Katolišk cerkven list. Danica izhaja t.. 10. in 20. dne vsaeesa mesca na crli poli, in velja po pošti za celo loto 3 cld., 7.«» pol l«-t.t 1 cM. tili kr.. v ti-karnir sprejemana na leto 2 s;ld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide h.inir. dan poprej Tečaj XIX. V Ljubljani tO. malega serpana 18(>(i. List 20. Zcn.saJ.tifiif c. (Zenzalahte, arabsko ime, je plemenito drevo na Jutru, zlasti v Sidonu, v Balbcku, v Tri poli id. pogosto viditi, s silo prijetnim, lepodišečim, belkastim in baršuno-rudečim cvetjem.) So zaklepa terdi pali te, Se olidaja bridki strah te, Se ujčda rudi mah te . liajska cvetka ..zenzalahte!" Si v železje zakovana, p. prot Mam. J'opre j pa je bil cerkven c.govor, zedinjeni z evangelijem tega dneva, ki se pa ozira na sedanje zadeve svete dežele ali Palestine. Ker .so v tem govoru načertane zlasti manj znane razmere katoliške t d k ve in katoličanov do Mohamcdanov in razkolnikov v sv. zemlji , utegne ča-titim braveem služiti v mnogoterno pojasnjen je , i/, kterega bodo dosegli nekak občni pregled ter ložcj tuneli popisovanje, ki ima dalje nasledvati. CJ o v o r. Ako smo vanj vsajeni v pobožnosti njegove sinerti, bomo tudi v pobožnosti njegovega vstajenja. Ilimlj. G. J e r u z a 1 e m še z m i r a j s Kristusom terpi! Nekoliko ur proti večeru od tiborjaškoga jezera se s planjave vzdiguje hribee z dvema verlutneema. ki ga torej imenujejo „Korun-el-Ilatin" ali Ilatinov rog f blizo tamkaj je namreč mestice Ilatiu, ki ga vlada beduinski šejli), po svetopisemsko pa „gora zveličanja," ker ravno ondi nek je naš Zvcličar učil tiste prelepe zve-ličanske "čednosti: ,,blagor ubogim v duhu; blagor krot-1,'n,; blagor njim. ki so čistega serea itd." U:»v*v» v tistem kraju kaeih 1«» minut dalje kažejo pečine, ki jih Arabi imenujejo „ I ladžar Nasrani," to je, Kamni kristjanov, in latinci Mensa Christi, to je, miza Kristusova: tukaj namreč navadno izročilo stavi mesto*), ki govori današnji evangelij o njem in kjer so bili s čudežem pomnoženi sedmeri kruhi z malo ribami vred, da je bilo liasitcnih ljudi, in so v znamnje, da so vsi res nasiteni, še znamenite ostanke imeli. I če nje Zveličarjcvo je moglo pač imenitno biti, da tri dni ljudje niso mislili na telesno jed pri tako telit nem duhovnem živežu, in ko so bili lačni, ter so se Zvcličarju v serce smilili, jim je bil vendar ljubši Njegov božji nauk, kakor pa telesna jed. Iz te dogobe se nam dosti jasno sveti imenitni nauk in premislika vredna resnica, da mora kaj terpeti, kdor hoče za Kristusom hoditi, kakor so terpel«- ravno imenovane množice; pa tudi ob enem vesela resnica, da terpeči nikoli niso brc/, pomoči, ker se Jezusu smilijo, kakor so se mu uue množice smilile, in pa tak « -milile, da jih je s čudom nasitil. Ker nam tedaj današnji evangelij s t«Tpcčimi na-hdo-vavei Kristusovimi priložnost da je. ker »v. < Vrl;, v <.b eur-m obhaja spomin Jezusove s v. If. Kervi. iu k- r marsikt »i /cie kaj i/, sv. I > žele -li-ati. i/ kt«-r«- —--»it !<• dni pov« r nil: bom vam /. do^odbami od ondo.l i;. k« liko p.ja-iiil resnico, kako: Jeruzalem zmiraj - Kii-tu-oni terpi. I. V Ji ruz tleniii -«'m -!i-al inar-ikaj -j»<»dl» i Inih l.es«.it iu s 1« i veči h re-nie: :i!i nobena -»e mi i.i tak« _'.. r > •»k • • \ serce vsa lila. kak« r t i: da ...I r i zalem zmiraj s Kri-t t som ter.« i," ktero j-- izi ki -u-ca 1 i 'i kt ri |i i !!!• :i!i •! ii--f il «■ ; i / !.l i t /h .l .ii «»r:it." tl- ti i • i / i i v }. - ivi pii i; : t Jufi t- o pcrvcm pozdravu do nas vodnik romarske lose avst. v Jeruzalemu. ,.Jeruzalem še zmiraj s Kristusom terpi." Tega se prepriča vsak popotnik, ako mesto, prebivavee in ondotne okolišine premišljuje. Vse prebivavstvo mesta Jeruzalema razodeva nekaj žalostnega, nekaj otožnega, vse jo m-kako tiho in zamišljeno, kakor po kaki veliki nesreči, kakor da bi vsacega nekaj na sercu tišalo, zavednost, da v tem mestu se je dogodilo veliko hudodelstvo. Zavoljo tega vsi, kterim so okolišine znane, teplijo iu pravijo, da Jeruzalem jc mesto žalovanja. Pre-vdarimo pa to 1»<>1 j natanko. 1. Ako s« ozremo na cerkev Božjega groba, vidimo čudno nasprotje, kakor-nega sicer na vsem svetu ni: da ima namreč turk njene ključe, in takorekoč po n jegovi milosti snu j.i kristjanje v cerkev: res, po cele ure morajo dostikrat kristjanje zunaj stati, dokler se turku neljubi priti in cerkev ««.ipr« ti. Ta turk kakor kdo, ki ima zapovedati, pri vratih v cerkvi ima svoj prostor, kjer sedi in kavo pije. — Pri velikih opravilih je turško vojaštvu na straži, da kristjane v redu ohrani iu jim zapoveduje. Pri veliki kupli cerkve Božjega groba j- na eni strani hiša turških romarjev , na drugi pa stanuje žciistvo, nekega turka: iu nad majhnim tranči.