeška oblast izvira iz božje oblasti in mi moramo vedno za to skrbeti, da bodo človeške postave v soglasji z božjimi. Ako jih ne moremo v soglasje spraviti, potem sodite sami; odgovor je lahek, ktere postave moramo spolnovati.
Pa rečem še enkrat, da gojim trdno upanje, da ne bo v Avstriji to vprašanje nikdar praktično postalo, in se bodo že našli pripomočki, da se Avstrijci izognemo temu vprašanju.
Naj končam. Čutil som se zavezanega o vpra-
LISTEK.
Valvazor o polhih.
(Dalje.)
Z bratom sva bila do mraka že vse nastavila, tudi tuc v polšino. Zvečer po večerji pa še Plorijan za nama pride. Florijan, rekel sem mu opoldne, le pridite v gojzd, boste že videli, kje bo ogenj — pod dimom bo, le na dira glejte, pa bo prav. Bom, bom, pravi Florijan, ob osmih bom že pri vama.
Če tudi ure seboj nismo imeli, po vsem soditi, je bil Florijan res nekako ob tej uri pri nama. Malo se oddahne ter pravi: ^Študent!" ti boš iz tnca polhe vun jemal, boš že videl, kedaj se bo sprožilo, saj bo polh tudi brke (mustače) vun pokazal.
Zdaj smo bili vsi z delom preskrbljeni, jaz pri polšini, una dva pa pri ognji, pekla sta krompir.
„Čof!" tuc se je že sprožil, polh je hotel vun iti, pa je kobilico odrinil in raguša ga je priti.snila. Je že — na tihem unim dvema povem — je že, Telik je, starec je. Zdaj ga s kleščami, kakor so za lešnike treti, zgrabim in vun potegnem, ali krota
se je hitro zvila in me dobro opraskala — izpustiti polha pa vendar nisem hotel ter si mislim: vojska je vojska, kri mora teči. Ko ga zadavim, zopet drugim nastavim. Precej jih dobim, vseh pa ne, nazaj v polšino so zbežali in nobenega ni bilo več čutiti. No, prav so storili za-se, moja g vilo ti na ne bi bila nobenemu prizanesla. Prav zadovoljen sem bil s tem, kar sem vjel, posebno še z novo skušnjo, kako se polhi v tuc lovijo.
Una dva sta bila šla dvakrat do polnoči škatle pogledat,,je li kaj notri? V ene so se bili polhi vjeli, v ene pa ne. Ko nazaj prideta, ogledovali smo polhe in presojevali, koliko kteri tehta; kajti eni so bili prav veliki. Zdaj smo zopet povžili nekaj pečenega krompirja in ga z moštom zalili.
Kako poldrugo uro čakamo, da bomo šli zopet na ogled, in sicer vsi. Sedeli smo pri ognji in se marsičesa pomenkovali, hitro nam preteče čas, kar pravi Florijan, hajd, zdaj gremo zopet okoli, baklo nažgi „študent", ti boš nama svetil, da te strah tukaj pri ognji ne bo. Zopet jih nekoliko dobimo, vseh skupaj je bilo zdaj kakih trideset, za nas lepo število, le tako naprej, bo že še kaj do dne. Nocoj, pravi Florijan, imamo res srečo, res pravi „žegen božji".
Ko pri ognji kramljamo po stari polharski na-navadi, kar slišimo, da nekaj bolj narahlo na bukev unostran doline prileti. Strijc, kaj je to, vprašam? E, kaj ? nič, menda je sapa popihljala, kaj druzega! Kar zaslišimo: „te vjem" — „te vjem" — „te vjem", kmalo pa: „uhu", „uhu-u-u!" Polhe smo precej čutili, kako so jo potegnili z drevja, na kterem so prej še kašljali: „p-k", „p-k", kakor šolski otroci, ako te črke brez samoglasnika izgovarjajo.
No, pravi Florijan, zdaj smo pa proč, le domu. „Pok", „pok", „pok!" — je že „škrateljček" prišel, da bo polhe nazaj gnal, menda jih je že predolgo pasel? — za nas jih prezgodaj domu poka, se menda boji, da bi jih preveč ne vjeli ? Zdaj je vse zastonj, nobenega več ne bo, kar smo vjeli, smo pa vjeli, nekaj smo mu jih le izpulili. Florijan! pravim jaz (študent), to je gojzdna sova, pa tista velika sova, ki smo ji v šoli „uhd" ali velika rožičkasta sova rekli, ta je velika, kakor bi majhen otrok na veji čepel.
Saj si tudi ti „uhu!" — škrat je, škrat! — saj vem, pravi P'lorijan. Kadar je ta hudiman začel pokati, nismo nikdar prave sreče imeli, to je dobro, da je nocoj tako pozno prišel, drugače bi ne bilo prav nič.	/ :
I ■' V i
V, ifsv
šanji, o kterem se zdaj toliko govori, ki je povzročilo toliko gibanja, in na ktero se večkrat popolnoma napačno odgovarja, nekoliko spregovoriti s tukaj zbranimi katoliškimi in domoljubnimi zastopniki našega Zgornje-Avstrijskega.
Skupščini in daleč izven nje zakličem besede Jezusove: »Pustite male k meni, in nikar jim ne branite." Vam vsem položim te besede posebno na srce.
Ako se bojujemo za res katoliško šolo, potem skrbimo najboljše za svoje otroke in za svojo prihodnost, za zemeljsko in večno prihodnost! (Dolgo trajajoče in burno ploskanje.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 30. oktobra.
Jfotraiije dežele.
Pomnožitev in preosnova naSe vojne mornarice obstoji sedaj, lahko rečemo, za začetek v tem, da se bodo napravili trije novi hitrovozni par-niki in pa 64 čolnov ali ladjic za torpede. Vejalo bode to vse skupaj 9,400.000 gold., ki se bodo na deset let razdelili, toraj bode od slej nadalje vojni proračun za c. kr. mornarico za toliko časa vsako leto poleg svoje navadne svote večji za 940.000 gld., ako bo s tako malenkostjo pomorski zapovednik vieeadmiral Sterneck zadovoljen. Za letos potrebuje 700.000 gold. edino le za preosnovo mornarice, kar se mu bo tudi dovolilo.
