YU ISSN 0372-8633 VSEBINA ŽELEZARSKI ZBORNI K Šegel Jože — Železarna Ravne IZKUŠNJE UPORABE PROCESNEGA RAČUNALNIKA V JEKLARNI Stocca Bogdan — Železarna Jesenice NERJAVNA JEKLA ZA KRIOGENO TEHNIKO Tehnične novice Arh Jože — Železarna Jesenice PRVA EVROPSKA KONFERENCA O ELEK- TROJEKLARSTVU Stran 129 137 147 LETO 17 ŠT. 4 - 1983 ŽEZB BQ 17 (4) 129-156 (1983) IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT (229280 ZELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 17 LJUBLJANA OKTOBER 1983 Vsebina stran Jože Segel Izkušnje uporabe procesnega računalnika v jeklarni 129 UDK: 669.18:681:519 ASM/SLA: U4k, X14, D5, A5f, 1-54, 18-74 Bogdan Stocca Nerjavna jekla za kriogeno tehniko 137 UDK: 629.15.196.56 ASM/SLA: ST-f, SS Tehnične novice 147 Inhalt Seite Jože Segel Erfahrungen bei der An-vvendung eines Prozess-rechners im Stahhverk 129 UDK: 669.18:681:519 ASM/SLA: U4k, X14, D5, A5f, 1—54, 18—74 Bogdan Stocca Nichtrostende Stahle fiir die kryogene Technik 137 UDK: 629.15.196.56 ASM/SLA: ST-f, SS Technische Nachrichten 147 Contents Page Jože Segel Experiences vvith the use of process computer in steelvvorks 129 UDK: 669.18:681:519 ASM/SLA: U4k, X14, D5, A5f, 1-54, 18-74 Bogdan Stocca Stainless steel for cryoge-nic techniques 137 UDK: 629.15.196.56 ASM/SLA: ST-f, SS Technical Nevvs 147 Co.vt'p;t;anHe CTpaHHua Jože Segel OnbiTHtie AaHHbie, noAyqenm.ie npH npiiMeneHHH buhucah-TeAbHoit MaiUHHti b CTaAenAa-BHALHOM 3aBOAe 129 UDK: 669.18:681:519 ASM/SLA: U4k, X14, D5, A5f, 1—54, 18—74 Bogdan Stocca Hep>KaneKjiune craAit KpiiOreHHOil TeXHHKH UDK: 629.15.196.56 ASM/SLA: ST-f, SS 137 TexHimecKHe hobocth 147 "ffffinnrnii iri^niiiitiriifi^r i ŽELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, STORE IN METALURŠKI INSTITUT LETO 17 LJUBLJANA OKTOBER 1983 Izkušnje pri uporabi procesnega računalnika v jeklarni UDK: 669.18:681:519 ASM/SLA: U4k, X14, D5, A5f, 1 — 54, 18 — 74 Jože Šegel* Pred več kot petimi leti so bili v jeklarno železarne Ravne uvedeni procesni računalniki v vse faze izdelave jekla na elektro obločnih pečeh. Pri odločanju o investiciji smo bili negotovi, saj je šlo za novost pri uporabi računalnika. V članku bodo prikazane značilnosti več kot petletnih izkušenj uspešne uporabe računalnika in novosti na tem področju. UVOD Že pred desetimi leti so bile v železarni Ravne izdelane prve študije o možnostih uporabe računalnika v jeklarni. Vse študije so kazale na nenavadno velike ekonomske učinke, zato so vzbujale nezaupanje. Tudi zadnja inozemska študija je dala podobne rezultate in tako je prišlo leta 1976 do podpisa pogodbe za nabavo računalnika in izhodiščne programske opreme. Izhodiščne zato, ker so sodelavci službe za avtomatizacijo proizvodnih procesov (APP) železarne Ravne programe prilagodili in dopolnili tako, da so posamezni programi spremenjeni tudi do 50 %. Poleg tega je sedaj na razpolago nekajkrat več programov, kot je bilo kupljenih. Odločno smo se usmerili v takšen razvoj, saj je poleg ekonomskih in kakovostnih rezultatov dal tudi domačo skupino specialistov, ki so prevzeli razvoj na tem področju za celo železarno. Leto 1977 je bilo leto uvajanja. Projekt je bil zaključen v rekordnih 18 mesecih. Tako se računalnik uporablja neprekinjeno od leta 1978 dalje. S pomočjo industrijskih terminalov se je pričela uporaba procesnega računalnika na 4 elektroobločnih pečeh ter * Jože Šegel, dipl. inž. metalurgije je vodja službe za avtomatizacijo proizvodnih procesov v Železarni Ravne. se postopoma razširila še na vseh 9 peči in na jeklarno v železarni Štore. POVEČANJE PORABE LEGIRANEGA ODPADKA Legiran odpadek je staro železo z večjimi ali manjšimi vsebnostmi legirnih elementov, kot so: krom, nikelj, molibden, volfram, mangan, itd. Z večanjem porabe legiranega odpadka se zmanjšuje poraba ferolegur. Poleg legiranega odpadka iz obratov železarne je ta dosegljiv tudi z nakupom za dinarska in devizna sredstva. Še posebej pomembna je uporaba legiranih odpadkov, zato ker z dinarskimi sredstvi znižamo uvoz nekaterih ferolegur. Torej gre za delno substitucijo čistih surovin z odpadnim starim železom. Z legiranimi odpadki je povezanih veliko problemov pri sortiranju, zbiranju, tehtanju in skladiščenju tega vložka. Pri večji porabi legiranih odpadkov ;se poveča riziko zgrešitve kemične sestave. Vendar se vso to problematiko splača reševati, saj daje povečana poraba legiranih odpadkov izredno ugodne ekonomske (dinarske in devizne) učinke. S pomočjo posebnih akcij nabave, jeklarne in računalniške ekipe ter uporabe računalnika se je poraba legiranih odpadkov v železarni vsako leto skoraj podvojila. Prej je bila poraba leg. odpadkov okoli 2500 t, leta 1982 pa 9000 t. (Glej sliko 1!) Legiranih odpadkov je mogoče porabiti še več, vendar je to pogojeno z dodatnim skladiščenjem, tehtnico in večjo skrbjo pri zbiranju in sortiranju legiranega odpadka. Pri akciji za povečanje porabe legiranih odpadkov smo vključili poleg procesnega računalnika še centralni računalnik železarne, kjer imamo ve- 9.0391 2. 5001 1982 im odpadka. Ta optimizacija je odvisna od konkretnih naročil in tržnih razmer ter možnosti nabave le-giranih odpadkov. ZNIŽANJE STROŠKOV ELEKTRIČNE KONICE Električna energija predstavlja pomemben strošek pri proizvodnji jekla- Dve tretjini teh stroškov se nanašata na stroške električne konice. Prekomerna poraba električne energije ob električnih konicah je izredno draga. S pomočjo procesnega računalnika so doseženi za 6—7 % nižji stroški, kar predstavlja pomemben letni prihranek energije. Originalno programsko rešitev vodenja konice smo v železarni izboljšali na več področjih, in sicer: — natančnost vodenja konice se je izboljšala od 2 % na 0,5 %, — pri izklapljanju peči se hitreje časovno zamika hod peči, FeCr A-S FeCrC FeMnA+S SiMn Odpadki ni s k o legi ranih jekel Odpadki srednje in visoko legiranih jekel Slika 1 Povečanje porabe legiranih odpadkov pri uporabi računalnika Fig. 1 Increased consumption of alloyed scrap due to the appli-cation of computer liko centralno banko podatkov z vso tehnologijo, naročili, materiali itd. Uporabo programa za napovedovanje potreb vložka smo dopolnili z dinamično tehnologijo, izdelano na procesnem računalniku, kajti izračuni sestave vložka v jeklarni so boljši, če optimiziramo tudi naročila legiranega Y77\ - Razmerje porabe ferolegur pred uporabo računalnika Ežd ~ Razmerje porabe ferolegur pn uporabi računalnika 1982 leta Slika 2 Znižanje porabe dragih ferolegur na račun cenejših Fig. 2 Reduction in consumption of expensive ferro-alloys on account of cheaper ones — postavili smo pravilnejšo porazdelitev prioritet med pečmi. ZAMENJAVA DRAGIH FEROLEGUR Z CENEJŠIMI Ferolegure kroma in mangana se močno razlikujejo po čistoči in ceni. Kolikor je mogoče, je treba zamenjati čistejše in dražje ferolegure z manj čistimi, večkomponentnimi in cenejšimi. To nam je tudi uspelo s pomočjo računalnika. Drastične spremembe kaže slika 2 za dva primera, podobno pa je stanje pri drugih ferolegurah. Kar za 30—70 % se je razmerje med porabo drage in cenejše ferolegure spremenilo v korist manjše porabe dragih ferolegur. ZNIŽANJE PORABE FEROLEGUR IN IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI JEKLA Poraba uvoženih ferolegur se je pri posameznem jeklu znižala zaradi že omenjene povečane porabe legiranih odpadkov in zaradi znižanja povprečne vsebnosti legirnih elementov v jeklu. Skupni letni devizni prihranki znašajo od 500.000 $ do 1.000.000 S, odvisno od leta in cen uvoženih ferolegur. To je veliko več, kot so pred šestimi leti stali procesni računalniki. Oglejmo si primerjavo sprememb širine in lege porazdelitve posameznih legirnih elementov in primerjavo lanskoletnih rezultatov z rezultati prvih 6 mesecev uporabe procesnega računalnika pri izračunu dodatka ferolegur. Začnimo z molibdenom, ki predstavlja že kar šolski primer iz prakse, kaj se da doseči z uporabo računalnika. Na sliki 3 vidimo, da je že v prvih mesecih uporabe računalnika prišlo do močne spremembe širine porazdelitve. V preteklem letu je bila dosežena povprečno 0,17 % vsebnost molibdena z odstopanji za ± 0,02 %. Verjetno je s tem dosežena že skoraj skrajna meja možnosti, saj je omejena OBDOBJE Pred račun. * 1975*1976 Prvih 6. mes * up. raj. 78 jan. - sep. 1962* pred uporabo računalnika pri uporabi račun. » vsa jekla z predpisom 0,15-0,30 "/o Mo *» samo jeklo Č.4731 Slika 3 Zoženje in sprememba leg porazdelitve vsebnosti Mo pri uporabi procesnega računalnika pri jeklih 0,15—0,30 % predpisanih Mo Fig. 3 Narrovving and shifting of the Mo-content distribution in using process computer for steel with prescribed 0.15 to 0.30 % Mo OBDOBJE o SO a 60 djO~'AW 0,80 v. zo Pred račun. 1975 * 1976 J rrPpFr w Prvih 6 mes. up. rač. 78 12 jan. - sep. 1982 / _ - 6 /tf/ pred uporabo računalnika pri uporabi račun. Slika 4 Sprememba širine in lege porazdelitve W in trikratno zmanjšanje odstotka zgrešenih šarž pri jeklu Č. 4650 po uporabi proc. računalnika Fig. 4 Change in the vvidth and the position of W distribution, and triple reduction of portion of failed melts of Č. 4650 sleel due to the application of process computer OBDOBJE 1,1 ',9 , 3 2. Pred račun. 1975 .1976 Prvih 6. mes. up. rač. 78 jan. - sep. 1982 | i pred uporabo računalnika /g^ pri uporabi račun. Slika 5 Spreminjanje povprečne vsebnosti Ni v skladu z zoženjem porazdelitev Ni pri jeklu Č. 5432 Fig. 5 Variation of the average Ni content laccording to the nar-rovved Ni distribution in Č. 5432 steel tudi natančnost kvantometrov, homogenost in zanesljivost kemične sestave ferolegur, kvaliteta vzorčenja in tehtanja vložka ter ferolegur. Kadar imamo opravka z nerealnim analiznim predpisom, želimo le zmanjšati odstotek šarž izven analiznega predpisa, in ito tako, da osrednjo vrednost zožene porazdelitve lociramo v sredino analiznega predpisa. Primer enkrat ožje porazdelitve in trikratno znižanje odstotka zgrešenih šarž kaže slika 4 za jeklo C. 4650- Od elementov, ki ne odgorevajo, si oglejmo še Ni, in to V primeru nizke in visoke vsebnosti. Na sliki 5 in 6 vidimo tipično postopno zoženje porazdelitve in povprečne vsebnosti elementa. Za jeklo Č. 5432 na sliki 5 je značilno, da se je povprečna vsebnost spreminjala v skladu s spreminjanjem širine porazdelitve in da pri obstoječi širini porazdelitve ne moremo pričakovati iše inižje povprečne vsebnosti Ni pri tem jeklu, kajti z dodatnim zni- OBDOBJE 85 90 ' —v.t- 0 ~BL Pred račun. 1975 '1976 "T ž ili % & ZZ _F : Prvih 6 mes. up. račun 78 j CI T m* J jan. - sep. 1982 T za J \kt\ | m I I _ J jj pred uporabo računalnika ^ pri uporabi rač. Slika 6 Hitro dosežena zožitev in kasnejša premaknitev lege porazdelitve pri Ni in jeklu C. 4571 Fig. 6 Fast obtained narrovving and later shifting of the position of the Ni distribution in C. 1513 steel OBDOBJE up račun 78 jan. - se p pred uporabo računalnika pri uporabi rač. , /ff/ pred uporabo računalnika ^^ pri uporabi rač. Slika 7 Slika 9 Spreminjanje lege, ne pa tudi širine porazdelitve Si pri Postopna zožitev porazdelitve in znižanje vsebnosti Cr pri jeklu C. 1531 jeklu C. 4150 OBDOBJE 0 115 .C 0 12, S Pred račun. 