-kaiiskim samostanom, ki je ze-ilinjcn s cerkvijo Bo/, groba, je hlev za turške konje. \ jutrovih krajih >o namreč po ondotnih šegah dostikrat poslopja nad poslopji, ali pa precej eno pri drugim neločljivo staknjene. Kako malo se tedaj naj veči svetosti prilegajo takim nesvetostim in p«»vetnostini, to lahko ra/.vidite. - Ali ni tedaj res, da jeruzalemska cerkev zmiraj s Kristusom terpi? —- Znamenito pa je, da ravno turška oblast je katoličanom varstvo, da sc saj m koliko pri svojih pravicah ohranijo, ker sicer bi bili prederzni razkolniki katoličane morebiti že čisto od vsih svetiš odgnali. V cerkvi sami jo t«-rpinC-ijo namreč razkolniki hujše od samih turkov. Nad Bo/jim grobom je velika kupla tako zastarana iu poškodvana ter r.iztergana, da se na severni -trani luknja pri luknji vse skozi vidi, dež in ploha nad Bo/ji grob in v cerkev bije, Šibre doli let«'-, da si ljudje spodej ni-«» skorej življenja svesti; toda ne-vo-:jiv<«st gr«ko\ iu /avMnost velikih nekterih vlad m« d seboj je katoličanom ne pusti (»opraviti. Naj lopnili sveti.- dosti imajo ali razkolniki sami v oblasti, ali pa s katoličani vred, tako da .so katoličani silno nadlegam. Božji grob sam. ki je ravno pod veliko kupijo, je tako dcij«au, da imajo do njega pravico arnu-ni, greki in katoličani, verh t«-ga imajo pa še razkolniški k««pti neki pritikljej , pihljali za njih b«»/j«; slu/b«- h kapeli liu/jega groba. | )a se o velicih sl«»vesm»stih razni «d>-re«li molijo, kadar v en cas zadenejo, )«• očitno. Sam s«-m vidil ii slišal, k«► so n« ki dan s katoličani vred trij«- ra/.kohdski obr« »le svoj«- bogoslu/no>ti opravljali. Ariiu n-K.i kap« Sa je sicer nekoliko v strani v ravno li-t«-m «»/.idj!. uie-ka cerkev pa je na naj lepšem prostoru ravn • pr d I»oje. da jih je v« lik«« mertvih »»bl/alo, iu to ua naj svetej-.-«in mestu. Kato!ičaii»m m »rajo torej turk i v njih cerkvi mir in red ohraniti in v tacih oka pa ne bode kdo preveč otožnih misel ter menil, da je na Jutru le sama žalost in terpljenje za katoliško • erkev, naj le poverili omenim tudi kaj veselega, kar sem vidil in slišal. Zraven terpljenja sc na Jutru za ('erkev povsod, bi djal. začen ja neka velika in častitljiva zmaga. Ne morem \ am dopovedati, kako sem bil vesel, ker po vsih krajih sem vidil, da katoliška Cerkev napredva in zmaguje. Povsod se vitli, da so nove cerkve zidajo in na poder-tinah nekdanjih svetiš novo vstajajo. V Jeruzalemu zida katoliški patrijarh zalo stolnico. Znani duhoven Ratisbon, nekdanji jud, po čudežu v liimu spreobernjen, je po- stavil samostan Sionskih hčer ob oboku „Ekce Iloino," kjer je bil razhičani Zveličar pred derhal postavljen, in ravno tam on tudi cerkev zida, ter jemlje v odrejo ubogo mladino vsih ver in narodov, zlasti rad judov, za kterih spreobernjenje njegov samostan posebno moli. (O tem pozneje veliko). Francozi zalo cerkev sv. Ane, ki je bila od sovražnikov nekdaj razdcrta in zapušena, na novo vravnavajo in napravljajo. V tem svetišu je bila neki rojena Marija Devica. Druge reči zopet so v osnovi. Od Jeruzalema do Nazareta je sedanji patriarh napravil že šest novih misijonskih staj, ter jih z duhovni previ-duje. Med Betlchcmom in Parstirskim poljem neki tVan-cosk duhoven zida cerkev in šolo za ondotno vas. V Nazaretu je veliko obnovljenega in na novo narejenega, n. pr. cerkev svetega Jožeta, cerkev ,,Miza Kristusova*' itd. V Kmavsu dela neka pobožna gospa sama iz svojega premoženja samostan in corkev na mestu, kjer je Zveličar jedel z dvema učencema. V Bejt-Džali j»i*i Betlchemu je častitljiva nova cerkev M. D. oznanjenja in patrijar-hovo novo semeniše, v kterem se pripravlja domačega rodu duhovstvo. V šent-Ivanu jc drugi nov, pa ne dodelan samostan ravno imenovanega g. Uatisbona. Enako se vidi v druzih deželah na Jutru — po Sirii, zlasti v Damasku, v Bejrutu, Smirni , Carigradu itd. i kar bo Danica ob svojem času med druzimi znamenitostmi bolj na drobno naznanovala). Da taki pomočki tudi v norcih prebivavcov sad rodijo, ni dvomiti. Tisti dan n. pr., ko smo šli iz Jeruzalema, sta dva drugoverca prestopila v katoliško Cerkev, eden Moravan po rodu; drugemu je bil eden izmed naših romarjev kerstni oče ali boter. Pristaviti moram pa to, da pomoči je treba za take naprave od Večera, to jc, iz naših krajev. Po več krajih so napol izdelane Cerkve, pa se ne more dalje, ker denara ni. V Gaziru pri Bejrutu in v Bebeku ob Carigradu ste propagandi, preizverstni napravi za odrejo domačega duhovstva za vse katol. obrede in za vso jezike na Jutru; pa oboje bi imelo lahko polovico več mladenčev, ako bi bili pomočki, da se vstava razširita. Tudi bulgarske mladenče sem vidil in z njimi govoril po slovensko v teh vstavili. Svoje dni je Jutro na Večer razširjalo oliko; zdaj moramo mi povračevati Ju-trovcem, kajti s keršanstvom vred so zgubili tudi oliko. Kdor je v bratovšini čistega spočetja za Jutro, pa v bratovšini Božjega groba v Kolonii, on se vdelcžuje teh del na Jutru. (Konec »asi.) Prevrtavki