Hrvatsko - slovenska vzajemnost. Ljuibljana, 20. oktobra 1912. Na jugu se gode velike reSi. Bolgari, Srbi in Crpogorci so se zvezali, da osvobodijo svoje brate izpod turiškega naroda.. Mi sprepiljamo pjihov boj z najboljšimi željami. Istočasno so se pašla bratskasrca Slovenoev in Hrvatov, ki živijo in ho6ejo živeti pod liabsburškim orlom, da se sfcupno branijo proti svojim narodnim sovražnikom ip si tako izboljšajo svoje stanje v okvirju avstro-ogrske monarbije. Slovenci in Hrvatje smo bratje po veri, po krvi in po jeziku. Marsikatero d'obo, žalostno in veselo, smo preživeli skupaj v zgodovipi, in tudi v povejšem 6asu je naSa asoda ena ip ista. Narodni nasprotniki se z vedno ve6jo silo zaganjajo v pas ter spravljajo v pevarnost naS narodni obstoj. Slovepci in Hrvatje 6utirao vedao silnejSe uavale drznifr tujcev pa našo zemljo in paš jezik.. Sila kola lomi, Cez meje, ki Io6ijo Slovence in Hrvate, smo si podali roke k skupni obrambi. V nedeljo, dne 20. oktobra, je bil v Ljubljapi zgodovinski dan, ko so si naši in hrvaški parodni zastoppiki ler zaupniki poduli roke v zvezo za skupno 3elo, za skuppi blagor, za skuppo sre6o. Iz Hrvatske, Slavonije, Bosne, Hercegovine, Dalmacije, Istre, Goriške, Kranjsfce, Stajerske ip KoroŠke so se zbrali naŠi voditelji, da se slovesno pred celim svetom izjavijo za hrvatsko-slovenskb vzajempost v vseh dobrih' in hudih fiasih. Ne Skilimo preko mej naSe države, lju. bimo svojo vladarsko hišo, ostati hofiemo zvesti avstro-ogrski Sržavi, toda prosti hofiemo biti, sami gospodalt-ii pa lastnih tlen, tlažiti se ne damo ve6. NaS naroiiai popos se d*viga in s tem paš odjpor proti pritisku tujih' parodov. V svečapo okinčapi djvorani hotela Upiop se je odigral ta veližastep dogodek, ki v povejM zgodovini Slovepoev in Hrvatov pima para. Slovetiski ia hrvaškj poslanci ter 61api vodstva stranK so prihajali v respem razpoloženju, zavedajoS se velevažnega uogodkia. Iz Stajerske so se uideležili zbora: dr, Bepkavič, Bren6i8, dr. Hohnjec, dr, Ja/nkovi6, dr. Korošec, Novak", Ozmec, Pi§ek, RoSkar, Tergluv, dr. VorstovSek in Vrečko. Zborovanje je otvoril dr. Susteršič, ki je med velikim navdug«njem pozdravil zbrane hrvašk« in slovenske može-odliSpjake. Nato je bil izvioljen za predsednika zborovapja dr. Mile StarfieviC, biv§i poslanec v razpuščenem hrvažkem d«želnem zboru, za podpredsedJnika koroški poslapec Gralenauer, za zapis^ aikarja bivži poslanec hrvaškega deželpega zbora Cezar Aka6i6 ip dr. Brejc iz Celovca, Dr. Star6evi5 se je zahvalil za i^kazano mu 6ast ia j|e povdarjal, da je misel zdmžepja vodila že paše prve pradede y 8. sfcoletju in da je potem ta misel vedpo krepko živela do današnje dobe. Glavni govor v imenu Hrvatov je imel za tem bivši poslanec hrvašk«ga deželnega zbora, Stjepap Ziagorac. Naglašal je: D.an.ašpji dap je zgodovinskega pomepa za bodočnost slovaiiskega juga v babsbur&ki monarhiji, vi prvi vrsti za bodo6post Hrvatov in Slovepcev, ki so se dapes združili. Temelji za to združitev so bili stavljepi veSk^at v zgodovipi, tako n. pf. pred 200 leti leta 1712, ko so velikaŠi iz hrvagldn ip slovenskih dežel v Zagrebu sklenili, 3a pripoznajo za kralja pa Hr^aSkem samo opega 61ana habsburške rodovine, ki bo vladal tudi na Kranjskem, Stajerskem in KoroSkem.. Pred 100 leti je pa oesar Napoleon združil Hrvate in Slovience skupaj v tako zvano ilirskb kraljevino, ker je uvidel, da spadata ta dva rodova skupaj pokrvi, zgodovini, zemIjepispi legi jn z ozirom pa njih gospodarski razvoj. Kaj ho6emo s to združitvijo? Ho6emo, da živimo živIjonje, dostojno ip vredno naroda z našozgodovipo