Šte«. 64.
O Ljubljani, g ponedeljek, dne 18 marca 190).

Velja po pošti:
«a celo leto naprej K 26'— 13-6-50 220
ca pol leta
ta ietrt leta „ ta en mesec „
V upravniStvu:
13 celo leto naprej K 201— >* pol leta „ „ 10-
ta Ietrt leta a «n mesec „
5-170
JTa pošll|. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Leto XXX«.
Iriscrati:
Hnostop. pelitvrsta(72mm): za enkrat .... 13 h za dvakr.it .... 11 „ za trikrat . , , 9 „ za ve? ko trikrat . d „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta A 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust,
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod čez
-- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
iae vračajo; nefranklrana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Kie je general?
Ted' jsent osamila, jako holubička, kteražto leti do svčta, hledajic samečka.
Češka narodna.
Včerajšnji »manifestačni« shod liberalne stranke v Ljubljani je dokazal, da je ta stranka tudi v Ljubljani prišla na kant.
Vnebovpijoče oslarije je pisal Narod« v soboto, da bi pribobnal liberalce na shod, ki naj bi Hribarja proglasil za kandidata. Svet ic kar debelo gledal, ko je v »Narodu« bral:
»Kar imamo danes dobrega in zdravega, vse to je delo narodno-napredne stranke, na vseh poljih sc vidijo lepi sadovi te delavnosti, čc je narodno-napredna stranka imela lc kaj moči. Najsijajneje sc pa to vidi v Ljubljani. V vsej državi ga ni mesta, ki bi se glede pozitivnega dela in pozitivnih uspehov moglo primerjati Ljubljani. Ljubljano upravlja narodno-napredna stranka in njena uprava jc taka, da io občudujejo vsi pošteni ljudje. Tu v Ljubljani, kjer jc vse, kar se je zgodilo, edino in izključno zasluga narodno-napredne stranke, tu je ta stranka sijajno dokazala svojo voljo za delo, svojo zmožnost in svoje ume-vanje narodnih, političnih in socialnih nalog. Kar so krščanski socialci storili za Dunaj, se še od daleč ne more primerjati temu, kar je narodno-napredna stranka storila za Ljubljano in z upravičenim ponosom lahko rečemo: Kje je stranka, ki bi se mogla izkazati s takimi uspehi, kakor narodno-napredna stranka. Ljubljana samo to ime je udarec po zobeh klerikalnim kričačem.«
Tako pisanje deluje na naše živce osvežujoče kakor požirek mladega mošta. Pa za liberalce je tudi to zdravilo prišlo prepozno. Vkljub temu priporočilu jc bil včerajšnji zaupni shod liberalne stranke taka blaniaža, da ie vsak zbor pogrebnih bratovščin prava veselica v primeri ž njim. A o tem se naj dobrohotni čitatelii pouče iz poročila v »Volivnem boju«.
Dejstvo jc sledeče:
Liberalci so spoznali, da so v Ljubljani izgubili moč.
Kandidat Hribar se ni upal volivcem pokazati.
Kandidat Hribar sc cclo danes nc upa še priznati, da je kandidat, ker se boji poraza.
Liberalna stranka je kapitulirala pred socialnimi demokrati ter je sprejela socialnega demokrata za kandidata za občinske volitve, samo da bi socialni demokratje potegnili Hribarja iz blata.
Vkljub temu sc Hribar ne upa povedati, da jc kandidat, deloma iz strahu pred porazom, deloma iz Minljive sramežljivosti, ter pošlje samo Trilleria, da sc za stranko blamira.
General sc je skril, samo korporal se je pokazal .Liberalna stranka stoji tu brez glave in čaka, da ii socialna demokracija ix)sodi svoio pamet in svoje glasove.
S Trillerjem danes ne govorimo. Korpo-rala pustimo, mi vprašujemo: Kie je general?
Kje je vodja liberalne stranke? Ga ni!
Kie je ljubljanski župan? Sc nc upa na dan! Kie je liberalni kandidat? Sc je skril. Kie je Hribar? Sc sramuje!
Ivane! Iščemo te, vprašujemo po tebi! In težka so vprašanja, ki se nam usiljujejo, ko vidimo Ivana Hribarja, da pusti po svojem odvetniku barantati za socialnodemokraške glasove za težko žrtev, za žrtev svoje politične in narodne eksistence.
Kajti za to se gre v resnici. Triller ima tako široko politično vest, da lahko pljuje na dve strani. Kak Tavčar bi z lahkoto podal svojo roko breznarodnemu socialnemu demokratu. A veliki Slovan Ivan Hribar, katerega narodno srce jc znano od Peterburga do Carigrada, mož , ki ie slovanske časnikarje pozdravljal v vseh slovanskih jezikih, ki je v očeh Cehov in Hrvatov, Rusov in Srbov vzor kremenitega slovenskega narodnjaka, je da nes na tem, da vse to proglasi za laž in puhlo frazo. On premišljuje, ali naj obglavi slovanskega Hribarja in se proglasi za brezdomo-vinca in internacionalca?
Pomisli, Ivane! Sanic tvoje mladosti so bile, da te bo slovanski svet častil poleg Kol-larja in Gaja, poleg Dobrovskega in Karad-žiča med zvezdami na nebu Slovanstva. Celo življenje si delal na to, da bi sc svetilo tvoje ime med velikimi slovanskimi orjaki, in danes stojiš ob meji, ki te loči samo za las š« od brezznačajnega brezdomovinstva. Mi vemo, zakaj se obotavljaš, mi vemo, zakaj nisi prišel sam v »Mestni dom«, vemo, zakaj si poslal samo pravnega zastopnika, a tvoja narodna čast, tvoje ime v kulturni zgodovini slovenskega naroda je odvisno od sedanje odločitve. Ali hočeš, da bo tvoj politični konec postavil na laž vse to, za kar si sc prejšnja leta potezal? Ali hočeš, da sc bo reklo: Brez-domovinski kandidat socialne demokracije Ivan Hribar jc pokazal, da je bilo neiskreno in edinole oportunno njegovo prejšnje slovan-stvo ?
Jan Lego se bo obrnil v grobu, Gregorčič bo protestiral, da bi Hribar po njem imenoval ulice, češki rodoljubi bodo z žalostjo obsojali nenarodno metamorfozo bivšega slovanskega prvaka.
Nc vemo, ali se je že odloči! Hribar in če je že stopil na to gugajoče sc ledeno torišče, ki sc utegne udreti in ]>okopati ž njim vred njegovo slovansko preteklost. Mi vemo le to, da bo vse, kar ie slovanskega, šlo proti njemu in da bo preskrbljeno, da bo v slovenski zgodovini njegovo ime zabeleženo kot ime brezdomovinskega socialnodemokraškcga
ovensKi narod
(JpraVniŠtVO i- v Kopitarjevih ulicah štev. 2.
—- Vsprejema naročnino, Inserate
reklamacije. Opravniškega telefona štev. 188.
ln
kandidata, ki je šel v boj proti slovenskemu ljudstvu.
Nam bi to bilo prav, in zato mirno pričakujemo, kai stori Ivan Hribar. General, govori! Mi bomo odgovorili! Ivan Hribar, zdaj se gre za tc!
Čast stranke je izgubljena za večne čase.
Uoliuni bo].
HITRA JETIKA. Strašna blainaža liberalne stranke v Ljubljani.
»Ta shod bodi si aina manifestacija, da jc bela Ljubljajna v taboru narodno-napredne misli.«
Lepaki narodno-napredne stranke po Ljubljani.
»Shod je torei izredne važnosti, zato je treba, da se ga udeležijo v čim največjem številu vsi somišljeniki. Poživljamo torej pristaše narodno-napredne stranke, naj nihče nc izostane od jutrišnjega shoda, na katerem se bodo razpravljala in definitivno reševala vprašanja, ki so za stranko emi-nentne vašnosti! Vsem somišljenikom kličemo vnovič, jutri vsi v »Mestni dom«, stranka vas kliče na krov, disciplina zahteva, da se odzovete vsi njenemu vabilu!« »Slovenski Narod« v soboto 16. marca 1907.
Včerajšnji dan lahko smatra magistratna stranka za pričetek svojega konca. »Narodova« klika sc je hotela postaviti, pa jc doživela velikanski poraz. Ljubljana ic kljub vsej množici kričečih lepakov, kljub obupnim »Narodovim« klicem pokazala, da ie sita izvest-nega terorizma in da se je vsled najbridkej-ših razočaranj tudi naveličala, da bi bila še dalje v parlamentu zastopana po nainedelav-nejši stranki v Avstriji, ki je z Dunaja prinesla samo ekstrastatum dr. Ferjančičev.
Včerajšnji shod magistratne stranke naj bi bil nekaka protiteža shoda, katerega je priredila S. L. S. dne 3. marca v veliki dvorani »Uniona«. Prireditelji lahko Boga hvalijo, da so priredili shod v »Mestnem Domu«,ker došla množica bi se bila v večji dvorani popolnoma izgubila. Nekoliko pred 10. uro je bilo v dvorani okolu 30 ljudi. Eden naših somišljenikov ie pristopil k navzočemu liberalcu ter mu potožil: »Danes pa slaba kaže.« Liberal-ček je mislil, da ima pred seboj svojega somišljenika, pa jc zaklel in vzdihnil: »Sai so šc ti vsi klerikalci!« Simpatije Ljubljane do magistratne misli so končno nastale tolike, da se jc zbralo v dvorani 350 ljudi, med njimi polovico naših in socialnih demokratov, na galeriji pa nekaj mladoletnih. Ljubljančani so pokazali, da prav nič ne čutijo »eminentne važnosti« in potrebe, da bi še dalje Ljubljani gospodovali ljudje dr. Trillerjevega kalibra. V dvorano, v katero gre, ako ljudje v njej
stoje in ic natlačeno polna, 1000 ljudi, so postavili tudi stole, katerih jc bila polovica nezasedenih. In to naj bi bila primera z manifestacijo ljubljanskih volivcev S. L. S. dne 3. marca! Ko so prišle tri posebno obsežne osebe, v katerih eni smo spoznali magistrat-nega Tička, je videl dr. Triller pred seboj 353 ljudii raznih strank.
Volitve predsedstva so se zbali.
Nato se je pričel »društveni shod »Slovenskega društva«, ker volivnega shoda, kakršnega jc priredila Slov. Ljud. Stranka, na katerem se jc prosto volilo predsedstvo, si magistratovci niso upali sklicati. Dr. Triller jc dolgo časa na odru vodo pil, naposled je pa ob 10. uri 20 min. otvoril shod in povedal, da predsednik »Slovenskega društva« dr. Kokali ni mogel priti na shod, ker je »bolan«. Nato je dr. Triller ves čas sam predsedoval in sam govoril.
Magistratovci prosijo socialne demokrate milosti.
Najprej je dr. Triller hitro rešil občinske volitve.
Povedal je, da tudi letos nekateri gospodje izstopijo iz občinskega sveta in da »hočejo« zmagati. Pobahal sc jc, da ljudje, ki so bili doslej v liberalnem občinskem svetu so »najbol i«, kar so jih imeli.
Omenjal je občinske volivne reforme ter omenil, da je sedaj položaj tak, da še dolgo časa ne bo zboroval deželni zbor. Pozabil ie omeniti, da ta položaj delajo protiljudski liberalci. Pravil jc, da bo še precej časa preteklo, predno bo volivna reforma sankcionirana. Da stranka pokaže »dobro voljo« širšim slojem, zato naj pri občinskih volitvah stranka v III. razredu kandidira — Etbina Kristana. Triller je nato hvalil Etbina Kristana, ki je še nedavno naprednjake opsoval. Nekateri liberalci po dvorani so kar zijali, drugi so se pa muzali, ko so se spomnili, da stoji na lepakih po Ljubljani tiskano: »Ta shod bodi sijajna manifestacija, da ie bela Ljubljana v taboru narodnonapredne misli« . . . Triller jc pravil, »da bo Etbin Kristan v boju z narodnona-predno stranko Ljubljani prinesel boljšo bodočnost« in da naj se voli pri občinskih volitvah v 111. razr. mesto prestvaljenega Kejžarja Etbina Kristana, da bodo po dogovoru z vodstvom jugoslovanske socialne demokracije pri ožji državnozborski volitvi glasovali za liberalnega kandidata. V III. razredu naj dalje ostaneta »ta stara« sedaj odstopivša občinska svetnika: Jožef Kozak in Franc Mali.
V II. razredu naj ostanejo tudi »ta stari«: Ivan Hribar, dr. Majaron, dr. Ivan Tavčar.
Le namestu ravnatelja Senekoviča naj se voli kot nekak kandidat »Naše zveze« Dra-gotin Sajovic, prometni kontrolor Južne že-žne železnice, češ, da se jc »kot postajenačel-nik v Hrastniku mnogo narodno žrtvoval.
likčk.
Srebrna Igla.
(lz zapiskov newyorškega detektiva.)
Komaj sem bil v New Yorku nastavljen kot policijski uradnik, žc so mi poverili veliko število zapletenih slučajev, in reči smem, da sem večino njih srečno razvozljal. Postal sem polagoma zelo popularen in kmalu ni bilo nobenega važnejšega slučaja več, da bi ne vprašali mene za svet.
Ko sem nekega dne hitel po Broad\vayu, potapljal tnc jc nekdo po rami. Okrenil sem se in spoznal nekdanjega svojega tovariša izza šolski let. Harry Markhama.
»Ah, - Harry, moj stari prijatelj, kako jc kaj? Kako pa ti prideš sem?« vzkliknil sem vzradosten.
»Kdo bi si mislil, da te najdem v Nc\v Yorku, James!« smehljal se je oni. »Mislil sem. da si popolnoma pokopan med medicinskimi knjigami v Stansfieldu.«
»Pustil sem medicino in postal policijski uradnik,« odgovoril sem in pripovedoval prijatelju v kratkih besedah, kako je prišlo do tega.
»In kako se tebi godi, Harry?«
»O, jaz sem prav zadovoljen; privatni tajnik sem pri nekem gospodu — Percival je njegov ime — ki stanuje v bližini \Vashing-tena. Letne plače imam tisoč dolarjev in vse prosto. Nimam drugega dela, kot da urejujem
njegovo premoženje, in živim, kakor ptica pod nebom.«
Privoščil sem srečo Markhamu prav iz srca, in ker je moral drugega dne odpotovati v VVashington, sva sklenila, da se dobiva ob petih zopet in da skupno kosiva.
Ob določeni sva prišla vkup pri Delmo-nico, dobila sva dobro kosilo, kramljala sva o nekdanjih časih, pravila sva si vsak svoje dogodke in se zabavala tako dobro, da sva se šele pozno v noč ločila.
Ko sem prišel domov, sem premišljeval, kaj sem doživel čez dan. Harry Markhama sem imel vedno rad in izza mladih dni sem bil njegov najzaupneji prijatelj. Ko je odra-stel, se ni odpovedal nadam, katere so stavili nanj. Za svoj poklic si jc izvolil zdravilstvo, toda, ko je promoviral, je pustil stvar in potoval par let brez cilja po svetu okrog. Ni čuda torej, da sem sc veselil njegove sedanje službe in sreče.
Cez nekaj dni dobim pismo od Markhama, v katerem mi jc naznanjal, da je srečno dospel domov in sc zopet pohvalno izrazil o svojem sedanjem stanu. Na več mestih je omenil gospico Percival, hčer svojega gospodarja. Na to pismo sem mu odgovoril, a o njem nisem slišal potem nič več.
Nekega novemberskega dne, približno eno leto pozneje, sem vstal z levo nogo s postelje, kakor je navada reči. Vzrok moje nezadovoljnosti jc bil, ker se mi ni posrečilo, razrešiti nekega važnega slučaja.
Tisti dan je bilo mrzlo, neprijazno vreme; dež ie škropil v okna in cesta je bila vsa krita od množine blata. Ker ni bil zajutrk
gotov, je tudi to pomnožilo mojo nezadovoljnost. Sel sem k oknu in gledal žalostno in pusto vreme. Dočim je bilo zunaj neugodno, bilo je v sobi zelo prijetno. Ogenj jc veselo plapolal v peči, miza ic bila pogrnjena s snež-nobelim platnenim prtom in prijeten duh po praženi slanini je prihajal s hodnika.
Nekaj minut pozneje je prinesla gospodinja zajutrk. Ko jc videla nejevoljo na mojem obrazu, ni rekla niti besede; kajti dobro je poznala moje muhe. Postavila je kavo, kruh, jajca in praženo slanino na mizo in rekla, predno je odšla iz sobe:
»Zajutrk jc pripravljen, gospod.«
Mehanično sem začel jesti. Imam navado, da postanem včasih tudi zaradi zajutrka zlovoljen; toda danes nisem imel vzroka za to. Jajca so bila po mojem okusu kuhana, kava ie bila izvrstna in tudi slanina ni mogla biti boljša.
Med jedjo sem premišljeval stvar, ki mi ie prizadevala toliko truda. Naenkrat sc mi je vse razjasnilo. Ncvolja je zginila z obraza in postal sem zopet »ljubeznivi Brampton«, kakor so me navadno nazivali moji prijatelji.
Predno sem pozajutrkoval. odprla so se vrata in na pragu se ie pojavila visoka postava moje gospodinje.
»Časopis, gospod,« rekla je in mi ponudila list. Smehljaje sem ga vzel. Zdelo se jc. da je začudena nad hitro izpremembo mojega obličja.
»Gospa Hobbs, slanina je bila izvrstna.«
»Veseli me. če vam je teknila,« odgovorila ie priklonivši se in odšla iz sobe.
Postavil sem stol k peči, odprl časopis
in začel z vso pazljivostjo čitati. Prvo, kar sem ugledal, me jc presenetilo. Pisano je bilo:
»Skrivnosten umor.«
»Včeraj zjutraj so našli gospoda Perci-\ala iz Washingtona mrtvega na postelji. Prejšnji večer je šel še zdrav k počitku. Zdi se, da je postal žrtev zločina; toda ne samo okolnosti, ki morejo tak čin provzročiti. tudi način smrti jc skrivnosten.«
Precej sem se domislil Harry Markhama in obžaloval sem, da je moral mladi mož svojo izvrstno službo tako hitro izgubiti. Toda, kako sebični smo ljudje! Vsled lastnih skrbi sem popolnoma pozabil na Percivala in Markhama.
XXX
Ko sem zvečer istega dne po trudapol-nem dnevnem delu sedel pri peči in pušil smodko, se je oglasil naenkrat hišni zvonec. Nekaj trenotkov pozneje mi je prišla gospa Hobbs povedat, da želita dva gospoda z menoj govoriti. Prosil sem jo. naj ju pripelje noter. Vstopil je mlad mož, okoli petindvajset let star, v spremstvu drugega, ki je moral biti kakih deset let starejši od prvega. Prvi se mi je predstavil za gospoda Štefana Mas-seta, drugi za Edvarda Mortona.
»Ali mi je čast govoriti z gospodom James Bramptonom?« vprašal ie gospod Masset.
»To je moje ime.«
»Gospod Brampton,« govoril je dalje, »slišal sem, da ste v svojem poklicu zelo izvedeni, in prosil bi vas sveta o neki stvari.
dr. Triller. Predovič, Jožef Lcnče, pl. Trn-koczy.