za sertanji vas. 1. V tacih hudih časih, kakor so zdaj, pravi „Eiclisf. Volksbl.", ni čudo, ako se poprašuje, kaj koli bo iz tega V Ni čudo, ako se kdo ozre tudi na prerokovanja, kakoršnih marsikaj imamo, in če primerja, ali sc morebiti ktero si bodi prilega našim časom"? — Vsiluje se nam pa zdajci znamenitost, da v letu 18tV7 Velika noč zadene na sv. Marka dan, BinkoŠti na sv. Antona in sv. K. Telo na sv. Janeza praznik. Zastran taeega nekega leta pa poje stara latinska verstica: (^uaudo Mareus allelujal.it, Antonius Spiritum sanetuiii invocahit, Joannes coenahit: Tottis mundiis vac clainahit. Tu je : K'> Marka hode alelujo pel , Anton pa pesem hiukoštiio prevzel , Joan ul.hajal v Telovo jrod svoj: Takrat ves svet ho vpil: gorje in joj ! Ta pregovor se je že enkrat spolnih 1. 1848. To leto tedaj v prerokovanskih bukvah ni dobro zapisano. Neka prerokinja v Masilii jia še bolj določno govori: „Vidim veliko polnočno zanjo, to kaže kervavo vojsko. En kralj s svojim kraljestvom zgine, štirje vladarji deželo dele, pri tej delitvi sc sami spopadejo in splošnja vojska vstane. Njeni začetki se po vrača j o na leti 1^4!» in l>vy», terpi pa štirdeset let. Veliki narodi se zmanjšajo na stotni del, veliko okrajin Nemčije in Francije je pustota, cele hiše se kupujejo po franku; toda vse to se dogodi še le l«st»s. — Mi se deržimo mnogoterim poterjenega prerokovanja: A. E. I. O. V. Austria erit in orlic ul-tinia; ali pa: Kar cesarstev, kar kraljestev sv.t j«.zna: Naj delj 1m> zme«t njili /iv. la Avstrija. 2. V francoski li>t ,,l.a Cour d honneur de Maric pi-e nekdo iz I'ima tako le: Fiidan so hili Pij IX obiskali kneza Maksima ob obletnici nekega čudeža sv. Filipa Nerija , ki ga čast«"-v knezovi kapeli. O tej priliki v. t »če* v sobani knezovega dvora do lo ali f»0 os. b imeli nagovor, ki je I.i! navdihnjen in zaznauiujam z nekakim preroškim duhom. ,.1'ekli so, da pričujoče leto nastaja biti terda po skušnja za papeštvo; ,. ho vojs^,. valo zoper zemljo in zemlja zoper nebo. Potem ko bo kolera Božja razodela svojo moč , bodo vidili slavno zmago naj vikšega namestnika Kristusovega, ki bode čisto nova ( nepričakovana ? , iu potem bo velik mir kraljeval na zemlji.4' „Xaj še pristavimo i/, premislika .,('hroniipie de Toulouse," kaj tla je pravo prerokovanje, to h : Ako svojim bravecm čudne reči naznanujemo, ki jim utegnejo v spodbudek služiti, »i pa tudi v dolžnost iu -nc«. >te jeiuo razglasiti, da v tacih rečeh ni druge gotove \c Ijave, razun sv. Cerkve. Mi tedaj nič ne zagotavljamo zastran napovedovanj gospe Palme, v tej reči sc je treba enako ogibati termastega odbijanja, kakor prevc like verljivosti. Bilo bi zares odveč nespametno v kako reč staviti preveliko vero, dokler Cerkev ni govorila: pa tudi predcrzno ohsojevati to, kar bi utegnilo vender izvirati iz božjega razodenja." .'». Ko so bile te reči po raznih virih že skorej spi sane, nam prinese pismonos pisemce, kakor nasledva: Ker mislim, da ste se od svojega dolgega romanja že nekoliko odahnili, vas zopet nekoliko nadlegovati želim in vam pošljem tri lastne sanje, pa ne da I.i v loterijo stavili, nego, ako vam drago, jim kaki koteč v Danici odkazali. Tri s a nje. |{-«r ve, anje, in >e mi toliko več smejajo, ker povsod po mestu j«- bilo nabito, da so naši Lahe in Francoze tako otcpli, da ot 1 njih v naši Italii kar duha in sluha več ni. Drugi dan nam pa žalostno resnico prinese, da so naši premagani. 1 hi ii i. Pretočenega Marijnega inesca ali majnika se mi sanja neko noč, da ponoči, ko je bilo pa lepo jasno, bivam na vcrtu pred hišo, kjer stanujem, in se z nekim gospodom pogovarjam, kar zagb dava dva rumena manjša oblaka. Ko bi trenil se spremeni pervi v žensko podobo iu »ieer v neizrečeno milo — Devico -Marijo Pomočnico z Ijiihcznjivim Jezuščkom v naročji — v nebeški lepoti. Vale nato se spremeni tudi drugi oblak v velicanstno moško podobo - v Jezusa Kristusa, — ki je z levico objemal križ, na kterem pa navadne štiri čerke tako migljajo, da jih ne inoreiu razločiti, kar se vendar vstavijo po prečuiku , ter berem latinski besedi: „IX SPK." Na to prikazen zgine, jaz se zdramim in zdihujem rekoč: ,,V te, tiospod zaupam, nc bitni osramotcn vekomaj." (Ps. .'i", 2) In več kot prepričan sem, da ne le satu jaz in blagi Daničini bravci, temuč na tisuče I »oho/ni h duš v sedanji stiski ravno tako zdihuje k brez Lonca usmiljenemu Bogu in sc njegovi premili Materi priporočuje. ,,Bodite stanovitni v molitvi in čujte v nji z zahvaljevanjem." (Kol. 4, 2.) Jožjankov. N a u k. Nad vsimi človeškimi dogodbami modro in usmiljeno gospoduje roka Božja, ki vse dobro izpelje njim, kteri B tiskavec, ojster do sebe in drugih, cesarju Karolu VI pa i/, serca vdan. Njegov sin Friderik (ali sploh Trie) II j.