1975 .1976 > Tarifi f/ I I Prvih 6 mes. up.rai. 78 i I jan. - sep. 1982 l Fig. 7 Variation of the positlon but not of the vvidth of the Si distribution in Č. 1531 steel ževanjem vsebnosti Ni bi se preveč povečala verjetnost zgrešitve spodnje predpisane meje. Pri jeklu Č. 4571 pa je nikelj že v prvih šestih mesecih uporabe računalnika dosegel tisto širino porazdelitve, ki se z leti ni bistveno spreminjala. Puščica na sliki 6 kaže, da je bil dobljen pri redni obdelavi podatkov končnih kemičnih analiz na centralnem računalniku železarne predlog sprememb želene vsebnosti niklja, ki je bil očitno v praksi tudi realiziran. V obeh primerih je bilo najprej doseženo znižanje odstotka zgrešenih šarž na nič, kar je v skladu s postopkom spreminjanja ciljane kemične sestave. Spremembe v širini porazdelitve ne kažeta ne Si in ne Mn. Pride le do premaknitve porazdelitve, kot to kaže primer za Si pri jeklu Č. 1531 (slika 7). Še vedno pa je porazdelitev v sredini predpisa. Za C, Si in Mn v praksi velja, da ise ne znižajo vsebnosti teh legirnih elementov na račun znižanja stroškov, saj so to v primerjavi z drugimi uvoženimi ferolegurami poceni legure, ki pa imajo zelo močan vpliv na mehanske in Ikalilne lastnosti jekla. To, da posamezen element odgoreva, še ni razlog, da ne bi mogli zožiti porazdelitve vsebnosti takega elementa. Dokaz za to sta V in Cr. Na sliki 8 vidimo določen uspeh pri vanadiju, kjer se je porazdelitev zožila za 1/3 in povprečna vsebnost znižala za 0,025 %. Slika 9 kaže spreminjanje porazdelitve Cr pri jeklu Č. 4150, ki se dela po pretopitvenem postopku-Doseženo je hkratno zoženje porazdelitve in znižanje vsebnosti Cr. Porazdelitev se je zožila za 1/3 do 1/2. Pred ratun. /975 . 1976 Prvih 6. mes. up. rgj. 78 jan. - sep. >982 pred uporabo računalnika pri uporabi rač. Slika 8 Zoženje porazdelitve in znižanje vsebnosti vanadija pri jeklu C. 6444 Fig. 8 Narrovving of the distribution and the reduction of va-nadlum content ln Č. 6444 steel Fig. 9 Gradual reduction of the distribution and the reduction of chromium content in C. 4150 steel Poglejmo, kakšne zožitve širine porazdelitve vsebnosti legirnih elementov lahko imamo za realne in jih je treba doseči pri tistih jeklih, kjer še niso dosežena: C do 15 % Si do 10 % Cr 30—50 % Ni 30—50 % V 20—30 °/o W 20—40 % Mn do 20 % Mo 40—60 % Takšna znižanja standardnega odklona veljajo seveda le za delo na elektroobločnih pečeh brez ponovčne tehnologije in avtomatskega doziranja. Železarna Ravne proizvaja preko 350 vrst jekel, od navadnih ogljičnih do zelo visoko legiranih in zahtevnih jekel. Bolj ko je jeklo legirano, bolj pomembna je vloga računalnika pri legiranju. Pri Slika 10 Premikanje lege porazdelitve vsebnosti legiranih elementov pri uporabi procesnega računalnika Fig.10 Shiftlng of the posltion of the content of alloying elements ln use of the process computer 1975 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1976 -Leta uporabe računalnika Slika 11 Znižanje odstotka (indeksa) zgrešenih šarž pri legirnih elementih Fig.11 Reduction of the portion (index) of failed melts with alloying elements visoko legiranih jeklih je že nepogrešljiv, pri navadnih ogljičnih jeklih pa so ekonomski in kakovostni učinki procesnega računalnika bolj skromni. Vendar je težišče razvoja železarne Ravne v smeri zahtevnejših ter legiranih, in ne masovnih jekel. Zožitev porazdelitve končne kemične sestave jekla daje enakomernejšo kakovost jekla in je novi pripomoček za reguliranje mehanskih in ka-lilnih lastnosti jekla. Ozka porazdelitev vsebnosti posameznega legirnega elementa se lahko usmeri v tisto področje analiznega predpisa, ki daje boljše lastnosti jekla (slika 10). To smo naredili s pomočjo internih analiznih predpisov pri 15 jeklih, vendar se raziskave na tem področju nadaljujejo. Merilo kvalitete dela v jeklarni je med drugim tudi odstotek kemijsko zgrešenih šarž. Na sliki 11 je prikazano znižanje odstotka (v obliki indeksa) zgrešenih šarž za vrsto preteklih let. ZANIMIVE NOVOSTI V celoten sistem računalništva v jeklarni se vključuje tudi kemijski laboratorij. Pred dvema letoma smo direktno povezali oba računalnika na kvantometrih kemijskega laboratorija z glavnim procesnim računalnikom jeklarne. Tako se rezultati kemijske analize avtomatsko prenesejo iz enega računalnika na drugega in na ustrezen terminal v jeklarni, valjarni, kovačnici ali mini livarni. Avtomatizirano je tudi polnjenje banke podatkov TKR na centralnem računalniku in zmanjšano število žensk na nočni izmeni v kemijskem laboratoriju. Še posebej zanimiva je inovacija, ki jo imenujemo avtomatski LEGI. To je avtomatizacija izra- IBM/341 Centralni računalnik C Slika 12 Računalniška hierarhija jeklarne Fig.12 Computer organisation in the steel plant čuna dodatka ferolegur ob javljanju rezultatov kemičnih analiz. Pripravlja se neposredna povezava med avtomatskim dozirnim sistemom in računalniškim informacijskim sistemom jeklarne. Tako ima shema računalniških povezav za jeklarno (na sliki 12) hierarhično karakteristiko. AKTUALNA PROBLEMATIKA Rezultati uporabe računalnika se razlikujejo glede na vrsto jekla, peč, topilca, "ehtalca starega železa, delovodjo pri peči in priprv /i vložka. Nekateri delavci bolj pazijo na proizvod; le stroške, drugi manj. Pri navadnih jeklih je majhen vpliv računalnika na stroške izdelave jekla, pri visoko legiranih pa je že praktično nepogrešljiv. Naštejmo osrednje aktualne probleme uporabe računalnika v jeklarni: — tehtanje in sortiranje legiranega odpadka, — indiferentnost in nejasna odgovornost za visoke stroške izdelave nekaterih šarž, — varovanje izpada računalnikov in nujna nabava nekaj dodatne opreme iz uvoza, — večjo specifično porabo električne energije je med drugim povzročala občasna prekinitev uporabe programa za izbiro naročila in znižanja porabe grodlja. — vse revnejši proizvodni program — vse večje količine navadnega jekla. ZAKLJUČEK Pet let uspešne uporabe procesnega računalnika v jeklarni je očitno zaradi velikih deviznih in dinarskih prihrankov in boljše ter enakomernejše kakovosti jekla. Pomeni pa tudi dobro izhodišče za uvajanje računalnikov v krmiljenje proizvodnih procesov v drugih tozdih železarne Ravne in v drugih slovenskih železarnah. Železarna Ravne je bila deležna številnih domačih in tujih priznanj, ki naj pomenijo vzpodbudo pri nadaljnem delu. REFERENCE 1. Segel J.: Uporaba procesnega računalnika v elektro jeklarni (Approaches to computercontrol in meltshop steelmaking) Third international iron and steel congress 1978, Chicago, USA, proceedings Železarski zbornik 12-1978-2, str. 37—47 2. Rodič J., Segel J.: Application of a meltshop process com-puter system for quality control functions. Sixth international vaccum conference — International conference on special melting, San Diego, California, USA, april 23—27, 1979, proceedings p. 798—819 3. Segel J., Bratina J.: Praktische Erfahrungen der Rechner-anvvendung in der Schmelzmetallurgie, ETH — Kollu-quium fiir Materialvvissenchaften, Juni 1979, Ziirich 4. Segel J., Bratina J.: Erfahrungen bei Anwendung des Rechners im Hiittenvverk Technica, 13/1979 5. Segel J.: Uporaba operacijskih raziskav pri računalniškem krmiljenju proizvodnih procesov Posvetovanje o informacijskih sistemih v združenem delu, VEKS Maribor, sept. 1979 6. Rodič J.: Experiences of Železarna Ravne vvith the appli-cation of meltshop computer for quality control functions Posvetovanje o avtomatizaciji v jeklarski proizvodnji, marec 1980, Katovvice, Poljska 7. Segel J.: Uporaba procesnega računalnika pri izračunu scstsvc vložka Livarski vestnik, XXVII, 1980 — 5, 6, str. 162—171 8. Segel J.: Some approaches to computer control in foundry (Nekatere možnosti računalniškega krmiljenja v livarni) VI. international conference on production research, Novi Sad 1981 9. Segel J.: Coordination and adaptation of optimized computer models in meltshop 3"1 Are Furnace Meeting, Miskolc, Hungary, sept. 1981 ZUSAMMENFASSUNG Mehr als fiinfjahrige Erfahrungen der Anvvendung eines Prozessrechners im Stahlvverk des Hiittenvverks Ravne geben ein interessantes Bild iiber die okonomisehen und qualitatsmassigen Wirkungen der einzelnen Anvven-dungsbereiche des Rechners. Der Prozessrechner ist fiir die einzelnen Phasen der Stahlerzeugung an den Lichtbogen und Induktionsofen eingefiihrt vvorden. Die Anvvendung zvveier DIGITAL Rechner hat sich von vier auf insgesamt zehn Elektroofen verbreitet. Unter diesen zehn sind zwei im Stahlvverk Store das vom Hiittenvverk Ravne 70 km entfernt ist. In diesen Jahren sind die anfangs eingefiihrten Programme erganzt und ausgebessert vvorden. Neue Pro-grammpakete fiir die direkte Verbindung mit zvvei Quanto-metren, der automatisehen Berechnung der Ferrolegierungs-zugabe und die Verbindung mit der automatisehen Do-sierung von Ferrolegierungen sind entvvickelt vvorden. Aus okonomisehem Standpunkt sind hauptsiichlicb folgende Ergebnisse erreicht vvorden: — Teilvveise Substitution der Ferrolegierungen durch legierten Schrott, vvobei der Verbrauch an legiertem Schrott drei bis viermal angestigen ist. — Um 30—70 % ist des Verhaltniss zvvischen dem Verbrauch der teueren und der billigen Ferrolegierungen Cr und Mn niedriger, zugunsten des niedrigeren Verbrauches teuerer Ferrolegierungen. — Der durchschnitliche Gehalt teuerer Legierungs-elemente ist vvesentlich niedriger. — Um 6—7 % sind die Kosten fiir die Spitzen der elektrisehen Energie kleiner. — Die Investitionskosten in den Prozessrechner haben sich friiher als in 6 Monaten bezahlt. Auf dem Qualitatsgebiet sind folgende vvichtige Merk-male zu nennen: — Die Breite der Verteilung der einzelnen Legierungs-elemente ist um 1/2 bis 1/3 enger gevvorden. — Der Anteil der Fehlanalysen ist um 20 % niedriger. — Die Regelung der mechanischen und Hartungseigen-schaften von Stahl ist mit Hilfe des Prozessrechners, der Verschiebung und der richtigen Einstelung der Verteilung fiir die einzelnen Legierungselemente im Rahmen der Ana-Iysenvorschrift eingefiihrt vvorden. Im Artikel vverden die vvichtigsten Merkmale der funf-jahrigen Erfahrungen mit der Beschreibung der einzelnen Ergebnisse vom vvirtschaftlichen und qualitativen Standpunkt ansgezeigt. SUMMARY More than five-year experiences vvith the use of a pro-cess computer in the Ravne steelvvorks give an interested image on the economic and quality effects in some fields of the computer application. The computer vvas introduced into single phases of the steel-manufacturing process in electric are and induetion furnaces of the electric steel plant. Application