Razume se, da je dr. Triller tudi samega sebe moral predlagati, ker ga noben drug ni hotel.
Nato dr. Triller otvori debato. K besedi se oglasi čevliar Goršič.
Srdit hoj za klobuke.
Goršič stopi na oder, tolče ob mizo, in u pije: »Pri takih gospodih se spodobi, da ste vsi odkriti. Pri takih gospodih ste tukaj, pa se vsi ne odkrijete! Vsi se odkrijte!« Nekateri, ki so imeli klobuke na glavah, so se odkrili. Goršič je srdito gledal okolu sebe. ako ima še kdo klobuk na glavi. Nakrat prične mahati z roko, kaže na nekega moža, ki je obdržal klobuk na glavi in kriči: »Tudi ta cepec naj se odkrije! To s še za mislt ni, da bi naš župan skoz padu!« Ljudje, ki so mislili, da je sedaj velovažna točka o klobukih končana, so se temeljito motili. K besedi se oglasi jako demokratični socialni demokrat, ki jo primaha z debelo palico na oder in pravi: Ali bodite vsi odkriti, ali pa vsi odkriti! To ne gre. da bi bili nekateri pokriti, drugi pa odkriti! Kdor ne misli se odkriti, nai gre ven!« Po tem pristno socialnodemokraškem nastopu je dr. Triller zaklical: »Pustimo to,« in boj za klobuke ie bil rešen.
Glasovanje brez protiglasovanja.
Dr. Triller je nato dal svoje predloge na glasovanje. Vzdignilo se je kakih 100 rok. Ko je dr. Triller to videl, si ni upal dati predlogov na protiglasovanje ter ie kar vskliknil: »Enoglasno sprejeto!« (Muzanje po dvorani!)
/Haglstratna državnozborska kandidatura.
Dr. Triller je preskočil od ljubljanskega občinskega zastopa na državni zbor ter širokih ust in ubitega glasu hvalil dr. Tavčarjevo parlamentarno delo,vanje. Pravil j«, da je dr. »Tavčar delal na vse pretege,« da je imel dr. Tavčar nesebične namene, pa se mu je očitalo, da je hodil samo po dijete na Dunaj. »Ozirati se ne smemo samo naprej, ampak tudi nazaj na šestletno dobo in potem spoznamo, kai je ta mož delal za svoje volivce in za belo Ljubljano. (Molk po dvorani.) med tem, ko sta bil dr. Šusteršič in Šuklje le za to v državnem zboru, da sta si iz politike kovala zlate cekine. Po takih izbruhih, za katere bo dr. Triller izkupil zasluženo plačilo prej, nego se mu morda sanja, kajti tudi njegova ura se bliža, je priporočal Hribarjevo kandidaturo, češ, da je Ivan Hribar »obče priljubljen (Pet ljudi zaploska!) ter ie nadaljeval: Govoril sem neposredno pred shodom z županom Hribarjem, kateri se ie izjavil, da se še ni definitivno odločil za kandidaturo in sicer samo iz tega razloga, ker se boji, da bi kot poslanec ne mogel več tako skrbeti za blagor Ljubljane kot župan. Jaz pa nepristransko rečem, (Triller je položil roko na srce in mislil na plačani podžupanski stolec) mislim, da bi g. Hribar kot župan in poslanec mogel delovati 111 ne zanemarjati dolžnosti (Nekdo zakliče: »On je naredu bela Iblana!« Nekdo ga sune in zakliče: »Bod na tih!«) Dr. Triller je menil, da Hribar lahko vse opravi: županstvo, poslanstvo, glavno agenturo »Slavije« itd. Nasprotniki naše stranke, nadaljeval je Triller, pravijo, da bodo našemu poslancu metali polena pod noge. zato je treba, da postavimo za kandidata Hribarja, ki ima s slovanskimi narodi znanje. Triller je pozabil povedati, da bo presneto malo takih prišlo v državni zbor, s katerimi ima I. Hribar »znanje«.
Iz srca govoril vsem somišljen kom S. L. S.
Dr. Triller je končal: Dr. Šusteršič je na shodu v »Unionu« dejal: Bog mi daj. da bi še toliko časa živel, da bi pomedel z zadnjimi ostanki liberalizma, mi pa želimo, da bi dr. Šusteršič živel še toliko časa, da doživi preporod narodno-napredne stranke. Stranke padajo, ideje pa žive.
Tako je dr. Triller dr. Šusteršiču želel, da živi večno, ker približno toliko bo treba čakati, da bi kdo doživel preporod »napredne« stranke.
Konec shoda.
Dr. Triller je tudi sedaj brez protiglaso-vanja »konstatiral«, da je Hribarjeva kandidatura soglasno sprejeta. Triller je še predlagal, da gre on zahvalit se dr. Tavčarju, da je v parlamentu delal »na vse pretege« ter ie zaključil klaverni shod pet minut pred tri-četrt na 11. Ves shod ie trajal i>ol ure. »Prava ta hitra« jetikal« so dovtiparili ljudje in imeli so prav. Pred dvorano je pa stal narodnona-predni črevljar Goršič, ki je bil poleg Kraigherja edini obrtnik na shodu, in delal obraze, kakor bi bil na ves svet jezen. Govori se, da je klical, da bi se on še bolj podal za poslanca. Neki socialni demokrat ie videl Kristana že v občinskem svetu in modroval: »Ce Kristan not pride, ta jih bo gajžljal!« Par liberalcev je bridko tožilo: »Joj, joj, kam nas je dr. Triller zafurall«, drugi so še bolj odkritosrčno pristavljali: »Vrag ga vzemi!« Kandidata Hribarja ni bilo na shod, ker je morda slutil, da tudi ix) njeni ni v Ljubljani nikakega poželje-nja in da tudi 011 kilave svoje stranke ne bo rešil in da se z nasprotstvom proti S. L. S. nič ne bo napravilo za Ljubljano. Triller je obljubil, da skličejo »pozneje« še en shod, na katerem bo govoril Hribar.
Po shodu so se nekateri zelo jezili, da je Triller prekmalu izklepetal zadevo o zvezi liberalcev in socialnih demokratov pri prihod-dnjih ož ih državnozborskih volitvah in da je s tem po svoji stari navadi zopet mnogo pokvaril, ker se bode celo marsikateri socialni demokrat premislil, predno pojde v to umazano zvezo.
Magistratna stranka — grofica-beračlca.
Narodno-napredna stranka je z dr. Tril-lerjetn na čelu včeraj v »Mestnem domu« dokumentirala, da se čuti sama že preslabotno v Ljubljani. Šla ie prosjačit k socialnim demokratom, katerim je pred letom v »Narodu« obljubovala »mokre cunje«. Sedaj se bodo marsikateremu odprle oči o veljavi narodno-napredne stranke v Ljubljani, Etbin Kristan bo okusil, da za take eksperimente, za pomoč skrajno protiljudski stranki, nasprotnikom splošne 111 enake volivne pravice tudi socialno-demokratičnega delavstva nima na vrvici. Taki eksperimenti bodo le pomnožili vrste »Slovenske Ljudske Stranke« ter bodo prepričali množice, da dosleden boj za ljudske pravice vodi le »Slovenska Ljudska Stranka«. Tudi kaka Kristanova pomoč ne ozdravi liberalne stranke hitre jetike. Okužil se bo k večjemu še Etbin Kristan in socialnodemokratična stranka, ki igra z Etbinom Kristanom jako klavrno vlogo, ko ponižno sprejema mandate iz rok liberalcev. Natn je to prav in nas veselil Naše poti nihče več ne zastavi!
(Shod v Štepanji vasi.) Včeraj dopoldne ob 10. uri vršil se je v steklenem salonu staroznane Štravsove gostilne v Štepanji vasi shod volivcev. Sklicatelj g. Luk-ner, ki je bil izvoljen predsednikom, vodil je shod jako spretno. Dr. Schvveitzer poročal je mnogobrojno zbranim volivcem pomen volivne preosnove, o nalogah, ki čakajo novega državnega zbora osobito glede kmečkega, delavskega in obrtnega stanu. Razlagal je p-ogram S. L. S., kojemu so zborovalci vseskozi pritrjevali, in dokazoval, da le kandidati, ki prisiojajo na ta program, so res ljudski kandidati. Navdušeno je shod pozdravljal kandidaturo dr. Sušteršičevo. Predsednik je nato pojasnjeval pomen kmečkih zvez, kojih naloge je potem razložil še dr. Schweitzer. Z živioklici Slovenski, Ljudski Stranki se je končal shod.
(Šmartin v Tuhinju.) Pod predsedstvom šmartinskega župana je bil v nedeljo ob 7. zjutraj pri nas volivni shod, kt se ga je udeležila večina naših volivcev. Vsi so pritrjevali programu S. L. S., ki ga je razvijal dr Krek.
(Zgornji Tuhinj.) Po desetem cerkvenem opravilu smo imeli včeraj volivni shod
Naša in čpitališka občina sta bili zastopani po vseh zavednih možeh V predsedstvu sta bila župana obeh občin. Dr. Krek je govoril o potrebi kmečke organizacije in o dolžnostih državnega poslanca za kamniški okraj. Razvila se je živahna razprava o železniški zvezi, o potresnem posojilu, zlasti pa o brezobz rnih kaznih, ki ž njimi v Škodo živinoreje obklada okrajno glavarstvo kmete pri njihovem planinskem gospodarstvu. Po-iitiška in gospodarska zavednost združena z neomajano zvestobo S. L. S. se je sijajno pokazala pri tem skodu.
(Sela.) Po nauku so se včeraj domala vsi volivci podkruševske občine zbrali na Selih k volivnemu shodu, ki mu je predsedoval čislani domači župan. Dr. Krek je v daljšem govoru pojasneval politike stranke v naši deželi. Soglasno so vsi volivci zagotovili S. L S. svojo zvestobo.
(Rakek.) V nedeljo dopoldne ie bil pri nas volivni shod, ki sta na njem poročala kandidat Gostinčar in dr. Pegan. Soglasno, ob živahnem pritrjevanju so sprejeli zborovavci Gostinčarjevo poročilo na znanje in odobrili njegovo kandidaturo.
(Liberalno pogorišče v Cerknici.) Bilo jih je 89 z dvema ženskama vred, med njimi več naših. Dr. Triller, Cham in dr. Novak so zabavljali proti farjem. Gruden je zajecljal par besedi. Liberalci so po končanem shodu sami izjavljali: »Tega pa že ne; saj ne zna niti ust odpreti.« Liberalci, če imate korajžo: naj se pomeri enkrat Gruden z Gostinčarjem.
(Kopačev shod v Cerknici) .ie privabil domala 500 oseb. Sklicatelj Kristan je kar sam obdržal predsedstvo, ker mu ni dišala volitev. Jamčimo mu, da bi za njegovega kandidata ne glasovalo .X) oseb. Kopar je povedal, kar zna: čvekal o milijardah, zabavljal proti klerikalizmu; o programu pa lepo molčal, češ, da je predolg. Odgovarjal mu je dr. Pegan. Zbor je stavek za stavkom gromovito odobraval in Kristan bi bil najrajše poslal po žan-darje, ko je videl, kako se krohočejo zborovavci zmikaščenemu Kopaču. Ko ie končal, so zaorili glasovi: »Socialnih demokratov ne poslušamo!« in množica se je razšla. Dvajset Kopačevcev in pa naših radovednežev je še nekaj časa ostalo v dvorani, kjer ie Kristan slavno sklenil Kopačevo sedmino.
(Shod liberalne »Kmetske stranke« v Št. Petru na Notranjskem.) Strašno so bobnali notranjski liberalci za svoj shod dne 17. t. mes. v Št. Petru na Krasu. Pravili so, da pride na shod okoli 4000 mož, dr. Tavčar ali dr. Novak iz Ljubljane itd. I11 uspeh, prišlo jih je 400 do 500, a med njimi jih jc bilo najmanj polovica naših, ni pa bilo niti Tavčarja niti Novaka. Shod je bil napovedan ob 3. uri popoldne, toda začeti se je mogel šele po 4. uri, ko so prišli »neodvisneži« iz Zagorja in Postojne. Otvoril ga je ata Zužamaža, govoreč tako tiho, da ga skoro ni bik) slišati. Imenoval je štiri reditelje, ki so bili brez ugovora sprejeti. Prvi govori g. Domicelj, ki razlaga in po-jasnuje program notranjske »Kmečke zveze«, ki je itak skoro ves direktno vzet in deloma posnet ix) naših »Kmečkih zvezali«. Vprašanje je le, Če bo šel kak kalin na te »neodvisne« limanice. Kakor vsa znamenja kažejo, ne. Nastopil je tudi »neodvisni kmet« Josip Jenko z Gorenjskega, menda Babčev fantek, ter s papirji v tresočih se rokah razlagal navzočim »kmečki program«, a izvleček njegovega govora je bilo le napadanje na »klerikalce«, vendar z imenom ni imenoval nikogar. Očital je dr. Šusteršiču, da si je s politiko pridobil dve graščini, spravil se nad dvornega svetnika Šukljeja, če je zrel za pokoj, kaj se bo še usi-ljeval za poslanca. Živahno mu je pritrjeval Petrič, urar iz Postojne. Končal je s pozivom, naj volijo kandidata, ki se bo predstavil na današnjem shodu. Nato se je oglasil Ditrich iz Postojne, ki je poslušavcem povedal sen-zacionelno novico, da, če ima kmet denar, tudi trgovec dobro stoji. Zato je tudi on za kandidata »Kmečke zveze« in hoče kot notranjski
trgovec složno delovati z notranjskim kmetom. Končno se je vendar prikazal kandidat v osebi Dekleve iz Postojne, ki s tresočimi se rokami in trepetajočim glasom izjavi, da bo deloval za izvršenje programa »Knvečke zveze«, če mu poverijo notranjski volivci to delo. Da ne bo preobložen z delom, bodo skrbeli že volivci. Končno se oglasi Cesnik, ki strme-četnu občinstvu pove, da je rojen pod slamnato streho, da je njegovo srce vneto za kmeta, čeprav je učitelj, da bo deloval za kandidata »Kmečke zveze«, in je prosil navzoče, naj oddajo glasove 14. maja Deklevi. Ko je ata Zužamaža, ki o njem fantje že pojo na vasi znano pesem »Ata Zužamaža iz Postojne dela kmete samostojne«, dal kandidaturo na glasovanje, je vzdignilo kakih 150 postojnskih, zagorskih in domačih liberalcev roke, pri protiglasovanju se ni nihče oglasil zoper, da bi g. Deklevi ne skalil veselja, da bo do 14. maja kandidat za državni zbor, takrat pa imenitno pogorel. Da je bil učinek tem večji, so končno zapeli pod vodstvom gospo da Domicelja še »Lepa naša domovina«, nakar so navzoči »neodvisniki« zasedli gostilniške prostore in se izvrstno zabavali. — Dasi so bile priprave velikanske, je shod več kot klavrno uspel. Dopoldne je vihrala zastava raz neko napol dograjeno mesnico, popoldne pa so jo prenesli v nasproti stoječi hotel Št Peter« značajnemu Geržini, ki >e ob zadnjih občinskih volitvah prvi dan skupaj sedel z gospodom kuratom pri eni mizi, drugi dan pa volil z liberalci. Da ni prišlo z Deklevo nekaj postojnskih liberalcev in da se ni pripel ak> iz Zagorja kakih 70 zapeljanih »neodvisnih« kmetov, bi bila udeležba od liberalne strani kaj pičla. Naši somišljeniki so bili popolnoma mirni in hladni, v zavesti, da bo prihodnjo nedeljo imel dr. Žitnik, naš kandidat, shod, ki bo, kar se tiče udeležbe domačinov, daleko sijajnejši, z ozirom na politiško zavednost iu odločnost volivcev se pa z liberalnim sploh primerjati ne bo dal. Dne 24. marca vsi somišljeniki do zadnjega na shod!
(Brezmejna liberalna koniuznost.) Z divjo silo so se zaleteli v gospoda dr. Petra Lahar-narja, ki kandidira na Krasu in na Vipavskem. Ničesar mu ne morejo očitati. Zato jih je bleda jeza popolnoma zmedla. Najprvo jim ni bilo prav, da jc državni uradnik, sedaj, ko je izjavil, da izstopi iz državne službe, če bo izvol.en. jim pa zopet ni prav. Vsa liberalna trobila je poklical Gabršček na pomoč za svojega Štreklja. Sam pa je v četrtkovi »Soči« vrgel to-le bombo: Ce bi (Laharnar) stopil v pokoj, bi redili davkoplačevalci na ljubo vladi uradnika, ki je še sposoben za uradniško delo, pa počiva, da služi vladi v državnem zboru proti ljudstvu. — V istem hipu pa poroča Gabršček, da bo Štrekelj dobil dopust, kadar bodo seje državnega zbora. Ker je Štrekel.i tudi deželni poslanec, bo moral biti celo leto na dopustu in bo zraven še avan-ziral. Potem bodo res davkoplačevalci redili Štreklja na ljubo Gabrščeku, da počiva in služi liberalcem v državnem zboru proti ljudstvu Ubogi liberalni možgani!
(Goriškim liberalcem) pomagaijo agitirati tudi kranjski magnat Garzarolli, ki je minuli torek v Sežani po shodu s klici: »Zivio Štrekelj I« hotel dokazati, kako krepka pomoč je prišla iz kranjskih Senožeč neodvisnemu kandidatu, c. kr. nižjemu uradno-potovalne-mu učitelju Štreklju. Oni Slovenci, ki so pred 40 leti obiskovali goriško gimnazijo, pa se čudom čudijo, kako je prišel nekdanji učenec prvih dveh a-razredov, ki je bil vpisan za Laha, ki je občeval le z Lahi, ki je proti Slovencem prikrival znanje slovenščine, kako je zašel ta nekdanji Lahonček — Garzarolli med slovenske agitatorje. Izvedenci to tolmačijo tako, da je Garzarolli napravil na sejmu dobro kupčijo, si dvignil veselje s kozarčkom pristnega kraškega terana ter tako poln veselega humorja začutil potrebo, tolažiti žalostne, zagledavši žalostne obraze Štrekljev-cev, ki so se vračali s »Sloginegn« shoda. Ce se taki mednarodni veseljaki, kakor je Garzarolli, navdušujejo za Štrekljevo kandi-
V Washingtonu se je izvršil skrivnosten umor in . .
»Gotovo mislite o gospodu Percivalu,« prekinil sem ga v njegovem pripovedovanju.
»Kaj? Vi že veste o tem?«
»To vem, kar sem zjutraj čital v časopisu, več ne.«
»Jaz sem vnuk umrlega in želim, da bi se stvar preiskovala. Ljubo bi mi bik), ako bi mogli takoj jutri zjutraj odpotovati v Wa-shington in da bi s svojimi preiskavami dokazali, da je umrl moj ded naravne smrti.«
»Zakaj pa ni zdravnik tega preiskoval?«
»Saj jih je več preiskovalo.«
»In kako so se izrazili?«
»Saj veste, zdravniki rabik> toliko znanstvenih izrazov, da jih jc težko razumeti. Povedali so kolikor sem jih jaz razumel da je moj ded umrl zaradi srčne napake.«
»Ali so bili zdravniki mnenja, da je bil vaš ded žrtev zločina?«
»Ne, oni so menili, da je smrt posledica njegove srčne napake.«
»Cenui potrebujete potem nadaljnega preiskovanja ?«
»Rodbina ni zadovoljna in želi, da bi vi vso stvar preiskovali. Mislim, da se gospod Marton sin sestre umrlega, strinja 7. mojim mnenjem.«
»Gotovo,« pritrdi starejši gospod.