- bil sicer tudi v kalvinstvu izrejen , pa kot prijatel Voltera iu drugih cnciklopedistov pravi za-siio hovavei- in zani« « vavec vse kcr»auske vere, zraven tudi ra/.ujzdanee in zapravljivec, dokb r je oce živel. -Med o»-.-tom iu sinom je bilo veduo razpertje, in t«> je bilo I ».'•'» tako dalee prikipelo, daje |- riderik Villudm -\oji ga -ina Krita kakor vojaškega hegovca hotel umorili dati. t'esar Karol \l je prosil za pomilostenjc; kralj u>li-i prošnjo, pristavi pa cesarskemu poslancu L«k«ndilu t hiuc besede: ,,Ne veste, kaj prosite; vidili Loto enkrat, kaj bote z njim imeli; le zavolj,» cesarjeve piipro^nje se prineu kazen odpusti." — J\er jo stari kralj siha Friea tako pri pielem deržal, seje Karol VI njega usmilil iu mu na leto po 2.~j00, potlej celo po .')<>J0 cekinov daroval, njegovi sestri pa po 1000, Frie je pisal velikemu Kvgcniju, „da cesarjeve priprošnje ni zaslužil in je vekomaj ne bo pozabil." Kako pa je bil Friderik II mož beseda, kako se je on hvaležnega v resnici skazoval? < Vsar Karol VI je umeri 2u. okt. 1740; ker ni imel sinov, je njegova tistikrat še le dvajset in poltretje leto stara hči slavna Marija Terezija podedovala njegove deržave. Friderik pomnožujc vojskine priprave, podpihuje skrivaj evropejske vlade, da naj Marijo Terezijo napadejo, sporo-čuje panji na Dunaj svojo prijaznost in pripravnost, ji na pomoč hiteti, kjer koli bo potreba. Avstrijanski poslanec v Berolinu, Demeradt, naznanja domu, da od Prusa žuga Avstrii nevihta. „Tcga nočemo, ne moremo verjeti," mu odgovori z Dunaja nazaj minister Uhlefeldt. Tako zaupanje ima vlada na Dunaju v prusko poštenje. Zdaj je Friderik II Ki. dembra 1740 s svojo armado brez vsega vojskinega najiovedanja napadel veliko in bogato avstrijansko deželo S1 cz i j o in si jo po roparsko prilastil. Marijo Terezijo je zguba te dežele silno pekla. „Xe morem se zderžati solz, kadar kakega Slezaka vidim," je večkrat rekla. Hudi hudi boji, ki jih jo. Marija Terezija imela s Friderikom 1740—1742, 1744— 174.r>, 17-Vi—17«>3, so bili zastonj, »Slezija s 741 štirja-škimi miljami zemlje, kjer zdaj 3 milijone 174.^)0 pridnih ljudi stanuje, se je mogla Prusu prepustiti. Namen tih verstic ni to vojske popisovati, temuč le nektere čertieo iz pruske obnaše v njih povedati. Friderik, zaničevavec vse vere, hoče biti zdaj nov Gustav A do lt'. Vseučilišče v Vratislavi je vzel jezuitom, truma protestanških duhovnikov, do 150, pride iz Bero-lina v deželo, ki je bila dozdaj po večjem delu katoliška. Berolinska konzistorija jim da nalogo pridigovati poleg rekov 5. Mojz. bukev 20, 10—12: ,,Kadar prideš pred kako mesto, da bi taisto v svojo last vzel, njemu D »rej mir ponudi. Ako ga sprejme in tebi vrata odpre, vse ljudstvo, ki je v njem, pri življenji ohranjeno in bo tebi služilo in tebi davek plačevalo. Ako pa ne bo hotlo zaveze storiti, in bo vojsko zoper tebe začelo, ga ti z vojsko obleži." In poleg 1. Makab. lf>, 33—34, ,.Dežela, ki smo jo v vojski vzeli, je naša očetovska dedišna in nikogar druzega. Naši sovražniki so jo en čas s silo in po krivici iuieli. Zatega voljo smo mi zdaj, kar je naše, spet sebi vzeli in nikomur ne pobrali, kar je njegovega." V strašni sedemletni vojski 17.~)7 je Friderik II ukaz dal, ki se je mogel vsak mesec v sleherni katoliški cerkvi na Slcskem očitno oznaniti. Obseg tega ukaza je bil: „Sleherni, ki kterega vojaka zapelje, de uide, ali inu uiti pomaga, ali ki hegovca ne prime in bližnji posadki ne izroči, bo brez razločka, bodi si duhoven ali ne, bodi oče, mati, brat, sestra, žena ali drugi sorodnik, brez daljnega preiskovanja in milosti, in brez odloga obešen, tudi duhoven ne bo k njemu pušen; ta kazen se bo spolnila, ako se tudi še le po vojski izve, da je ktlo ta kraljevi ukaz prelomil," — Vratislavski škot Filip grof Satgoč je mogel v okrožnici duhovnom zapovedati, da naj slehernega vojaka v spovedi pred odvezo opominjajo, da bo spolnoval prisego, ki jo je kralju storil. Ako bo govorjenje kakega vojaka razodelo, da je duhoven zoper to okrožnico delal, zapade sinorti po rabelnovi roki. To grozovitno povelje, ktero nima cnaeega pri naj hujših ajdovskih trinogih, se jo v resnici spoinilo, iu pa nad enim nedolžnim. Vojak, ki je bil ušel, pa so ga bili spet v roke dobili, je pravil, da mu je mašnik Andrej Faulhuber v mostu Olac-u, kterega je pri spovedi vprašal: ali stori katoličan, ktori od kraljeve vojašino uide, taki greh, da ne moro odpušon biti, ker jo vender kralj protestant? odgovoril: To je velik greh, pa vender ne tako velik, da bi no mogel odpušen biti." Faulhuber je bil zgrabljen in pred sod- ni jo postavljen. Zvest postavam sv. Cerkve ni hotel od tega, kar je pri spovedi slišal in govoril, nič povedati. Kralj Friderik II je to zvedel in ukazal Faul-h u b e r a u s m e rt i t i. Kavno 25. marca 175S je on, kot drugi Janez Nepomučan , ne d a b i s e m u b i 1 s m e 1 kak spovednik približati, umorjen bil. Akoravno zaničevavec vse vere, je bil Friderik dalje protestantom veliko bolj prijazen. Do 2< Ml luteranskih tempeljnov je bilo samo v Slezii zdaj postavljenih. Friderik se je po končani sedemletni vojski (1703) obernil na iz-hodnjo stran, da bi si tudi tam kaj prilastil. Homatije na Poljskem so mu bile lepa prilika. Svetoval je ruski cesarici Katarini in avstrijanskemu ministru Kavnicu, da naj se poljsko kraljestvo razterga, in podpihoval je zavoljo tega z Kusi vred poljske disidente, to je, nasprotnike katoliške stranke. Dobil je tako 1. 