Predrznim anarhistom že zopet greben raste. Dunajski zlatar Low, ki ima na „Kiirntner Strasse" veliko, krasno in bogato založeno prodajalnico zlatnine, lepotičja in dragih kamenov, dobil je ta teden brezimno pismo s podpisom „Executiv-Gomite" (iz-vrševalni odbor), v kterem anarhisti na silno nesramen način od njega zahtevajo, da naj jim na določenem kraji pripravi 10.000 gold. v treh dneh, drugače mu bodo prodajalnico razsuli. Low je šel s pismom na policijo, kjer ga jim je izročil. Takoj na to jeli so redarji javni in tajni oblegati Lowo¥o prodajalnico.
Hrvaški deželni zbor je oskuben! V njem sede le še pristaši vladne stranke in pa Srbi, ki so k njim pristopili. Vse drugo, kar se k opoziciji prišteva, jo je venkaj pobralo. Govornik in poročevalec manjšine Mazura je rekel, da je deželni zbor proti Starčevičancem nezakonito postopal in da tako oskuben deželni zbor, kakor je sedanji hrvaški, kjer le samo narodna stranka sedi, nima nič več pravice postav dajati in pravi: „ker 25 volilnih okrajev tukaj ni prav nič več zastopanih, deželni zbor ni več sklepčen. Zdi se mi, da hočete kreniti na pot, ktera se ne strinja niti z mojim prepričanjem niti z opravilnim redom. V očigled tega in ker mislim, da deželni zbor ni več opravičen postave dajati, dokler ne bo polnoštevilno zopet skupaj, dovolite mi prečastiti gospodje, da umaknem svoj adresni načrt in se v imenu svojih tovarišev izjavim, da se tako dolgo ne bomo vdeleževali razprav v tej zbornici, dokler ne bo zopet polnoštevilna". Na to je opozicija zapustila zbornico. Govori se, da je ta korak včinila iz ljubezni do svojega somišljenika škofa Strossmajerja, ki pride na 8. novembra v Zagreb k otvorjenji slikarske galerije, kteremu so Starčevičanci žugali napraviti škandal, ker se njegova stranka ni vprla izključenju 15 Star-čevičancev. Da jih potolažijo, .sklenili so izstop. Ali je res tako, ali ne, nam ni znano, vest je prinesla uradna „Agramer Zeitung".
Poojutreni opravilni red v hrvankem deželnem zboru izšel je na svitlo. Glasi se: „Ce v
deželnem zboru nemir ali krik nastane, ima predsednik pravico s sejo prenehati ali pa tudi preložiti jo na ugodneji čas, sicer pa vse poskusiti, kar bi mu pomagalo, da se red napravi. — Govornika ne sme nihče motili. Le ako bi se on od svojega predmeta na druge reči obrnil, ga ima predsednik pravico opomniti, naj se povrne k predmetu. Ako govornik ne vboga in ga je predsednik že v drugič posvaril, mu poslednjič lahko govoriti prepove. — Kdor v deželnem zboru žali dostojnost, ga deželni zbor pokara. Za to je treba da se deset poslancev dvigne s sedežev. Ukor se zapiše v zapisnik. Proti tistemu, ki je bil vzrok, da so s sejo prenehali, izreče deželni zbor svoj ukor in ga izključi začasno iz deželnega zbora prvič za 8 do 30 sej; ako bi se pa taisto ponavljati moralo, pa za 30 do 60 sej in dotični zgubi med tem časom dnevno plačo. Predsednik zamore v sporazumljenji desetih poslancev ukor in izobčenje predložiti v ravno tisti seji, v kteri se je nerodnost zgodila, ali pa najkasneje v začetku prve bodoče seje. Deželni zbor o predlogu določi, ne da bi se v kake razprave podajal, samo da poslanci vstanejo ali ne in to glasovanje mora se vršiti že pr d dnevnim redom. Izobčen član deželnega zbora, ki bi se takemu sklepu vpiral, zapade globi 500 gld. in tako dolgo ne smč v zbornico, dokler se ne izkaže, da je globo plačal, in tudi ne, če prav bi bil čas njegovega izključenja že davno potekel. — Ako ena in tista debata traja že tri dni, ima četrti dan vsak ud deželnega zbora pravico v sporazumljenji desetih soudov zahtevati konec debate. Poslanci o takem predlogu sklepajo brez debate le s tem, da se ali dvignejo od svojih sedežev ali pa obsede. Na tiste, ki so v zbornici, pa pravijo, da nečejo glasovati, se na nikak način ozir ne jemlje."
Ogersko. Ni ga že skoraj dne, da bi se ne čul iz kraljevine sv. Štefana kak nov škandal, o spridenosti tamošnjih uradnikov, bodo naj že finančni, sodniški ali pohtični. Kako da so v glavnem mestu ogerske dežele zasačili več policijskih uradnikov, ki so bili s hudodelci v tajni zvezi ter od njih plačo vlekli dostikrat še večjo na mesec, kakor pa od države, naši bralci že vedo. Tiste preiskave stopile so v nov položaj po tem, da so v Budapeštu zaprli kavarnarja Morica Schultheissa. Ze samo ime Moric nam pove, da je Schultheiss Žid, kakor je v knjigah popisan. Star je 43 let ter absolviran jurist. Pečal se je z zakotnim pisačenjem ob enem je bil pa posestnik kavarne, v ktero so se zatekali vsi preganjani hudodelci, ter so tu gostoljubno streho dobili. Schult-heis je namreč policijskim uradnikom denar dajal, kedar ga je kteri ravno potreboval, kar je pa vedno bilo. Za to prijaznost spuščali so mu pa uradniki že vjete in zaprte hudodelce, kakor so požepni tatovi, goljufni igralci in drugi taki ptiči. Kedar je zvedel, da je ta ali oni njegovih prijateljev prišel redarstvu v pest, šel je na policijo in zvečer je bil dotičnik že v kavarni. Eedarji so se bali Schultheissove kavarne, ker so dobro vedeli, da je on pri uradnikih tako vplivna oseba, da bi se jako lahko primerilo, da bi se namesto prijetega hudodelca zaprl in kaznoval redar, ki ga je prijel; kar se je v Budapeštu neki že večkrat zgodilo. Uradniki so se pa njegove kavarne ogibali, ker so se bali ondi kakošnega hudodelca srečati, kierega je ta ali ona sodnija že po leta in leta iskala. Čudne take vesti, a vendar jih časniki kot gotove po svetu razglasujejo!