»No. ako že ravno želita, gospoda, sem pripravljen jutri zjutraj odpotvati.«
»Hvala, gospod,« odvrne mladi mož. »Ali jc dovolj za vaš trud bankovec za petsto dolarjev.
Prav nič se nisem pomišlial vzeti ponu-
jane mi vsote, ker plačilo je bilo res bogato. Po kratkem pogovoru sta me oba gospoda zapustila.
XXX
Drugo jutro na vse zgodaj sem od|X)to-val v VVashinton, kamor sem prišel okoli sedme ure zvečer.
Prvo moje opravilo je bilo. da se informiram o vsem pri Harry Markhamu in peljali so me v pisarno gosix>da Percivala, kjer sem nršel svojega prijatelja.
Brž ko me ie zagledal, jc presenečen vstal in zaklical:
»Brampton, ali je mogoče? Kaj te je pa privedlo semkaj?«
»Službene zadeve, Harry,* odgovoril seiti mu iti mu povedal, kai sva imela z gospodom Massetom.
»Kaka neumnost!« vzkliknil jc srdito. »Zdravniki so se izrazili, da je umrl gospod Percival zaradi razširjenja žile dovodnicc. Najbolje je, da se takoj na te obrneš; velik del truda si bodeš prihranil.«
Ako so zdravniki, katerim je bila preiskava poverjena, res konštatirali, da je vzrok smrti razširjenje žile dovodnice, potem ie Imel Markham prav, da je imenoval vsako nadaljno preiskovanje potrato časa. Toda .lagrado sem prejel in hotel sem svojo dolžnost opraviti.
»Gospod Percival je utnrl takoj, ali ne?«
»Seveda. Smrt je v takih slučajih vselej hitra; brž, ko žila poči. jc smrt žc tu. Ti si mogoče marsikaj od svojih medicinskih študij pozabil; dovoli mi. da ti stvar razložim. Razširjenje arterije nastane, čc se utrga ena iz-
med notranjih kož. Napravi se mehur, ki postaja polagoma večji in večji, tako da tudi ostale kože arterije počijo in nato nastopi takoj smrt.
Zahvalil sem se mu, ker mi je razložil in prosil sem ga, če bi smel truplo videti.
Vzel je takoj svetilko in me peljal v sobo, kjer je ležal mrtvec.
Bila je mračna čumnata s temnimi, težkimi pregrinjali. Mrtvaški duh mi je udaril v nos. Rakev je bila na tleh, toda truplo je bilo še v postelji.
Velik, krepak mož je moral biti. Posvetil sem mu v obraz, toda videl sem le navadno, mrtvaško lice. Odpel sem mu nočno srajco in preiskoval kraj nad srcem. Najprvo nisem ničesar našel, toda ko sem natančneje preiskoval, zapazil sem moder madež prav nad srcem, velik kakor glavica igle.
»Tu je nekaj posebnega,« rekel sem in pokazal I1arryju.
»Kie?« vprašal je ta.
»Tukaj,« rekel sem in posvetil s svetilko.
»To je navadna mrtvaška lisa,« menil jc Harry.
Mislil sem, da ima morda prav, in nisem nič več govoril o tem. Preiskal sem potem zelo skrbno čumnato, toda brezuspešno.
Nato sem šel k enemu izmed zdravnikov, ki so prej preiskovali truplo. Zagotavljal me je. da ni nobenega dvoma o vzroku smrti.
(Dalie prih.)
Pismo BoKtatusa Pepela.
Gespud redehter!
Dons morm spet enkat iz nim ena pametna beseda guvort. Uni ket redehter maja gvišn velika beseda pr sluvensk Itidsk strank, jest
sm pa zravn bi za ta zadnga, tku de na pridem nekol prou du ta prave besede.
Zatu jh pa prostn, de nej uni guvareja 11 mojmo imen iz gespud dohtar Šustaršičam, gespudam dohtar Krekam in iz ta drugm, ke hodja ukul pu svet iu brusja pr Idch ježek, de b jh spametval in na ta prava pot pr-pelal.
Nej jm puveja u mojmo imen. de je tu čist naputrebn, dc jc škoda za nhna štitna, k se u prehmal znucala in škoda za gnar, ke ga za raiža vn mečeja. Pa gespude dohtar Pegane in če čju puveja žiher tud Lamber-gari, de jc vs nhn ajfr čist udveč. Kua b se tlela matral in matral in soj žeulejne dol nesl, k je use skp udveč. Kulk b blu ud nh bi pa-metn, če b lepu duma ustal in se šparal za na Duni, ke tam 11 treba nhne štime, ne pa
Priloga 64. Atev. „Slovetica" dne 18. marca 1907.
daturo, potem ne dvomimo, da ie v resnici slovensko-narodna.
(Volivni boj na Goriškem.) Gorica, 18. t. m. Včeraj ob 3. uri popoludne se je vršil v Rihenbergu sijajno uspeli shod »Sloge«, na katerem se je predstavil volivcem kandidat dr. Laharnar. Bilo je zbranih nad 400 mož, med temi nad 350 naših in kakih 50 liberalcev. Iz Rihenberga je bilo nasprotnikov kakih 10, drugi so prišli iz Komna in Nabrežine. Shod je otvoril dr. Gregorčič v imenu »Sloge«. Za predsednika shoda je bil izvoljen g. župan Pavlica, ki predstavi dr. Laharnarja. (Viharni živio-klici. Nekateri kriče: Zivio Štrekelj!) Nato ie govoril dr. Laharnar, viharno pozdravljen. Izjavil je, da sc ne vsiljuje, ampak daje svoje moči na razpolago ljudstvu. (Liberalci skušajo motiti mir.) Te nastope naj si razumni sami razlagajo. (Odobravanje.) Napadli so me brez povoda. Očitali so mi, da imam vezane roke. (Klici: Štrekelj ima vezane roke.) Res je to. Državni uradniki, ki so pri upravi, imajo vezane roke in so odvisni od vlade. (Klici: Tudi Štrekelj je odvisen.) Prosti so v tem oziru le sodniški uradniki! Jaz pa sem prišel sem radi vas in zato hočem imeti proste roke. (Viharno odobravanje.) Zato zopet danes izjavljam, kar sem izjavil v Sežani, pod častno besedo, da stopim v pokoj. (Viharno odobravanje.) Žive! bodem med vami in vas zagotovim, da me boste v dveh letih vsi osebno poznali! (Veliko navdušenje.) Moje povelje so vaše želje ne pa povelje vlade! (Veliko odobravanje. Jaz nisem vladni kandidat in nočem biti. (Veliko odobravanje in navdušenje.) Dr. Dermastia navdušeno govori za živahno agitacijo za dr. La-harnarja, ki ima srce za ljudstvo. »Prepričan sem,« pravi govornik, »da bodete čez šest let lahko rekli o dr. Laharnarju: To jc bil poslanec za nas in ne zase. (Veliko odobravanje.) Župnik Stamcar razjašnjuje, zakaj voliti Laharnarja. Govori o važnih cerkvcno-poli-tičnih in gospodarskih vprašan ih, ki bo o njih odločeval državni zbor, ter o dosedanjem delovanju dr. Laharnarja. (Viharni klici: Zivio Laharnar!) Ako mu sedaj kličete živio in mu izražate zaupanje, to šc ni dosti. Zakličite pa 14. maja zaupanje samim sebi s tem. da od-daste soglasno svoje glasove dr. Petru Laharnarju. (Burno odobravanje.) Zupan Pavlica pozivlje zborovalce, naj izrazijo svoje mnenje za Laharnarja ali proti njemu. Dvorana je kar zabučala med viharnimi živio-klici. Zborovalci so vihteli klobuke po zraku, pozdravljajoč kandidata. Liberalna banda zunaj je kar onemela. Dr. Laharnar se zahvali na zaupanju in obljublja, da bo kot poslanec, čc bo žc izvoljen, ob vsaki važnejši priliki pri-hitel med volivce. (Viharni: Zivio!) Dr. Dermastia pozivlje še enkrat na živahno agitacijo. Deželni zbor jc zavrgel volilno dolžnost. Naj bo volivna dolžnost vaša vest! (Velikansko navdušenje! Klici: Vsi bomo volili Laharnarja.) Nato jc bil zaključen shod ob trikratnih gromovitih živioklicih na kandidata in »Slogo«.) Neki Nemec jc pripeljal seboj iz Nabrežine več svojih liberalnih priveskov, da bi delali zgago, med njimi nekega Mediča iz Ljubljane. Pa so jih slišali krepke. Shod je bil sijajen. Zborovalci so bili vsi navdušeni. Ob istem času se je vršil liberalni shod pri »Rebku« blizu Ajdovščine.
(Liberalni shod pri Rebku pri Ajdovščini.) O tem shodu se nam poroča: Na shodu pri Rebku ie bilo včeraj okolu 200 ljudi, med nji mi mnogo Komcncev in Nabrežincev s Krasa. Naših okolu 30. Domačinov na shodu jc bilo prav mak). Predsedoval je shodu trgovec Verčon, zapisnikar jc bil učitelj Mrmolja. Štrekelj ie pravil, »da sc žrtvuje«, ako sprejme mandat, dr. Treo je osebno napadal Laharnarja ter jc liberalno ljubezen do ljudstva označil v stavku: Kdor nima predvsem svojih
tlela pr nas, ke je use glih, nej guvareja al pa nc.
Nej ubogajo iisi te gespudi mene in nej ta guvarejne in rajžajne prepesteja leberalem. Leberalci sa prveč bi spučit, kc tulk let nisa nč delal, ampak lenoba pasi; drugeč uja pa leberaln guvorniki na dežel tud več upravi, kokr pa usi guvorniki in poslanci sluvenske ludske stranke, u nima nuc.
Jest vem, dc se u mil tu zdel naverjetn ii: uja murbt nazadne šc reki, da ie Boltatu Pepe iz Kudcluga ena auša, ke m tlela takclc čenče čenča, dc nisa za nekamer. Jest pa pravm, de jest nism auša, ampak pu boži pudob in nc pu afn, kokr Grošl ud sojch pr-stašu prhaupta, ustvarjen člouk, in mam en lep perejon mežgauu u giau, ne pa sam na talari, kokr dohtar Kam, kedr mu jh mama za večerja na miza prnesejo. Zatu nej m pa vrjameja, gespud redehter, de mam jest prou in m uja gvišn tudi uni sami prou da!, kedr uja tala reč tku na tenku prcštederal. kokr sni ia jest preštederu.
Astn, nej puslušaja! Kene, držaunazborsk kandidati nline stranke se ubijaja pu svet in prpoudujeja Idem, kua sa že zajne dobrga sturl in kua še use misija dobr strt. Ldje pri-deja na te shode, pušlušaia in verjameia, kar im prpoudujeja, kc veja, de ie res; ampak tu nm puvem, de prideja na te shode, po-šlušaja in verjameja nhnm kandidatni pu-navad sam tist ldje, ke sa že tu ud nekdi vedi in bli tud prepričan, de jm puslanci sluvenske ludske stranke res sam dobr čja in u nhna nuc delaja; na te shode pa na prideja puna-vad tak ldje, ke ud tega nč na veja, zatu ke hod a sam na leberalne shode in pušlušaja sam leberalne čenče. Astn, kokr zdej vidja, kandidatni sluvenske ludske stranke nč na tmca>a in nč na prdubeja nhn shodi in prgu-varjaine, zatu ke use tu, kar im puveja tc
koristi pred seboj, ic slab gospodar. — Štrekelj je povedal, da je prišel na shod na povabilo šempaškega župana, ki pa v tem okraju ni niti volivec. S tem je Štrekelj pokazal, kako malo pozna volivni okraj! Na shodu sta bila Ic dva župana: vrtovinski in černiški. Ce bi bili prišli domači župani, bi bili pripeljali kompanije ljudstva seboj. Mrmolja ie izražal ogorčenje nad »klerikalnimi« časopisi, češ, da osebno napadajo Štreklja. Treo je predlagal Štrekljevo kandidaturo, ki je bila po mnenju liberalcev »sprejeta«. K besedi se je oglasil župnik Kosec. Liberalci so nakrat pričeli kričati. Ko so sc nekoliko pomirili, je Kosec konstatiral, da naše časopisje Štreklja ni osebno napadalo, danes je dr. Treo Laharnarja osebno napadal. Ljudstvo liberalnega kandidata Štreklja ne bo volilo, ker ga jc postavila stranka, ki je po svojih glasilih protiverska. Nastal je tak hrup, da Kosec ni mogel dalje govoriti. Dr. Treo in Štrekelj sta se z vsemi silami branila, da bi bila protiverska!! Ma-horčič, bivši nabrežinski župan, je spravljal na dan znano nabrežinsko zadevo ob umoru cesarice Elizabete, valil krivdo na Laharnarja, ki pa pri tej zadevi ni nič kriv, ker mu je tržaško namestništvo takoi po dogodku akte odvzelo in jc namestništvo samo kaznovalo Nabrežince. Liberalci so včeraj zopet pokazali mnogo »liberalne« surovosti«. Na eni strani so vpili, na drugi pa govoriti niso pustili. Celo kranjski liberalci so morali pomagati pri tem shodu. Trop liberalcev je pripeljal na shod tudi Bratina iz Ustij na Kranjskem.
(Shod „Slovenske kmečke zveze) je dne 17. t. m. na Laškem sijajno vspel. Navzočih le bilo do 400 kmetov, ki so z navdušenjem sledili izbornim govorom g Franca Mlakerja in g. dr. Benkoviča. O. Mlakar je z navdušenjem pojasnil gospodarski program slovenske kmečke zveze; Dr. BenkoviČ pa njen politični program. Oba govora so poslušalci odobravali z ogromnimi ..živijo" klici. Nato se je izvolil okrajni odbor slovenske kmečke zveze za laški okraj. Na shod so prišli (udi nekateri pristaši ,narodne stranke" z namenom z medklici motiti zborovanje, kar se jim pa ni posrečilo, ker sta jih slavna govornika v veliko veselje navzočih kmetov pošteno zavrnila. Dotične nasprotnike si bomo kmetje dobro zapomnili. Da je narodna stranka hotela preprečiti obilni obisk in nas kmete zbegati, razširjala je pred zborovanjem umazan oklic, ki strupena napada župnika Kolariča in dr. Benkoviča ni se konča z besedami: »Proč z odvetnikom dr. Benkovičem, Vaš kmečki poslanec bodi Vaš rojak in domačin, kmeto valeč Ferdinand Roš iz Hrastnika Neodvisni kmetje." Ves ta oklic, ki kaže, da je narodni stranki kmečko ljudstvo deveta briga je g. dr. Benkovič v ogorčenje navzočih zavednih kmetov obsodil kot podlo agitacijo za njih strankarske namene. -- Poslanca si pa ne pustimo nikakor usiljevati od narodne stranke, — na dan volitve bomo oddali svoje glasove tistemu, ki ga bodo dne 21. marca zaupniki Slovenske kmečke zveze v Laškem trgu postavili za našega poslanca.
(Shod ,,Narodne stranke" v Žalcu).
Ljudski shod »neodvisnih kmetov" je bil v včeraj v nedeljo 17. t. m. v Hodnikovi dvorani v Žalcu, katerega se je udeležilo 600 do 700 oseb (pa ne 1050.) Opomniti je treba, da to niso bili samo kmetje — volilci, ampak da je bilo od teh nepolnoletnih nevolilcev, polnoštevilno so bili zastopani celjski kmetje - voditelji „Narodne stranke",
guvornki, sami veja; ampak pu pravic rečen, nucaja sluvensk ludsk strank ta nar bi še leberaln shodi, kere prreja gespud dohtar Kam pu dežel naukul. Vidja, ker gespud dohtar Kama ldje zagledaja, ga maja že zadost in nubena žauba na pumaga več: ldje sa sit leberalcu in atis je iz nim. Zatu b blu pa bi pametn, če b dal tist gespudi, kc delaja shode za sluvenska ludska stranka, kc sc matraja pu svet in gnar zapraulaja, raj ena mejhna pudpora gespud dohtar Kame, dc b lohka večkat rajžu pu svet in kazu Idem, kašn dc na smeja bt puslanci. Tu jm puvem, de b bli na ta viža u cnnio let usi leberalci fuč, sluvenska ludska stranka pa na kojn in nhn kandidati b sc lohka ta cajt mal spučil duma in pa tieki gnarja zravn pršparai. Sej veja, de je dondons treba pr usak reč. ta nar bi pa šc pr pulitk, pamet nucat, pa gnar šparat. Ce b pa na ta viža glih nč gnarja na pršparai, ampak use izroči dohtar Kame za negave shode, b pa saj čcule na trgal nhn kandidati pu svet. ampak čcule šparal, kokr ih jc šparu unkat pulberat Eranketi, kc je u kufehaus u »Austriji« u punuči sklicu vulivn shod iu sebe u sameh štumfeh predstavu za kandidata. Tu je blu pa tkula! Mi sma lepu sedel u kufehaus že meičkn nasut in k glih nisma mel uprauka, sma začel pa pulberarja Frankctata prguvarjat, de nej kandedera. Eranketi jc en cajt prcmešlvou, nazadne sa mu pa le šle naše besede tku u srce, šnops pa u glava, de je sezou soje čeulc, skoču za miza in držu tku imeniten pulitičn govor, de sma bli pučas usi du souz vinen in ke nam jc še ublubu, de u usacga en ceu let zastoju pulberu, ker u nega volu. sma kar pud miza sklenil, dc u naš kandidat za državn z.N>r pulberar Eranketi. Buli ga živ!