of two DIGITAL computers extended from 4 to totally ten electric furnaces among which two are in Store Ironworks about 70 km far from the Ravne Ironvvorks. In this period the initial programs were com-pleted and improved, and new program packs for direct connection vvith two quantometers, for automatic calcula-tion of ferro-alloy additions, and for connection vvith the automatic feeding of ferro-alloys were deveioped. From the economic vievvpoint the follovving important effects were achieved: — Partial substitution of ferro-alloys by the alloyed serap; thus the alloyed serap consumption inereased for 3 to 4 times. — The ratio between the consumption of expensive and cheap Cr and Mn ferro-alloys was reduced for 30 to 70 % in favour to the reduetion of expensive ferro-alloys. — The average content of expensive alloying elements vvas essentially reduced in the final chemical analysis of steel. — Costs of peak consumption of the electric energy vvere reduced for 6 to 7 °/o. — Investment into the process computer vvas payed off in less than 6 months. Important are also the effects in steel quality, as: — Distribution vvidth of single alloying elements vvas reduced for 1/2 to 1/3. — Portion of chemically failed melts vvas reduced for 20 •%. — Regulation of mechanical and hardening properties of steel vvas introduced by the process computer, by shift-ing and by correct aiming of the distribution of single alloying elements inside the preseribed analytičal limits. Paper gives the basic characteristics of the five-year experiences by the deseription of single results from the vievvpoint of economy and the quality of steel manu-facturing. 3AKAIOTEHHE Csuuie naTHAeTHiix onuTHbix HCCAeAOBaHHii npii nprnueHemm BbmHCAHTe.vijHOH ManiiiHbi aah ynpaBAeHHSi npoueccoM b CTaAen.va-BHAbHOM nexe MeTaAAyprHMecKoro 3aBOAa 5KeAe3apHa PaBHe AaAtr npHiweqareA£jii.ifi oČ3op 3KOHOMHa3bi H3roTOBAeHHs cTaAM b 3aektpoayrobbix h hhaykuhohhbix ne»iax cTaAenAaBn.Abnoro uexa. IIpHMeHeHHe A&YX mitJ>pOBbIX BbmeAHTeAbHbIX MaillHH (UBM) pac-uuipeHbi c qeTbipex Ha Bce Aecaib AyroBbie neiH ot K0T0pbix ABe AyroBbie neKeAe3apHa Parne). B TeneHHH.3thx AeT HaMeieHHas nporpaMMa SbiAa AonoAHeHa, h yAymiieHa h «a 0CH0BaHHH 3Toro pa3BHTbi HOBbie nporpaMMHue naKeTbi m h HenocpeACTBeHHoft cba3h c abywh KBanTo-MeTpaMH, aBTOMaTHHeCKHM BblIHCAeHHeM Ao6aBOK B CB93H C aBTO-MaTmecKofi aoshpobkoh 4>eppocnAaBOB. ^to KacaeTca skohomhkh, to noAyneHbi rAaBHbi.u o6pa30M CAe-AYK>nuie pe3yAbTaTbi: — HacnmHoe 3aMemeHHe eppociiAaBOB c AerupoBaHHMMH ot-xoAaMH; TaKHM oSpa30M pacxOA AerapoBaHHbix otxoaob ybeaimhaca Ha 3 ao 4 pa3a; — pacxoA Aoporax ipeppociuaBou b orHomemm ao acinchbix Cr II Mn yMeHbiueH Ha 30—70 % b noAb3y Aoporax eppocnAaBOB; — cymecTBeHHoe CHHMceHHe cpeAHero coAep»aHHa Aoporax Ae-rnpoBaHHbix 3Ae.\iehtob b kohemhom xn\nmeCKOM coctabe CTaAett; — CHH)KeHa 3aTpaTa npii nHKOBon 3AcKTp03neprHH Ha 6—7 %; — HHBecTHUHH BAoateHbi B BijMecAHTeAiHyio MaumHy aas ynpa-BAeHiia riponeccoM 6mah B03BpameHbi npe>KAe 6-th MecHUOB. npHMe^aTCAbHH TaioKe AOCTHmei-ma b o6AacT« KaiecTBa cTaA«. Upu stom ycTaHOBAeHO CACAVKiinee: — uiHpHiia pacnpeAeAeHHii OTAeAbiibix AernpoBaHHbix 3Ae«eHT0B cy3HAacb Ha 1/2 ao 1/3; — Ha 20 % CHH>KeHO HHCAO HCVAaMHI.[X IHHXT. BBeAeHa raiOKe pery.\HpoBKa onpeAeAeHH« MexaHH C Si Mn Cr Ni Al N 1 2 ,0,05 0,06 0,55 0,65 1,32 17,61 9,34 0,025 1,48 18,13 11,34 0,044 0,035 0,048 Č. 4572 ta c ta Vsebnost legirnih elementov v % C ta > C Si Mn Cr Ni Al N Ti -5 J 4 0,07 0,07 0,64 0,72 1,52 18,59 9,11 0,051 0,0195 1,60 18,55 11,09 0,046 0,0214 0,35 0,36 Č4S80 gašeno * Nadno valjano stanje C 4 580- ga seno* hladno valjan o s tanje I 5 10 20 30 40 50 Stopnja hladne deformacije (%) Slika 8 Vpliv hladne deformacije na nastanek martenzita pri C. 4572 Fig. 8 Influence of cold deformation on formation of martensite in C. 4572 steel 0 5 JO 20 30 40 Stopnjo htodne deformacije (%) Slika 7 Vpliv hladne deformacije na nastanek martenzita pri jeklu C. 4580 Fig. 7 Influence of cold deformation on formation of martensite in C. 4580 steel varijo, smo izdelali še preiskave žilavosti po Čabelki. Preiskave smo izdelali na nestabiliziranem jeklu Č. 4580 (AISI 304) in na s titanom stabiliziranem jeklu Č. 4572 (AISI 321). Glede na izreden vpliv niklja na stabilizacijo avstenita in s tem na nastanek martenzita smo vsako kvaliteto izdelali v dveh variantah, in sicer eno z najnižjo, drugo pa z najvišjo po normah še dopustno vsebnostjo niklja. Analizne meje so razvidne v tabeli 1. Za preiskave smo vzeli vroče valjano in naknadno gašeno pločevino, debeline 6 mm, na kateri smo izvedli 1 do 50 % stopnjo hladne deformacije. » v C4S72 goseno tHadno deform. stanje TO 20 30 40 50 Stopnja hladne deformacije (%) Slika 9 Potek trdot v odvisnosti od stopnje hladne deformacije pri jeklu C. 4580 Fig. 9 Hardness depending on the degree of cold deformation in C. 4580 steel Vpliv hladne deformacije na vsebnost martenzita Na vseh različno hladno deformiranih pločevinah smo izdelali preiskave vsebnosti martenzita. To strukturno komponento smo določevali le s pomočjo magnetne nasičenosti. Rezultate, ki smo jih dosegli, nam za kvaliteto Č. 4580 prikazuje slika 7, za kvaliteto Č. 4572 pa slika 8. Iz obeh diagramov je razvidno, da stopnja deformacije in nikelj odločujoče vplivata na vsebnost martenzita. Količina te strukturne komponente je minimalna pri variantah z visoko vsebnostjo niklja, in to ne glede na stabilizacijo ogljika. Vpliv stopnje hladne deformacije na trdoto Meritve trdot smo izdelali na istih hladno deformiranih vzorcih kot meritve vsebnosti martenzita. Dosežene vrednosti, ki so rezultat hladnega utrjevanja in vsebnosti martenzita, so razvidne na slikah 9 in 10. Iz poteka krivulj je razvidno, da imata varianti z nižjo vsebnostjo niklja višjo trdoto, posebno pri višjih stopnjah hladne deformacije, kar si tolmačimo z višjo vsebnostjo martenzita. C — VPLIV ŽARJENJA HLADNO DEFORMIRANE PLOČEVINE NA VSEBNOST MARTENZITA IN NA TRDOTO Vpliv žarjenja na vsebnost martenzita Martenzit, ki kvarno vpliva na plastične lastnosti, smo poizkusili odpraviti z žarjenjem- Žarili smo v temperaturnem območju 400—900 °C z drža-njem 1 uro na predpisanih temperaturah. Rezultati po posameznih kvalitetah so naslednji: C 457^ gašeno * Nadno valjano stanje C. 4572 steel Č. 4580 3.0 2.5 2.0 | 7.0 05 0 Č45B0 z visokim Ni - HVT- gašeno ---- -----50CPC- ........- 6oor-rh -------700,800,900°C-lf> 20 30 40 50 Stopnja hladne deformacije (%) Slika 10 Potek trdot v odvisnosti od stopnje hladne deformacije pri jeklu C. 4572 Fig.10 Hardness depending on the degree of cold deformation in Slika 11 in 12 nam prikazujeta za različne stopnje hladne deformacije spremembe vsebnosti martenzita v odvisnosti od temperatur žarjenja. Za primerjavo sta vneseni v oba diagrama tudi krivulji vrednosti martenzita, ugotovljenega na vzorcih, ki sta bila po gašenju le hladno deformirana. Iz poteka krivulj obeh variant je razvidno, da je delež magnetne faze vzorcev, ki so bili žarjeni pri 400 in 500 °C, narastel proti deležu te faze v vzorcih, ki so bili po gašenju le hladno deformirani. Vzroke za naraščanje deleža magnetne faze moramo iskati le v naraščanju deleža martenzita, 0 5 10 20 30 40 50 Stopnja hladne deformacije ('/•) Slika 12 Vpliv žarjenja na vsebnost martenzita jeklo Č. 4580 z višjo vsebnostjo niklja Fig. 12 Influence of annealing on the martensite content, Č. 4580 steel with higher Ni content saj pri tako nizkih temperaturah in kratkem času ogrevanja ne more priti do izločanja kromovih karbidov, niti do morebitne regresije avstenita v ferit. Pri 600 °C je delež avstenita nižji, pri temperaturah nad vključno 700 °C pa ta struktura v celoti izgine, in to pri obeh variantah. C. 4572 Potek krivulj obeh variant tega jekla lahko primerjamo s potekom krivulj jekla Č. 4580. S slik 13 in 14 je razvidno, da je delež martenzita pri temperaturi žarjenja 400 in 500 °C večji od deleža te strukture v vzorcu, ki je bil po gašenju C4572 Z nizkim '/• Ni Č45BO z nizkim V. Ni 5 10 20 30 40 50 Stopnja hladne deformacije (%) Slika 13 Vpliv žarjenja na vsebnost martenzita pri jeklu Č. 4572 z nižjo vsebnostjo niklja Fig.13 Influence of annealing on the martensite content, C. 4572 steel vvith lovver Ni content O 5 10 20 30 40 50 Stopnja hladne deformacije (°/o) Slika 11 VpUv žarjenja na vsebnost martenzita jeklo C. 4580 z nižjo vsebnostjo niklja Fig.11 Influence of annealing on the martensite content, č. 4580 steel vvith lovver Ni conteint gašeno iOOV 500"C 6 oor 700 800,900'C aašen. IOBOaC zor jen : i CCK S 00°C 6ocrc 70CTC eocrc 90CTC 30 2.5 2.0 1.5 1.0 0.5 O C i572 z visokim '/. Ni C 4580 z nizkim 'A Ni ■ HVT-gašcno 1080'C idOr-lh ------- SOO°C-lh -----------eoac-ii> -------70Ot-lh -—.—- sarc-j" ——.—- sarc-ih 50 420 380 340 ■ gašeno in hiadno deformirano . nap ijrjen iOCfC - 1" 500'C-lh 60crc-ih ?ocrc-ih BOt/C-t" 900X-lh 260 220- 0 5 V 20 30 40 Stopnja hladne deformacije (°/>) Slika 14 Vpliv žarjenja na vsebnost martenzita pri jeklu C. 4572 z višjo vsebnostjo niklja Fig. 14 Influence of annealing on the martensite content, Č. 4572 steel vvith higher Ni content le hladno deformiran. Nad 500 °C začenja delež te faze padati, vse dokler nam ne izgine pri temperaturi nad 700 °C. Vpliv žarjenja na potek trdot Izhajali smo iz predpostavke, da bi vsaka sprememba martenzita morala vplivati na vrednosti trdote, kljub temu da so le-te rezultat vsebnosti martenzita in utrjevanja zaradi hladne deformacije. Preiskave trdote smo izvedli na istih preizku-šancih, na katerih smo ugotavljali vpliv temperatur žarjenja na vsebnost martenzita. Rezultati, ki smo jih pri tem dosegli, so ločeno po kvalitetah in variantah, naslednji: Č. 4580 Slika 15 nam prikazuje potek trdot jekla z nižjo vsebnostjo niklja, slika 16 pa z višjo vsebnostjo niklja. Kakor je iz obeh diagramov razvidno, je trdota preizkušancev, ki so bili ža~j~ni pri '"O"1, 5"0 ir 610 °C, višja od trdote vzorca, ki je bil le hladno deformiran. Šele nad 700 °C začenjajo vrednosti trdot padati. Vrednosti gašenega stanja pa se dosežejo šele pri temperaturah 900 °C. Glede na to, da niso imeli vzorci, ki so bili žarjeni pri temperaturah 700 in 800 °C, v strukturi praktično nobenega martenzita (glej sliki 11 in 12), sklepamo, da je višja trdota pri nižjih stopnjah hladne deformacije le posledica še ne odstranjenega vpliva hladne deformacije, to je še ne izvršene rekristalizacije. C. 4572 Rezultati žarjenja obeh variant so razvidni s slike 17 in 18. 