Sodnemu dvoru v Komornu odbila je poslednja ura. Ogerskemu pravosodnemu ministerstvu prišlo je na ušesa, da se v Komornu pri sodniji reči gode, ki so popolnoma sorodne onim v Budapeštu, zarad kterih je več policijskih uradnikov v preiskavi. Zarad tega je minuli teden pravosodni minister ministerijalnega tajnika Evgena Berczelljja v Komorn na preiskavo poslal. Komaj se je po uradih zvedelo, kaj da mož ondi išče, planili so sodniki k saksebi, kakor bi bilo treščilo med nje
Vsak je skušal, kako da se bo preiskavi ognil. Predsednik sodnega dvora odpovedal se je takoj svoji službi. Okrajni sodnik Keszteler prosil je ravno tako naglo za vpokojnino. Nekaj druzih sodnikov jo je pa kar naranost iz mesta venkaj pobralo; med temi je bil tudi podsodnik Egressj, ki je v Komornu blizo 8000 gld. dolga zapustil; ne mnogo manjši pa je število nerešenih ulog in aktov, ki nanj čakajo. Kako da je bil Komorenski sodni dvor delaven, pojasnuje nam ta slučaj vseskozi resnični dogodek, da so se kazenske objave še le čez leta in leta reševale. Pri bagatelnih tožbah bil je „dan" določen dostikrat še le čez dve leti, nekaj jih pa tudi že šestnajst let na rešenje čaka! V blagajnici predsedništva manjka 1800 goldinarjev. Vsled tega je bil ondašnji sodnji dvor podoben vozu, ki je tistemu rajši tekel, kdor ga je bolj mazal. Kdor je imel kaj opravka ondi, bi bil pravico rad na svojo stran dobil, mu ni bilo druzega treba, nego dotičnemu sodniku nekaj stisniti v roko in pravda je bila dobljena. Dober zaslužek so imeli uradni sluge, ki so se pečali z vknjiževanjem pri zemljiški knjigi in pa zakotni pisači, ktere je sodnija še celo branila pred pred preganjajočimi jih advokati in notarji. Koliko da ima vsled tega narod škode, se še ne v^, pravi „Pesti Hirlap", ki je škandalozno novico po svetu raztrosil. Odkrivanje uradniške spridenosti na Ogerskem se je pričelo in se bo o tem še tii pa tam marsikaj čulo.
"Vnanje države.
Kakor vsak časnik več ali manj, nekteri vedoma, drugi nevedoma, kar je le kakor si bodi zmota, laže tudi Bismarkova „Nord. Allg. Ztg." Ta je premotrovajoč JiravmscJuveif/sJco dedno vjrra-šanje po svetu raztrobila, da je pristaš Welfov poslanec Gotz-Ohlenhausen nekje rekel: Ker Prusija Kumberlandskemu vojvodi ne bo prostovoljno ponudila Hanoveranskega prestola, moramo se poslužiti homatij, kedar se bo na zunaj vanje zamotala, da jo bomo prisilili k zopetni vstanovitvi hanoveranskega prestola." Popolnoma je razumljivo, da take besede od nemškega državnega poslanca po svetu zazvone, kakor bi ob veliki zvon ndaril. Prišle so tudi njemu samemu na ušesa. Mož se vsede in napiše popravo za „Nordd. Allg. Ztg.", rekoč, da on ni" nikdar te ali enake izjave s to ah tej podobno vsebino naredil in Bismarkovo glasilo moralo je na podlagi dotičnega tiskovnega paragrafa popravo sprejeti in prinesti.
TmM iz Oporte pri Napolji imajo ondi neko človekoljubno društvo, v kterem so sklenili zlato medalijo napraviti za kralja Humberta. Ko je bila medalija gotova, nese jo dotična deputacija h kralju. Kralj je pa ni hotel sprejeti. Da je to na deputacijo vplivalo, kakor mrzla voda, si pač lahko mislimo. Pač je kralj skušal grenkobo oslajšati, ker je rekel, da je ne more vzeti, ker je le svojo dolžnost storil in nič posebnega.
LaSko radikalno časnikarstvo ne spusti nikake priložnosti, da ne bi udrihalo po sv. očetu in po zvestih njemu iz srca vdanih duhovnih. Tisto brezsramno in teroristično časnikarstvo mlati, kakor besno okoli sebe po vsem, kar ima količkaj katoliškega duha na sebi. Pri vsem tem je najbolj pomilovanja in pomoči od zgoraj potrebna nižja duhovščina na Laškem, ktera je na ta način razpostavljena javnemu zasramovanji nevedne in čez vse vražam vdane laške druhali pouličnikov. Da so tudi tukaj framasoni pod vredniškim plaščem, razvidno je že iz tega, ker tisti listi enako strupeno pišejo o katoliški veri, kakor tudi o laški kraljevi rodovine, in to je pa ravno znak framasonstva, da oboje enako sovraži v svojem srcu: križ, znamenje odrešenja in pa kraljevi prestol! Gitatelji se bodo gotovo še spominjali najnovejšega čina papeža Leona XIIL, ki kaže njegovo usmiljeno srce v najlepši luči, da je namreč naročil stavbo bolnišnice v najbližnji soseščini Vatikana. Glejte, tudi ta sama po sebi po-
Veš, ^študent", ti nič ne veš, to ni „.suja" (sova); jaz sem že star in marsikaj poskusil; vam v šoli, se ve, ne bodo resnice povedali, da „škratelj-ček" polhe pase. Le poslušaj, kaj ti povem:
„Eno leto poprej — preden nam se je tako huda godila, ko nas je čuden sosed medved obiskal in skoraj ob pamet pripravil — pa Bogu bodi za-hvaljeno! srečno smo jo odnesli — nastavil sem bil polhom v „Mrzli dolini" tuc v polšino in prav urno polhe vun pobiral s kleščami ravno s temi le, ali jih vidiš? (mož jih pokaže) kar je nastal velik šum po dolini; grmovje se je kar šibilo in kaj se je primerilo? „Škrateijček" je tuc iz polšine vun vrgel meni kar pred nosom; listje začelo je kvi.ško leteti, vrtilo se je kakor bi hudoba v njem plesala, vse sem dobro videl, ker je mesec svetil. Kaj pa zdaj? „škrateljček" je proti meni prijahal na belem konji z rudečo kapico na glavi! (Jaz Klorijanu hitro .sežem v besedo: „To je bil kak Poljanec ali Bošnjak, ali ne?") Tako počakaj, da ti povem, odgovori Florijan. Oh in zopeh oh, kakšen je bil! še nikoli „ta hudega" tako blizo nisem videl, meni je kar sapo zaprlo; še dihniti se nisem upal. Kako rad bi jo bil iz doline potegnil — pa, pa . . . se nisem
upal. Še le, ko po dolini odide na uno stran, pravim sam pri sebi: „Svet križ božji! Florijan, Florijan, beži, beži! pokropi se z „žegnaoo" vodo; saj jo imaš pri sebi v tistem „glažku", ki je bila prej „arcnija" zoper trganje po udih notri! — v kami-žoli pri fajfi je! Vse v hipu storim, za škratom še vržem par kapljic te vode, misleč: gotovo bo pobegnil. Strašanski polom nastane, kakor bi „parizar" peljal navzdol po novi cesti; kar škrata zmanjka. Tam je bila globoka jama brez dna, ktero sem bil z vejami ogradil, da mi ni kaka koza noter padla; menda mi je iz jeze novo delo napravil? sam Bog ve.