Bultatu Pepe Iz Kudcluga.
kakor tudi isti krajnih odborov celjsko-vranskega okraja. Ob četrt na 4. pozdravi zborovalce sklicatelj župan Valentin Južna iz Št. Jurja ob Taboru in predlaga v predsedstvo župana Širca ta iz Žalca, ki je bil soglasno sprejet. Slednji še nato predlaga podpredsednikom župana V. Južna iz Št. Jurja ob Taboru in J. Urleba, župana iz Št. Jurja ob j. ž., zapisnikarjem pa Pikl-a iz Žalca, ki so bili vsi sprejeti. Predsednik pozdravi nato vse zborovalce, katerim stoji na krmilu velespoštovani g. V. Južna iz Št. Jurja. poudarja, da shoda ne more in ni sklicala nobena stranka, postavljati kandidata ima pravico ijudstvo ne pa ta ali ona stranka. Mi kmetje ne potrebujemo poslanca strankarca. Prva skrb ni, h katerej slranki spadaj. Zbrati si moramo moža iz naše sredine, ki bode katoliškega prepričanja in pravi narodnjak. Na spodnjem Štajerju imamo sedaj 2 stranki, ki imata obe močne zaslombe v slovenskem narodu ter upa, da se bosta, če ne pred, pa vsaj po volitvah zedinili. Ena stranka, in sicer »Kmečka zveza" ima v torek na zelo neprimernem kraju, namreč v Celju v »Narodnem domu" shod kjer hoče postaviti nam nasprotnega kandidata, nasprotnega ljudski volji. (Klici od krojača Pikl-na in več pivovarskih delavcev — socialdemokratov: Proč ž njim, fej »kmečka zveza.") Sedaj izraža željo, da bi se oglasili kmetje volilci s predlogi za kandidata. K besedi se oglasi veleposestnik Podgoršek iz Št. Jurja, j. ž. (vnet pristaš „Narodne stranke") in zahteva, naj naš prihodnji poslanec dela jasno in skupno za hmeljarje in druge, pa tudizaživinorejce, dabodeživinaimela dobro ceno in predlaga kandidatom vsem znanega velespoštovanega gosp. Robleka iz Žalca. (Živio-klici). O. Vrh iz Žalca poudarja, da si boljšega poslanca ne moremo, slabšega pa nočemo zbirati. OrašČak Schauer iz Vranskega predlaga jtudi kandidaturo g. Robleka. G. Vastan posestnik v Št. Jurju ob Taboru zahteva, naj bode naš prihodnji poslanec vnet katoličan in predlaga tudi g. Robleka. (Gromoviti živijo - klici in tako je prav.) Kmet Golavšek iz okolice Žalca zahteva, da naj se prihodnji poslanec potegne tudi zaradi začje škode in da si bode iste v bodoče tudi priprost člokek privoščil in ne samo gospoda, ker je itak samo za škodo in predlaga tudi g. Robleka. (Živijo klici.) Sedaj pa se oglasi k besedi Piki iz Žalca. Najprvo je pohvalil delo rajnega poslanca viteza Berksa, nato pa se lotil rajnega poslanca Žičkarja, začel je : poglejmo pa tudi, kaj pravzaprav storil poslanec Ž.ičkar; on je rekel v državnem zboru — — Dalje ni mogel. Klici: Pri miru pustiti rajne in ne kritikovati! »Dol s Piklnom! Venž njim. Kričanje itd. Župan Sirca mu je hotel za-našiti usta, pa ni mogel — tu se je pokazalo umeje in duh vseh zborovalcev. Vsa dvorana je bila po koncu in pričakovati je bilo trenutka, ko bode Piki zunaj, ker ljudje so se mu že približevali. Sedaj se je glasovalo in večina glasov je bila za Robleka, ki se je tedaj proglasil za kandidata. G. Roblek se nato najiskrenejše zahvaljuje za dano mu zaupanje. Samo ne obljubuje, da bode mogel ustreči popolnoma kot poslanec svojim volivcem zaradi svojega slabega zdravja. Izjavlja, da se je — čujte in strmite —konečno proti večkratnim prošnjam vendar le udal in jim (komu ?) tudi povedal vzrok, zakaj da težko sprejme kandidaturo. Postavljen je bil torej že naprej, predno so »neodvisni" imeli shod ! Povedal je, da programa sploh ne bode nobega razvijal, ampak da bode kot mogoči poslanec delal po svoji vesti v katoliškem prepričanju. Spoštujem vsakogar, kdor je spoštovanja vreden; njegova načela pa so: katoliška vera, slovenski narod! Nato je začel dr. Kukovec stresati svojo jezo zoper vse, kar ni ž njim.
Govorili so še potem Roblek in kmet Boršnak iz Braslovč, nakar je g. Širca za ključil shod ob pol 5 uri.
Dr. Kukovec je naznanil, da bodo ti narodni kmetje 10. I. m. v Celju ob 3. uri v gostilni tudi v .,Narod. Domu" imeli protestni shod proti kmečkemu kandidatu.
(Shoda v Ljutomeru.) Danes dopoldne smo dobili naslednje poročilo: Volivni shod kandidata »Kmečke zveze« Roškarja je sijajno uspel. Navzočih je bilo blizu 400 volivcev, pretežno iz najbližje okolice, ki so navdušeno poslušali govornika Roškaria in dr. Korošca. Shod liberalne »Narodne Stranke« ie bil kla-vcm. Iz celega volivnega okraja se ni udeležilo shoda niti 150 oseb.
(Shod na Ponikvi.) Shod »Narodne stranke« na Ponikvi na Štajerskem ic bil včeraj silno klavrn. Navzočih je bilo 70 oseb, skupno z ženskami in otroci. Predsednik ie bil kandidat Zdolšek. Karlovšek je bil silno razburjen radi slabega obiska. Govorili so Karlovšek, Stermšek, Eerlinz. Bilo ui nobenega navdušenja.
š O liberalnem shodu štajerske »Narodne stranke« v Zidanem mostu se nam piše: Dolgo so liberalci iskali kanuidata za posavski volivni okraj Brežice-Sevnica«Laško. Mislili so na dr. Kukovca, Starkla, Balona, Kunčja, Janežiča i. dr., a nobeden ni hotel IX) kostanj v žriavico. Slcdniič so trboveljski
liberalci ponudili mandat županu Rošu, ki ga ie sprejel, ln 14. t. m. so ga na zaupnem shodu na Zidanem mostu postavili kandidatom tudi drugi »narodovci«. Iz Trbovelj se je tega shoda udeležilo II oseb: 3 učitelji, 2 gostilničarja, 1 trgovec, 2 obrtnika, 3 kmetje, dela-vcc nobeden. Grozdje je za Roša jako kislo. Ce upa na trboveljsko delavstvo, se moti. Drugje ga pa že tudi poznajo kot liberalca brez lastnega mišljenja, ki se da v politiki voditi svojim sinovom.
(»Politike nič ne razume«) zdravnik dr. Josip Strašek v Brežicah, saj tako vedno sam povdarja v vseh varijacijah, pri tem pa sc postavlja v prve vrste pri politični agitaciji. Po-inilujemo in mu želimo, da bi vsaj v drugih strokah več razuma pokazal.
(Volivna dolžnost.) Solnograški deželni zbor je sprejel volivno dolžnost.
(Volivni gibanje v Istri.) V II. volivnem okraju (Poreč, Rovinj) so 16. t. m. postavili Lahi v Poreču za kandidata dr. Matija Bar-toli. Puljska kandidatura še ni določena.
(Volivno gibanje v Dalmaciji.) V Splitu kandidira dr. Sinodlaka, v Drnišu dr. Ivčevič, v Siniu dr. Zaffron, v Kotoru Gopčevič.
(Volivni shodi v tržaški okolici.) Shodi »Edinosti« so se včerai v tržaški okolici mirno izvršili. Glede kandidatov se na včerajšnjih shodih ni še nič določilo. Nameravali so v okraju Rojan kandidirati Iv. Gor-jupa, a ljudstvo je sedaj proti njemu, ker je odšel iz dež. zbora. Skoro gotovo bo v ro-janskem okraju kandidat dr. Gregorin.
(Tiskovna pomota.) V sobotni notici o liberalnih kandidatih na Goriškem nam je tiskovni škrat napravil iz »Oskarja Gabrščeka« »tiskarja Gabrščeka«. Tiskar Gabršček še ni bil nikdar poslanec, pa najbrže tudi ne bo, čeravno to srčno želi.
Pesem od grudna.
(Poje sc: »Al' me lx>š kai rada imela?«)
Oj december ali gruden, al si zmešan ali si čuden? Kar še Notranjska stoji' gruden maja zmagal ni.
V maju solnce gorko sije, cvet iz mehke zemlje klijc,. tički milo žvrgole, ljudsko stranko vesele.
Gruden nas pa v sneg zasiplje, v peči gode, v ledu škriplje;
dolgu noč in kratek dan vse ga goni, naj gre stran.
Liberalci in ta »mladi« bi pa grudna v maju radi. toda nekaj tisoč mož mu zakliče: »Sai ne boš!«
Žalostna |X>vest od grudna je za vso deželo čudna, najbolj čudna bo pa zanj, ko bo maj se spravil nanj!
NAGODBENO VPRAŠANJE IN ZELEZ-NIŠKA ZVEZA Z DALMACIJO.
Budimpešta, 17. marca. Semkaj so dospeli ministri Beck, Eort, Derschatta, Kory-towski in Aucrsperg, da nadaljujejo nagodbena pogajanja. Celo »N. Er. Presse« od 16. t. m. se v uvodnem članku povprašuje, čemu spkili hodijo naši ministri v Budimpešto sedaj, ko je trgovinski minister Košut v Czegledu v javnem govoru odločno izjavil, da Ogrska z Avstrijo nc bo sklenila nobene dolgotrajne nagodbe, ampak hoče, naj te dve državni polovici od I. KS17 naprej sklepata medseboj take trgovinske pogodbe, kakršne sklepata med seboj dve, ena od druge neodvisna država.
Zagreb. 17. marca. Ogrska vlada zahteva za zgradbo železnice skozi Liko, ki bi Dalmacijo priklopila Hrvaški, od avstrijske vlade za kompenzacijo, naj se ogrska proga Kašov - Oderberškc železnice zveže direktno s prusko železnico pri Annabcrgu. Neki ugledni hrvaški list izvaja, da Ogri od Avstrije nalašč zahtevajo tako kompenzacijo, v katero Avstrija ne bo izlepa privolila, da ne bi Hrvatje dobili liške železnice. Sploh pa izvaja list dal e pomenja zveza ogrskih železnic s pruskimi samostojno ogrsko carinsko ozemlje, za katero se pa Hrvatje nikakor ne smejo zavzeti, dokler ne vedo, kaj bo potem s Hrvaško.
SRBIJA.
Bclgrad, 15. marca. Srbska vlada je odgovorila na zadnjo noto avstrijske vlade. Srbska vlada izjavlja, da jc avstrijsko noto sprejela z zadovoljstvom na znanje ter da upa, da sc ikkio trgovinska pogajanja z avstrijsko vlado kmalu pričela in privedla do vspehov.
RAZMERE NA RUSKEM.
Peterburg. Prošnjo kadetov za legalizacijo stranke so pristojna sodišča odbila. Stolipin je sprejel odposlanstvo socialno demokratične stranke, ki se mu je pritožilo, d.i jc včeraj policija vdrla v stanovanje nekega poslanca. Stolipin ic rekel, da ie hišni posestnik naznanil, da se vrše v stanovanju po-slančevem tajni shodi. Vsled tega je mestni glavar moral t ia i>oslati policijo. Socialno demokratična stranka ni legalizirana stranka, zato ne sme imeti javnih shodov.
Be ro I i n . Ruska vlada je dala oblastim naročilo glede mobilizacije. Pozvani bodo pod orožie vsi. ki so dovršili 21 let.
Peterburg. Za vrhovnega zapoved-nika ruske armade je imenovan knez Nikolaj, ki je obenem dobil povelje, da poide z večjim številom čet na Plnsko.
Peterburg. 17. marca. Položaj v Ru- | siji je teman. Vsi listi brez izjeme, liberalni in konzervativni, povdarjaio, da je nezgoda v palači dume pokazala, da birokracija v Rusiji nobene stvari ne izvrši brez škandalov in po-neverenj. Preprosto ljudstvo je prepričano, da se v dumi stroj), ni podrl vsled nezgode, ampak da je bil nameravan atentat na poslance. Vrhtega vlada noče legalizirati stranke kadetov, dasi je ta že v tretjič za to prosila in je njen član celo predsednik dume. V Peterburgu hočejo vsi dijaki štrajkati, v Moskvi pa je gubernator prepovedal izhajanje treh levičarskih listov, »Tribuna«, vUtro« in »Novaja Misl«. Vse to zelo razburja ljudstvo.
POZNANJSKI POLJAKI.
Berolin. V pruskem deželnem zboru se je pri naučnem proračunu vnela debata glede na šolski štrajk v Poznanju. Konzerva-tivec von Haydebrand je napadal deželnega maršala v Galiciji, ki jc v imenu avstrijskih Poljakov obsojal prusko politiko na Poznanj-skem. Debata se nadaljuje.
AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK V BEROLINU.
Berolin, 17. marca. Berolinski listi trdijo, da se je avstrijski prestolonaslednik samo zato nepoznan mudil v Berolinu, da bi konzultiral zdravnike Specialiste zaradi svoje bolezni. »Magyarorszag« pa meni, da se je prestolonaslednik posvetoval s cesarjem Viljemom glede na vo aške koncesije, katere zahtevajo Mažari.
POLOŽAJ V NEMČIJI.
Berolin. 17. marca. V pruskem deželnem zboru so protestantski konzervativci, združeni s katoliškim centrom odklonili predlog liberalcev, naj se v ljudskih šolah odpravi duhovniško nadzorstvo. — Liberalci zahtevajo od nemške vlade, naj v zahvalo, da liberalci tvorijo skupno s konzervativci novo državnozborsko večino, vrže reakcionarnega naučnega ministra Studta, konzer-vativce naj pa v tem slučaju oškoduje s tem, da odslovi »filozofa« med nemškimi državniki, za socialno postavoda;o vnetega državnega tajnika grofa Posadowskega. Že je prišel čas, da bo morala vlada zopet prosjačiti katoliški centrum, naj ji pomaga iz zadrege.
KULTURNI BOJ.
Pariz, 17. marca. Združeni socialisti bodo pod vodstvom Jauresa v zbornici zahtevali, na vlada izroči zbornici zaplenjene listine papeževega nuncija.
MUNIR PAŠA.
Bukarešt. 17. marca. Turški poslanik v Parizu, Munir paša, ki je nedavno izročil srbskemu kralju lastnoročno pismo, je dospel v Bukarešt. da izroči rumunski kraljici šefa-katski red. Munir paša ima važno diplomatsko poslanstvo.
ANOLEŠKO-RUSKI SPORAZUM.
P o r t s m o u t h, 17. marca. 18. t. m. pri-plove v Portsmouth ruska eskadra, sestoječa iz ladij »Carevič«, »Slava« in »Bogatyr«. Brodovje bo ostalo v portsmutskem pristanišču cel teden. Vsi listi smatrajo ta obisk za važen politiški dogodek, ki je v zvezi z angleško-ruskim sporazumom glede na Perzijo.
NAJNOVEJŠE.
Žlvnostenska banka.
Praga, 17. marca. Na današnjem generalnem shodu Zivnostenske banke se ie sklenilo, izplačati od izkazanega čistega dobička 1. 1906 od 1,994.933 K 9 vin. petodstotno dividendo in enoodstotno naddividendo, to je 12 K pri akciji. Nadalje je generalni shod na predlog upravnega sveta sklenil, izpremcniti štatut v tem zmislu, da se lahko akcijski kapital zviša na 50 milijonov kron iu |K>oblasti upravni svet, emitirati takoj 25.000 novih akcij po 400 K, v nominalnem znesku 5 milijonov kron.
Češki sladkorni tovarnarji.
P raga, 17. marca. Danes se je vršil generalni shod sladkornih tovarnarjev iz osrednje Češke. Bilo je navzočih 45 tovarnarjev. Sprejeli so resolucijo, naj vlada jame premišljati o tem, kako znižati užitninski davek na sladkor v soglasju z Nemčijo, ki je tudi ta davek znatno znižala.
Sodnljska imenovanja na Češkem.
Praga, 17. marca. Češka ministra rojaka dr. Pacak in Prade, pravosodni minister dr. Klein in ministrski predsednik Beck^ se posvetujejo o sodnijskih imenovanjih na Češkem.
Zopet nesreča v Irancoski mornarici.
Ajaccio, 17. marca. Francoski torpc-dni rušilec »Epee« je med vajami, ki so se vršile ponoči z ugašenimi lučmi, zadel skupaj s torpedovko št. 203. Dva kurjača na torpe-dovki sta ubita, eden težko ranjen.
Novo bolgarsko ministrstvo.
Sofija, 17. marca. Danes opolnoči se je knez Eerdinand definitivno odločil za sledečo sestavo ministrskega kabineta: Gudcv predsedstvo in notranje zadeve; Stančiov zunanje zadeve in provizorično tudi za iavne zgradbe; poslanec Apostolov naučni minister; Genadjev — trgovstvo; Savor — vojska; Pajakov — finance; Panajadov pra-vosodstvo. S to sestavo so Štambulovci zadovoljni.
Mirovna konferenca v Haagu.
Kolin, 17. marca. »Kdlnisehc Zeitung«, ki ima zveze z vladnimi krogi, piše, da Nemci
presojak) nas-vet Angleške, naj se na haški mirovni konferenci obravnava o splošnem razoroženju vseh velesil, simpatično, da pa imajo proti njemu mnogo premislekov. »Times« piše, naj se v Haagu sestavi humanno mednarodno pravo iu za sedaj opuste daleko-sežnejše misli.
Angleška mornarica.
Glasgovv, 17. marca. Tukaj so 16. t. m. spustili v morje največjo križarko na svetu, »Indomitable«. Cez 14 dni spustijo v morje še dve taki križarki.
Duma. I
P eter b u r g, 17. marca. (Uradno poročilo.) Komisija, ki preiskuje vzroke, zakaj se je podrl strop v dumi, je dognala, da so tudi drugi prostori v tavrijski palači čisto nesposobni za zborovanje. Komisija, katero je izvolila duma, zahteva, naj se ji predložijo vsi računi in izkaz stroškov za popravo dume od leta 1905 ter je za prihodnje zborovanje dume, ki se bo vršilo 20. t. m., izvolila za zbo-rovališčc »Ljudski dom« carja Nikolaja II.
Revolucija v Rusiji.
Berolin, 17. marca. »Lokalanzeiger« poroča iz Peterburga sledeče: V zadnjih dneh kroži po vsi Rusiji vest, da nameravajo socialni rcvolucionarci izvesti razlastitev po celi državi. Zato je vlada pomnožila straže pri vseh bankah, državnih blagajnah in denarnih transportih. V kovinskem uradu so straže po-trojili. Vest so povzročila zaplenjena pisma na revolucionarce, kjer se naznanja, da se pošlje socialcem iz inozemstva 2 milijona rabljev, da izvršijo svoje namere. Stražijo se tudi vse palače velikih knezov.
Rudniška nesreča v Saarbriicknu.
S a a r b u r ti c k e n, 17. marca. Izmed rudarjev, ki so ponesrečili v Klein-Rosselnski jami, so rešili samo 12 težko ranjenih, od katerih sta pa dva že umrla, šest se jih pa bori s smrtjo. Mrličev, potegnjenih iz jame, je 82, štirje se še niso našli. 48 otrok je brez očetov. Lastnik jame, baron VVendel, je izjavil, da bo za vse te otroke skrbel. Cesar Viljem je poslal sožalno brzojavko; ponesrečence bo pokopal škof iz Metza.
Štrajki ua Dunaju.
Dunaj, 17. marca. Pekovski pomočniki so predlog odbora mojstrov, naj pomočniki pod starimi pogoji zopet gredo na delo in se šele potem začnejo pogajati, odklonili.
Dunaj, 17. marca. Krojaški pomočniki iu pomočnice v konfekcijah za dainske obleke so sklenili 18. t. m. začeti s štrajkom.
Generalna izključitev od dela.
Berolin, 17. marca. Delodajavska zveza krojaških mojstrov v Nemčiji je sklenila odpustiti vse pomočnike. 10.000 krojaških pomočnikov je brez dela. Pomočniki se morajo pogajati z glavnini predsednikom zveze dclodajavcev v Monakovem.
Dnevne novice.