in našega pomena. Nikogar noSemo ovirati v njegovem napredku, ampak zahtevamo,, da se nam pripustr, da se razvijamo pasvojem in s svojim. Mi no&emo ni6 drugega, kakor ustavnim potom dose6i zakone, "ki so v skladu z ve6nimi ip pepremakljivimi nafeeli pravice. Mi ho6emo zakope, ki bodo izvor blagostanja za vse narode v monarhiji in ne samo za nekatere. Zakaj bi pe raogla biti v paši državi sre6pa in zadovoljpa in napredna Avstrija in Ogrska vsporedno s sreBno Hrvaško in Slovenijo? Zagoracev govor je bil mpogokrat sprejet z velikim navdušenjem. Ob kopcu je predlagal sledefio resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno med viliarji odobravapja: »Izjavljamo, da tvorimo mi Hrvatje ip' Slovenci epo narodno celoto. Vsled tega ho6emo pristagi Stranke prava in Vseslov. ljudske stranke skupno delovati v duhu in pravcu programa Stratnke prava za edinstvo, pravice ip svobodni razvoj br\r,aško-slovenskega naroda v okvirju Kabsburške monarpiie. V svesti smo si, da so hrvaško-slovenske dežele odlo6ilnega pomena za staliMe države kot v«levlasti, in kakor se zavedamo svojih dolžnosti napram državi, talao odlo6no zahtevamo ip pri6.akujenio, da se zave tudi d'ržava svojih dolžnosti napriam naSemu parodu." V iraenu Slovencev je govoril dr. Susterši6. Rekel je, da se moramo in ho6emo varovati nesmiselnega in neplodnega kTi6aMva, gpilega liberalizma in ,,svobodomiselstv,a", ki nosi pa jeziku svobodo vesti, lci pa v resnici zatira vsako prosto, neodvisno gibanje. Mi ho6emo biti stranka resnega, treznega neumornega dela. Ugovarjati ho6emo podtikanju, da bi bilo hrvaško-slovensko združenje -komu v kvar, To združepje je samo ob sebi umevna posledica ve6stoletnega pravnega, zgodovinskega Ip parodnega edinstva Hrvatov ia Slovenoev. Nagib za to združenje je IJubezep do domovine, namen pa skupno narodno, gospodarsko in izobraževalpo delo za edinstvepi hrvaško-slovenski narod v okviru biabsburške monarhije. Daleko pam je vsako sovraštvo zoper druge narode. Nasprotno: mi želimo bratsko sodelovati z vsomi PaFO<ii monarhije za veli6ino iu aioo habsburšk«ga gospodstva. Ako se pa pa žalost obraža peutemeljeno sovraštvo drugih zoper nas, se moramo braniti in, se bomo vselej tudi znali braniti. Mi tudi nočemo biti nedostopni v okviru aaše lastpe parodnosti, Nikdar nas pe sme zaslepiti strankarstvo, da bi <ne pozdravljali in podpirali vsakega poštepega deba, ip stremljenja, ki je v prid paSemu narodu, naj prihaja to delo in stremljepje od kogar ho6e. Vrata so odprta aa stežaj sleberpemu, ki je poštepe vt}!]©! HrvaŽOdo-slovenski -narod je eno telo, epo srce, eita duša! In Še eno samo besedo za sklep: Besed je zadosti, nai sledijo dejanja. Dr. Susteršičeve besede so aa&le pri zborovalcih navdušep odmev. VedBO so zopet *p zopet zadoneli viharji pritrjevanja po dvorani. Bilo jevideti, kako je govoril slovepsM voditelj vsem iz sroa. Predpto je predsedpik dr. Star6evifi pato zafclju&il zborovanje, je zadopela po ctvorani mogo6pa himpa »Lepa naša domovina", ki šo jo peli zbrapi stoje. V zavesti, da se je zgodilo nekaj velikega, so se potem zborovalci razšli. ZveSer ob 8. uri se je vršil v UpiopOvi dvorani ¦vBlik prijateljski sestapek. Razua hrvaSMh ip slovenakili poslancev ip zauppikov je bilo d^ošlo pa stotipe ljudstva. Naatopali so govorniki, pele so se pesmi, svirala je godba, vse pa Je prevevala osrečujo6a zavest, da smo Hrvatje in Slovenci narod enega duha in enega srca. V imenu Stajerskih' Slovepcev je pozdravil d r. Korošec. Bil je lep vefter, vreden zaključek dneva, ki ostane zapisap v naši zgodovini z zlatimi Crkami.