Glej, tako je bilo; tako gotovo kakor gotovo nam je nocoj polhe prepodil z bukev. Veš, lagati je greh, le verjemi mi, le; kaj tacega ti v šoli ne bodo povedali, vem da ne; saj tudi naši gospodje take reči prepovedujejo, pa le naj, jaz pri svojem ostanem. Veš, menda smo že kterega „lisastega" polha vjeli, zato nam jo je tako zasolil (zabrusil)."
Strijc, pravim jaz: ta je pa že bosa, kakor je še bos žebiček mojega brata, ki ga je pri sv. Matiji na Bučki od lirovata za 30 gold. kupil. Kaj takega ne morem verjeti; predebelo se mi zdi.
Veste, kako je bilo? No, kako? vpraša Florijan. Tako-le, mu pravim:
V šoli smo se učili, kaka je zemlja po svetu; pa tudi še posebno, kakšna je naša Kranjska dežela. Eeklo se je, da (iorenjsko ima grozno visoke gore, posebno tisti Triglav, pa dobro pitno vodo in bele ceste. Dolenjska je „puklasta"; hrib, dolina, hrib, dolina; le malokje ravnina. Notranjsko je pa vot-linast svet, po površji zelo obrit, brez zdatnih gojzdov; zatoraj suša rada jemlje sadeže in burja hudo razsaja in gospodari. Ima tudi podzemeljske vode; še v tisti imenitni Postojnski jami skoz teče, ki se na Binkoštni ponedeljek močno razsvetli za vse ljudi, ako po I gold. plačajo. Vse Notranjsko se Kras imenuje. Temu se prišteva tudi ,.Suho-krajna" po svoji naravi; saj tudi tukaj rada suša gospodari, ker je svet redek, kamenit, nekako puhel, da se vsa mokrota naenkrat zgubi; saj vidite da imamo samo kapnico, tekoče vode nič, studencev kaj malo, pa še ti radi presahnejo.
Florijan, naš svet je res votel kakor bi bil čer-vojeden; dosti jam je, kakor veste, iz kterih rada megla vstaja, posebno v jeseni.
(Konee in-ili.)
polnoma nedolžna in za obSni blagor jako koristna misel sv. očeta, zbodla jo radikalno laško časnikarstvo tako, da so kakor besni od prvega do poslednjega planili po Vatikanu in po sv. očetu, ter jn obirajo, da je grdo in ostudno, ter le slepa strast in sovraštvo do katoliške cerkve narekuje kaj tacega. Živ dokaz pa je to radikalno časnikarstvo, da se sv. očetu tudi še nadalje ni nadjati tiste prostosti, ktero kot vrhovni načelnik cerkve božje na zemlji potrebuje, da zamore svoje dolžnosti ivzrševati, ne da bi ga zlobni ljudje smeli opovirati po svojih peklenskih nazorih.
Francoska republika na sedanji podlagi ne bo nikakor štiri leta obstala, temveč se bo umaknila monarhiji, rekel je eden francoskih škofov pri zboru v Versailles in kakor francoske razmere dandanes kažejo, se dotični škof ni ravno za mnogo zmotil. Francozi so svojo sedanjo državno podobo stavili na ono samo karto in ta se Tonkin imenuje. Dobro za nje, če dobe, gorje njim, ako jim sreča v Tonkinu hrbet obrne. Eepublika slavljena na zmago v Azijo, šla bo, kamor ste že dve njeni prednici šli — v nič namreč, iz kterega je prišla. Da si Kitajci vse prizadevajo, kako bi Francozom bivanje v svojih krajih, kolikor mogoče težavno, če že ne naravnost nestrpno napravili, povedali smo že včeraj in v torek; da se pa generalu Brieru in admiralu Courbetu stališče popolnoma spodbije, pripomogla bo trmoglavost nekterih Francozov, med kte-rimi je prvi minister Ferry sam. Tisti ljudje namreč nočejo ničesar slišati o povišanji kredita za iztočno Azijo. Sprevideli bodo, toda prepozno, da so z enim ali dvema milijoni, ktere so v Tonkinu delujočim svojim vojakom iz štedljivosti In nerazuma politične nevarnosti, v ktero bodo državo s tem spravili, prihranili, postali pravi grobokopi tretje francoske republike. Škoda za požrtovalnost francoskih vojakov, škoda za potoke prelite krvi, škoda toliko obilno število vničenega nadepolnega življenja, kar se ga je že ondi v teku enega leta končalo, za — prazen nič. Prav res, ako se Francozom ne posreči Kitajcev popolnoma vgnati v kozji rog, kar bi pa le mogoče bilo, ako bi se oni polastili zopet glavnega mesta nebeškega kraljestva Pekinga, vsi dosedanji vspehi nimajo in ne morejo imeti nobenega pravega pomena, ker Kitajci ravno ne bodo mirovali, dokler si ta ali oni ne zasluži razpisanih tajelov in mandirinata s peresom povodnega kosa ali pa vsaj onega s pavovim peresom.
Novica, ki smo jo nedavno prinesli o umoru nuffle^kega konzula Steivavta, nedaleč od Berberja, se je žal da potrdila. Moža sta spremlje-vala še dva druga konzula. Tedaj govorilo se je o avstrijskem in francoskem konzulu.
Izvirni dopisi.