+ Odlikovanje. Cesar je podelil g. prof. Avguštinu Westru povodom njegovega umi-rovljenja naslov šolskega svetnika.
f Umrl }e v soboto zlatomašnik č. g. Ignacij Okorn, župnik v Senožečah. — Pokojnik je bil rojen v Šmarji dne 31. julija 1827 ter bil v mašnika posvečen I, 1851. Služboval je kot kapelan v Vinici, Št. Jurju pod Kumom, Šmartnem pri Litiji, na Blokah, v Starem trgu pri Poljanah, kot ekspozit v Podlipi in od 1. 1873 dalje kot župnik v Senožečah. R. i. p. 1
+ Volivna dolžnost In goriški deželni zbor. V sobotni se'i je goriški deželni zbor odklonil zakon o volivni dolžnosti. Zanj so glasovali »Slogini« poslanci in dr. Faidutti, proti pa laški in slovenski liberalci. — Sobotna seja je bila zadnja. Z njo je bilo zasedanje prekinjeno. Deželni zbor se snide še enkrat jeseni h kratkemu zasedanju.
+ Delavska organizacija v Dalmaciji. Iz Spljeta se nam piše: Dne 10. t. m. je sklical dr. Vjckosiav Marošič delavski shod, ki se ga je udeležilo lepo število delavcev, prišlo je tudi kakih deset socialnih demokratov. Sklenilo se ie ustanoviti katoliško delavsko društvo. Takoj se je oglasilo 90 delavcev, da pristopijo. Ugovarjal ie samo en mlad socialist. Poleg sklicatelja ie govoril na shodu dr. Ante Alfirevič, ki je opisaval, kako vrlo delujejo drugod katoliška delavska društva. Namen novi organizaciji lx>di izobrazba in gospodarski napredek delavstva, zato bo društvo tudi podporno. Po shodu je tistih deset socialisti-čev nekaj razgrajalo na cesti, »Jedinstvo« je pisalo, da se ie ustanovila »nova stranka«. Čudni ljudje, ki ne razločujejo društva od stranke!
+ Obč'nske volitve v Pazinu. V soboto je volil drugi razred. Za hrvatsko stranko je bilo oddanih 383 glasov. Nasprotniki se niti pokazali niso. Pazili ostane hrvatski!
f Prosta organizacija okrožnih zdravnikov ua Kranjskem ima dne 21. marca, ob pol 6. uri popoldne v Ljubljani svoj redni občni zbor v hotelu »Union« s sledečim vsporedom:
1.	Načclnikovo poročilo o društvenem delovanju in gospodarjenju v preteklem letu.
2.	Volitev dveh revizorjev. 3. Volitev načelnika in njegovega namestnika. 4. Volitev odposlanca k zborovanju državne zveze avstrijskih zdravniških organizacij, dne 22. in 23. marca. 5. Razni nasveti. Kolegi! Pridite polnoštevilno k temu shodu, razgovarjali sc bomo zaupno o nadaljnem postopanju. K zborovanju je povabljen tudi poročevalec o zdravstvenih zadevah v deželnem odboru g-grof Barbo. Temu zborovanju sledi ob 7. uri zvečer ustanovni shod splošne organizacije zdravnikov na Kranjskem v varstvo njihovih gf ' darskih interesov.
* Rictuanje. Dolgo se ni slišalo o Ricma-njih nič novega. »Slovenska Misao« Jakičeva prinaša pa zdaj članek, ki nas je iznenadil. Tržaški škof dr. Nagi je namreč sklenil, da ugodi želji Ricmanjcev ter jim dovoli slovansko bogoslužje. Ricrnanjci so pa baje odgovorili, da nečejo niti slovanskega bogoslužja ter da hočejo prestopiti v pravoslavje. Jakič je vprašal občinskega predstojnika Berdona, zakaj hočejo odpasti od katoličanstva, ko se jim vendar izpolni njihova želja. Berdon pa je odgovoril, da hočejo Ricmanjci pravoslavje in pri tem ostanjo. »Urednik »Slovanske Misli« v daljšem članku svari Rictnanjce, naj tega nepremišljenega in naravnost škodljivega koraka ne store. Gospod Jakič piše med drugim :
Ricrnanjci se bore že blizu sto let s politično in cerkveno oblastjo, da se odcepijo od župnije v Dolini iu da osnujejo samostojno župnijo. Zadnjih pet let pa zahtevajo staro-slovensko službo božjo v svoii cerkvi. Ako pa hoče to politična in cerkvena oblast dovoliti. kar Ricrnanjci zahtevajo, potem res ne vem, čemu se sedaj obotavljajo. Ni se jim treba bati, da bi bili prevarani. Doslej se je vsa stvar vršila le ustno, sedaj pa jim hoče to po, litična in cerkvena oblast potrditi pismeno, kar zahtevajo. Največji nasprotnik Ricmanjcev mora priznati, da ni Ricmanjcem na korist, ako se zopet ustavljajo ... Akoravno pa je izjavil starina Bergon, ki je duša vsega gibanja, da hočejo prestopiti v pravoslavno vero, vendar upamo, da si bodo Ricmanjci dobro premislili stvar. Ricmanjci naj so zadovoljni, ako se odcepijo od Doline in dobe sta-roslovansko bogoslužje. Ako pa hočejo v pravoslavje ne storili bi tega koraka iz prepričanja, marveč le iz nagajivosti. Mi pa tega ne moremo verjeti. Pisec članka je bil dvakrat, leta 1891 in 1893, v Rusiji ter se raz-govarjal z najodličnejšimi pravoslavnimi veljaki. Vprašal jih je, ali naj katoliški Slovani prestopijo v pravoslavje. Neki ruski odličnjak je odgovoril: »Nas Ruse bi veselilo, ako katoliški Slovani dobe božjo službo v staro-slovanskem jeziku. Nobenemu slovanskemu katoliku pa bi ne svetoval, da prestopi v pravoslavje. Jako težko je namreč, da kdo iz prepričanja izpremeni svojo vero, ki mu jo je mati vcepila v srce. Vera se ne menja, kakor srajca. Kdor prestopi v drugo vero, stori navadno iz koristoljubja.« Tako govori pravoslavni Rus, ki ima doma veliko veljavo in velja kot verski fanatik, ki bi hotel vse Slovane potegniti v pravoslavje. Zato, Ricrnanjci, položite roko na prsi ter storite, kar vam veleva vest. Pomislite dobro, kaj delate. Ne dajte se zapeljati od strasti, ampak poslušajte zdravi razum in pošteno vest! — Tako piše Ricinanicem gosp. Jakič v »Slovanski Misli«, »Narod« jih pa litijska, naj gredo v pravoslavje. Prvi jim hoče dobro, drugi bi jih rad zlorabljal še dalje za svoje namene.
Iz Kranja. Ker je bil včeraj, dne 17. t. m. tak pritisk in naval k dramatični predstavi »Kapelica na Gori«, se bo jutri na sv. Jožefa dan ob 7. uri zvečer ponovila; eno uro prej zaradi gostov iz sosednjih krajev. — Umrla je v Kranju tašča g. Roberta Schni-derja, stavbnega višjega*komisarja v Kranju.
—	Potres v Domžalah. Iz Domžal se nam poroča z dne 16. t. m.: Danes ob 9. uri 50 min. dopoldne se je tu čul rahli potresni sunek trajajoč dve sekundi.
Zagrizeni istrski Lahonl. Odstopivše-ga istrskega deželnega glavarja so pri po-vratku v Poreč sprejeli z ovacijami. Z godbo so ga spremili na dom. Več oken je bilo slovesno razsvetljenih.
Lep večer v Št. Vidu nad Ljubljano so priredili včeraj, v nedeljo, mladeniči telovadnega odseka Blaž Potočnikove čitalnice. Uprizorili so prelepo petdciansko žaloigro »Garcia Moreno«, ki jo je po Tricard-Arensu priredil dr. Aleš Ušeničnik. Pred igro je kapelan Val. Zabrct v vznesenih besedah podal občinstvu lepo sliko življenja tega izrednega moža, ki jc kot predsednik ekvadorske republike ob svojem času (umorjen 6. avgusta 1875) obrnil nase pozornost vsega sveta. Ze ta slika je bila poleg prologa kaj umesten uvod v žaloigro, katero so mladeniči, ki so večinoma prvikrat nastopili na oder, res tako dobro igrali, da je občinstvo z napeto pozornostjo sledilo njenemu razvoju prav do konca igre. Ne bomo naštevali posameznih imen in ulog; samo to rečemo, da v teh igralcih tiče lepe dramatične zmožnosti, ki se bodo v spretnih rokah učiteljevih gotovo razvile do krasnih uspehov. Pripomnimo še, da po našem mnenju morajo take igre silno vzgojevalno vplivati na naš ljudstvo; saj življenje n. pr. tako uzornega moža in katoličana, kakor je bil Garcia Moreno, predstavljano v besedi in nastopu, nehote vzpodbuja k posnemanju. — Dvorana »pri Ccbavu« je bila do zadnjega kotička napolnjena; občinstvo pa je z navdušenim odobravanjem izražalo svoje priznanje vrlim mladeničem, ki so lahko ponosni na svoj prsi uspeh! Upamo, da so zadovoljni tudi s finančnim uspehom, ki 1m> omogočil, da 1k> ista dvorana kmalu opremljena z vsem potrebnim telovadnim orodjem, ki je pogoj nadaljnemu razvoju šentviškega telovadnega odseka!
Samoumor v Domžalah. France Peč-uik, posestnik tovarne slamnikov, si je prerezal z britvijo vrat danes ob 3. zjutraj. Vzrok samoumora ie ta, da se mu je očitalo, da je zapravljivec. Prodal je namreč pred par dnevi svoje konje in dva posestnika sta mu očitala, da je to storil, ker je bil v to primoran. Omračil se mu jc duh. Star je bil 39 let. Pogreb bo jutri ob . uri popoldne.
—	Zdravstveni zastopi In uradni Jezik. Piše se nam: Kočevsko okrajno glavarstvo je naročilo zdravstvenemu okrajnemu zastopu velikolaškemu, na izplača iz zdravstvenega
zaklada okrajnemu zdravniku zaslužek za minoio leto. Ker je priložil zdravnik nemško sestavljen račun, je načelnik poslal račun okraj, glavarstvu nazaj in zahteval, da se mu predloži slovenski račun, in še prosil, da se sestavi pregledno po občinah, iz katerih so bili bolniki, ker se je tako sklenilo v seji zdravstvenega zastopa. Toda glavarstvo nI zahtevalo od slovenskega zdravnika slovenskega računa, pač pa je ponosno naročilo načelniku, da sprejme in izplača nemško sestavljen račun. Narrt sicer ni ljubo, ker slovenski zdravnik nekako prezira svoj materinski jezik, a to je njegova stvar! Toda proti temu srno, da okrajno glavarstvo zaukazuje sprejemati načelniku avtonomnega zastopa velikolaSkega zdravstvenega okrožja, v katerem so prebivali po zadnjem ljudskem štetju samo trije prebivavci z nemškim občevalnim jezikom, nemške račune in jih poravnati. Glavarstvo se sklicuje, da je dolžnost načelnika zdravstvenega zastopa po S 4 zak. z dne 26. aprila 1888 račune poravnati. To je res! Načelnik pa je dolžan račune, predno jih poravna, tudi pregledati. In kako naj kmet, in sicer slovenski kmet, ki nemščine ne razume, račune pregleda in jih odobri. Vsa zadeva se je izročila deželnemu odboru in radovedni smo, če se bo tudi deželni odbor postavil na stališče kočevskega okrajnega glavarstva.
—	Obes I se }e. ker Je vola prepoceui prodal. Poročajo, da se je posestnik Jakob podomače Kejžar iz Draževnika, o katerega sarnoumoru smo te dni poročali, obesil, ker je vola na sejmu prepoceni prodal.
—	K razporu pri seji »Jadranske banke« se nam piše: Slavno uredništvo! Ozirom na vest pod naslovom: »Razpor pri seji Jadranske banke«, priobčeno v predzadnji številki Vašega cenjenega lista, prosim, da izvolite dotično vest popraviti v prihodnji številki v zmislu, da ni res, da bi bil jaz zaklical gosp. županu Hribarju: »Ce komandirate v Ljubljani, tu v Trstu pa ne bodete!« — Odličnim spoštovanjem dr. Gustav Gregorin. Z drage strani se nam poroča, da je bil na seji »Jadranske banke« res razpor in da je Ivan Hribar osamel odšel.
Slovensko gledališče.
Narobe svet! V pustnem času dolgočasne igre A la »Arželanka« in »Gizdavke«, v postu neumne burke A la On in njegova sestra«, ki se ie včeraj popoldne ponovila. Obisk je bil prav dober in tudi igralo se primerno. Kočevarjeva, ki je prevzelo vlogo Polakove, je dosegla prav dober uspeh in dokazala, da je vrlo porabna domača moč. Verovškova vloga je velika in tudi ne lahka, ki jo je pa on dobro pogodil, kolikor je seveda v burki mogoče, ker v takih igrah umetništva ni mogoče kazati.
Zvečer se je ponovila opera «Paust« z lepim uspehom. Dober kakor prvič je bil Betetto, če ne celo boljši. Popravil je tudi masko in bil sedaj res Mefisto. Njegov nastop v drugem dejanju je istinito krasen.
Bukšek je popravil svoj prvi nastop in tudi zbor ie bil dober. Poleg Skalove in pl. Rezunova se je odlikoval osobito Ourednik. Gledališče je bilo polno.
Ljubljanske nouice.
lj Velik shod bo na Cvetno nedeljo ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union«. Dnevni red: Poročilo o cerkveno-političnem položaju s posebnim ozirom na francoske razmere. Poroča dr. Ivan Šusteršič. Sklepne besede govori knezoškof dr. A. B. Jeglič. Vstopnice se glase na imena in brez njih vstop ni dovoljen.
Ij Klerikalna »Akademija«. Včeraj je predaval v »Akademiji« dr. Kršnjavi, vseučiliščni profesor iz Zagreba, o »prosvetnem delovanju frančiškanov na Hrvaškem«. Snov je, v kolikor se tiče splošnih momentov — gibanje katarskih in bogomilskih sekt v XIII. stoletju, lepa karakteristika sv. Frančiška Asi-škega znana, in treba je to razjasniti zgolj tisti liberalni buržoaziji, ki hodi k predavanjem »Akademije«, ker o takih splošnih kulturnih slikah navadno nobenega pojma nima. Dr. Kršnjavi ic zelo lepo pogodil verski in-dividualizem frančiškanov in milč one dobe. Prav je, da se tudi pri nas prirejajo predavanja o \ erskozgodovin.skih in verskofik>zofskili snoveh, ki so ravno sedaj aktualne po vsem izobraženem svetu. Naši liberalni inteligenci take lekcije iz cerkvene zgodovine tudi nič ne bodo škodovale, ker so ji docela neznane in je vso svojo modrost v tem oziru dozdaj morala zajemati iz kloake »Narodove«. -»Akademiji« pa častitamo, da se je začela nekoliko modernizirati — morda nas prihodnjič osreči s kakim predavanjem o svetem Tomažu Akvinskem ali pa Alfonzu Ligvorskem. Seveda bi se morala pri tem zopet obrniti do profesorjev v Zagrebu.
Ij Seja S. K. S. Z. danes zvečer odpade.
lj Umrl Je g. Jakob Modrijan, c. kr. major v pokoju, star 60 let. V bitki pri Kustoci se je pokojnik posebno odlikoval s svojimi junaškimi deli. Svetila plemenitemu pokojniku večna luč !
li Predavanje v krščansko-soc. zvezi. V
torek je v »Zvezi« predaval gospod župnik Kalan. Govoril je o misijonih s stališča pro-svete. Razvijal je sledeče misli: Naše misli in naši pogovori se čujejo večinoma v ozkem krogu naše maihne domovine. Razširimo pogled ! Zemlja je velika. Več kot polovico jo za-grinja tema nevere, nevednosti, popolne duševne in telesne zanemarjenosti. Če kedaj, sedaj je čas, da se misijonsko delo razvije, ko je svetovni promet tako razvit. Ta napredek jc treba izrabiti, sicer se bo tudi lahko reklo, da je velik čas našel maihne ljudi. — S stališča katoliškega socialnega in narodnostnega
ie misijonsko dek>. Ce ie katol. misel v nas močna, mora imeti ekspanzivno silo. — Ce je socialno delo, ljudem skrbeti za boljša stanovanja in sploh boljše življenjske pogoje, skrbeti jim za izobrazbo duha in srca, potem je misijonsko delo gotovo eminentno socialno delo . . Mi govorimo o modernih sužnjih, su-žnjih velikega kapitala, vendar so ti sužnji še gospodje in grofje nasproti pravimi Z narodnostnega stališča to delo ne škodi ampak koristi. Ali niso naši misijonarji proslavili pred svetom slov. imena? »Imamo doma toliko potrebi« Menite, da bomo kedaj vse naše liberalce spreobrnili? Prei boste zamorce umili, kakor to! Mi slavimo sv. Cirila in Metoda, ki sta nam prinesla z vero pismenost in kulturo. Ciril in Metod rodom nista bila Slovana; zapustila sta svoj rod in se posvetila našemu. — Pesnik Gregorčič je pel: »Prebiral sem prat-ko ... « Mi nimamo svetnika. Krasna misel, da se Baraga kanonizira, ne sme zaspati med nami! Baraga in Slomšek, — dva največja Slovenca! — Namen predavanja je bil, vzbuditi večje zanimanje za to moderno delo misijonsko. Duh Baragov naj oživi in živi med nami I
Ij Prihodnje Javno predavan;« »Slov. krščansko-socialne zveze« se bo vršilo v torek, dne 26. t. m. Predaval bo g. dr. J. Gruden o prazgodovinskem človeku na Kranjskem. Predavanje bo pojasnjeval s skioptičnimi podobami.
lj Volivni boj v Ljubljani. Huda bo! Zdaj so začeli- Kregarja iz gostiln ven metati. »Go-stilničarica« »pri Cinkolu« ic Kregarja zagrabila in ga vrgla na cesto; tako beremo v sobotnem »Narodu«. Cinkolova mama se bo silno čudila, da si je ohranila v svoji visoki starosti'še toliko moči; še bolj se ii bo pa zdelo čudno, da je ona močnejša kot vsa liberalna stranka, ki sc ne upa vreči Kregarja, razen z njenimi rokami. Da se vsa zadeva pojasni. bo najbolje, da se skliče volivni shod pri Cinkolu; poročilo nai pa prevzame znani Šmon, ki je svojim innogobrojnim šalam in dovtipom dodal novega, ki so se nanj vsedli »Narodovci«. - »Narodovim« somišljenikom se dan za dnem pripeti, da jih mečejo iz raznih javnih lokalov in o tem Ljubljana vč sila mnogo lepih povestic. Zato so seveda sodili, da bo Ljubljana tudi raco o Kregariu verjela. Štnona naj pa nastavijo pri »Narodu« za voditelja volivnega boja proti Kregariu. Mi bomo zadovoljni; Šmon bo v svojem elementu; pri »Narodu« bodo pa založeni z najizvirnejšimi doneski k drugi izdaji Pavliha in Lažnjivega Kliukca.