0 5 K) 20 30 40 50 Stopnja hladne deformacije f%J Slika 15 Vpliv žarjenja na potek trdot jekla Č. 4580 z nižjo vsebnostjo niklja Fig.15 Influence of annealing on the hardness of Č. 4580 steel with lovver Ni content V primerjavi z vrednostmi trdot vzorcev, ki so bili le hladno deformirani, imajo višje vrednosti trdote le vzorci, ki so bili žarjeni pri 400 in 500 °C. Vrednosti gašenega stanja se dosežejo le pri 900 °C. Vzroke za višje trdote pri žarjenju pri temperaturah 700 in 800 °C moramo iskati le v neizvršeni rekristalizaciji. D — PREISKAVE ZAREZNE UDARNE ŽILAVOSTI PO CABELKI Splošno Glede na rezultate, ki smo jih dosegli pri preiskavah vpliva stopnje deformacije in temperature 120L-—i——'---1-1-1-1_. 0 5 10 20 30 40 50 Stopnja hhdne deformacije (°/>) Slika 16 Vpliv žarjenja na potek trdot jekla Č. 4580 z višjo vsebnostjo niklja Fig. 16 Influence of annealing on the hardness of Č. 4580 steel with higher Ni content C6580 z visokim '/.Ni LC 0 2,0 mm. Po vsakem izdelanem varu smo ga ohladili na 200 °C in nato izdelali nov var. Varili smo pri naslednjih pogojih: elektroda tok napetost hitrost premika 0 mm A V cm/min 4,0 130 22 24—25 3,25 105 22 24—25 2,0 110 22 24—25 žarjenja na vsebnost martenzita, nas je zanimalo, kakšen bo vpliv toplote, ki nastane pri varjenju, na žilavost varnega spoja, izdelanega na pločevini Č. 4572 (varianta 4), ki je bila predhodno 15 % hladno deformirana. Za izvedbo preiskav po Čabelki bi morali izdelati K obliko vara, vendar tega nismo izdelali zaradi premajhne debeline pločevine, saj nam bi že samo varjenje obeh korenov preveč zapolnilo zvarno mesto. Zaradi navedenega smo izdelali drugačno obliko varnega spoja. Varili smo z elektrodami INOX 19/9 LC (0,032 % C, 19,0 % Cr in 10,0 % Ni). Zgornji del vara smo varili elektroobločno s 3,25 in 4,0 mm elektrodo, ikoren vara po TIG postopku z žico TIG C JS72 z visokim '/. Ni Tako izdelane varne spoje smo rentgensko analizirali. Radiograme pa smo ocenili po katalogu 11 W/ll S z oceno 4 in 5. Po končanem varjenju smo eno polovico varnih spojev pred preizkusi žilavosti žarili pri 800°C/lh (žarjeno stanje), drugo polovico pa ismo preizkusili brez vsake toplotne obdelave (varjeno stanje). Te pogoje žarjenja smo izbrali zato, ker smo izhajali s stališča, da je na ta način mogoče odstraniti ves morebitno prisotni martenzit, in zato ker smo sklepali, da ni nevarnosti, da bi v tako kratkem času žarjenja prišlo do izločanja kromovih karbidov. Metalografske preiskave Da bi ugotovili, kakšne strukture imamo, smo izvedli še metalografske analize varnih spojev. Slika 19 nam prikazuje strukturo ob prehodni coni, to je strukturo avstenita z dendritsko izločenim feritom v varu ter avstenitno strukturo v toplotno vplivani coni, v kateri smo ugotovili zrna s povprečno velikostjo 0,045—0,060 mm. V samem varu smo fugotovili 2—3 % ferita Določevali smo tudi prisotnost martenzita v toplotno vplivanih conah, in to na žar j enih in na nežarjenih preizkušancih. V osnovnem materialu, ki je bil brez ferita, smo zaradi 15 % hladne deformacije določili 1,4 % martenzita. V toplotno vpli- - ■ . : . j V. . ' . > „ • • - • ":'v /i ■-M- ' -. • -s " .v h: • w ■■■,.•3. . « .'j."■■■ . . >1 * - ■• >■■,■-. ■-i! "t ! . ' i- ■••■ -I < 1 ;. .-'-•;■■. ' .-'V.--::•;.'■ ■ V"" • 4 ■• . ...... Slika 19 Struktura ob prehodni coni —. 100 X Fig.19 Structures at the transition zone — 100 x 1201-1-L—-1---'-1-"- 0 5» 20 30 40 50 Stopnja Nadne deformacije CA) Slika 17 Vpliv žarjenja na trdoto jekla Č. 4572 z nizko vsebnostjo niklja Fig. 17 Influence of annealing on the hardness of Č. 4572 steel with lower Ni content 200 Č4572 I nizkim % Ni -gaseno hladno dtfarrrirno ---- ------soo°c- .........6 oor-i1? ------- 700"c-;£> .-- soot-;; ,. , xo°c-r 740 L 0 5 10 20 30 40 50 Stopnjo hladne deformacije (%) Slika 18 Vpliv žarjenja na trdoto jekla Č. 4572 z visoko vsebnostjo niklja Fig. 18 Influence of annealing on the hardness of C. 4572 steel with higher Ni content .-ga seno in hladno deformirano ----iOO°C- lh ----s are-t* -------- 600"c-r ------ 700'C-th • . . eoo°c-ih -—<—«■ 900°C-1h cq 300 - I o 260--§ ^ 220- vanih conah pa je ta martenzit v trenutku izginil v oddaljenosti 4—8 mm od prehodne cone. Morebitno prisotnost kromovih karbidov smo določevali na elektronskem mikroskopu, in to na žarjenih in nežarjenih varnih spojih- Slika 20 nam prikazuje strukturo, ki smo jo ugotovili v varu, ki je bil končno žarjen. Struktura je avstenitna z redkimi kromovimi karbidi po mejah zrn (črne pike) in redkimi titanovimi karbidi (svetla zrna). Podobno strukturo smo dobili v varu, ki ni bil žarjen. Količina kromovih karbidov je bila minimalna. Meritve trdote Na presekih varnih spojev obeh variant (žarjeno in varjeno stanje) smo izdelali še preiskave trdot v vodoravni in navpični smeri. Slika 21 nam prikazuje potek trdot pri varnem spoju, ki je bil varjen, slika 22 pa v varnem spoju, ki je bil žarjen. Iz obeh diagramov je razvidno, da ima lita struktura zelo nizko trdoto in da je trdota osnovnega materiala relativno visoka (15 % hladna deformacija). Preizkus po Čabelki Na varnih spojih, na katerih smo izdelali preiskave strukture in trdot, smo izdelali še preiskave (žilavosti. Želeli smo predvsem ugotoviti, kako vpliva žarjenje pri 800°C/lh na žilavost. Preizkuse žilavosti smo zaradi premajhne debeline varnega spoja izdelali na preizkušancih 6 X 6 X 44 mm, in to z V-Notch zarezo (ISO-V), s tem da je zareza V preizkušancih potekala navpično glede na smer varjenja. Iz varnega spoja je bilo izdelanih 25 preizkušancev, in sicer tako, da je bila v sredini vsakega preizkušanca izdelana zareza, ki je bila od preizkušanca do preizkušanca premaknjena za 1 mm od sredine vara proti toplotno vpli- Slika 20 Elektronski posnetek struktur jekla Č. 4572 — 5000 x Fig. 20 Electron image of the structure of C. 4572 steel — 5000 x 270,- Č4582-Cabelki-varjeno stanje 250 230 210 S 790 770 150 130. > — teme zwra —koren zvara * \ \ / — i z / \ / f / / \ / r / i / / / / \ — 12 8 osn mat o 4 j zvar | 12 16 Oddaljenost od sredine zvara (mm) Slika 21 Trdote v zvarnem spoju nežarjenega preizkušanca Fig. 21 Hardnesses in vvelded joint of not annealed sample vani coni. Preizkušanci obeh variant so se porušili pri temperaturah + 20 °C in — 196 °C. Iz doseženih rezultatov, ki so bili prikazani na sliki 23, je razvidno, da žarjenje varnih spojev kvarno vpliva na njihovo žilavost v primerjavi z nežarjenimi, ne glede na temperature porušitve, in da so pri sobnih temperaturah trdnosti žilavosti v varih višje kot v toplotno vplivanih conah. E — ZAKLJUČKI Rezultati, ki smo jih dosegli pri preiskavah o vplivu stopnje hladne deformacije in naknadnega žarjenja na vsebnost martenzita in na trdoto ter na žilavost varov, so naslednji: — vsebnost martenzita je naraščala z naraščajočo stopnjo hladne deformacije, vendar je bilo to naraščanje pri variantah z nižjo vsebnostjo niklja minimalno, ne glede na kvaliteto jekla. Skladno z 260 04582-Cabelka -žarjeno stanje 240 S 740 120, - teme zvara ——— — koren zvara 1 / N \ 'v ✓ / 1 1 \ \ / \ S N \ / / i S \ \ /l i i i '16 12 8 41 Q . '.4 8 12 16 osn. mat I izvdr! osn mat. Oddaljenost od sredine zvara (mm) S § o S 2 i ž. 130 750 170 Trdota HB Slika 22 Trdote v zvarnem spoju žarjenega preizkušanca Fig. 22 Hardnesses in welded joint of an annealed sample Zihvcst po Cabelki S 9 0 T7 21 Vrstni red Čabeika Slika 23 Udarna žilavost po Čabelki Fig. 23 Impact toughness according to Cabelka naraščanjem vsebnosti martenzita je naraščala trdota. — Pri temperaturah žarjenja 400—500 °C je količina martenzita naraščala, pri višjih temperaturah pa padala. Pri 800 °C je martenzit v celoti izginil. Enak potek so imele tudi vrednosti trdote. — Žarjenje varnega spoja je kvarno vplivalo na vrednosti, in to ne glede na temperature porušitve- LITERATURA 1. Aciers inoxydables — aciers refractaires L. Colobier — Dunod 1965 2. Neržavejuščie stal F. Himišin — Izdatelstvo »Metalurgija« Moskva 3. Mechanical properties of Standard Austenitic Stainless Steels in the Temperature range — 196° to + 800 "C G. Sanderson JISI — August 1969 4. Aciers inoxydables pour visserie cryogenique E. Leroy Materialx et Techniques mars —april 1975 5. Quelques remarque sur le comportement des aciers inoxydabled austenitiques lors du Frefilage a froid M. Bambeke Revue de Metallurgie — december 1976 6. Proprieta mechaniche e fisiche degli acciai inossidabili austenitici al cromo — nickel a temperature sotto lo Zero centro di informazioni del Nickel Milano — sezione 1 - e ZUSAMMENFASSUNG Fiir die Herstellung verschiedener Anlagen die in der kryogenen Technik Anwendung finden vverden auch auste-nitische nichtrostende Stahle in Form von Blechen ein-gesetzt, die beim Biegen kaltverformt vverden was die Bildung von Martensit verursacht. Die Anwesenheit marten-sitischen Gefiiges im Stahl vermindert die Zahigkeitsvverte. Der Martensitgehalt ist vor allem durch den Kaltver-formungsgrad bedingt. Die Entstehung von Martensit kann auch durch verschiedene Elemente vorallem Nickel bein-flusst werden. Mit den Untersuchungen die an stabilisierten und nicht-stabilisierten Stahlen mit verschiedenem Nickelgehalt durch-gefiihrt vvorden sind, haben wir den Einfluss des Kalt- vervormungsgrades auf den Martensitgehalt und die Harte festgelegt und dabei festgestellt, dass die Bildung von Martensit unabhangig von der Stabilisierung und dem Nickelgehalt ist. Mit dem Wunsch Martensit abzuschaffen sind die Pro-ben bei den Temperaturen von 400 bis 900 'C gegluht vvorden. Dabei hat sich herausgestellt, dass dieses Gefiige erst bei einer Temperatur von 800 °C verschvvindet. Die Untersuchungen sind auf den Einfluss der beim Schvveissen erzeugten VVarme auf den Martensitgehalt und den Einfluss der Gliihung bei 800 "C auf die Zahigkeitsvverte der Schvveissverbindungen ervveitert vvorden. SUMMARY In manufacturing various appliances used in cryogenic techniques also austenitic stainless steel in form of sheet vvhich is cold deformed in bending (vvhich influences the formation of martensite) can be taken into account. Pre-sence of this structure reduces the toughness values. Martensite content depends mainly in the degree of cold deformation. Formation of this martensite can be influences also by various elements, mainly by nickel. Investigations made on stabilized and not stabilized steel vvith various nickel contents gave the influence of the degree of cold deformation on the martensite content and on the hardness. It vvas found that martensite appears regardless to stabilizing and to nickel content. In order to eliminate the martensite, the specimens vvere annealed at 400 to 900 °C. It vvas found that this structure disappears only above 800 °C. The investigations vvere extended to the heat effects in vvelding on the martensite content and to annealing effects at 800 °C on the toughness of the vvelded joints. 3AKAIOTEHHE A-v» H3r0T0BAeHH» pa3Hbix npn6opoB, KOTopbie ynoTpe6AsiioTCii b KpHoreHHoii TexHHKii CAyiKaT TaioKe AHCTOBbie «ep>KaBeiomne ay CTeHHTHbie CTaAH. Ilpn aanGc ahctob noAyMaeTCH xOAOAHafl Aeop-Mamia, hto BAHaeT Ha 06pa30Baiine MapTeHCHTa. IlpHcyTCTBHe 3Toii cTpyKTypu cKH>KaeT Ba3K0CTb HSAeAHH. TaKHM oOpaaoAi coAepjKaHiie MapTeHCHTa 33BHCHT TAaBHblM O0pa3OM OT CTeneHH XOAOAHOii Ae-4>opMamiH. 