Iz Boh. Bistrice, 27. oktobra. Imeli smo tukaj 16. t. m. stolnega kapelnika Ljubljanskega, gospoda Foersterja, ki je naprošen od podpisanega cerkvenega predstojništva došel pregledat in poskusit nove tukajšnje orgije ter o njih izreči svoje nepri-stranko strokovnjaško sodbo.
Izdelali so te orgije popolno nove gg. Ignacij Zupan in sinovi v Kropi na Gorenjskem. Dispozicija orgelj že pred od g. Foersterja pohvalno priznana, je s 17 pevajočimi spremeni in 6 pomnož-nimi, dvema manuali in enim pedalom.
G. Foersterja kot veščaka stvar je, nadrobno kritiko o tem delu podati; podpisani zarnoremo le površno posneti in objaviti splošno vsestransko pohvalo, ki jo je po natančnem pregledu in poskusu imenovani gosp. kapelnik glede dispozicije, intona-<;ije in mehanike teh orgelj izrekel. Opazil je ter veselo iznenaden pripoznal velikanski napredek pri imenovanih gg. izdelovateljih. Kakor znano, gosp. Zupan izdeluje orgije s sapnico na stožke (Kegel-lade), in je učenec slovečega orglarja Riegerja iz Jilgerndorfa v Šleziji, kteri se je izučil pri Walkerji, najslavnejšemu orglarji v Evropi.
(Je že g. Foersterjeva čez vse vgodna strokov-njaška kritika častito Zupanovo firmo izredno priporoča, podpisani poleg tega še prav posebno po-vdarjamo in radostno povzdigujemo preciznost, reel-nost, neomahljivo značajnost v spolnjenji pogojenih dolžnost, po kteri se gospodje Zupani res odlikujejo. Slava in hvala njim!
Po krasnih dobrih orgijah, kakor tudi po pohvaljenih osebnih lastnostih nam ostanejo v naj-l)oljšem spominu ter jih z dobro vestjo najtoplejši priporočamo povsod, kjer orgljarskega dela potrebujejo.
Cerkveno predstojništvo v Boh. Bistrici, 27. oktobra 1884.
J. Mesar, župnik.
Jaloh liosman, Andrej Žvan, ključarja.
Iz Ložkega okraja na Notranjskem, 28. oktobra. Že več časa sem želel dobiti priložnost, da bi Ti, dragi „Slovenec'', nekoliko za nas prav važnih vrstic pisal, o kterih si Ti svojim čitateljam že naznanjal in to je o napovedani prihodnji duhovski plači. Akoravno je Tvoj list o tem že mnogo govoril, vendar želim, da bi moja slaba zmožnost mali prostorček dobila, naj bi bilo s tem marsikomu naznanjeno, kako da mi tukajšnji kmečki prebivalci o zgoraj imenovani plači mislimo.
Prvo, ko se je zvedelo, na kak način da se misli prečast. duhovščini plača zvikšati, kar prav za prav ni nikakoršno zvikšanje, pač pa lahko kaj druzega, je bilo vprašanje, od kod bomo potem duhovnikov dobivali? Kdo bo hotel potem duhovnik postati? Že zdaj nam jih toliko primanjkuje, kaj bo pa potem? V drugič kar se sploh misli, je pa to, da ako ni drugače, naj bi rajši omenjena plača ostala pri starem. To je splošno mnenje tukajšnjega prebivalstva o tej zadevi.
Ees kratko je to mnenje, ali vendar veliko v sebi zapopade. Naj nas liberalni duh le tudi imenuje zabite kmete vendar mi po vsem dobro spoznamo, da v sv. veri imamo vse potrebne pomočke za duševni in telesni blagor; in kdo drugi nam pomaga ta zaklad ohraniti, kakor duhovstvo, potem naj bi se mu pa klubovalo od vseh strani ? Saj vendar tega bi ne smel dopustiti nobeden v kojem bije še količkaj človeško srce.
Toraj pozor, konservativci! Skrbite po vsi svoji moči, da se nam še v prihodnje čase najbolj spoštovanja vredni duhovski stan ohrani. V to pa Bog daj svoj pomoč!	V. K.
Iz Mariborske okolice, 29. okt. {Poročilo o gospodarskih rečeh.) Kakor v našem mestu navadno začnejo vprašati, če se jih več snide, kaj bo s stolno cerkvijo, tako je zdaj v naši okolici med znanci in sosedi navadno vprašanje, kakošna da je bila trgatev. V obče se mora reči, da je bila letošnja trgatev slabša od lanske, dasiravnp bode morebiti vino sem-tertje boljše, posebno v tistih vinogradih, kjer so še le zadnje dni brali. Vreme je bilo sploh ob času letošnje trgatve lepo, le v začetku in proti končuje par dni dež motil birače, ki so zdaj že povsod svoje delo opravili. Streljanja, petja in uckanja, kakor je v trgatvi navadno, je bilo letos prav malo slišati, kar je tudi dokaz, da vinogradniki niso bili posebno veseli letošnje trgatve. Govori se, da so nekteri posestniki letos za sadje skoro toliko dobili, kakor za mošt, kar bo gotovo spet posestnike še bolj spodbujalo za sadjerejo, dasiravno se že zdaj marljivo ž njo pečajo, ter je ob cestah in potih, kjer prej ni bilo nič ali le kakšno pohabljeno drevo, videti množino mladih žlahtnih dreves, ki bodo kmalo obilno sadja rodile.
Posebno dobra misel je bila, da so začeli kraj velike ceste mesto že na pol suhih jagnjedov sadno drevje saditi, ki bo dajalo ne le lepšo senco, ampak zraven še dobrega sadja. Sicer je res, na kar še nekteri mislijo, da bode sadje svojo ceno zgubilo, če bode ga preveč, vendar to kmečke posestnike ne sme motiti, da bi skrb za sadno drevje opustili, kajti če tudi kmet sadja ne bi mogel prodati, bode mu vendar na veliko korist za domačo rabo kot hrana in pijača. Jaz sploh mislim, da bomo se škodljivemu pitju žganja še le tedaj mogli vspešno vstavljati, ko bomo imeli dovolj tolkle ali jabelčnice ali hruškovice za delavce.