lj Ljubljansko uradništvo. Vlada je naznanila te dni mesta, katera namerava pomakniti v višji razred aktivitetnih doklad. Med teini mesti jc pač Olomuc in nekaj kopaliških gnezd, Ljubljane pa med njimi še ni. Cuje se, da se dunajska vlada doslej še ni obrnila do kranjske dež. vlade za potrebno poročilo. Nam se zdi krivično, da bi glede aktivitetnih razredov moralo ravno naše domače uradništvo v Ljubljani biti zapostavljeno za uradništvom drugod po Avstriji. Kdor namreč količkaj pozna razmere, ve prav dobro, da so pri nas Šiška, Vič in Vodmat popolnoma mestnega značaja, ki vplivajo, kakor bi bili v mestu na cene stanovanj in živil. Sama gola formalnost, da se nc prištevajo uradno mestu, ne sme biti vzrok, da bi se zaradi tega ne vpoštevale dravinjske razmere. Treba bo to na vsa usta povedati. Da se je izpustila Ljubljana, gotovo ni po duhu dotičnega zakona.
lj Nova igra na odru »Rokodelskega doma«. Na praznik sv. Jožefa, ob pol 7. uri bo predstavljalo katoliško društvo rokodelskih l>omočnikov v svojem domu novo, jako zanimivo igro »Očetova kletev«. Dejanje se vrši v tistih težkih časih, ko je zmagovalo moha-medanstvo kakor divja povodenj po celi Španiji. Le nekoliko družin je ostalo zvestih križu, med niimi plemeniti rod Don Vasa. A njegov sin Alfonzo se d,1 zapeljati od spridcnega Lopeza in zbeži z njim iz očetovega gradu v turški tabor, kjer sprejme turban in Mohamedovo vero. Nato mora s Turki v boj, v katerem muslimi premagajo kristjane in celo ujamejo plemenitega Don Vasca. K<> pa ta sreča svojega sina Alfonza v turški noši, ga prekolne in sklene rajši umreti, kot da bi zatajil svojo vero. Strašna očetova kletev pa Alfonzu tako teži dušo, da se 11111 začne blesti in da sc potika kot polblazen berač po krščanskih vaseh. Tako se sreča ves skesan tudi s svoiim očetom, ki ga je srečno naključje rešilo smrti in ki spokorjenemu sinu vse odpusti. Alfonzu se pa takoj ponudi tudi prilika, da svoj greh tudi opere, ker gre mesto svojega staretfa, trudnega očeta v boj, v katerem zmaga sovražnika krščanstva, a sam dobi smrtno rano. Toda z mirno vestjo in v očetovem naročju umrje lahko in veselo. — Igra bo izredno zanimala tudi radi slikovite španske in turške obleke in radi dobrih dovtipov bahavega strahopetneža Pedrilla.
lj Občni zbor slovenskega delavskega pevskega društva »Slavec«. Ta, po številu XXIV. redni občni zbor sc ic vršil ob številni udeležbi v soboto zvečer v društvenih prostorih »Narodnega doma«. — Otvoril ga je z običajnim nagovorom predsednik Dražil in omenjal, da je bilo v prošlem letu delovanje iako plodovito. Zlasti impozanten je bil izlet v Opatijo. — Med letom je umrl prvi »Slavčev.« predsednik Jeločnik v Litiji; dalje ic umrl »Slavčev« častni član, nesmrtni pesnik Simon Gregorčič, čegar sliko je društvo že naročilo, da se obesi v društvenih prostorih. V znak sožalja se dvignejo vsi navzoči. 1'ajnikovo poročilo omenja društvenega delovanja; iz poročila povzamemo, da je imel odbor 35 rednih ter dve izredni seji. Vršilo se jc dvoje velikih veselic in sicer na vrtu »Narodnega doma* v korist Vilharjevcmu spomeni-
ku in na Koslerjevein vrtu. Obe sta bili izborno obiskani. Spominja se 15-letnice Dra-žilovega predsedništva in sodelovanja »Slav-čevega« ob raznih drugih prireditvah, kakor na Stritarjevi slavnosti. ob petdesetletnici prelata Rozmana. Med umrlimi člani je tudi pokojni kanonik Zamejec, »Slavčev« ustanovni član. Pevcev šteje društvo sedaj do 60. — Tajniku br. Osredkarju se za poročilo izreče zahvala. — Iz blagajnikovega poročila izvzamemo, da je bilo leto v finančnem oziru ugodno. lk>hodkov ie bilo 6.771 K 04 vin., troš-kov 5.787 K 88 vin., toraj prebitek 983 K 16 vin.; — skupni denarni promet je znašal 12.558 K 92 vin. — Maskarada v veliki »Unio-novi« dvorani je nesla brutto nad 1.300 K. — Zelo vestno in v natančnem redu sestavljeno poročilo blagajnika Veharja so odobri, ko sta revizorja konstatirala, da so knjige v najlepšem redu. Blagajniku se izreče posebna zahvala občnega zbora. — Nato se je vršila volitev'' novega odbora. Oddanih je bilo 40 glasovnic. — Enoglasno so bili izvoljeni (z 39 glasovi): predsednikom Dražil; podpredsednikom Kopitar; tajnikom Osredkar; blagajnikom Vehar; odborniki so: Kocjan, Lebar, Oblak, Sartori, Herman; revizorja: Poženel in Lenasi. Pri raznih nasvetih se je poleg notranjih društvenih zadev razmotrivalo glede nameravanega izleta v Belgrad, ki naj bi se vršil v letošnjih binkoštnih praznikih. Vožnja ni draga in zamuda časa, ker so vmes prazniki, tudi ne velika. — Ideja naj bi se vresničila, ker bi bil »Slavec« prvo slovensko pevsko društvo, ki stopi na ona jugoslovanska tla. Po kratki debati se sklene, da sc glede izleta odloči pri prihodnjem pevskem sestanku v sredo. — Občni zbor, ki se je vršil v najlepšem redu, zaključi predsednik Dražil, zahvaljujoč se ljubljanskim dnevnikom za reklamna obvestila in ugodne ocene o dmštve-nih prireditvah.
Ij Društvena godba priredi drugi mesec ljudski simfoničen koncert in se godba številno popolni. Izvajalo se bode najnovejše delo gosp. A. Foersterja „Suite slave", Hayd nova simfonija (Paukenschlag), Dvo-fakova uvertura „Moj dom", tudi po jedna točka za violino in čelo solo. Z vajami se prične to sredo zvečer ob 8. uri v »Mestnem dornu." Gospodje, ki so obljubili sodelovati, naj blagovolijo se vaje sigurno udeležiti.
lj Občni zbor bolniške blagajne mojstrov se je vršil včeraj popoldne ob obilni udeležbi v hotelu »Ilirija«. Gospod predsednik Kraigher je pozdravil navzoče v prisrčnih besedah in izrekel veselje, da so člani pohiteli na občni zbor v tako obilnem številu. G. tajnik Gjud jc ix>da! tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je bil v preteklem letu en izvanredni občni zbor in odbor jc imel sedem sej. Izpremenila so se lansko leto tudi pravila, ki so v veliko večjo korist društveni-kov. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je imelo društvo 111 članov; dohodkov je imelo društvo 2319 K 65 h, stroškov pa 2079 K 64 h; društvo ima 11.894 K 50 h. Gospod Kunstler je poročal v ime preglednikov, da so blagajniške knjige v redu in izreka zahvalo za to blagajniku g. Kaiserin. Pri volitvah so bili mesto šest odstopivših odbornikov soglasno izvoljeni gg.: Breskvar Fr., Kaiser Fr., Gjud A., Kunstlet, Pust Fr., Pilko. V namestništvo so bili izvoljeni gg.: Bogel L., Geier, Cirej. V predsedništvo so bili soglasno izvoljeni gg.: Erjavec, Jan. Zorman, Iv. Pust. Za namestnike preglednikov pa gg.: Cerne, Po-tokar, Zamljen. — K raznoterostim se oglasi g. Zamljen, ki predloga zalivalo staremu od-boru in priporoča novemu odboru delo za društvo. Gospod Babnik predlaga, naj se nabavi vsakemu članu pri pogrebu venec. Govorili so še gg. Breskver, Gjud, Babnik, Pust, Zamljen. Ker se ni nihče več k besedi oglasil, je predsednik zaključil občni zbor.
lj Občni zboru društvo tiskarjev na Kranjskem se je vršil v soboto, dne 16. t. m., zvečer v restavraciji »Narodnega doma«. Predsednik g. L. VVerzak otvori zborovanje, predlaga opravilnik in preide nato k poročilu odbora. Iz letnega poročila posnamemo, da jc bilo lansko leto mirno leto brez posebnih dogodkov. Članov jc imelo društvo koncem leta 1906 154. Umrl je en redni član Fr. Krže in častni član dr. Derč. Navzoči vstanejo v znak sožalja. Iz računskega zaključka je razvidno, da so znašali skupni dohodki 12.589 K 57 h; skupni stroški pa 11.477 K 3 h, tako da ie bilo 1112 K 54 h prebitka. Društveno premoženje je naraslo dne 31. decembra 1906 na 36.559 K 39 h izvzemši vrednost knjižnice in inventarja v znesku 2600 K. Gospod predsednik se je zahvalil za naklonjenost napram društvu »Kranjski hranilnici« in ljubljanskim tiskarnam, prvi za darilo 100 kron, drugim pa za brezplačno prejemanje časopisov. Društvena knjižnica šteje 944 knjig. Po odborovetn in predglednikov poročilu se je dovolila raznim društvenim funkcionarjem primerna nagrada, nakar se jc prešlo k volitvi, pri kateri so bili izvoljeni gg.: L. \Verzak, predsednik; Iv. Mlinar, podpredsednik; Komar, blagajnik; Jeločnik, namestnik; zapisnikarja Štrekelj in Jakhel; računovodja O. Planine; odborniki pa Koželj, Hro-vatin Maks in Albin, in Dražil. Ko se je še razgovarjalo o ustanovitvi slovenskega strokovnega glasila, jc predsednik VVerzak zaključil občni zbor.
Ij Krašenje oken in balkonov s cvetlicami. Poleg krasnih balkonov »Uniona« in »Slona«, je lani postavil lc magistrat nekaj zelenja na balkon, poleg tega pa je bilo na nekaterih oknih videti nekaj cvetlic. Poziv za okra-šenje oken in balkonov s cvetlicami je ostal brez uspeha, ker je magistrat premalo storil za agitacijo in se tudi občinstvo ni odzvalo.
Mnoga mesta izdajo v ta namen velike vsote. Vsem prednjačijo v tem oziru Draždane. Tam so vzela agitacijo v roke mnoga društva, zlasti prometno društvo. Pa tudi mesto vrši svojo nalogo v polnej meri. kraseč s cvetlicami in zelenjem vsa mestna poslopja, mestne hiše, šole itd. Hišni posestniki sami dajo najemnikom na razpolago posode in cvetlice. Veselje ie hoditi po takih ulicah, kjer ti ne štrle nasproti le gole stene in ue zi ajo temna, gola okna v nepreglednih vr9tah. Najsi so arhitektonski okraski še tako lepi, v nas vzbujajo čut praznote. — Tudi na Dunaju so lani razpisali premije za tekmovanje in pri razdelitvi daril je dr. Lueger v svojem govoru poudarjal, da morajo navzlic krasnim vrtovom tudi zasebniki pomagati, da se mesto lepša in oživc puste ulice. — še drugo misel imamo. Pedagogi so mnenja, da gojenje cvctlic jako ugodno vpliva na mlada otroška srca. Kje je lepša prilika za to, kakor ravno, če se stanovanja, ulice in hiše okrase s cvetlicami. Kie naj bi tudi sicer prišla mestna šolska mladina do njih? Lc tedaj se pokaže vspeh, če se sama peča ž njimi. Javni vrtovi ne izdajo veliko ali pa nič. -Ko se bliža zopet prelestna pomlad, opozarjamo ponovno na to važno zadevo, ki se naj zanjo naš slavni magistrat zavzame z večjo vnemo iu večjimi izdatki, saj ta denar ni vržen proč. Morebiti bi utegnilo tudi »Društvo za no-speševanje prometa tujcev« v tem oziru kaj storiti. Vsekakor pa bo gotovo tudi slav. občinstvo v polnem obsegu vršilo svojo nalogo sebi v veselje, mestu v čast in prid.
I i Na naslov mestnega redarstva. Piše nam meščan: Trotoarji in pota po sprehajališčih in parkih so določena pešcem; po splošnih predpisih po teh ne sme nihče voziti, tudi ne z dvokolesom. Teh lepih predpisov se pa drži, kdor hoče. Vsi opomini in napisi, da je vožnja pod kaznijo prepovedana, ne izdajo nič. Ko je lansko leto mestni magistrat na splošne pritožbe obnovil prepoved, je to po-moglo le toliko časa, dokler jc bil tu in tam videti redar,, ki ie dotičnika prijel in ovadil. Zdaj, ko sc jamejo ledena tla polagoma tajati in veselo prepeva ščinkovec po kostanjih, dr-dra.io zopet nemoteno dvokolesa po šetališčih. Dobro bi bilo, da bi se zopet včasih pokazal kak redar. Ravno tako naj bi se dalje izdali ukazi, da bi po mestnih ulicah ne dirjali kakor besni. Kajti v nobenem velikem mestu ne povozijo kolesarji toliko oseb, ko v Ljubljani. Saj je v dnevnikih stalna rubrika: Kolesar povozil . . . Drugi nedostatek ie, da razkla-dalci s celim vozom zasedejo trotoar, da pešci ne morejo mimo. Tako stoje na Marije Terezije cesti pred skladiščem g. Langa široki vozovi, s katerih se ves dan preklada razno blago. Vozovi zapro ves trotoar, da skoraj ni mogoče mimo. Ker je sedaj na drugi strani še sneg, moraš se ali obrniti, ali pa čez meter visoki sneg kobacati na cesto. Ko prideš mimo in zahtevaš, da se voz umakne, nahruli te nemški hlapec: »So Herr, dos geht Sie nix an, so vverdn uns dos net verbeaten, geangens auf die Strossen.« Gospodu Langu in njegovi služinčadi naj se torej naroči, da morajo vozovi stati na cesti poleg trotoarja, ne pa na njem, in da je pasaža za pešce prosta. Ali naj ima g. Lang posebne pravice?
Koroške noulce.
k Škocijan v Podjuni. Nov pripomoček kroži po Koroškem v delu za izobrazbo in prijetno zabavo slovenskega ljudstva, namreč skioptikon, ki jc last slovenskega kršč. socialnega delavskega dništva v Celovcu, katero ga |x>d primernimi pogoji posojujc slovenskim društvom po deželi. Zadnjo nedeljo, dne 10. sušca t. 1. je napravilo škocijansko slov. kršč. soc. bralno društvo na društva predsednikovem domu »pri Rušu« mesečni sestanek s skioptično predstavo. G. Sarnobor Medgorski je predaval o uprizorjenih slikah iz Rima in Rivijere. Ume se. da ie predstava in poučljiva razlaga jako zanimala udeležence. katerih bi pa v prihodnje želeli več, kakor tudi, da bi bili bolj točni. Naprej v delu za domovino v probujajočeiti se Korotanu!
k Loče. Umrl je tukaj nadučitelj Cernut, star 67 let. Bil je seveda nemčursko navdahnjen, vendar pa drugače bolj miren.
k Občinska volitev. V Kotmarivasi je zmagala v vseh III. razredih zopet nemčurska stranka. Pred nekaj leti so bili že Slovenci nekaj časa gospodarji v tej občini, a kakor kaže, je ta občina za nas izgubljena.
k Veliko šuma je bilo v Celovcu prete-čeni teden, ko so sodnijski sluge iskali urednika »Kflrntner VVochenblatta«, Maier-Hof-fern, kateri bi imel že 9. t. m. priti pred celovške porotnike. Sodnija je vse moči napela, da bi le mogla povabilo k obravnavi dostaviti. Sodnijski uslužbenci so omenjenega gospoda iskali na vseh koncih mesta, pa zaman, ni ga bilo nikjer najti. Ker jc bilo rečeno, da jc odpotoval. je bil tudi kolodvor zastražen. Pa tudi vse zastonj. Pretočeni petek se je pa le posrečilo, da so ga pričakali ravno, ko je ho, tel iti v restavracijo pri »Avstrijskem cesarju«. Tu se pa ni mogel več braniti povabila, ker je bil tudi navzoč najeti stražnik ter je moral prevzeti neljubo mu povabilo. Obravnava se je vršila 12. t. m. Vsebina obtožbi je bila. da je Maier-Hoffern v svojem časniku razžalil kandidata I. Hubcrja o priliki dopolnilnih volitev v deželni zbor. Hubcr je poslal listu popravek, da to ni res, kar list o njem trdi. Kljub temu popravku je pa imenovani list Hubcrja še boli žalil. Nato je bil pa Hu-ber primoran tožbo vložiti, katera je bila 12. t. m. končana. Pa kdo bi si mislil kaj tacega. Akoravno so priče potrdile, da so vse trditve v tem listu bile neresnične, .ic bil urednik Maier-Hoffern od porotnikov soglasno oproščen. Kaj tacega pa tudi kmalu ni mogoče. Vsa obtožba se je sukala Ic radi političnih nasprotij, ker je bil kandidat, ktnet Huber, o priliki dopolnilnih volitev v deželni zbor lan-
skega leta od krščansko socialne stranke postavi en proti protestantovskemu -kandidatu nemškonacionalne stranke na Zgornjem Koroškem. Huber je takrat propadel le z malo manjšino glasov. I11 taka je bila tudi zmaga nasprotnikov. Posluževali so se vseh sredstev. samo da bi Huber ob ugled prišel. Deloma se jim je posrečilo; pride pa gotovo kmalu čas povračila.
k Zanimiva pravda se je vršila pretečeno soboto pred celovškim sodrščem. Profesorji realke so namreč tožili radi razžalitve tovarnarja Pogačnika iz Beljaka, ker se je zavzel za svojega brata, kateri študira, oziroma je študiral na celovški realki in jc v zadnjem razredu kljub pridnosti propadel. Na dan obravnave so se razkrile marsikatere zanimivosti realčnih profesorjev in se je dokazalo, da je tudi med profesorji dosti dvomljivih zna-ča ;ev. Iožitelji, profesorski kolegij, mora vse sodnijske stroške poravnati, obtoženec Pogačnik je bil pa popolnoma oproščen. Vse-kako je bila pa pravda zanimiva posebno za današnje razmere, ker ie pokazala, kake stvari sc dogajajo večkrat po srednjih šolah, posebno pa še na celovški realki. Kaj, ko bi se kaj takega prigodilo na kaki slovenski srednji šoli! To bi bilo vpitja rn kričanja, da profesorji slovanskega rodu niso vstvarjeni za pedagogiko. Ker se je pa to zgodilo na nemški realki, kjer podučujejo od nekega nemškega lista toliko hvalisani »strammdeutsche« profesorji, bodo seveda nemško-nacionalni časopisi o tej aferi kolikor mogoče malo poročali.