1772 poljsko deželo, zahodnjo P rit s i j o. — Marija Terezija je takrat nerada in z nevoljo, ker ni moglo drugač biti, pridobila sedanjo Galicijo in Lodomerijo. liodbina \Vittelsbach-ovska je bila že od 14. stoletja v dve stebli razdeljeno, rudoltinsko , ki je v Palatinatu (Pfalci), in ludoviško, ki je gospodovalo na Bavarskem. Leta 1. 1777 je umeri Maks Jožef, volitni knez bavarski, brez otrok. Karol Teodor iz rudollinskega stebla je bil sedanji njegov ded, toda prav za prav ne vse zapuščine, ampak samo tega, kar je imela hiša \Vittelsbaeh-ovska pred svojim razeepljenjem v 14. stoletju. Poznejši pridobitve od češke kronovine so imele torej zdaj zopet priti v oblast češko kraljice — Marije Terezijo, ki si jih je bila 1. 177* tudi res prisvojila. Ali Friderik, kteri je bil svojo deržavo le s silo in zvijačami pomnožil, brani zdaj Avstrii bavarsko dedišino imeti. Miroljubnost Marijo Terezije so vda; v pomiro-vanju 1. 177'.! dobi Avstrija od bavarske zapuščine, samo Insko okrožje (Innviertel), ker nevošljivi Friderik več no pusti. Cesar Jožef II bi bil pozneje rad Nizozemlje, ki je bilo za Avstrijo preodročno, z Bavarskim zamenjal. Knez Karol Teodor je bil žo tega voljan. Ali zdaj se zopet 1. 17*5 vzdigne stari Friderik II zoper to av-strijansko zboljšanje, in z zameno se odverne, L. 17*1» umerje Friderik II. Bil je ta kralj res glava, da malo taeih; on je povzdignil Prusijo na sedanjo stopnjo; toda Bog obvaruj svet takih vladarjev! Kar je njemu kazalo , to je iskal dobiti, in ni gledal na pravico, in no na obljubo. Napoleon I je bil veliko boljši na vse f t rani. Friderik II jo Avstrii vsekal naj hujši rano. Zgodovinarji mu dajejo ime Veliki; ali prav reči, to ime zasluži on le v pomenu, kakor Tamerlan, Mohamed II, Sulejman II in enaki kervoloki, ki so s prelivanjem toliko kervi in zatiranjem vse pravico svoje deržave tako strašno in mogočne storili.— Vidili smo še pred majhnim časom, da so v latinskih šolah rabijo za zgodovino bukve, v kterih je pro tivnik Avstrije Friderik čez mero povzdigovan. Pa ni čuda , izdatelj teh bukev jc pruski učitelj Piitz. Živelj latinskih šol v katoliški Avstrii jo tudi Prusijan, protestant dr. Bonitz. Zgodovinsko učenje pretresa po šolali zlo natanko življenje starodavnih gorškili deržavie ali republik; zgodovino 11). veka pa se v šolah mladost ni učila (ali se jo morebiti tudi še zdaj no uči? ue vemo), ako ravno je tolikanj tehtna in potrebna. Nje išejo torej radovedni po časnikih, ki so pa zdaj po večjem judovskega in protestanškega duha, ali v kaki knjižuri, ki jo ravno naletijo; ali pa zastran nje nevedni ostanejo. (K'>ner ua-lrtl.i Oy9e<9 no S9oren*hem in Il Ljubljane. Cerkveno življenje sc med drugim razodeva tudi s cerkvenimi slovestnostimi, za 1 \ a k o rs no je priložnost o mnogoterih časih in zlasti o cerkvenih godovih. Pri sv. Petru je bila že sama na sebi prelepa cerkev tudi odznotraj in odzunaj spodobno ozališana; vpričo velike množice ljudstva so preča-t. gosp. stolni dekan Pogačar imeli slovesno sv. mašo; od jutra do večera so verniki na trume hodili priporočevat se velikima aposteljnoma. Tudi Čitalničarji so se bili skazali z lepiiu Iietjem pri maši ob s. V Ternoveni se je skorej po na J j Hej i zgodilo . da je bila tudi osmina s posebno >loves-not>jo obhajana ■ gl. spredej. t Hvale vredno je ljubljansko olikano občinstvo, ki so — bi djal — skuša cerkvene slovesnosti o lepih prilikah s petjem in kakor koli je moč povzdigovati. — „Triglav"' časnik je začasno nehal izhajati. — ,,Južni sokol" bodo 1». t. m. napravil veselico v korist ranjenim vojak o ni. — O „Drol»t i n icah," ki smo i i 11 unkrat omenili, ne bomo veliko govorili, dosti je, ako rečemo, da živ-ljenjopisa: nadškofa Balanta in dekana Stojami nista preplačana, ako bi kdo bukve z zlatom odvagal. Misijonski govori ranjcega škofa Slomšeka so enako tehtni, in drugi prednici za Šolo itd. vsi imajo svojo čversto zernje v poduk in razvedrilo. Il Peč. — V dnevih nepokoja in pričakovanja, kaj utegne čez nas priti. nas pa tudi obsije kak žark veselja. Pri nas ravno smo veliko veselje obhajali ti. nedeljo po veliki noči. Pel jo namreč pervikrat novi veliki zvon <2n stotov s I liber i, kterega uam je vlil g. Albert Zamasa v Ljubljani. Prav prijetno doni, in se z glasovi starih kakor bi dromljal praz