Samo ob sebi se razumi, da gospodarji, ki imajo vinograde, ne smejo v skrbi za sadjerejo svojih vinogradov pozabiti, kajti le dobro obdelani vinogradi zamorejo obilno roditi, slabo obdelani pa še navadnih stroškov ne poplačajo. Zdaj še dobro obdelani vinogradi vendar več nesejo, kakor sadjereja, ako le ni izvanrednih vremenskih uim, ki pač malokdaj popolnoma izostanejo. Ž njimi mora gospodar vedno bolj računiti, kakor dačni ocenjevalci, ki so bili računih čisti dohodek naših posestev. Letos, hvala Bogu, vsaj pri nas posebnih uim ni bilo; srednji letini je najbolj vzrok deževno in hladno vreme v tistem času, ko je trs cvel.
S Primorskega, 27. oktobra. Izvestni nagovor, kterega je imel Kievski metropolit Platon v Koro-stošivški cerkvi, kakor znano, vzbudil jo pozornost ne le pravoslavnih, temveč tudi katolikov, kajti bil je nagovor v pravem Kristusovem duhu. Ni čuda, ako je dobival vladika, in ako še zdaj dobiva pisma, v kterih hvalijo ne le pravoslavni, imajoči pravo ljubezen Kristusovo, temveč tudi katoliki miroljubivi duh visokega dostojanstvenika. Nekoliko teh pisem je natiskanih v Litovskem časopisu. Morda vstrežem
dragim čitateljem „SIovenca", ako objavim par pisem, da bodete vedeli, kakošen duh veje v verskih zadevah po širnem Slovanstvu, in to tem bolj, ker ne zna svet hudobni, skoro bi rekel, druzega, kakor le in le krivo soditi naše brate, gostoljubne Ruse. O nihilistih se ne govori, ker ti so večidel le privan-drani nemčurji. Evo vam pismo pravoslavnega kristi-jana:
„Jaz sem prečital nagovor, kterega ste imeli Vaša milost v Korostošivski cerkvi; veselje, ktero me je navdajalo, čitaje nagovor Vaše milosti, bilo je tako, da sem sklenil izreči Vaši milosti srčno zahvalo s tem le preponižnim pismom, kajti besede Vaše so bile besede polne miru in sprave. Dan združenja razdruženih dveh cerkvil je morebiti še daleč od nas, no Bog ga je gotovo zagotovil; ja temu verjem — verjem brezpogojno, in ljubeznjive besede Vaše milosti so mi vero na to upanje vtrdile. Enake besede ni mogoče, da bi ostale neplodne; one padajo z miroljubivo roso milosti božje v srca pravoslavnih, zagotovljajoče brezdvomno združenje obeh. cerkva."
Drugo pismo je pisano od katolika. Glasi se:
„Prosim preponižno, naj ne blagovoli zameriti Vaša milost, ako se drznem sporočiti čute in občutke mojega srca. Nagovor, kterega ste spregovorili v Ko-rostošivu, zbudil je v mojem srcu prepričanje, da bi bila sprava obeh cerkvd kmalo kmalo pred nami in v nas, ako bi vsi višji pastirji tako postopali; v kratkem bi prišel med nas tisti bratovski mir, tista bratovska ljubezen, ktero je zapustil naš Odrešenik v svojem testamentu. Besede Vaše milosti so vredne in dostojne samega neposrednega učenca Jezusa Kristusa. Take besede zamore govoriti edino le resnični kristijanski pastir, natančni naslednik in iz-polnitelj Kristusovih zaukazov, zamore govoriti, rečem, Slovan, kakor sta bila ss. Ciril in Metod. Bog živi, Bog ohrani Vašo milost na mnogaja, mnogaja leta!"
In v tem smislu so pisana tudi druga pisma. Gotovo mora vsak pripoznati, ter reči: Take besede so res lepe, zagotovljajoče nam upanje do sprave obeh cerkvi'1. Vendar pa bi morda opomnil marsikteri, rekoč: Ako je Platon tako lepega in apostoljskega duha, zakaj ni še katoličan? No, to je skrivnost božja; mi pa smo dolžni prositi, naj bi se tak duh širil med pravoslavnimi, kajti spreobrnjenje bode zgotovljeno, ko se ne bodo ustavljali milosti bo/ji. Na vsak način pa so lepi koraki do sprave. Car ia Platon gresta proti Eimu. Nekaj je pa tudi žalostno, kar delajo poljski katoliški duhovni, ko zagledajo pravoslavnega svjačenika. Navadno pljuvajo za njim. Se ve, da se ne pride na tak način tako hitro do sprave. Tako se meči brusijo, ne pa topijo. Nekoliko več omike bi se zahtevalo, pa tudi nekaj srca. To jo tudi eden izmed tistih vzrokov, zaradi kterih se ne sme vse Poljakom verovati, kedar jočejo, kakor da bi bili prav nedolžni. Kdor hoče, lahko čita obe pismi, kakor tudi o pljuvanju v časopisu „Moskv. cerkv. vjedomosti" t. 1. Bog združi obe cerkvi! V to pomozi Bog in ss. Ciril in Metod!
DomaČe novice.
(Za volitve v trgovinsko zhornico) jele so se priprave delati. Po novem volilnem redu sestavljena bo bodoča trgovinska in obrtniška zbornica iz dveh delov, namreč iz trgovinskega in obrtniškega odseka, h kteremu spadajo tudi rudarske zadeve. Trgovinski odsek ima 10 članov, obrtniški pa 14. Od tistih mora jih stanovati v Ljubljani: iz trgovinskega odseka 6, iz obrtniškega pa 8 članov. To vse obsega § 1. nove volitvene postave za omenjeno zbornico.
§ 2. določa volitev vsacega odseka v treh posebnih razredih. Razredi za trgovinski odsek obstoje:
a)	iz veliko trgovcev, ki plačujejo čistega davka
brez priklad najmanj 100 gold. na leto;
b)	iz trgovcev, ki ne spadajo pod a) in najmanj
8 gld. 40 kr. letnega čistega davka plačujejo in
c)	iz vseh ostalih trgovcev, ki najmanj 2 gl. 10 kr.
■ čistega davka plačujejo.
Dokler prvi razred a) nima zadosti volilcev, da bi napravili svoj razred, volijo taisti z drugim razredom skupno 6 pravih udov, tretji razred pa 4 prave ude.
V prvi volilni razred obrtnikov spada ve-
lika obrtnija, ki najmanj 100 gold. čistega pridob-ninskega davka na leto plačuje;
v drugem volilnem razredu volijo obrtniki, ki na leto vsaj 3 gold. 10 kr. čistega davka plačujejo in ne spadajo v prvi razred in
v tretjem volilnem razredu volijo rudarji, ki od rudarske obrtnije na leto najmanj 4 gl. 20 kr. skupne pristojbine brez doklad plačujejo.