k V celovški občinski seji sta se v torek mestni fizik Sclmiid in pa občinski svetnik K.11-der zelo laskavo izrazila o napravi in točnosti ljubljanskega ambulatorija. V Celovcu nameravajo namreč po vzgledu Ljubljane tudi tak ambulatorii ustanoviti. Za enkrat še ni nič, ker sc je izmed zdravnikov samo eden oglasil, kateri je pripravljen tudi ponoči službo opravljati. Občinski svetnik Riese je za vzgled stavil ljubljanske zdravnike, rekoč, da so bili vsi pripravljeni službo opravljati in so to človekoljubno delo tudi prevzeli. Celovške nemške zdravnike so nekaterniki zagovarjali, pa kaj pomaga, če niso voljni v prid človekoljubnosti delovati. Vsa čast pa zdravnikom slovenske metropole, katerih se tudi nemško mesto pohvalno spominja.
k Izginil ie trgovec Hochkofler iz Pod-kloštra. Imel je v najemu prodajalno, pa je zabredel v dolgove. Pogrešajo ga že osem dni. Kakor sodijo, jo je gotovo popihal v Ameriko. Pred letom je tudi pobegnil trgovec Fischer v Ameriko, zapustivši v tem kraju Kup dolgov.
iz slovansko sueta.
sl Bolgarsko vseučilišče. Ker novega zakona o vseučilišču Bolgarska ni ublažila, ampak ga v celoti potrdila, vseučilišče še ne bo kmalu odprto, ka.iti odpuščeni profesorji so sklenili, da ne zasedejo svojih stolic. Vlada si tudi s tujimi slovanskimi profesorji ne bode mogla pomagati, ker .iih večina stoji na strani svojih bolgarskih tovarišev.
si Slovaški denarni zavodi. Slovaki imajo že nekoliko denarnih zavodov, a vendar jih je še premalo; večina denarnih zavodov na Slovaškem je v tujih, neslovanskih rokah. Po statističnih podatkih »Slov. Tvždenika« je na Slovaškem 22 slovaških denarnih zavodov, ki imajo 30 milijonov kron ulog in 35 milijonov kron posojil. Tujih zavodov je pa 115, ki imajo 286 milijonov kron ulog in posojil 313 milijonov kron. Kakor piše »Sl. Tyžd.« Ruinunce na Ogrskem vzdržava v njihovi moči in odporu samo njih 130 popolnoma rtimunskih denarnih zavodov. Po številu prebivalstva imeli bi jih Slovaki imeti vsaj 70. da bi tako dobro kakor Rumunci mogli se braniti proti pomažarie-vaniu.
sl Gorki v Italiji. Nepričakovano hitro se ie razširila slava ruskega skitalca po svetu. Toda zvezda njegove slave je začela bledeti. Dasiravno so ga njegovem povratku iz Amerike z navdušenjem pričakovali v Italiji, je tam doživel svoj padec. Spisal je dramo »Otroci solnca« in jo ponudil napoljskemu gledišču, ki jo je pa odklonilo. Nato jo je ponudil gledišču v Rimu. ki jo je vprizorilo, toda — igra je propala in Gorkega so izžvižgaiL Mimogrede povedano omenjena drama tudi v Nemčiji in Rusiji ni uspela.
slOboroževanje Bolgarske. Sobranje ie v tajni nočni seji dovolilo izredni vojni kredit. Določilo je 32,000.000 levov za nabavo brzo-strelnih topov, tnitraljez in zdravstvenih potrebščin. Tudi opozicija jc bila za ojačenje armade, ugovarjala je le prehitri izvršitvi.
sl Iz Poznanja se javlja, da je pruska vlada prepovedala v vojaških kantinah prodajati smodčice iz poljskih tovarn.
sl Lakota na Ruskem. Iz Bukarešta se poroča, da je izvoz pšenice iz Rumunskega v ruske kraje, ki stradajo vsled lakote, čim-dalje večji. Dozdaj se je iz Rumunskega v Rusijo poslalo več nego 2000 vagonov pšenice.
sl Ženska mednarodna umetniško - obrtniška razstava v Peterburgu. Rusko žensko umetniško društvo je odprlo v Peterburgu te dni svojo jubilejno razstavo. Društvo namreč obstoji že 25 let. Razstava ima dva oddelka: v prvem oddelku je čista umetnost, v drugem pa vse, kar k umetnosti spada. Po svoji dovršenosti odlikujejo se umetniški proizvodi kneginje M. A. Šahovske, gospe Junker-Kramske, baronese Brangel. kneginje Itncre-tinske in dr. Zelo zanimivi so tudi razstavljeni izdelki kraljice danske (mrežice in vezenje), grenlandskega (rokavice in uhani) in bavarskega ženstva (razne dragotinje).
sl Nemci v pribaltskem kraju, kakor poroča »Pribaltijski Eho«, hočejo v širokih razmerah privabiti nemške naseljence v pribal-
tijski kraj. da sc tam utrdi nemški živelj in s tem tudi nemško gospodstvo. Isti list piše, da se ie že v to svrho ustanovilo posebno društvo v Odesi, ki bode to naseljevanje pospeševalo. Te dni je društvo razposlalo nebroj tozadevnih razglasov v nemške liste.
sl Za volivno pravico ruskega ženstva. »Russk. Gol.« se poteguje za to, da bi se dala obvezna volivna pravica zlasti ruskim kmeticam. Ruska kmetica je bojda najbolj pameten in trezen člen ruske kmečke družine. Spozna se bolje v moškem kmečkem delu v škodo svojega zdravja, nego sam kmet. Ruska kmetica je bolj verna in moralna nego nje mož. Četudi se včasih zaničljivo govori in piše o ruski »babi«, vendar treba priznati, da ruska kmetica se odlikuje po štedljivosti, treznosti in drugih lepih čednostih od svojega moža. Ako bi se jim podelila volivna pravica, ni dvomiti piše isti list da bi vMitve v rusko dumo bolj pravično in pametno izpadle nego dozdaj.
Razne stcarl.
Nova kazen za dijake. Na »Eton College« jc odredil ravnatelj, da morajo dijaki za kazen pisati z levo roko, naisibo pregrešek tak ali tak. Na ta način se leva roka privadi pisanju ravno tako kot desna, a krepi se tudi leva stran možgan.
Od službe je bil odstavljen ljudski učitelj L. Pelikan v Všctatu, ker je izstopil iz katoliške vere, ne da bi sprejel drugo veroizpo-vedajije.
Nove vrste priča. V Bruslju je tožil neki meščan sosede, da vedno ropotajo in vpijejo in na njegove prošnje odgovarjajo s še večjim ropotom. Da dokaže upravičenost svoje tožbe prinesel je seboj fonograt". Med ropotanjem je namreč nastavil fotiograt in vanj ujel vse človeške in nečloveške glasove preglasnih sosedov.
Napad blaznega gimnazijca. VPrzemyslu je petošolec Hau ryluk ustrelil na profesorja Rozdolskega, ki pa ie bil le lahko ranjen. Opazovanja so dognala, da ie gimnazijec zblaznel; zato so ga oddali v blaznico v Kul-parkowu.
Samoumor vojaka. V vojašnici nadvojvode Albrehta v Budimpešti se je obesil pešec 44. pešpolka Ivan Toth, ker ni mogel prenašati strogosti predstojnikov.
Lep »up naroda«. Dolgo časa so se dogajali v Lugosu vlomi, ne da bi policija mogla priti krivcem na sled. Ko je tatinska tolpa dne 10. t. m. zopet vlomila v prodajalno nekega knjigotržca, jc policija napela vse moči in sedaj z uspehom. In izkazalo sc je, da so vlomilci gimnazijci, med njimi tudi sinovi iz najboljših rodovin. Shajali so sc v neki votlini, tam delali načrte in spravljali ukradeno blago. Pri preiskavi votline so dobili velikansko množino ukradenih stvari.
Peš okoli Airike. Švicar Boriti je peš obhodil vso Afriko, in se mu na celi poti ni prisodilo nič posebno nepriličnega.. Gotovo dokaz, da so se razmere v Afriki v kratkem času temeljito izpremenilc.
Brezžično brzojavljenje z Marsom. Na Francoskem so na sprejemalnih postajah uradniki vsi vznemirjeni opazili, da aparati točno ob polnoči dajo znamenja, ki jih uradniki kljub vsemu napenjanju duševnih sil niso mogli razvozljati. Po dolgem posvetovanju so se združili v modri misli, da znamenja prihajajo prav gotovo od prebivalcev planeta Marsa, ki bi na ta način radi stopili v zvezo z zemljani. Ker pa je glede Marsa astronom Flanunarion prva »kapaciteta«, se je obrnil »Figaro« nanj, naj pove svoje mnenje. Vsled njihovega duhovitega sklepa popolnoma razburjenim uradnikom je dejal Flammarion, da so vzrok teh znamenj drugotni radiotelegra-iiški pojavi. Da bi pa mogli dobiti sedaj kako obvestilo od Marsa je popolnoma nemogoče, ker je sedaj preveč oddaljen od zemlje. Velika škoda za dr. Tavčarja in »Narod«. Mogoče imajo na Marsu kakega kandidata za Ljubljano.
Ponesrečena angleška oklopna križarlca.
Angleška oklopna križarica »Darke of Fdin-huryh« je obtičala v morju. Ladjo so rešili in ni prav nič poškodovana.
Koze bodo stavili francoskim vojakom po vseh garnizijah. V Parizu in tudi po drugih garnizijah je namreč obolelo za kozami več vojakov.
Predor pod Canal la Manche. Angleški ministrski svet jc v svoji seji dne 10. t. m. na predlog vojnega ministrstva odločno odkloni) predlog, da se zgradi pod omenjenim prelivom predor.
Proti morilcu svoje rodbine Antonu Lu-bigu, ki jc obtožen, da ie umoril ponoči od 27. na 28. oktobra I. I. svojo ženo in svoja dva otroka, se je pričela 13. t. m. porotna razprava. Zaslišali bodo 72 prič.
TelefonsKu in brzojavna poročilo.
ZMA(iA SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE NA VRHNIKI.
Vrhnika. 18. marca. Jelovškova stranka tudi v drugem razredu pri občinskih volitvah popolnoma propadla.
Vrhnika. 18. marca. Liberalci so pri občinskih volitvah pogoreli tudi v I. razredu. Zmaga Slovenske Ljudske Stranke je popolna! Na Vrhniki vlada vsled tega velikansko navdušenje.
OBČINSKE VOLITVE NA JESENICAH.
Jesenice, 18. marca. Upravno sodišče je tudi spoznalo kot virilista ravnatelja Trap-pena, kateremu K- stari liberalni odhor zabra-nll vstop v občinski odbor.
STAVKE NA DUNAJU.
Dunaj, 18. marca. Stavka damsklh kro-iačlc sc nadaljuje. Dclodajavci so obljubili že
10 odstotkov poboljška, a krojačke so to odbile. Danes popoldan so priredile več shodov, po shodih jih je .1000 do 1000 šlo po Ringu v vrstah po 3 do 4. Sprevod je bil tri kilometre dolg. Tudi stavka pekovskih pomočnikov se nadal.kiie. Kruha jako nedostaje. Pekovski mojstri ki so dajali v nekatere rodbine v stavki po hleb kruha, so to morali reducirati na polovico.
NOVE SRBSKE ŽELEZNICE.
Belgrad. 18. marca. Srbija zgradi 600 kilometrov novih železnic.
GROF LAMSDORFF UMIRA.
M I lan, 18. marca. »Corrlere della Sera« poroča Iz San Rema, da umira bivši ruski minister vuanjih stvari, grof Lamsdorff.
PASIVNI ODPOR NA OGRSKI JUŽNI ŽELEZNICI.
Budimpešta. 18. marca. Ravnateljstvo ogrske južne železnice se je z uslužbenci dogovorilo, da se tekom 14 dni nadaljujejo pogajanja, med tem časom se pa služba redno opravlja.
Zagreb, 18. marca. Tu so včeraj na ogrskem kolodvoru izvrševali uslužbenci pasivno rezistenco. Vratarji so puščali ljudi le po strogih predpisih na peron.
VELIK POŽAR.
G e n o v a, 18. marca. V tukajšnji luki je zgorelo 15.000 zavojev bombaža. Skoda znaša en m lijon lir.
Globoko užaloščeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preiužno vest, da je naš iskreno l|ub Ijeni sin in brat, gospod
Alojzij Lenček
magistratni pomožni uradnik
danes ob 2. uri zjutraj po mučni bolezni. previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 24. letu starosti v Gospodu zaspal.
Pogreb ljubljenega pokojnika bode jutri, 19. marca, ob 4. uri popoldne iz I.eonišča k sv. Križu.
Priporočamo ga v blag spomin in molitev.
Ljubljana, 18. marca 1007.
Alojzij Leniek, kleparski mojster in posest"ik, oče. — Linica, Rudolf, Pepi, Bogomil, sestra in bratje.	617
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj ljubljeni soprog, gospod
Jakob Modrijan
c. kr. major v p, imejitelj voj. zaslužnega križca, vojne kolajne itd
dne 18. t. m. ob pol 3. uri zjutraj v 60. letu starosti po daljši bolezni preminul.
Pogreb dragega rajnkega bode v sredo, 20. t. m., ob pol 4. uri popoldne iz biše žalosti, Resljeva cesta štev. 3.
Dragega pokojnika priporočam v blag spomin !
Ljubljana, 18. marca 1907
Marija Modrijan.
(Mesto posebnih oznanil.)
614 1-1
f
Načelstvo hranilnice in posojilnice v Senožečah naznanja pretužno vest, da je njega prezasluini vseletni načelnik, prečastiti gospod
Vatroslav Oltorn
Hzlatomašni župnik Ud. v Senožečah,
danes ob 8. uri zvečer v 80. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil 18. t. m. ob 1 1. uri zjutraj.
|Ufl	Senolečc, 16. sušca 1907.
Ste;
CENE BREZ KONKURENCE
3500 komadov suknenih oblek ............
1250 „	kostumov za dečke, ter gambeti......
950 „	otročjih kostumov...........
4q00 ,,	damskib jopic, ranglansov, paletotov, ovratnikov
od gld. 3--, 5--, 7-50,	10 - višje.
, , 2-50, 4'-, 6 -,	8-- ,
, .	1 50, 2 -,	3- „
. , 3'-, 4 -, 6--,	10"- ,
O. BERNATOV1Č, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
618 3-1

H
f
Globoko potrt:m srcem javljamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš oče, ozir. scric in brat, gospod
Franc Pečnih
posestnik , tovarnar slamnikov, sodovice i. t. d.
danes zjutraj ob pol štrih, previden s sv, zakramenti za umirajoče v 39. letu starosti po kratki a rr.učni bolezni izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega rajnika bo jutri 10. sušca ob 4. uri popoldne na pokopališču na Goričici.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači cerkvi na (Joričici.
Priporočamo rajnika vpoboienspomin.
Domžale, 18 sušca 1907.
Žalujoči ostali.
Cerkveni služabnik
z dobrimi spričevali, ki je že služboval kos samostojen cerkvenik in je prostovoljno izstopil iz službe, želi dobiti službo cerkve nika na fari ali podružnici. —Naslov: Ivan Trebevšek, Glince 70 pri Ljubljani.
6'8 i-l

Spreten knjigovodja
34 let star, oženjen, zmožen bilance, vešč slovenskega, laškega in nemškega jezika, išče službe v mestu ali na deželi. Sprejme tudi službo tovarniškega uradnika, dopisovalca ali kontorista. Cenjene ponudbe na upravništvo „Slovenca".	6io 2—i

elikonoene pesmi
(Riharjevi in drugi napevi)
za mešan in moški zbor, uredil Josip S i c h e r I , organist v Ribnici. — Cena partituri I K. — Dobijo se ravno tam.
612 5—1
Najboljše In najmodernejše
KLOBUKE
priporoča
v največji izberi Katoliška tiskarna LjUbijani
VJW5
- Kuharica -
poslujoča več časa kot gospodinja v župnišču,. želi dobiti zopet enako službo v kako župnišče ali drugo boljšo hišo.
Naslov pove upravništvo.	586 3 — 1 &&&&&&&
Klobuki se sprejemojo v popravo. ** 2t6*?
Poslano.
Gospod Gartner! Zadeva glede druši vene vstopne knjižice št. 1031 je gotovo zame brezpomembna. To pa sem dolžan pripoznati, da se je navedlo v zadnjem mojem „Poslano" pomotoma ime "Marija" mesto »Frančiška", kot ime moje soproge. Reči pa moram resnici na ljubo, da moja žena ne pripada nobenemu pogrebnemu društvu kot članarica, in gotovo je bilo lahko mogoče, da se je pri takratnem vpisovanju mesto moje ime „Franjo", pomo toma vpisalo ime „l~rančiška" v imenik. Da bode pa polemika za vedno končana, poslal bodem slavnemu društvu zadevno knjižico v nadaljno razpolago.
Franjo Vidali.
i- l

frjr—.-v«—..-»r-
pu
H
88 0 o c. kr*. dvorni
H--Vi
B
'-a*	«
V
F. IVI. HETSGHEK	f;
dobivatelj ©0 ^
A
u
„PRI VELIKI TOVARNI" 1
priporoča svojo ravnokar došlo
ri
| velikansko zalogo spomladanske konfekcije |
za gospode, dame, dečke in deklice. Najnižje cene.	postrežba solidna.
A. LUKIČ, poslovodkinja.
A
r *
A
866 2



A t
Gospodarstvo-
X Borzna vojska. Borze v Newyorku, Berolinu in tudi že na Dunaju so v velikem nemiru, kurzi padajo in krahi se pripravljajo. To je delo ameriških trustarjev, ki pritiskajo na Roosevelta, da bi jiiti ne nasprotoval. Roo-sevelt namreč poizkuša omejiti velikansko moč združenih milijarderjev, ki si hočejo s svojim kapitalom vse podjarmiti, a vse kar dela predsednik Združenih držav je le polovičarsko, ker kapitaliste le draži, a jim ne vzame moči. Zdaj pa ti milijonarji bojevito nastopajo in nič jim ui na tem, ako pokončajo tudi mnogo trgovskih in obrtnih tvrdk, ki so iim na poti. V Ne\vyorku se je začelo in takoj so kurzi padli tudi v Evropi. Na Dunaju jc nastala prava panika. Krediti so bili takoj slabši za 7 K. delnice državne železnice za 9 K, lombardi za b K 50 h, delnice vevške popirnice so padle za 17 K, a se drugi dan zopet nekoliko dvignile. Zadnji povod k temu denarnemu boju ie dala vojska na newyorški borzi. Američanska vcleindustrija ie zadnji čas velikansko napredovala in investirala velike kapitale. Amerika sama ni mogla dati toliko denarja in udeležila se ie zato Evropa z velikimi svotami ameriških obrtnih podjetij. Na newyorški borzi je nastala vsled tega velika napetost, in pripravila se je kontremina, da provzroči krizo. Roosevelt sam je posredoval, da' je nastal za nekaj dni mir. 14. t. ni. so kontreminerji prodrli in provzročili krizo z velikim tipadkom kurzov, ki je posebno zadel borzijance v Berolinu, Parizu in Londonu ter se pokazal v močnih udarcih tudi na Dunaju in v Pragi. Ker dandanes krah enega podjetja potegne za seboj vedno tudi več drugih, je pač potrebno, da tudi v Ameriki krote nenasitno kapitalistično zver.