prijazno vjema. Prečast. g. Jan. Toman, dekan Moravski in naš patron, so imeli slovesno sv. uiašo , pridigo in zahvalno pesem. Bili so vsi navdušeni, ko po ljubeznjivem govoru zvon zapoje. Daravno smo zvečer še le ob desetih 11. maj nika zvon dam pripeljali, je bilo vender staro in mlado od bliz in daleč vse na nogah, vse veselo, (iloboko ju vsajena žilica katoliškega duha v našem ljudstvu; to .se vidi zlasti o tacih prilikah. Naj manjši nesreča se nam ni primerila pri vsem težavnem in nevarnem delu. Mladi Zamasa — Bog mu daj srečo — se je skazal pravega umetnika pri svojem pervem delu: „vojo m«M«» od pravili, da dobe obleko in orožje. Kanbdce šieje č«z M m mož. Prišel je bil pred od biro i/. Gradca prostovoljcev stotnik iu berž ko ne po višjem nasvetu j<- od-boru predložil, da se naj „s|ovensko kardehr* iz južnih Štajercev napravi. In zakaj n« ? Goto\o šo slovensko ime v na'-i vojaški zgodovini mad«-ža nima, in r-kušnja bojna tudi uči, da ravno narodna svest ima hIo veliko moč pri rojakih, kadar je treba prave navdušenosti, vo likega poguma. — Tii čujto, kako jo odbor ta pošteni nasvet sprejel! Vsi, kakor od seršenov pičeni skočijo ua n«»g«- in so groze, da rajšo delo popustijo, kakor da bi v ta nasvet dovolili. Temu so nihče izmeti nas ne tudi, ker (»»znamo od prej misli iu načela teb ljudi glede jednakopravnosti narodne; zavzeli sin«> so le nad tim, da tudi velike nevarnosti in nadlogo, ki Avstrii proti i o, teli ljudi ne zmodrijo, da bi vsaj v toliko budili ca-ili, k«» domovina ednake pomoči od vs>«-h svojih narodov zahteva, »v«»je stare strasti berzdali in Slovencev ne žalili. Prav žalostna j«; taka n« st« rpljiv«»st; še bolj žalostno pa je, da gospodje slovenske kervi, ki pridejo s takimi ljudmi večkrat v dotiko, si ne upajo ne besedice čeihniti o pravici Slovencev, saino iz atrahu, tla bi se tista bleda priljudnost ne zgubila. l'a ne saino tukaj, ce|«. p>. km« iib -t- laka g"tli, ter se dajo slovenski kmetje Vsakemu p"iit inčeva\-kemu riisaču v kozji rog zagnati in ž njim potegnejo. Tako so v fari na Fr. spodnjih krajih ua -renj-ke stroške lo postavili iu u« itelpi letno plačo odločili. );. i/ p;i tudi po želji nekega lainošnjega po~e 'tnika, ki v \s«h n « < h /.vmu.r lu.-i, Ijmlje pa za njim -topinje p« hirajo, «le/> Incmu poglavarstvu predložijo, tla hočejo ~m|o po starem kopitu osnovano in učitelja, ki hod« «tfr«»ke nein:ko učil, odborniki slovenski p«»-lu-ajo v«th/«va\ca in po«lpi-cjo, i*eš, g« .-pod ž«' ve, kako je prav, l'ri vladi -e pa lo dobro zap«tiuui iu velja za »bika/. proti narodnim t« rjatvam v .-"l-kib rečeh. Kdo ln» zagovarjal naro«ln< pravi««* v š«dah iu jim enkrat vcijtlar k /inau: pomagal? Kak«« d««lg«» »o bo terpelo repen«« nje posami čnih, kterim je j««lr«» vmj izobražo nosti in « »lini nam« n šo|, tla »e n«iu*k«« uči! — Tukajšnji < • -1 o oo I e i su do\ei-ili pivsku-njo zrelosti ro/nika, ker je ravnat« Ijstv«« gininazi jalno nalašč pr«»-silo pii vladi, da bi h tos t< spraševanja p«»pr« j Idle, naj bi dijaki, kt« lili je volja, /ainogli v vojake iii. I hi t« h -ta st« pila do zdaj samo dva sina grota Jlrandisa med pr««sto\lovl jen je novih ma>nikov' bo tukaj ]*,*. t. 111., d«» ki' lega ča-a s.» tudi b«»g«i>luv>ke pre^kušuje končane iu na-t"pijo pocitnicc, ako nam bodo I«? 1'rusi počivati dali. Amerika. Iz Krovinga v Minesoti pišejo 1. n-zn. I*«.«'. prečastiti gosp, misijonar Pire, Svoje bele katoličanih p«« njih inisijonih sem za ve-lik«>noč oskerbel iu tudi nektere hližiijiši indijan>ke misijone obiskal. — Moj pridni namestnik preč. g. T«»-ma/.in • •tročj«« š«do v Kr««vingu s posebnim pridom osker-buje. Prihaja pa čas, da pojdeiito tudi k daljnim uo-ver-kim občinam divjak«* »»preobračat t kamor >»«» nas že večkrat vabili. Trud <»i|oui pa naj pišem še to pi-semce, «la sc vam v gorečo molitev priporočim, «la bi naše del«« v misijonu holji t« k imelo. Prih«»«lnji po no-delj« k mislim v t<»var~tvn »v««j«gu ljubega ini-ijo|isk« ga 1 •••močnika go-p. T«*maziiia oilriuiti v I.eech l.ake I,ič-.«'k•, l»««l l.ake itd., in upam od ondod veselih novic naznanili. pozimi po»lane ini>ijt.n»ke denarje >em prejel; tudi gosp. T««ma/evič mi je p«»»lal, kar je bilo njegovemu očetu izročenega. I»« v«/. I.uka ti«»«lcc mi j«- tudi plačal II dolarjev, nekaj malo *cm mu pa pustil; dobil sem denar p«« p«»»ti i/, t ikag«. K«» )«• ta po»tcni mož lansko h-to >. I v Amerik««, sem mu bil nekaj denara za g. 1'irca izročil; m-»rcča pa ga je /a«lehi, tla mu jo bih« ua par-uiku m-kaj zlatov — nu v« ni ravm« kolik«« — tega denara ukradenih, ktere je pa p«» svoji zmožnosti zdaj plačal. Vr.