Prvi razred tukaj voli 2, drugi 10 in tretji 3 prava uda.
Zapisnik volilcev se bo v Ljnbljani napravil in javno razpoložil na ogled pri magistratu, po deželi pa pri c. kr. davkarijah.
Volilna komisija ima sledeče ude:
G. Eudolf grof Ohorinsky, c. kr. dvorni so-vetnik, od trgovinskega ministra imenovan za do-tičnega ministerijalnega komisarja, je predsednik komisiji; članovi pa sogg.: .Josip Kušar, trgovec, Josip Zenari, vodja kranjske eskomptne družbe, Miha Pakič, trgovec z lesenino, Janez Baum-gartner, fabrikant, Ottomar Bamberg, tiskar, Anton Klein, tiskar in Janez Nep. Horak, ro-kovičar.
Zapisnikarjem imenovan je tajnik tukajšnje trgovinske in obrtniške zbornice, cesarski sovetnik gosp. Janez M urnik.
Volilna komisija posluje v prostorih trgovinske zbornice Ljubljanske.
(Najvišje priznanje) za dolgoletni požrtovalni in vspešni poduk mladine na c. kr. Novomeški višji gimnaziji dobil je od presvitlega cesarja č. gosp. o. Bernard Vovk, c. kr. gimnazijalni profesor za matematiko in liziko, ob priliki njegove prošnje za stalno pokojnino. Profesor o. Bernard je bil strokovnjak, da mu ga v matematičnih vedah ni bilo kmalo enacega in strog v šoli med letom; konec leta znal je pa blagi gospod vedno pravico z milostjo tako spojiti, da je pomagal, če je le še za pomagati bilo. Kot gimnazijski profesor vžival je vsestransko ljubezen in spoštovanje svojih učencev. Naj mu bodo toraj vrlo zasluženi dnevi počitka na vso moč prijetni, sladki!
(Sprememhe v c. hr. notarijatu.) V Kranj pride e. kr. notar g. Viktor Globočnik iz Zati-čine; v Idrijo iz Maribora novoimenovan c. kr. notar g. Maks Kosiir in v Metliko pa novoimenovani c. kr. notar g. Franc Štajar iz Postojne.
(Gašpar Bornih), prej župnik pri Novi Štifti na Štajarskem, sedaj v pokoju že tri leta v Školji Loki je sinoči (sredo) ob Va 12 zvečer umrl.
(Družina fml. Jovanovica), ces. namestnika dalmatinskega, odrinila je danes iz Ljubljane v Eeko, od koder se poda v Zadar.
(Denarja za uhoge) namesto prešic na Vernih duš dan navadnih, zložili so tudi letos nekteri gospodje pekovski mojstri in lepo svoto, 20 gld., izročili predsedništvu Vincencijevih konferenc za skrajne potrebe ubogih; so pa ti-le gg.: Alojzij Jenko, Janez Schrej, France Cacak, France Lovže, Janez Federl, gospa Marija Potočnik, Janez Žagar, gdč. Jožefa Jančar. V imenu revežev najtoplejšo hvalo izrekuje
dr. Anton Jarec,
predsednik Vine. društva.
{Čitalnični diletantje v Idriji) predstavljali bodo T soboto, 1. novembra t. 1., v c. kr. rudniškem gledališču, žaloigro „Mlinar in njegova hči". Kasa se odpre ob 6. uri, začetek ob 7. uri. K obilni vdeležbi vabi vljudno	odbor.
{Govor Linšiccga šJcofa Rudigiera) ponatisnili so po nVaterlandu" večinoma vsi katoliški listi, kar jih izhaja v nemščini; slovanski ga pa prinašajo prestavljenega. Našim čitateljem je njegova vsebina znana. Na Oeskern, kjer pravijo, da imajo že veliko več in hujših Rohrweckov memo Gorenje Avstrije, se bo tisti govor, ki ga nCech" prinaša, tiskal potem še posebej in razposlal po deželi med narodom.
{Vredniha zaprli) so zopet v Trstu, in sicer g. P. Gjurka, ključarja po svojem stanu, sedaj vred-nika in izdajatelja lista ,Alabarda". List je bil izšel z uvodnim člankom o dinamitu, pri kteri priložnosti je tudi umor ruskega cara Aleksandra hvalisal in poveličeval. Kakor pravijo, je zaprti vrednik le po imenu vrednik, pravi se skriva za njim.
(Avstro-ogerski Lloijd) jel se je nekaj gibati, kakor čujemo, vrše se ondi velike spremembe, ki na silno gnjilobo v tem velikanskem društvu kažejo. Ravnateljstvo odpustilo je kar h krati 6 kapitanov iz službe, 20 drugih pa nekaj enakega menda še čaka.
{Razpisani ste službi) vladnega olicijala in okrajnega tajnika v X. razredu, oziroma dve službi vladnih kancelistov pri c. kr. politični oblasti za Kranjsko. Prošnje do 39. novembra 1884 na c. kr. deželno predsedništvo Kranjsko. Vojaki, ki imajo postavne zmožnosti in pa certifikat, imajo prednost.
Razne reči.
—	sto tisoč goldinarjev izneveril je na Dunaji knjigovodja Deibeles svojemu gospodarju Lobmajerju in pobegnil. Kam je šel nihče ne ve. Zaprli so namesto njega dve osobi, nekega zdravnika in pa nekega uradnika računskega asistenta. Prvemu je Deibeles 23.000, drugemu pa blizo 3000 gld. posodil. Ker mislijo, da jima je bila de-fraudacija znana in jo nista ovadila, so ju spravili pod ključ. Tistemu, kdor bi Deibelesa prijel, obljubili so 500 mark plačila. Deibeles je tudi v loterijo rad stavil in je ravno kar, ko ga že več na Dunaji ni bilo, zadel na št. 47, na ktero je nekaj čez 600 gold. stavil, blizo 9000 gld., ktere oškodovana firma za-se zahteva.
—	Potrebo plemstva čutili so na Japanu. Mikado sporoča vsem poslancem svojim po Evropi, da misli napraviti plemstvo obstoječe iz 11 knezov, 24 markijev, 76 grofov, 324 vice-grofov in 77 baronov. Iz teh sostavila se bo potem ondašnja gosposka zbornica.
Telegrami.