06pa3OBaHne MapTeHCHTa mojkho orpaHHMHTb AettcTBHe.m pa3HbIX 3ACMCHTOB TAaBHblM 06pa30M HHKeAeBbl.M CIlAaBOM. HcCAeAOBaHHS BbinOAHaAHCb C CTa6HAH3HpOBaHHbIMH H HeCTa-6HAH3HpoBaHHHMH CTaAHMH c pa3AHHHbiM coAepacaniieM Ni. IlpH 3TOM OnpeAeAHAH BAHSHHe CTeneHH XOAOAHOH AeOpMailHH Ha co-AepiKaHHe MapTeHCHTa H Ha uuKu:*aHux TBepAOCTii. VcTaHOBAeHHO, hto npHcyTCTBHe MapTeHCHTa He ycA0BAeHH0 Ha ciau.L\H:iaunK), a TaioKe ne na coAepwaHHe Ni. C ueAbio, o G u MapTeHCHT yCTpaHHT b, oopaam« ULIAH noA-BeprHyTbi OT>KHry npH T-ax 400—900 °C. IlpH stom ycraHOBAeHHO, hto MapTeHCHT hcne3aet npH t-pe ot 800 °C. HccAeAOBaHHH ui.iah pa3UiHpeHbi Ha BAHHHHe TenAOTM, KOTOpaa o6pa3yercsi npn CBapKH Ha coAepacaHHe MapTeHCHTa, a TaKJKe bah-»HHe oTjKHra npH t-pe 800 »C Ha noKa3aHHH bh3kocth cBapHoro iiiBa. Coronex automatic N. C. machines for rough castings fettjing Coronex installation with 3 machining units and manual loading. Today, castings are stili fettled manually in a large number of foundries. Notwithstanding the unemployment situation, there is a definite lack of in-terest from the vvorkers to fill-in these jobs, due to the hard conditions prevailing with manual fettling. George Fischer Limited, Schaffhausen, Svvitzerland have developed the Coronex fettling installation, with numerical controis, for automatic deburring of rough castings. The successful results obtained in actual production have proved the rightness of this concept. Excess metal due to ingates, risers, core print fins is removed by milling vvithout creating any self-hardening spots. Parting line flash is removed by nibbling. Depending on requirements roughing-dovvn or finish machining can be performed. One Coronex installation consists of 2 to 3 machining units connected to a centralized electronic panel and hydraulic unit. Each machining unit can be manually or automatically loaded. The tiresome manual fettling of rough castings can thus be replaced by automated and rationalized operations. Fettling stations can be turned into more attractive and safer vvorkplaces. +GF+ Coronex machining enclosure shovving the sensing and correcting device for dimensional variations vvithin a batch of castings. Up to now 7 installations are operated or sold. Castings having a maximum diagonal dimension of 540 mm (horizontal) can be processed on these units. A + GF + fully automatic Coronex fettling installation will be operating at the coming FOND-EX exhibition in Brno. Tehnične novice Prva evropska konferenca o elektrojeklarstvu Aachen ZRN 11. do 15. septembra 1983 J. Arh S. Čop Konferenco je organiziral Verein, Deutscher Eisenhiittenleute s podporo mnogih drugih združenj in inštitutov iz vsega isveta, med temi tudi združenja jugoslovanskih železarn. Program je obsegal 44 predavanj iz devetih različnih področij. Najbolj pomembne takšne skupine predavanj so: — Jeklarne, naprave in tehnologija, — Novosti v razvoju preboda pri EO peči, — Ponovčna metalurgija (VAD, ASEA, SKF), — Jeklarne z AOD — VOD napravami, — Možnosti za zmanjšanje porabe elektrod, — Prihranek z izkoriščanjem odpadne toplote, — Indukcijske peči za proizvodnjo jekla, — Razvoj in izkušnje peči s plazma gorilci in peči na enosmerni tok Prvi dan dopoldne so bila na programu štiri uvodna predavanja eminentnih predstavnikov industrije: Robert Scholey, CBE London: Proizvodnja in poraba jekla v svetu — položaj in razvoj jeklarske industrije. Dr. Ulf Lantzke, Pariz: Strategija rasti iz energetsko političnega stališča. Gerhard Hecker, Hagen: Kako lahko v ZRN zagotavljajo električno energijo za proizvodnjo elektro jekla. Heinrich Hitzbleck, Hannover: Razmere na mednarodnem trgu starega železa. V nadaljevanju bom skušal podati glavne misli najbolj pomembnih predavanj. A 2, G. Scheehan: Razvoj uporabe ognjevarnih materialov v jeklarni Avtorji so skušali pokazati, kako obzidava peči in ponovc vpliva na tehnologijo izdelave jekla pri kontinuirnem delu dveh 100-tonskih peči. Moč peči 45/54 MVA. Peči poslužujeta dva konti liva za gredice. Program v glavnem maloogljična jekla za žico. Peč je imela spočetka phano magnezitno dno. Žlindra, bogata na FeO, je povzročala močno erozijo v žlindrni coni. V letu 1980 so vpeljali keramično vezano dolomitno opeko, ki so jo že leta 1982 nadomestili s »Carbon Bonded Magnesit« opeko. Obenem so vpeljali drugačno tehnologijo taljenja z dolgim plamenom in penečo žlindro —dodajanje drobnega koksa v peč. Cilj je zakriti obločni plamen v peneči žlindri. Dosegli so 6-tedensko kampanjo (450 šarž). Vpeljali so potopljeni prebod 450 mm pod nivojem taline. Obok je vodno hlajen. Vsi ti ukrepi so močno znižali porabo ognjestal-ne opeke (0,9 kg/t) in sredstev za torkretiranje (4,5 kg/t). A 3, B. Strohmeier: Proizvodnja jekla za ploščate produkte v velikih UHP pečeh, ISCOR J. Afrika Jeklarna ima s tremi 155-tonskimi UHP pečmi kapaciteto 1,6 milij. t/leto. Moč transformatorja 60/72 MVA. DH naprava je izven obratovanja. VAD in TN naprava za sekundarno obdelavo jekla. Peči so predelane na vodno hlajenje sten in obokov (Korf). Vložek je slab 20 % svinj z 80 % Fe. Proces je enožlindrn. Le 15 °/o proizvodnje je pomirjeno jeklo. Večina je nepomirjena ali polpomirjena. Pomirjeno jeklo obdelajo ali na TN, VAD ali VAD/TN napravi, odvisno od zahtev po čistoči in vsebnosti vodika. Kombinirano TN/VAD obdelavo uporabljajo za najstrožje zahteve, nizko žveplo, malo plinov, izotropne lastnosti pločevine. Žlindro posnemajo iz ponovce tako, da se nagiba cela komora. Prispevek je zlasti zanimiv zaradi moderne tehnologije na velikih pečeh in dobrih rezultatov. B 1, F. A. Bruma in sodelavci: Koncept, izgradnje in obratovanje prve integrirane železarne v Nigeriji Avtorji opisujejo orjaški projekt in izgradnjo prve integrirane železarne v Nigeriji. Železarno je gradil konzorcij nemško-avstrijskih podjetij. Gradnja je trajala tri in pol leta in začela proizvajati v letu 1982. Kapaciteta železarne bo 1 milij. ton jekla. Osnovna surovina je direktno reducirana železova ruda in EO peči kot talilni agregati- Podan je obsežen opis vseh del od izgradnje električnega omrežja, rečnih transportnih poti, šolanja kadrov po Evropi in Ameriki do uspešnega začetka obratovanja. B 4, K. Grubert in sodelavci: »Dog house« zaščita peči proti hrupu in za zajetje plinov, indukcijskih pečeh Od leta 1981 sta v ZRN dve 50-tonski peči obdani z zelo tesnim ohišjem za zajetje plinov in za zmanjšanje hrupa. Avtorji poročajo o rezultatih planiranja in obratovalnih izkušnjah. Prednost naj bi bila v manjših stroških, ki so znašali za gradnjo ohišja in za kombinirani primarni in sekundarni filter s kapaciteto 300.000 m3/h manj kot 2/3 stroškov za sistem direktnega odsesavanja s havbami na strehi. Povečanje porabe električne energije znaša 19 do 24 kWh/t surovega jekla. Slaba stran ozkega ohišja — višja temperatura v prostoru. B 5 R. E. Lincoln: Začetek obratovanja »B« EO peči pri Chaparral st steel Podan je zanimiv opis izbire in usposabljanja delavcev za jeklarno kot pomemben pogoj za uspešen začetek obratovanja. Od preko 300 prijavljenih so jih izbrali 58. Več kot 600 strani teksta je služilo za učenje v razrednem pouku. Gradnja je trajala 17 mesecev od prve lopate do začetka obratovanja konti liva. Peč ima kapaciteto 1601, moč transformatorja 110 MVA, ki daje 67 MW moči. Peč je opremljena z vodno hlajenimi stenami in obokom, kisikovim kopjem (vodohlajen) in Oxy-fuel gorilci. Konti liv — 5 žilni za blume. V prvih 11 mesecih so naredili 517.000 t jekla. Peč dela z maksimalno močjo transformatorja do preboda. To omogoča delo s penečo žlindro, ki jo povzroča uvajanje koksa, mešanega z vodo v času rafinacije v peč. S tem so stene zaščitene od plamena- Peč zaklada 180 ton in dela s 30 t tekočega ostanka, zato da hitreje tali. C 1, K. Behrens in sodelavci: EO peč s prehodom v sredini dna, osrednji del novega koncepta jeklarne pri Thyssen Edelstahlvverke AG Witten V železarni Witten so zamenjali štiri 110-tonske SM peči in eno 50-tonsko EO peč z novo, na novem konceptu grajeno 110-tonsko UHP EO pečjo s 75 MVA transformatorjem. Ta novost je prebod v sredini dna, ki so ga preje uspešno preizkusili na obstoječi 50-tonski peči. Staro železo se do 45 % naklada iz železniških vagonov, 55 % pa se iz vmesnega skladišča pripelje na lastnih vagonih in naklada direktno v košare. V dveh med seboj neodvisnih vrstah bunkerjev (6 + 14) so dodatki in legure za 3 dni obratovanja. Pečna hala je 42 m dolga, 22 m široka in 40 m visoka in je zaradi omejenega prostora zmanjšana na nujno potrebne mere. Ta EO peč je v principu trdno stoječa peč, ki se zaradi lažjega odtekanja žlindre nagiba v smeri delovnih vratic za 10°. Pečni por tal stoji na posebnem temelju poleg peči in se ne nagiba. Peč premera 6,8 m ima dvoje vratic za lažje delo in dostop do vseh delov znotraj peči. Peč je grajena kot kletka z vodnohlajenimi cevnimi elementi, ki segajo 250 mm nad talino in se jih lahko menja od zunaj. 90 % površine nad pragom je tako vodno hlajeno. Zmanjšanje porabe ognje-stalnega materiala pa je bil glavni namen gradnje peči s prehodom v sredini dna. Hlajenje je z vročo vodo 110 °C in 10 b pritiska, da se toplota lahko regenerira. Za nadziranje vseh naprav služi računalniško krmiljeni informacijski sistem. Procesni računalnik omogoča zasledovanje materialnih tokov, zajemanje podatkov in upravljanje procesa. Program obsega malo in srednje legirana konstrukcijska in orodna jekla z do 20 °/o legiranih elementov. Proces je enožlindern. Zadnjih 5 minut odteče 95 % vse žlindre preko praga- Ostanek delno odteče v ponovco, delno ostane na dnu. Legiranje poteka v ponovci. Šaržo dokončajo v VD napravi (dega-zacija). Doslej so naredili že 6300 šarž. Poraba ognje-varnega materiala znaša za dno in steno 0,2kg/t, za obok pa 0,21 kg/t. Poraba materialov za tor-kretiranje znaša 3,9 kg/t. Povprečno naredijo na dan 12 do 13 šarž, oziroma 1400 t jekla. C 2, R. D. Baare: Ločenje jekla od žlindre, glavni problem pri izdelavi kvalitetnih jekel — peč z ekscentričnim prehodom pri Det Danske Stalvalsevoerk Danska železarna proizvaja grobo pločevino in palično jeklo z visokimi kvalitetnimi zahtevami. Zaradi kvalitetnih zahtev so klasični izdelavi dodali sekundarno obdelavo jekla, ki pa zahteva dosledno ločenje žlindre od jekla. Vsi doslej znani načini pa takšnega ločevanja ne zagotavljajo. Zahteve pa so bile naslednje: 1. Zanesljivo ločenje žlindre od jekla 2. Vsa vzdrževalna dela na prebodu se morajo opraviti izven peči 3. Delo s tekočim ostankom, del jekla in žlindre ostane v peči 4. Zmanjšanje porabe ognjevarnega materiala Pri Thyssen Edelstahlvverke Witten razviti cen-trični prebod tega ni zagotavljal. Prebod so zato prestavili izven peči, vendar kolikor mogoče k steni, in ga