Socialne stvari.
soc Splošno ljudsko zavarovanje. V Avstriji jc potrjen zakon o prisilnem zavarovanju zasebnih uradnikov, seveda ima mnogo hib; če pa pomislimo, da je ta zakon prvi svoje vrste v Evropi, je to lahko utnljivo. Sedaj pa že v norveškem štortingu razburja duhove, podobna predloga, lc da je šc obsežnejša, kajti zavarovanje naj obsega celo ljudstvo. Bili sta v socialnem odseku dve struji, prva je bila lc za zavarovanje zasebnih uslužbencev, levica pa za splošno, in ta je tudi zmagala. Z vlado ie prišlo do prepira lc še glede imenovanja članov komisije, ki naj izdela tozadevni načrt. Hotela jc imeti' pravico, da imenuje vseh pet članov, precej močna opozicija pa ji je dovolila le pravico do dveh, ostali trije člani naj bi se volili. Pri glasovanju je zmagala vlada in trgovinski minister bo imenoval komisijo, ki bo imela kaj težko delo, ker nuna nikjer vzorcev, po katerih bi se ravnala.
Znanstuo in umetnost
* Jamski odmevi. — Zbirka rudarskih pesmi za moške zbore. Spesnil Jožef Zazula, uglasbil Danilo Eajgel. Opus 345. Cena 50 v. Tako je naslov lični knjižici, ki je ravnokar zagledala beli dan v »Učiteljski tiskarni« v Ljubljani. Oospod Jožef Zazula c. kr. davčni kontrolor v Idriji je imel pač priliko proučiti in poglobiti se v rudarsko življenje; to je tudi storil in sad tega proučevanja so »Jamski odmevi«. Gospod pesnik opeva težave in nevarnosti rudarskega stanu, njih veselje in žalost na tudi njih živo vero in zaupanje v Ikižjo previdnost. Reči smemo, da ic pesnik zadel pravi ton, ki bo šc dolgo odmeval v rudarskih prsih. Oospod Danilo Eajgelj pa je tudi zložil ; tem pesmicam zelo primerne napeve. Zlasti
sta se posrečili gospodu skladatelju prva in sedma številka. Prva je mašna pesem jakega. kremenitega značaja. Vsi glasovi imajo pripravno, visoko lego v ozki harmoniji. Vse je lepo umerjeno ne tenor previsoko in bas tudi ne prenizko. Ce poie močan moški zbor v prostorni cerkvi — mora ta pesem globoko včinkovati na poslušalce. Številka sedem pa je lepa, živahna koračnica, ki se bo gotovo vsem, ne le samo rudarjem prikupila. Najlepši je »Trio«; glasbena fraza pri besedah: »Zastava drzno plapola ... Za njo pa stopajo rudarji«, bo pevce in poslušalce kar elektrizr-rala. Očarujoč efekt napravi pri omenjeni frazi undecimenakord v postopu z nonakor-dom. To je zares krasna pesem! Te pesmi so v prvi vrsti seveda namenjene idrijskim rudarjem — toda vse pesmi razven morda inaš-nih — poje lahko vsak drugi možki zbor. Omeniti nam jc še, da gosp. Zazula biva sedaj iz zdravstvenih ozirov v Gorici pri »Zvezdi«, ter ostane ondi do konca aprila. To zbirko pesnij prav toplo priporočamo. Cena je nizka! 17 strani za 50 vin.!
*	Slike in risbe Brožikove zapuščine so bile te dni v Pragi razstavljene.
*	»Nova« opereta. Nedavno so berolin-ski listi javljali vest, da je Karol \Veiss sedaj prvi uglasbil Gogoljevega »Revizorja«. Toda imeli so smolo, kajti že leta 1890 je uglasbil neki tovarnar Neumann libreto, katero sta mu na podlagi »Revizorja« spisala Horst in Stein. Tedai se je opereta zvala »Punipmajor« in so jo z uspehom peli na Dunaju in v Pragi. Izvrstna informacija!
*	Knjiga trgovske korespondence. Nedavno je izdal G. Paternolli v Gorici »Ročno knjigo trgovske korespondence« v italijanščini, katero ic sestavil g. G. B. Stua, tehniški kemik in učitelj na trgovskem učilišču v Ljubljani. Knjiga ima čez 1400 vzornih pisem iz vseh trgovskih strok in se ozira posebno na bančna in menična opravila, s tem v zvezi na kontorska opravila ter ima mnogo vzorcev in blanketov. Poseben oddelek se peča z listinami in pogodbami, ki so za trgovca najvažnejše ter navaja v pojasnilo opazke iz sorodnih predmetov. Knjiga se ne da uporabljati le v šoli z velikim pridom, ampak je važna tudi za praktično trgovino. Knjiga se naroča lahko po »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Novice iz Zagorja ob Savi.
z Šolski pogreb so imeli učenci in učenke III. razreda topliške šole 11. t. m. Umrl je njih součenec devetletni Mihael Eolter.
z Gregorjev semenj v Kotredežu se je letos obnesel bolj slabo . Živine je bilo prav mnogo, večinoma voli, a kupcev je manjkalo. Kriva je tega dolga in huda zima. ki nam je ravno prejšnji dan poslala zopet nekaj novega snega.
z Huda zima vpliva tudi na bolnike. Prav veliko ljudi je bolnih.
z Nekoliko obolel je upokojeni nadučitelj gospod Josip Cerin, sedaj namestujoči učitelj v zagorski šoli. Želimo mu skorajšnjo popolno ozdravljenje,
z Ljudska hranilnica ln posojilnica v Zagorju razpošilja vabila na drugi redni občni zbor. Vršil se bo cvetno nedeljo 24. sušca popoldne pri gospodu Grčarju v Zagorju. V 1. 1906. je imel ta mladi zavod že okrog 150.000 kron prometa, kar ie v danih razmerah vse-kako veliko.
Kupujte narodni kolek! S tem pomagate bratom ob meji!
A. 1.71/7
Obj a v a.
S sklepom c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani, z dne 9. sušca 1907, posl. št. A. I. dovoljena je
javna prostovoljna dražba
v zapuščino zamrlega gosp. profesorja bogoslovja in častnega kanonika • dr. Matije Leben spadajoče hišne oprave, knjig itd.
Ta dražba se bode vršila dne 20. sušca t I. od 9.- 12. ure dopoludne in od 3.—G. ure popoludne v hiši št. 6, II. nadstropje v Vtfolfovih ulicah v Ljubljani.
Vse te reči prodale se bodo le proti gotovemu plačilu skupila in proti takojšnji odstranitvi iz stanovanja zamrlega.
V LJUBLJANI, dne 14. sušca 1907.
han plantan,
c. kr. notar, kot sodni komisar.
i 570 3-2
HOTEL ,UIIIOH'
v torek 19. muren 1907 na praznik sv. Jožefa
o veliki vojailii KONCERT o
(Strauss-Leharjev večer)
celotne vojaške godbe c. in kr. pešpolka š». 27, kralj Belgijcev, pod osebnim vodstvom g. kapelnika C h r i s t o p h a.
Vstopnina 60 h.
Začetek ob 8. uri.
693 2-2
Službo graščinskega vrtnarja
kateri je vešč v vseh strokah vrtnarstva in sadjarstva; ne-
oženjen, ne čez 40 let star, zmožen slovenskega in za silo tudi nemškega jezika, sprejme graščinsko oskrbništvo Križ pri Kamniku.
. Ponudbe s prepisi spričeval poslati je do I. aprila t. I. gori-imenovanemu oskrbništvu. Vse drugo po dogovoru.	577 3_3
•/ii-v.v ^

rr/.c jiVv-/,	i.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana — Stari trs štev. 10
^Sfilllpiiiip
liiillii
/.\ >w*. vv < v.v < <
. - \V;>.\. l V v- \ I - v: -/-.s
</y </.• </v </.■ y--.\ A-.\ /-"A
N W. <T/.< 'V
av> > .v. .\v> .\>> r-.\
tmm&Mmmmmmm
<<.v<-r/.<'v«v.V<>w,>w. '	'	v«
.-'K.il',^
'/Y<SW.</.\,1
V V < VV <v--.v / •	v«
.■>"/>„V/> 7'.\i(■}£'. AVSVi> Nw, </.v >v: vw. vv <
•/i>V-M. v.\ <T/. M-/.
Velika zaloga
OD
Solidno blago
CD
Zmerne cene
i 4
.v.
m

FR. ČUDEN,
urar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve.
Častiti ii ženini in neveste^
Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd.
Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike.
Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih cenah in najlepši obliki.
Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za Cliina-srebro tudi po pošti franko in zastonj.
Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr-
tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-
_ trtinke in ure, kaže mesece, tedne,
■■■ dni in luno gld. 230.
priporoča za obilni obisk	t3t-i9
se
Vabi in
Fr. Čuden,
urar in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve.
N N N H N N N N N N N N N N N K N N
vljudno nnzncinjata, da jo zalOgO ZQ SpOmlatakO SeZOnO tal
U) v
1 Ljubljana, Prešernove ulice štev. 9
oblekah za gospode in dečke,
kakor v konfekciji za dame to
popolna in sc priporočata za prav obilen poset. zagotavljajoč točno in solidno postrežbo.
66 > 6 2

Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12	^ 11 * —
Ustanovljena leta 1854.
Štev. telefona 210,
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
2469 160-34
Iiiapeito pivo v m o d «• i Sk in ptekleiiinih,
Podružnica s v Spljetu. :
Delniška glavnica: c s K 2.000.000. : t
LiuiHjnnsM kreditna banka v Ljubljani mM
ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurza proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke in druge vrednostne papirje.
Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kulantno devize v laških lirah.
Vloge na knjižice in v tekočem računu obres- jfi Q tuje od dne vloge do dne vzdiga po mW 2
Rentni davek plača banka sama.
Podružnica s v Celovcu, s
i Rezervni fond s i e s : K 200.000. t t i
«««« Redita priložnost,
V nekem kraju na Dolenjskem odda se takoj v najem dobro vpeljana
mala trgovina
Z mešanim blagom
pod jako ugodnimi pogoji. Vodi jo lahko tudi dobro izurjena prodajalka.
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo lega lista.	635 7
v
Zenitna ponudba.
Mlad železnični uradnik, prijetne zunanjosti, samec, z lepo prihodnostjo, želi radi pomanjkanja znanja seznaniti se z izobraženo gosp c > z nekaj premoženja. Le resne ponudbe s sliko pod ,,Vladko 22'«, Trst, poste ristante. Tajnost zajamčena.
564 6 3
Za parno žago se išče dober p | | p
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca".	447 3 3
£lcuenci, l^re^ite sucja
5tancuanja 5lcuen5^c!
Simon Gregorčič:
soba v velikosti 42 cm, modeliral akad. kipar RepiČ, cena kron 8"—, zabojček 60 vinarjev; slika z okvirom 65:85 cm velika, na pravem platiniranem bromtpapirju za kron 20 —, zaboj kron 120, kakor tudi sohi Prešerna in Vodnika v isti velikosti za 7 K, v velikosti 29 cm : Prešerna, Vodnika, Kersnika, Levstika in Slomška priporoča
Jernej Bahovec
^KKXXXXXXMMXXXM 2UK XX
v Ljubljani
468 3-2
poleg Prešernovega spomenika.
Ugodna ponudba.
i i N
N
i
i k
M
m t.
m
K
K N N N
B
,,KATOLIŠKA BUKUARNA" V Ljubljani. |
Vsled silnega pomanjkanja prostorov smo prisiljeni razširiti še to leto svojo prodajalno. Da si pa kolikor mogoče olajšamo dvakratno selitev, smo se odločili oddajati spodaj navedene knjige za nekaj časa po zdatno znižani ceni. Te cene pa veljajo .-aroo do selitve, t. j. do 30. aprila tekočega leta. Po preteku tega termina je vsaka znižana cena popolnoma izključena, ker bodo novi lokali ustrezali \ toliko našim potrebam, da nam v svrho pridobitve prostora ne bo več treba oddajati knjig v zgubo.
Nevesta Kristusova ali podučna in molitvena knjiga za pobožne y krščanske device. Poslovenil B. Bartol. Šesti natis 1894. Rdeča obreza (mesto K 2 48) samo K 2"--, zlata obreza (mesto K 3 4U) samo K 2 60, s poštnino 20 vin. več ; rjavo usnje, okovane platnice (mesto K 5'—) samo K 3'—, fina bela vezava (mesto K 6-40) samo K 3'20. Izvrsten molitvenik s potrebnimi poduki. Pot * nebesa ali življenje udov tretjega reda sv Frančiška Sersfinskega, ki med sveiom živijo. Spisal O Nikolaj Mcznarič. Peti pomnoženi natis 1899 Rdeča obreza (mesto K 1 80) samo K 130, >i poštnino 20 vin. več. To je celoten molitvenik, ki pa obsega poleg tega tudi vsa potrebna navodila itd za tretjerednike, katerim ga zelo priporočamo. Sv Frančiška Šaleškega Filoteja ali navod k bogoljubnemu življenju. Po izvirniku poslovenil Anton Kržič. Rdeča obreza (mesto K 1 80) samo K 1 50, zlata obreza (mesto K 2 40) samo K 190, s poštnino 20 v. več. Zlata knjiga, ki kaže za vse med svetom živeče stanove, visoke in nizke, najlažjo in najzanesljivejšo pot skozi tostransko življenje v srečno posmrtnost; knjiga ni -troga, temveč upiiva samo blažilno in tolažilno ter je še danes najboljša svoje vrste. Rafael ali nsuki in molitve za odraslo mladino. Spisal Jožef Kerčon, duh. svetovalec. Drugi natis 1895 Rdeča obreza (mesto K 1 tO) samo K 1—, s poštnino 10 v.\eč. Kruh N6be&ki ali navod ponožno moliti in častiti presveto Rešnje Telo, s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami Na svetlo dal Janez Zupančič, župnik. Četrti natis 1890 Šagr n-usnje. okovano z zlato obrezo (mesto K 3 60) samo K 2-—, s poštnino 20 vin. več. Trojna božja pot s svetimi stopnicami na Kranjskem. Uredil Anton Žlogar. Broširano (mesto 60 vin.) samo iO vin., ve-
zano (mesto K 120) samo 50 vin., s poštnino 5 vin več.
Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal )>an Belic, župnik, 1885. Broširano (mesto K —-40) samo K — 20, s poštnino 6 vin. več.
Psalmi. Prelcžil Ivan Vesel 1892 Broširano mest j K 2—) samo K 150, s pišt-nino 2o vin več
Zgodovina cerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič. Zalotil Anton Golobič, 1890. Broširal o (mesto K 1 60) samo K - -90, s p štnino ■• 0 vin. več.
Bise rnice iz belokranjskega narodnega zaklada nabral Ivan Sašelj, 1906 Broširano (mesto K 2"-) samo K 1-50, s poštnino 20 vin. več.
Vojska na daljnem Vzhodu. Uredil dr. Evgen Lampe, 1906 Brošuano (mesto K 4'80 samo K 3 80. vezano i mesto K 6'—) samo K 4 90, s poštnino 30 vin. več.
Za duhovniško porabo:
Zbirka lepih zgledov. Duhovnikom v porabo v cerkvi in v šoli zbrala Anton Kižič in Alojzij Stroj. I. in II. zvezek. Broširan (mtsio po K 6 —) samo po K 3 —, vezan (mesto po K 7 50) samo po K 4-50. II. zvezek konča v alfabetu z besedo ,Ljubosumnost.
Duhovski poslovnik. Sestavil Martin P^e, župnik, 19uu. Broširano (mesto K 4- —) samo K 2 80, vezano ('mesto K 5 20) samo K :s'9'\ s poštnino 30 vin več.
Katoliško zakonsko pravo z oz rom na državne avstrijske pravice. Spisal Fran Kosec, župnik, 1894. Broširano (mesto K 2-—) samo K r—, vezanj (mesto K 3 2") samo K 2 2^>, s poštnino 30 v. več.
Razlaga velikega katekizma ali krščanskega nauka. Za cerkev sestavil Anton Vtternik, župnik. Šiiri zvezki broširani (me^to K 9"-) samo K 6 90, vezani (mesto K 12 201 samo K 9'80
Jezusovo trpljenje in sedanji čas. Spisal in govoril ar R Neuschl. Poslovenil F. Iliersche. Broširano (mesto K 1 20) samo 80 vin., s poštnino 10 vin. več.
Duhovni Pastir (za pridigarje). S sodelovanjem več duhovnikov urejuje Alojzij Stroj, preje Anton Kržič Letnik 1887, 1>91, 1892, 1893, 1894, 1899, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904 (mesto po K 8 —) samo K 4 —, s poštnino 30 vin. več.
Kakor že povedano, velja znižana cena
samo do 3o. aprila t. 1.	509 •'
Oves semenski 5
Os
„Willkomm"
dobi se od 100 kg dalje po 26 K prosto Ljubljana. Trgovci dobe znižano ceno. — M. Lavrenčič, Šiška pri Ljubljani.
S li § 'i i '.mi,> ,
mM
t.: V|. fr v:':.
........................... ............. ,tj Eiiiji.j ,1
i'i' '•, .. ..i,-,,,!',;"
Popolna oprema za novorojence, otroško perilo
za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila
C.J. Hamann, Ljubljana.
Parilo listnega izdelka. 1870 ustanovljeno 1870. Qjk
z debelimi drevesi za žaganice ali pragove, se takoj proda za posekanje.
Več se iz*e pri lastniku Jožefu Bodlaj-v na Brezjah. Pošta Tržič (Gorenjsko). 539 2-2
gozdnega in poljskega čuvaja
takoj odda občina Zgornja Šiška. Mesečna plača 30 kron. Prednost imajo orožniki v pokoju. Ponudbe poslati je podpisanemu uradu.
Županstvo občine Zgornja Šiška,
dne 13. marca 1907.
560 4 -1
426 40-6
F. P. Vidic & K o m p., Ljubljana
opekarna in tovarna peči, nudijo vsako poljubno množino patentiranih
•v zarezanih strešnikov
..Sistem MflRZOLfl" (stranifalzzlesel) ..Sistem MflRZOLfl"
Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore na late pribiti ali pa z iioo privezati, kar
je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki.
I
I
Podružnice:
Badca, Flici,
i > mcn|alnlcaml: Orabcn 35, Mala itraa, Mod alle« 17 Žliko*. Braa, I, Mki Upa, C tika Kaaalea, Mor.r.kJ I»l»r(, ISallag, Horl J Mm, , Krt t* rt la Ubere«.
Menjalnice na Dnnaja:
L Vallicll« 10, II. Tabor.traiM 4, III. UagarEaaa« M (vogal R.aavtfa), m. LB-vngaaK 71, IV. WltJatr Haaplatraiat 13, V SchOabrunncrstraiit M a, VII Marlahlftnlraaat 7«, VIII Larcbtnltldaratraaea 133, IX. Alarratraaat 33, X. Pavorlltoatraaac M, XVIII. Wlhrla«eralraia« 83, XIX. Dftbllngtr Hanpt.lr il, XXI. Haaplalraaac 33.
Menjalnlftna delnlftka druiba « 160-29
MERCUR"
Dunaj, L, Wollzeile 10.
Ako kapital K 16.000.000. Btnr zaklad K 7,000.000
J)
Najkulantnejsi
•T nakup in prodaja n
vseh vrat rent, državnih papirjev, akci), prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
mr Zamenjava in eskomptirai^e *mm
izžrebanih zastavnic lo obligacij, srečk in kuponov.