Dunaj, 30. oktobra. „Ai-meeverordimngs-blatt" prinaša novembersko povišanje v c. kr. vojski. Imenovani so bili: nadvojvoda Karol Ludovik za generala konjiče, nadvojvoda Ludovik Viktor in Ferdinand veliki vojevod Toskanski za feldmaršallajtenanta, nadvojvoda Karol Štefan za korvetnega kapitana (major pri mornarici). Dalje so imenovani za feld-cajgmajstra baron Catty; za feldmaršallajte-nante generalmajorji: Henrik grof Herber-stein, Anton Mayer vitez Montearabiški, Friderik baron Villecz, minister grof Kalnoky, Emil Musulin, Edvard grof Paar, Avgust Demel, Alojzij Pokorny, Henrik Merolt, sek^cij-ski načelnik Friderik vitez Miiller, Gustav vitez Barosini, Emanuel vitez Korvin, Jožef baron Wanka, in Adolf baron Nyary. PJnajst polkovnikov postalo je za generalmajorje, od teli sta dva v deželni brambi.
Zagreb, 29. oktobra. V deželnem zboru vtemeljeval je Grjuric načrt o r a z p u š č e n j i porotnih obravnav. Ž i v k o v i č je rekel, da bo večina s teškim srcem glasovala za predlog. Vendar ona stori, ker se zanaša na prostodušnost banovo, da se pri tiskovnih prestopkih za tiste ne bo rabila objektivna obravnava, kedar bo nova postava veljavo zadobila. Ban je obljubil da se mu ni bati. Milekič stavil je interpelacijo zaradi zaprte meje proti Srbiji, ter zahteva naj se taista odmah odpre.
Berolin, 30. oktobra. Do sedaj znanih jo 108 volilnih svršetkov. 15 taistih je socijalno-demokratičnih, 7 konservativniii, 20 za cen-trum, 7 prostomišljakov, 1 Poljakov, 18 na-rodnoliboralnih, 6 državne stranke, 1 VVelfov, 2 ljudske stranke in 2 Alzacijanov.
Tujci.
28. oktobra.
Pri Maliči: Dr. baron MaroiJiS, e. k. vladni tajnik, iz Zadra. — IVaenki, Scliiek, Proliaska in Laad, trgovci, ■/. Dunaja. — J. Borgcniclit, trg. pot., z Dunaja. — Zitz, tovarniški, ravnatelj, iz Gradca. — Dam. Moline, zasobnik, iz Tržiča.
Pri Slonu: pl. Hassiinger-Hassinger, soproga e. k. vladn. sovetnika, z Dunaja. — Adolf Kreibieh, uradnik, z Dunaja. — Franc Kraus, posestnik, z Dunaja. — Bertold Hoffinann, trg. pot., z Dunaja. — Danici Kajon, trgovec, iz Serajeva. — Oton Miiller, trgovec, iz Goerlitza. — Fani Petranovič, trg. soproga, s hčerjo, iz Delnice. — Adaui Mutli, trgovec, iz Siofoka. — Natan Fried, c. k. pomorski zdravnik, z družino, iz Pulja. — Neuberger, zasebnik, iz Prestraneka.
Pri Južnem kolodvoru: Gregor Sporn, uradnik, ia Pontafelna. — Josip Svetlin, učitelj, z družino, s Štajarskega.
Umrli 8o:
26. Matija Marn, mestni ubogi, 53 let, Karlovska cesta št. 7, Pyaemia. — Jožef Obcrhollenzer, delavec, zdaj prisiljenec, 55 let. Poljanski nasip št. 50, jetika.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 30. oktobra.
Papirna renta po 100 gld.....81	gl.
Sreberna „„,,„. . . .	82	„
avstr. zlata renta, davka prosta . .	103	„
Papirna renta, davka prosta . . .	96	„
Akcije avstr.-ogerske banke . .	861	„
Kreditne akcije............286	„
London.......122	„
Srebro.......—	„
Ces. cekini.......5	„
Francoski napoleond......9	„
Nemške marke......60	„
Od 29. oktobra.
Ogereka zlata renta 6% . . . .	'I23gl.
„4% . . . .	93	„
„ papirna renta 5% . . .	88	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	106	„
„ Liinderbanke.....103	„
„ avBt.-oger. Lloyda v Trstu . .	569	„
„ državne železnice ....	297	„
„ Tramway-dru8tva velj. 170 gl. . .	213	„
državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	124	„
„ ...... 1860 . 500 „	134	„
Državne srečke iz I. 1864 . . 100 „	173	„
, „ „ 1864 . . 50 „	171	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	177	„
Ljubljanske srečke . . . . aO „	23	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	18	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	109	„
„ „ Ferdinandove sev. „ . . 105	„
5^6 štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„
05 kr.
25 „ 60 „
20 „ 35 „
n
80 „ 71 V, „
05 „
20	kr,
50	„
90	„
n
50	„
50	:
25	„
25	„
50	„
50
25 25 50 50
i^la tetap m
pri sv. Petru pod Mariborom.
v torek po vsoh Svetih, t. j. 4. novembra, se bo okoli 30 štartinjakov novega dobrega, pozno branega vina v polovnjakih z železnimi obroči pri sv. Petru pod Mariborom po dražbi prodajalo.
Marko Glaser,
(2)	častni kanonik.
„Missale Romanum"
izdaja I. 1884 s I^i-opi-ijeiii
stane vezan:
a)	v črnem usnji z marraorirano, rudečo ali zlato obrezo 20—24 gld.;
b)	v rudečem žagrinu z zlato obrezo 25 gld. (ta vez odlikuje se posebno po svoji ličnosti);
c)	v finem rudečem žagrinu z jako okusnim zlatim vti.skom in zlato obrezo 30 gld.;
d)	„ „ „	n z zaponami in rosetami iz novega sreba 35 gld.;
e)	„ „ „	« z novosrebrno okovo 37 gld. 50 kr.;
f)	„ „ „	„ z zlatim vtiskom in barvanimi ulogami, s popolno okovo pozlačeno
ali novosrebrno 45 gld. Še fineje vezani s klepano srebrno ali zlato okovo itd. izdelujejo se le po naročilu in se po želji pošiljajo tudi posebna naznanila cene.
Ob enem priporočamo:
littfSLS
(edltio S. Rituum (Jonsresationis, hujus formae 8cxta in Folio) za Avstrijo še s posebnim pridatl(om.
Vezani komadi stanejo od 3—7 gl.
„Katoliška Bukvama" v Ljubljani.