imenovali ekscentrični prebod. V decembru 1982. leta so na osnovi modelnih preiskav predelali prvo peč. Rezultati kažejo naslednje: Po izdelanih 700 šaržah se 97 % vseh prehodov predre samih, pri 3 % pa je treba pomagati s kisikom- Paziti je treba, da se prehodne odprtine ne zamašijo s tor-kretnimi materiali. Prebod traja 90 do 130 sekund. Ko se odlije jeklo, se peč nagne nazaj za 10 %. V peči ostane 13 do 18 t jekla in žlindra. Potem prebod očistijo s kisikom in ponovno napolnijo z grobozrnatim ognjevarnim materialom, za to potrebni čas znaša 3 minute. Notranja cev preboda zdrži okrog 120 šarž. Za spodnji obroč pa se je najbolj obnesla magnezitna opeka z visoko vsebnostjo ogljika. Enkrat na dan peč izpraznijo, da prekontroli-rajo dno in ga popravijo. Vodno hlajeni paneli segajo do 300 mm nad žlindro. Vročo vodo izkoriščajo za ogrevanje železarne in mesta. V decembru 1983 bodo na enak način predelali tudi drugo peč. Trdijo, da negativnih strani ni. Dno ponovce ščitijo pred močnim curkom tako, da legure dajejo na dno. Tako centrični kot ekscentrični prebod v dnu sta revolucionarni novosti, ki zbujata veliko pozornost in že dobivata posnemalce. C 3, D. Rodal: Obratovalne izkušnje z drsnim zapiralom na prebodu EO peči V septembru 1982 so na 220-tonski EO peči U. S. steel Texas Works dali v obratovanje drsno zapiralo na prebodu peči. Cilj je prebod brez žlindre za sekundarno obdelavo jekla. Uporaba drsnega zapirala je dala pričakovane rezultate in dodatne prednosti: odpadel je prebodni žleb, trajanje preboda je konstantno, boljša kvaliteta jekla, zmanjševanje vzdrževanja ponovc. Drsno zapiralo je po zgradbi podobno zapiralu na ponovci. Premer izliva je 175 mm. Kaseta je težka 3,5 t in vsebuje fiksno ploščo, drsno ploščo in zunanji izlivek. Vsi trije deli so iz vlitega visoko-aluminatnega materiala s cirkonoksidnimi vložki. Prebodna odprtna je iz kvadratnih blokov iz litega Cr-Mg materiala. Notranji izlivek vstavijo od zunaj, potem ko odstranijo kaseto. Izlivek je iz zelo čistega MgO. Naklon izlivka (preboda) je 5° proti steni peči. Dosegli so pričakovano vzdržnost kaset 8 šarž in notranjega izlivka 13 šarž. Menjava izlivkov in kaset pa zahteva še precej časa. Poizkus je pokazal, da drsno zapiralo na prebodu uspešno zagotavlja ločenje žlindre in jekla in omogoča zanesljivo zagotavljanje kakovosti — nizko žveplo jeklu za subarktične namene. D 1 I. J. Daviš: Sekundarna obdelava jekla — storilnost in delovanje VAD naprave v Stock-bridge Works, BSC Special Steel V jeklarni Stockbridge koncema BSC so pred kratkim predelali eno EO peč v UHP peč, postavili VAD napravo za ogrevanje in degazacijo v ponovci m dali v obratovanje štirižilni konti liv v vertikalni izvedbi, da bi tako povečali storilnost jeklarne in kvaliteto jekla, predvsem pa zanesljivost obratovanja. Naloge VAD naprave so: — natančno zagotavljanje kemične sestave jekla, — odstranjevanje vodika, — natančna nastavitev temperature. Še nepredelana peč je 6,75 m premera, kapaciteta je 1501 tekočega jekla, transformator je 35 MVA, elektrode so premera 600 mm. Peč je opremljena z oxyfuel gorilci, stene in obok so vodno hlajeni. Peč ima tudi elektromagnetni mešalec. Polovico proizvodnje obdelajo v VF napravi (degazacijo, dezoksidacijo). Predelana peč je 6,15 m premera, ima kapaciteto 80 t in transformator 50 MVA (specifična moč je 625 KVA/t). Elektrode so 500 mm premera. Stene so vodno hlajene, vodno hlajen bo tudi obok, prebod pa potopljen. Vsa proizvodnja, okoli 4000 t/teden (15 dnin) gre skozi VAD napravo in na kon-tinuirno vlivanje- VAD naprava firme VACMETAL je grajena kot ponovčna peč, tesnjenje na tesnilnem obroču, transformator ima moč 15 MVA, elektrode so 350 mm premera, delilni krog 1100 mm, hitrost ogrevanja 2 °C na minuto. Vakuumski isistem sestoji iz štiristopenjskih parnih ejektorjev. Mešanje poteka z argonom po sistemu SAFE — Heurtey ob steni tik nad dnom. Vzdržnost 1000 minut obratovanja. Po vakumski obdelavi šaržo lahko obdelajo še s CaSi. Zanimiva je tehnologija izdelave jekla v peči. Tik preden je raztopljeno, vpihajo 200 kg koksa tik na površino in s kisikom zapenijo žlindro, da tako zaščitijo stene peči. Peneča žlindra poveča prenos energije na žlindro in jeklo. S kontrolo dodatka ogljika v vložek dosegajo, da je ogljik že na spodnji analizni meji. Če je fosfor dovolj nizek in če ni treba drugih sprememb v peči, lahko talino segrejemo na prehodno temperaturo. Žlindro ločijo s prelivanjem v VAD ponovco skozi 100 on 0 izlivek. Čas od preboda do preboda znaša 100 minut. Poraba energije pa 490 k\Vh/t tekočega jekla. VAD ponovca je bila prvotno obzidana z alumi-natno opeko 80 % A1203, enako tudi dno, žlindrna cona pa je z dolomitno opeko ločena z MC 6 opeko od aluminatne. Vzdržnost sten je bila 30 šarž, žlindrine cone in dna pa 10 oziroma 15 šarž. Slaba vzdržnost žlindrine cone, mašenje izlivkov z Mg0Al203 špinelom, ki lahko nastane tudi po disoci-aciji dolomita, je privedlo do uporabe grafitizirane magnezije. S tem materialom dosegajo 25 šarž v žlindrni coni. Metalurške reakcije tečejo pod inertno atmosfero, mešanje jekla s sintetično žlindro je intenzivno. Iz tega rezultira zelo nizka vsebnost kisika 10—25 ppm in nizka vsebnost žvepla pod 0,006 %, srednja vrednost 0,0028 %. D 3, K. H. Heinen, H. Zorcher in sodelavci: Obratovalne izkušnje različnih vakuumskih naprav (VD, VOD) pri Krupp Stahl AG Opisan je koncept in program obeh jeklarn Kruppovega koncema Geisvveid in Bochum. V Bo-chumu izdelujejo poleg nerjavnih kislino in ognje-odpornih jekel, katerih proizvodnja gre preko dveh 80-tonskih AOD konvertorjev, tudi malo in srednje legirana konstrukcijska in orodna jekla in bloke za kovaške odlivke. Ta slednja so na programu, ko sta konvertorja na prezidavi. Kampanja konvertorjev traja 6—7 dni. Postopek sestoji iz taljenja v UHP peči in rafinaciji v VD napravi. Ker jeklo odlijejo v dve ponovci, ima tudi VD naprava dve komori. V obeh komorah teče postopek istočasno. Žlindra odteče iz peči pred prehodom. Ker odlivajo v dve ponovci, je prva vedno brez žlindre, v drugi je je le malo- V Geisweidu je zanimiva zlasti nova 110-tonska UHP peč s KVA transformatorjem, ki je prevzela proizvodnjo 4 SM peči. Kratki šaržni časi zahtevajo sekundarno obdelavo. Preko 90 % vseh šarž se obdela na VD napravi. Naprava je ponovčnega tipa — brez komore. Tesnenje poteka od tesnilnega obroča na ponovci na vakuumski pokrov. Mesečna proizvodnja znaša cca 50.000 t, vse odlijejo kontinuirno v gredice. D 5, V. Prešeren in sodelavci: Razvoj metalurgije v slovenskih železarnah Avtor je na zanimiv način prikazal sedanji in bodoči razvoj tehnologije v vseh treh slovenskih železarnah s poudarkom na vakuumski in sekundarni metalurgiji. Navedeni so tudi nekateri v zadnjem času doseženi rezultati. E 1, F. Beste in sodelavci: Proizvodnja kvalitetnih jekel v UHP peči v sklopu s TN napravo Pri Thyssen Niederrhein AG so nadomestili staro SM jeklarno z dvema 120-tonskima pečema z 80 MVA transformatorji in 6-žiinim konti livom za gredice. Danes dela le ena peč, druga je v rezervi. Program obsega poleg navadnih tudi z Al pomirjena kvalitetna jekla. Storilnost peči je 77,9 t/h in je manjša od konti liva, ki znaša 89,0 t/h. S čakanjem ponovc vlijejo do 6 šarž v sekvenci. Mesečna proizvodnja ene peči znaša cca 54.000 t. Sekundarno obdelavo izvajajo s TN napravo, kjer lahko dodajajo tudi legirne elemente iz 5 bunkerjev. Razen tega natančno nastavijo livno temperaturo. Način TN obdelave je odvisen od vrste jekla. Pri jeklih, ki so pomirjena z Mn/Si, služi TN naprava le za splakovanje in legiranje. Pri jeklih, ki ne vsebujejo aluminija, rabijo TN napravo za odžveplanje pod 0,010 % S- Če je potrebno, vpihajo manjše količine CaSi ali CaC2 ustrezno 0,25—0,5 kg Ca/t v talino. Pri jeklih, ki vsebujejo aluminij, obdelujejo jeklo pod sintetično bazično žlindro 10 kg/t z veliko količino CaSi, do 2,5 kg/t, oziroma 1 kg Ca/t. Končno žveplo znaša okrog 0,004 %. Pogoj za sekundarno obdelavo je prebod brez žlindre, ki ga dosegajo z globoko ležečim prehodom in hitrim dviganjem peči nazaj v horizontalno lego, ko je odteklo jeklo. Žlindra z manjšo količino jekla ostane v peči. Prispevek je zaradi natančnega opisa tehnologije in rezultatov izredno zanimiv. E 4, M. Reinhardt: Tehnične in metalurške možnosti obratovanja ponovčne peči v elektro jeklarni za proizvodnjo konti gredic Konec leta 1976 so imeli v Hamburger Stahl-werke 3 EO peči in dve kontilivni napravi firme Concast s po 4 žile in kapaciteto 850.000 t letno. Danes je v obratovanju le zadnja zgrajena 100-tonska UHP peč. Eno od obeh 85-tonskih EO peči so predelali v ponovčno peč. 4-žilni konti liv so razširili v 6-žilnega tako, da so dodali dve žili od sosednjega. Delež reduciranih peletov so zaradi naraščajočih cen zemeljskega plina zmanjšali od 40 % na 10 %. Midrex naprava dela le še v poletnih mesecih. Prestrukturiranje proizvodnje je bilo končano v letu 1982, ko je začela obratovati ponovčna peč. Jeklarna je znana po že pred leti vpeljani moderni tehnologiji izdelave jekla v peči, ki se tudi po kombinaciji z VAD napravo ni spremenila. EO peč je le še stroj za taljenje. V peči se odstranita le še ogljik in fosfor. Temperaturo preboda so lahko znižali od preje 1700° na 1630 °C. Pri prebodu kontinuirno dodajajo v ponovco sredstva za legiranje in ogljičenje- Pri prebodu žlindro zadržijo. Ves čas pihajo z argonom. Na ponovco dajo žlindrne dodatke, ki so mešanica CaO, A1203 in Si02 v količini 8—lOkg/t. Ponovce ;so dolomitne, žlindrna cona pa je iz MgO-C opeke. Povprečna vzdržnost znaša 52 šarž. Po daljšem uvajalnem času so dosegli zastavljene cilje: — zvišanje produktivnosti, — zmanjšanje porabe energije, — zmanjšanje porabe elektrod, — izboljšanje kvalitete — nižje žveplo, — povečanje deleža sekvenčnega vlivanja, — zmanjšanje porabe ognjevarnega materiala v peči. Vzdržnost peči se je dvignila na preko 600 šarž, kar pripisujejo znižanju prehodne temperature in uporabi dolomitiziranega apna. Cena gredic se je kljub povečanim stroškom za energijo surovine in osebje znižala za 20 %. Nadaljnje povečanje storilnosti je po njihovem mnenju možno le še z visokotemperaturnim pred- grevanjem starega železa, kar bodo izvedli v prihodnjem letu. Jeklarna je v letu dni proizvedla 62.000 t, kar je možno le s pomočjo VAD naprave in sekvenčnim vlivanjem. F 2, S. K. Mehlmann, H.W. Helvvig: Rafinacija ogljikovih in malolegiranih jekel v AOD kon- vertorju Izdelava malo in visokolegiranih, pa tudi ogljikovih jekel po postopku EO peč AOD konvertor predstavlja danes alternativo EOP — VOD postopku. AOD konvertorje, ki so jih razvili za izdelavo masovnih nerjavnih jekel, že nekaj let uporabljajo tudi za izdelavo dinamo in drugih, predvsem visokolegiranih jekel, ker je izkoristek dragih legirnih elementov v AOD konvertorju zaradi intenzivnih reakcij