> 1'rctečciio jesen sem dobil pisma iz Kranjskega, ktere mi naznanjajo, da to leto hoče precej veliko število Oorencev v Ameriko preseliti se iu se v mojem mi- sijonu naseliti, *) Obljubil sem jim prav d«)bro zemljo zastonj oskerbeti. Toda blizo naj boljših naseliš v t^tten-tail Lako-u in Jlich-Praerii stauujejo šo Indijani, kteri se bodo pa pO danem ukazu prihodnji mesce proti severu pomaknili, Tudi jo zdaj prav gerda pot iz Kro-vinga, ki so bode prihodnji mesec ua deržavno stroške popravljala; torej bi bilo svetvati, da bi za en ali dva mesca odložili, meni pa čas naznanili, kdaj od doma odrinejo, da bom vedil o pravem času verniti se s svojih indijanskih misijonov v Kroviug, ter jim bom pokazal naj boljši seliša. Naših Očipvanov se zdaj ni nič več bati, vendar pa beli jih no vidijo radi, ker preti dvema letoma so imeli Sijuti hude puljavo zoper bele prebivavce, ki so pa zdaj prav deleč odguani, Poslednjič piše ju gosp, misijonar, da so vlado dalo ojstro zapovedi zastran provaževanja preseljovaneov na parobrodih, da se odveruejo «.stinlne pohujšuuja, ki so se godile, kadar se je mlado ljudstvo raznega spolu prepelje valo. Ž«; lani, pravijo, sem komisarju za preselco j.reč, g«»sp, I.ambert u, fajnmštru v llaveru, v dolgem pismu popisal gnjiis..l.e pohujšanja, ki se gt.de na jader-nikih in parnikib med preseki/ s kterimi so gosto na-napolnjeni, iu svetoval sem, kako naj bi so temu v okoiu prišlo, I i, I.ambčrt -a je m««jo popisovanje živo ganilo in ker jo že sam veliko tega vedil, jo pri «1«.ličnih vladali za to reč dosegel prav koristno zapovedi. Senat našo vlade je zapovedul, da v ta namen postavljena pooblasteiia komisija mora preiskovati vsako barko, koliki' i/.s. lcev sme sprejeti, da bodo vožnja pripravna; ako jih kapitan če/, odločnim število spivjme, plača l<"«» do|, kazni, Mladi Ijmlje raznega spola se morajo tako ločiti, da imajo eni v »predujem, drugi v zadnjem delu barke svoj prostor; če ne, mora kapitan pla-juti .«"<» dol, kazni. Kadar pridejo v Ameriko, se bodo izselci v «lolo čenih hišah zastonj sprejemali, dokler od zaupnih U«»-inisarjev no dobč naznanila, kam naj sc podaj««, da «lo-bijo dobro prostore, /e se tukaj zidajo veliko sprt je-lni-a pri vsili izlmrkiših, kjer so Lodo tujci zastonf sprejemali, ter se botlo potem v naj boljši z« udji»a v deržave razpošiljali, da odi«hj«i gol juii vim rokam hudobnih inešeturjev in najtuinikov »auiopriduili barantačev, Frančišk Pire, misijonar. J* Hej norega po tilroUem *ee1u f At*trija. II u »l a po » k u š n ja je zadela Avstrijo. \ kervavih b«»jih so Prusi zmagali 3. t, m. pri Kraljevem gradcu. Avstrijan*ko vojskino sjie so sc umaknile na več krajev in zbirajo se pri Olonmveu k novemu boju, ako so mir no naredi, /gubo so žalostne in velike, pa neki vendar nc toliko, kakor se je v začetku mišjih«. Kuj da b.« iz toga, se b.nlo kinali vidih«; zdaj je težko kaj pisati, ker skorej vsak dan časniki kaj druzega in drugač naznanujejo, 'Naj povemo le nekaj tega, kar časniki poročujejo, poljni maršal Monsdort* )«• bil od svith ga cesarja poslan ua bojišč p««zvodit stan naše v«»jue, Napoleonu je izr«»čeu«» posredovanja, da bi »o mir naredil in odstopljeno so mu Jjonedk«-, Napoleon je precej poslal zadevno naznanila v Mer«.lin in Floren-cij<«; j»a Italija se ni vdala, Napoleon je torej v novo zatcrdil italski vladi, da uaj neutegoma opusti vsako sovražljivost do Uenodek, ker so postale francosko; Francija bodo zdajci vlado ««udi prevzela, komisarja iu bro-do\ je tje poslala. Prusija jo neki v primirje na 5o»t tednov dovolila, Precej pu bitvi kraljovograjski, žo •» Tnkf pismu imunuiiumo « nriatuvlitim, «l«v nuj vsitk ium Jobro pO vsim tem premUli, kakor je l»i|.» U vtekrst svetvitno, če iti bolje dojuA ostati. Vr. proden je Francija svoje posredovanje ponudila, je bil Jionedek poslal tiablonca v glavni pruski stan, in pruski vojskovodja jo z neko noznano pogodbo dovolil v šestnedoljno primirjo, K ni govore, da se bo vsa moč iz Laškega vzela in proti Prusii oliornila, toda na Laškem se še zmiraj bojujejo, iu Prus me«! tim takim na ('oskem jemljo v posest mesto za mostom, kraj za krajem , veliko globe probivaveem naklada, in jo z *<».<>(«> vojaki na poti v Prago, — Kaj pa Kim, ako Napoleon Jkmedke da Italii V Pij IX no mislijo ne na vojsko no ua brambo, ampak nato, kako bodo prihodnjo loto obhajali veliko osomnajststolotnifo sv, Petra v Kimu, Zanosimo se, da jim bodo usmiljeni Jlog njih osnovo poterdil, naj počno Viktor Kmanvel, kar mu jo drago; — pa tudi Avstrii še pomagal zoper prcdorzucga I Vtisa, kadar bodo naši lastni grehi otepom in mi zadosti ponižani, Mod tem pa molimo z veči gorečnostjo, da bi J tog veliko glavo razsvetli in narodom mir povernil, pa tudi posebno za toliko mladenčev, ki so na boji-ih ali življenje izdihnili, ali pa v hudih ranah zdihujejo po bolnišnicah, » \mtr«»luim du-b')V»t\<-m o-kcrbo\ati, - Jie učil t >b kratkem, >\etval bi Vam , kupite si katekizem iu naučite s«* iz njega I loga sp,,znati iu mu -iu/iii. t |o\ek mora resnice iskati, iu kdor je z dobrim sercem |še, I•» bo gotovo