med jeklom in žlindro silno visok. Takšne postopke so razvijali predvsem v ZDA, nekaj pa jih je tudi v Evropi, v Franciji in ZRN. Standard Steel, Burnham Pa/ZDA proizvaja ogljikova malolegirana, nerjavna jekla in super zlitine. Prispevek obravnava oksidacijo ogljikovih in malolegiranih jekel v EO peči v vakuumski napravi in AOD konvertorju. Posebno je poudarjeno odlično odžveplanje pod 30 ppm in degazacija pod 2 ppm vodika. V kombinaciji EO peč — vakuumska naprava izdelujejo jekla za naftno industrijo in kovaške odkovke. V AOD konvertorju izdelana jekla so enakovredna v vakuumu izdelanemu jeklu. Po čistoči pa so boljša in jih primerjajo z jekli, pretalje-nimi pod žlindro, saj dosegajo žvepla lahko tudi le nekaj desettisočink procenta- Prav zaradi nizke vsebnosti žvepla pa so ta jekla znana po visoki žilavosti, za kar so navedene reference nekaterih drugih avtorjev. Tehnologija je v grobem naslednja: V EO peči šaržo raztalijo, oksidirajo, da odstranijo fosfor, žlindro je treba odliti, sicer se ta v konvertorju reducira. Šaržo segrejejo in odlijejo v ponovco. Žlindro, bogato z FeO, je sicer mogoče narediti tudi v konvertorju, vendar za odfosforenje priporočajo EO peč. Oksidacija C v AOD konvertorju poteka z mešanico kisik/inertni plin v razmerju 3/1. V nekaterih konvertorjih pa se ta faza vrši že s pihanjem 02 od zgoraj zaradi boljšega izkoriščanja toplote (CO zgoreva s C02). Gorivo za dvig temperature sta aluminij in silicij. Temperatura na koncu oksidacije mora biti tako visoka, da krije izgubo temperature v naslednjih operacijah, ki sledijo. Če je temperatura dovolj visoka in vsebnost C pod analizno mejo, se doda mešanica reducentov FeSi in Al in meša 5 minut. Apno so dodali že v času oksidacije, tako daje prisotna aktivna bazična žlindra. Vse dezoksidacij-ske reakcije potečejo med intenzivnim mešanjem med jeklom in žlindro. Korektura analize in dodatki mikrolegiranih elementov se dodajo tik pred prebodom. Če pride do zastoja pri vlivanju ali okvare žerjava, je treba šaržo ponovno ogreti s kalkuliranim dodatkom Si in Al in potrebno količino kisika. Temu seveda sledi prepihovanje z argonom in ponovna redukcija taline. Odlične čistoče in mehanske lastnosti so posledica majhne vsebnosti kisika (15—20 ppm) in majhne vsebnosti žvepla (0,002 do 0,0006 %). Dosegati pa se da tudi manj kot 1,5 ppm vodika. Fl, J. M. Chard: Aplikacija AOD konvertorja v jeklo livarni AOD konvertor z dvema hruškama omogoča livarni Fonderies et Acieries Manoyir veliko fleksibilnost v obratovanju na talilni strani s kapaciteto 5 do 25 t. Zlitin, ki jih v EO peči niso mogli izdelati jih sedaj lahko. Homogenost taline omogoča natančno nastavitev kemične sestave. Aktivna žlindra omogoča učinkovito dezoksidacijo- Pri malolegirnih jeklih so mehanske lastnosti zaradi nizke vsebnosti S in H znatno boljše. Napake v litini pa so se močno zmanjšale. Primerjava časa izdelave: EO peč: 140 do 160 min EO peč in AOD: EOP 100 do 120 min., AOD 20 do 35min. F 3, H. G. Hiisken in sodelavci: Proizvodnja jekla v sodobno grajeni EO, peči z zaščito proti hrupu in prahu — planiranje gradnje in obratovanje elektroj eklarne Bochum, Krupp AG Krupp Stahl AG je v jeklarni Bochum po 2 1/2-letni gradnji v juliju 1982 dala v obratovanje novo elektro jeklarno z eno pečjo. Proizvodni program obsega konstrukcijska jekla, plemenita legi-rana jekla in jekla za kovaške bloke in široko paleto nerjavnih kislino in ognjeodpornih jekel. Medtem, ko so preje imeli SM jeklarno, elektro jeklarno in E/AOD jeklarno, teče proizvodnja sedaj v zaokroženem kompleksu. Osrednji del je nova 120-tonska UHP peč, ki na principih sekundarne metalurgije oskrbuje 2 AOD konvertorja za proizvodnjo nerjavnih jekel in vakuumsko napravo (VD) za proizvodnjo konstrukcijskih jekel in kovaških blokov. Prvič so pri gradnji uresničili Kruppov sistem, ki dovolj upošteva zahteve ergonomije in zaščite okolja. 120-tonska EO peč v Bochumu s pripadajočimi napravami, vključno odpraševanje in sistem dnevnih bunkerjev, stoji na prostoru 50 X 50 m. Zaradi silno širokega programa so največjo pozornost posvetili gradnji prostora za staro železo. Prostor je pod isto streho kot peč, dolžine 180 m, prostornine 27.000 m3, vsebuje 17 boksov, vsak je lahko 3 X predeljen. Paralelno z boksi tečeta 2 tira. Košare (85 m3) zakladajo pretežno direktno iz vagonov. Košare vlečejo težki vlačilci. Peč ima naslednje karakteristike: Kapaciteta 120 t, mesečna proizvodnja cca 50.000 t — trafo 85 MVA, kotel 7m0, delilni krog 1350 mm, elektrode 600 mm 0. Hlajenje: obok vodno, stene nasičena para (pritisk 23 bar temp. 220 °C). Peč je obdana z ohišjem, ki sestoji iz fiksnega dela, iz stropa in sten, in gibljivih delov, dveh premakljivih vrat in dveh prevoznih zaves. Ohišje obdaja prostor 10.400 m3. Stene so debele 200 mm, masa 50 kg/m2 in ublažijo hrup za 50 dB. Ohišje je odprto s premakljivimi vrati le na strani, kjer se šaržira in menja elektrode. Proces vodijo iz kabine, ki stoji tako kot peč 8 m nad nivojem tal. Glavni krmilni pult je opremljen z aparati za vodenje (komadne) in nadziranje, ki so povezani z računalnikom. Naloge tega so: spremljanje procesa taljenja, termično vodenje procesa, metalurško vodenje, zbiranje podatkov o procesu, protokoliranje in izdelava poročil, vrednotenje. Prebod se vrši v dve 80-tonski ponovci, ki sta na enem vagonu na tirih, tudi voz za žlindro je prevozen po tirih, pogon električni. Obsežen in moderen je centralni sistem bunkerjev za legure in dodatke. Poraba legur znaša do 500 t na dan, UHP peč ima 20 visokolezečih bunkerjev in 10 na podestu peči, 20 bunkerjev pa imajo AOD konvertorji. Skupni volumen 1100 m3. Proizvodni podatki: čas od preboda do preboda je 90 min. Na dan naredijo povprečno 13 šarž, cilj 15 do 16 šarž. Mesečno naredijo 30.000 t nerjavnih jekel, 20.000 t konstrukcijskih jekel in 6.000 t jekel za kovaške bloke. Pač dela neprekinjeno. Remont je le 1 x na mesec. Konti liv je firme Demag. Slabe nerjavnega jekla hladijo v vodi, tako avstenitne in feritne. Razlogi so tako ergonomski — lažje delo, in tehnološki — lažje brušenje. Primer livanja avstenitnega nerjavnega jekla: 83 t odlito v 38 minutah slab 1545 X 218 mm ali 70 minut, slab 1030 X 218 mm, hitrost 0,8 m/min. (Navedene proizvodne podatke smo dobili ob ogledu jeklarne). G 2 D. Ameling in sodelavci: Zmanjšanje porabe elektrod s površinsko zaščito Naraščajoči stroški elektrod in visok delež le-teh v predelavnih stroških silijo jeklarje k iskanju rešitev za zmanjšanje porabe elektrod. Opisan je postopek zaščite elektrod s posebnim sintranim praškom PLATOL, firme Foseco, ki ga nanašajo s pomočjo aplikatorja na vročo elektrodo med šaržiranjem pri odprtem oboku. Postopek so razvili v jeklarni Thyssen Niederrhein AG. Oberhausen in je od novembra 1982 v obratovanju na 120-tonski peči. Zmanjšanje porabe elektrod (za 1 kg/t) tekočega jekla je zmanjšalo stroške za 3,5 DM/t pri porabi PLATOL-a 0,15 kg/t tekočega jekla. V nadaljevanju so še štirje prispevki pod G 3, G 4, G 5 in G 6 različnih avtorjev in različnih je-klarn, ki obravnavajo razvoj vodohlajenih elektrod, njihovo uporabo in prihranke, ki so enormni. Za vse sisteme, ki so patentirani, od katerih pa sta znana predvsem dva, Korf— Fuchs in Thyssen, je značilen zgornji vodnohlajeni del kot permanentna elektroda in na tega priviti grafitni del kot odgorevajoča elektroda. Nipel je iz grafita ali bakra in je znotraj hlajen. G 3, E. A. Elsner von Roll Švica Značilno za ta sistem je, da je tudi permanentna elektroda iz grafita prevrtana in vodnohlajena. Normalna poraba grafitnih elektrod znaša 4,9 kg/t, prihranek 2 kg/t ali 41 %. Poraba vode za hlajenje zgornjega dela je 20 m3/h, pritisk 8 b, ki pade na 6 b, zaprt krožni hladilni sistem. G 4, J. R. Blank BSC Special Steel Division Na 170 t 65 MVA peči so razvili vodnohlajene elektrode. Značilna je električna izolacija vodno-hlajenega zgornjega dela, da se preprečijo poškodbe s preboji od starega železa na elektrodo. Vgrajen je varnostni sistem, ki napove odlom grafitne elektrodne konice. Prihranek na grafitnih elektrodah znaša 30 %. G 5, K. D. Unger H. G. Bauer Thyssen Edelstahlvverke Razvili so vodnohlajeno elektrodo s keramičnim zunanjim zaščitnim plaščem. Porabo grafitnega materiala so zmanjšali od normalne porabe, ki znaša 4,5 kg/t na 3 kg/t. Pri 30 %-nem prihranku grafita znaša neto prihranek, odvisno od načina dela, geometrije in storilnosti, od 7 do 14 %. Elektrode menjajo po 6 do 8 šaržah. Vzdržnost keramičnih zaščitnih obročev in grafitnih niplev je zelo različna. Poraba vode za eno elektrodo znaša 10 do 25 m3 na uro. Pri 500 mm elektrodah ccal5m3/h. Narastek temperature je 10 do 20° C. Uporabljajo navadno pitno vodo. Menjava elektrod je še zamudna operacija, ker je treba menjati priključke za hladilno vodo. G 6, K. H. Klein Badische Stahlvverke AG Kehl Od začetka 1983 obratuje UHP — EO peč na vseh treh fazah z vodnohlajenimi elektrodami po sistemu Korf — Fuchs (gole elektrode). Porabo grafita so zmanjšali od 3,2 kg/t na 2,55 kg/t, to je za 20 %. Kljub temu delež grafita v proizvodnih stroških znaša 8 %. Poraba hladilne vode znaša 30 m3/h. Druge prednosti so še manjše število me- njav elektrod, kar znese 100 minut manj izpada proizvodnje na mesec. Zaradi manjšega sevanja je obremenitev peči v zgornjem delu manjša. Vodnohlajene elektrode so upravičile pričakovanje glede konstrukcije, rokovanja, zanesljivosti in gospodarnosti. Skupina H. Obsega 5 predavanj, ki obravnavajo prihranek energije s predgrevanjem starega železa. H 1, Badische Stahlvverke AG Kehl imajo že od leta 1981 v obratovanju napravo za predgrevanje starega železa z vročimi pečnimi plini po sistemu Nikko. Staro železo se pri tem segreje na srednjo temperaturo 350 °C, pri čemer prihranijo 52 kWh/t električne energije, olja in kisika. Dodatno se je zmanjšala poraba elektrod za 0,4 kg/t, šaržni čas pa se je skrajšal za 5 minut. H 2, BSC Special Steels Stocklridko Works Izkoriščajo toploto vročih plinov iz peči s povprečno temp. 400 °C in maks. 600 °C pri vstopu v košaro in 200 °C pri izstopu. Staro železo se pri tem ogreje na okrog 170 °C. Praksa je pokazala, da se je tako znižala poraba električne energije, povprečno za 21 kWh/t, in 0,4 kg elektrod/t tekočega jekla. H 4, Thyssen Niederrhein AG Opisan je sistem izkoriščanja odpadne toplote v obliki nasičene pare, ki nastaja pri hlajenju peči z vročimi hladilnimi elementi. Količina tako dobljene energije znaša 39 kWh/t. Z vročimi hladilnimi elementi so hlajene stene peči in odvod vročih pečnih plinov, obok je vodo-hlajen. Para zaradi gibljivih delov pri odmikanju oboka še ne pride v poštev. Ta hladilni sistem daje 50 kg nasičene pare/t surovega jekla pri pritisku 13 do 23 bar. H 5, Rohrenvverke Bous/Saar GmbH Avtor poroča o prvih rezultatih izkoriščanja odpadne toplote s hlajenjem stene in oboka z vročo vodo. Voda vstopa s temperaturo min. 85 °C in izstopa z maks. 105 °C pri pretoku 560 m3/h, kar ustreza moči 8 MW. Prihranek znaša preko 10 kWh/t. Poraba ognjevarnega materiala se je zmanjšala pri steni od 4,7 kg/t na 1,8 kg/t in pri oboku od 3,1 kg/t na 0,3 kg/t tekočega jekla. 1.1, E. Biener in sodelavca: Obratovanje velike indukcijske peči skupaj z EO pečjo kot talilnimi agregati za izdelavo nelegiranih jekel v AOD konvertorju Avtor podaja opis jeklarne plemenitih jekel Boschgotthardshiitte, ki ima 43-tonsko indukcijsko peč, 22-tonsko EO peč in 24-tonsko AOD konvertor, ki je osrednji metalurški agregat. Opisan je način dela med indukcijsko pečjo in AOD konvertorjem in EO peč/AOD konvertor. Podan je opis izdelave konstrukcijskih in nerjavnih jekel. Glavni problem izdelave konstrukcijskih jekel je v tem, kako zadeti predpisano vsebnost ogljika v talini po oksidaciji. Poleg tega mora biti temperatura dovolj visoka za kritje izgub med redukcijo, za prebod in prepihovanje z argonom. Če ogljik ni zadet, pride do podaljšanja postopka. Za lažje vodenje procesa so vpeljali računalnik H P 1000. Njegova naloga je: — izračun količine kisika, — določanje količine legur, — izračun temperature taline (dodatek Si — Al). Zanesljivost zadetka ogljika je ta čas pri 85 ± 5 %. AOD konvertor zaradi majhne količine FeO v žlindri ni ravno primeren za odfosforenje, čeprav je tudi to možno pri ustreznem podaljšanju časa za cca 40 min. Pri zahtevi po nizkem P je tega treba odstraniti v EO peči. Nekaj težav je tudi pri doseganju nizkih vsebnosti vodika, vendar so vrednosti okrog 2 ppm dosegljive. AOD konvertor je idealni agregat za odstranjevanje žvepla. Vrednosti pod 0,010 % so lahko dosegljive. Pri zahtevi pod 0,005 % S je treba posneti žlindro in delati z novo. Vzdržnost konvertorja je 80 šarž, obzidava je dolomitna. Poraba znaša 19 kg/t jekla + torkre-tirne mase. Poraba kisika pri konstrukcijskem jeklu je 15 do 17 Nm3/t in inertnega plina 11 do 13 Nm3/t. Pri nerjavnih jeklih pa je poraba kisika 25 do 26 Nm3/t in inertnega plina 32 do 34Nm3/t. Značilno za AOD jekla je velika mikroskopska čistoča, visoka žilavost in kontrakcija, ki je med 60 in 70 %. AOD jeklo se v pogledu kontrakcije ponaša izotropno. Skupina K. Obsega dve predavanji o talilni peči S plazma gorilci — Freital NDR in Voest Alpine Linz in 3 predavanja o električnih obločnih pečeh na enosmerni tok. Prvi evropski kongres v elektro jeklarstvu izpričuje visok tehnični nivo v proizvodnji jekla. Številni prispevki so pravzaprav poročila o inovacijah, bodisi pri povečevanju storilnosti, prihranku elektrod, zmanjševanju porabe ognjevarnega materiala ali izkoriščanju odpadne toplote. Na tem je bilo težišče vseh predavanj. Poleg tega kažejo novi postopki pot v prihodnost. Vsebina XVII. letnika Železarskega zbornika stran stran Smajič Nijaz — Metalurški inštitut Ljubljana Termodinamične osnovne proizvodnje nerjavnega jekla — I. del, klasična tehnologija Koroušič Blaženko — Metalurški inštitut Ljubljana O. Kiirner, J. Arh — Železarna Jesenice Prispevek k optimizaciji proizvodnje dinamo jekel Vodopivec Franc, J. Žvokelj — Metalurški inštitut Ljubljana M. Gabrovšek — Železarna Jesenice Mikrostruktura in lastnosti nekaterih konstrukcijskih jekel v odvisnosti od temperature valjanja 17 Zalokar Miha — Železarna Jesenice Matematično simuliranje nateznega preizkusa z upoštevanjem deformacijske hitrosti in odvisnosti utrjevanja od stopnje deformacije 33 Bratina Janez, G. Kacl, D. Vodeb — Železarna Ravne Uporaba logističnih krivulj za dolgoročno planiranje energije v črni metalurgiji 43 Smajič Nijaz — Metalurški inštitut Ljubljana Termodinamične osnove proizvodnje nerjavnega jekla, II. del 57 Todorovic G., I. Lamut, V. Prešern — Metalurški inštitut Ljubljana M. Plahuta, I. Zapušek — Železarna Štore Razžveplanje sivega grodlja s kalcijevim karbidom 63 Brudar Božidar — Železarna Jesenice Računanje začetnih pogojev pri ogrevanju blokov v globinskih pečeh 69 Bratina Janez — Železarna Ravne Zanesljivost proizvodnih naprav 77 Grešovnik Ferdo — Železarna Ravne Lastnosti jekla Č. 4574 (Prokron 12 SP) in jeklene litine C. 4574 85 Pšeničnik Janez — Železarna Ravne Težke konice, dleta in sekači za hidravlična kladiva 93 Arh Joža — Železarna Jesenice Prispevek k problemu izdelave jekel z majhno vsebnostjo ogljika 97 Kovačič Stanko — Železarna Ravne Mehanizirana priprava livnih plošč 105 Pretnar Borut — IMV Novo mesto O sestavi in lastnosti feritno martenzitnih jekel 111 Segel Jože — Železarna Ravne Izkušnje uporabe procesnega računalnika v jeklarni 129 Stocca Bogdan — Železarna Jesenice Nerjavna jekla za kriogeno tehniko 137 Arh Joža — Železarna Jesenice Prva evropska konferenca o elektro jeklarstvu, Aachen, ZRN, 11. do 15. septembra 1983 147 Odgovorni urednik: Jože Arh, dipl. inž. — Člani dr. Jože Rodič, dipl. inž., Franc Mlakar, dipl. inž., dr. Aleksander Kveder, dipl. inž., Darko Bradaškja, tehnični urednik Oproščeno plačila prometnega davka na podlagi mnenja Izvršnega sveta SRS — sekretariat za informacije št. 421-1/172 od 23.1.1974 Naslov uredništva: ZPS2 — Železarna Jesenice, 64270 Jesenice, tel. št. 81-341 int. 800 — Tisk: TK »Gorenjski tisk«, Kranj VSEBINA UDK: 669.18:681:519 ASM/SLA: U4k, X14, D5, A5f, 1—54, 18—74 Metalurgija — jeklarstvo — računalništvo J. Segel Izkušnje uporabe procesnega računalnika v jeklarni Železarski zbornik 17 (1983) 4 s 129—135 Podano je poročilo o petletnih izkušnjah uporabe procesnega računalnika v elektro jeklarni železarne Ravne. Računalnik je vključen v vse faze izdelave jekla. Glavni ekonomski in kvalitetni učinki pa so pri substituciji ferolegur z legiranim odpadkom, znižanjem porabe ferolegur zaradi znižanja poprečne vsebnosti legirnih elementov, delne zamenjave dragih ferolegur s cenejšimi in znižanje stroškov električne energije. Avtorski izvleček UDK: 629.15.196.56 ASM/SLA: ST-f, SS Metalurgija — nerjavno jeklo — martenzit — mehanske lastnosti B. Stocca Nerjavna jekla za kriogeno tehniko Železarski zbornik 17 (1983) 4 s 137—145 Opisane so raziskave, ki so se vršile na nerjavnih austenitnih stabiliziranih in nestabiliziranih trakovih. Določevali smo vplive hladne deformacjje, vsebnosti niklja ter vplive naknadnega žarjenja na vsebnost martenzita in na trdoto. Poleg navedenega smo še določevali vpliv hladne deformacije in žarjenja na trdoto in žilavost zvarnih spojev pri + 20 »C in 196 »C. Avtorski izvleček INHALT UDK: 629.15.196.56 ASM/SLA: ST-f, SS Mettallurgie — nichtrostender Stahl — Martensit — mechanische Eigenschaften B. Stocca Nichtrostende Stahle fiir die kryogene Technlk Železarski zbornik 17 (1983) 4 S 137—145 Untersuchungen welche an nichtrostenden austenitischen, sta-bilisierten und nichtstabilisierten Bandern durchgefiihrt vvorden sind vverden beschrieben. Die Einfliisse der Kaltverformung, des Nickel-gehaltes und der nachfolgenden Gliihung auf den Martensitgehalt und die Hiirte sind bestimmt worden. Ausserdem sind noch der Einfluss der Kaltverformung und des Gliihens auf die Zahigkeit der Schweissverbindungen bei + 20 °C und 196 °C bestimmt worden. Auszug des Autors UDK: 669.18:681:519 ASM/SLA: U4k, X14, D5, A5f, 1—54, 18—74 Mettallurgie — Stahlerzeugung — Rechemvesen J. Segel Erfahrungen bei der Anwendung elnes Prozessrechners im Stahlvverk Železarski zbornik 17 (1983) 4 S 129—135 Ein Bericht iiber die fiinfjahrigen Erfahrungen der Anwendung eines Prozessrechners im Stahlwerk des Hiittemverkes Ravne wird gegeben. Der Rechner wird in allen Phasen der Stahlherstellung ein-gesetzt. Die vvichtigsten wirtschaftlichen und qualitativen Vorteile sind bei der Substitution der Ferrolegierungen mit legiertem Schrott, kleinerem Verbrauch von Ferrolegierungen als Folge von niedrigen durchschnittlichen Gehalt an Legierungselementen, teilvveisen Substitution der teueren Ferrolegierungen durch billigere, und niedrigere Kosten fiir die elektrische Energie. Auszug des Autors CONTENTS UDK: 669.18:681:519 ASM/SLA: U4k, X14, D5, A5f, 1—54, 18—74 Metallurgy — Steelmaking — Computer Technique J. Segel Experience8 vvith the Use of Process Computer ta Steehvorks Železarski zbornik 17 (1983) 4 P 129—135 Report on five-year experiences with the use of process computer in the electric steel plant of Ravne Ironvvorks is given. Main economic and quality effects are in substitution of ferro-alIoys by alloyed scrap, in reduction of consumption of ferro-alloys due to the reduction of the average co- tent of alloying elements, in partial substitution of expensive ferro-alloys vvith the cheaper ones, and in the reduction of costs of electric energy. Author's Abstract UDK: 629.15.196.56 ASM/SLA: ST-f, SS Metallurgy — Stainless Steel — Martensite — Mechanical — Properties B. Stocca Stainless Steel for Cryogenic Techniques Železarski zbornik 17 (1983) 4 P 137—145 Investigations made vvith stabilized and not stabilized austenitic stainless-steel strip are described. Influences of cold deformations, nickel content, and influence of subsequent annealing on the martensite content and on the hardness vvere determined. Besides, also influence of cold deformation and annealing on the hardness and toughness of vvelded joints at 20 °C and 196 "C vvas determined. Author's Abstract COAEP>KAHHE UDK: 629.15.196.56 ASM/SLA: ST-f, SS MeTaAAypnisi — HepiKaneiomasi ciaAb — MapTeHCHT — MexannqecKne CBOHCTBa B. Stocca HepncaBeioiqHe CTaAH aah KpHoreHHofi TexHHKH. Železarski zbornik 17 (1983) 4 C 137—145 AaHO onHcaHHe HCCAeAOBaHHH, KOTOpbie BbinOAHJIAHCL Ha Hep>Ka-BeiOmHX ayCTeHHTHLIX CTa6HAH3HpOBaHHtIX h HeCTa6HAH3HpOBaiIHbIX CTaAbHbix AeHTax. OnpeAeAeHO BAjiairne xoaoahoh Ae4»pMawm, co-AepaKaHne Ni, a Taicace bahhnne nocAeAYK>inero oracnra Ha coAepata-HHe MapTeHCHTa h Ha TBepAOCTt. KpoMe npHBeAeHHoro OnpeAeAHAH BAHHHHe XOAOAHOft Ae(j>OpMaHHH h OTJKHra Ha TBepAOCTb H BH3KOCTb CBapeHHLix coeAHHeHHii tipn reMneparypax + 20 h + 196 "C. ABTope4>. UDK: 669.18:681:519 ASM/SLA: U4k, X14, D5, A5f, 1—54, 18—74 MeTaAAyprHH — np0H3B0ACTB0 CTaAH — npoueccHoe BUHHCAeHne J. Segel OiiLiTHi.it' AilHin.ie, noAyqeHHBie npn npiiMeneHHH BbiHHCAHii' \i.roh MauiHHbi b CTaAenAaBHAbHOM 3aBOAe. Železarski zbornik 17 (1983) 4 C 129—135 IloAaH AOKAaA nHTHACTH 1IX onbITHbIX HCCAeAOBaHHH npHMeHeHHfl BbIMHCAHTeAbHOft MaUUHHbl AAH ynpabaeiiha npOLieCCOM b CTaAenAaBHAbHOM uexe MeTaAA\'prHqecKoro 3aBOAa >KeAe3apHa PaBHe. Bu-miCAHTCAbHaa MaiUHHa Gi.i.ia BKAJOMeHa ko BceM (JjaaaM HSTOTOBAeHHfl c iiiAii. CymeCTBeHHbie !>t'KTLi, hto KacaeTca 3kohomhkh h KaiecTBa noAv^lHAHCb npn 3aMemeHHH ^eppocnAaBOB c AerapoBaHHbiMH or--X11, VI: 1.111, Y\iCllhir,L'l'.]iCM pacXOAa I-lOppOIIMAaHIIH BCAeACTBHH CHH?KCHlia cpeAHero coAepjKaHHa AernpoBaHHbix SAeMeHtob, lacTHMHoro oS.vieHa Aopornx (JjeppocnAaBOB c SoAee AemeBbiMH h yMeHbiueHHeM pacxoAOB Ha 3aTpary 3AeKTpwjecKoii anepniK. AsTope;)).