na-el. Predeli -IIIO lili« dni -li iz Jeruzalema, je bil v mladeneč Mlad. i mi /.'1 raze u besedo pr« seka pekel, to je naj hudobnimi člove »premeni. Jaz, Počakite, da Vam pov/in! Zakaj bi človek ne snie\ resnice iskati? potem takem hi mogel listi, ki jo pravo pot zgrešil, zmiraj zgubljen o>tati ... I ni mladeneč, sem rekel, je bil poprej jud, pa dober mladeneč, ter se je skerbno \aio\al vsake razuzdanosti; vedno je bral s\\ pismo >taiv za\«/.e, kakor je pri judih navada, v mestih, ki ' » lrcš<-uika zadevajo, se j,, prepričal, da nora drugač o tej reči bili, kakor pa judje mislijo. Spivvidil je nuni reč, «la jc v zmoti, iskal resnice in menil jo pri protestantih najti, iu toraj je sprejel njih v« m, — Ko je pa potem dalje premišljeval, je vidil, d.l Iirote-tan-ka vera ima marsiktere zmote, da v nji vristusova obljuba ni zapopadena in -polnjena, k> i luteraiistvo se jo -c lc pred malo >to|otji začelo; zlasti čudno so mu jc zdelo, da protestantje z«, per sv. i erkev sprejet : Ta gre gotovo v k, kteri svojo vero liini govore , le 'tel * katoli-ko vero. JC torej Ve ktera terdi, llere bukve /. učenimi luo/uii, iu gl« i i • *' da jc letos o li.-li nedelji pr« -lopi! v li« v. Je li mar t«» napčna reč, k«» j« m U a | |< nji jo inpopac.ua resnica'.*' katoličane tako diti, kako d.l samo v katoli-|;e in posvetva se kollec je bil katoliško t orkcv, ,ie 11 mar t«» nap« na r«-«*, k«« č|o,ck skerben za svoje življenje p . slin rti, za ver li«. st svojo? Meni s,- /.|i, «la iH-spaiii. t« u , po lah koiuMjcu in ueinaroii bi bil, kdor bi t ik«, imenitno rec, svoj«i prihodnjo ^it cu v n« mar po- til. Mlad, T«» j«1 vse inpotrebn««; tl««bra kup«iia, t«« je naj boljši reč. Jaz. Vi st«« hujši o«l lramas«iua, pa pravit««, «!.« nič greha nimate! Mlad, .laz sam sein iVamnstm, Ta mladem č, ali res ali samo po potuhi pr«»sto verec, po rojstvu pa morebiti jud, j« rojen ua ««toku Karvu; bil pa jo žo po vsih vclicih mestih po Kvropi. On jo zraven tega tudi prenapet italiauissimus ter Imču iti v vojsko za Viktor -Kmanvela. Svojo misli zastran italakih zudev si ravno Uko malo d il is glavo izbiti, ka- kor svojo nejevero, Zastran frajmavrarstva mi jo potlej bolj natanko rek« !, da io ni v tem redu, temuč e j.- nekako zamišljen k deržnjn naslonil in zvi/gljaje v morje gledal. lla/lagal >< m mu še j o p rej da Irumnsoni so Iiorcdni-i od judov iu v>ilt krivovereov, sovražniki t'er-ive iu vlad, /a kakor-im on vendar vojskovati h««i'»-; opomnil ^a tudi na Pilata iu IVIiksa, ki ui-ta dosegla poti n-niee, ker je nista o dobrem čii*u stanovitno po* slušala in sprejela, iu •-«• več druzega. Molimo zanj! — i Zna ui nja. 1/ liulk« - a v JJački pišo ..Volkslrd/' zu .,l>« b." od -7. rožn., da je jte teden, kar že večkrat o poldne vidijo ognjem-plamene ua zemljo švigati. „liavno ko to pišem," pravi d"pisovuv» o, „je solneo žu štiri m«-, to je, od de-etili dopoldne obdam« / ognjenim ko|ol»arjeiu , ki ima štiri >« ziij«- v premeri. Kuj tacega se »-e ui vidilo in spominja ua besed««! ,, Znamnja hod«i ua soIih-u." 11'r o t e s t a n • t v o, ,,Protestant. Kircheuztg. fiir das evang. h« ut>« ldand" pravi v nekem «»pi»u: ,,Protestant j« na tV^kem, M«»rnv-kem, Koro-k«-in, Ibtlmatiu xkem iu Ilervaškeni >o dosegli to, k čemur mi ua Pruskem • nismo zreli. Z gl««hokim osraiuoteiijcut gledamo na uvsti ijaifko protestante/' (Kaze II. t Mi koncil letošnje ve|iko||očn«' spovedi j.: Iiil neki ino/ na Kn uzberg u Kri/ni gori na Nemškem pii spovedi: od ondod pride v kcrčiil«« in zoper spoved, duhovne z ostudno p.»ovko, ki se nikomur ne spodohi jo ponavljati , iu /oper olihajilo nesramno gobe/da. Pijan gre iz pivnice domu, drugi dan pa so ga našli /. razgnanim životom incrtvega na potu vSaudherg. Volk*b, Ni še tega tako dolgo t Uo je vlada >v, Očetu na hirala vojakov, kterih «•«• je tudi n-> kmalo iz vseh krajev oglasilo več kot so jih sprejeti mogli. Takrat so 'dohni znani li-ti plašili vojake in odvračali jih ter pii posedovali, kako gerdo ravna papeževa vlada z vojaki, kako jih pretepajo itd. Svet ni kaj verjel tem Kes,.dam, ker j«- že vajen tacih zabavljie: naj pa danes povemo neko dogodho zadnjih dni, ktera nam Ua/«-, da n > malokjo tako malo hrepene po kervi, kakor v d-z dali s\\ Očetu. Zadnje dni pret«-čen«ga majnike s., sodnije pap« /.«-v«* ob-sodile mladega hudoilehtika k sne rli; iim-la Id um bilagi-lotina glavo odsekati. Mladi hmlo«!« !« «• je v ječi po pli/ad' van j i poho/.m-ga duhovnika pri-«-l k "poznanju s\. jih p r« ~ reli iu jih j« 1 prav iz sena oh/alovati. Iv« so m i naznanili k«rvavo sodbo, jo je po»hi»ul mirno iu rekel je. da ga hode Mati Ih/ja jv-ila siiu iti. Na poti do mori »a j«- iskn-no molil. Po|««/i glavo ua les, rabelj sproži uil lino, ali iiioiivua ojstrina se ustavi sredi odra. ,.Živila Marija!" zavpije mladi i l««v. k in iz -to iu sto gerl /a^ermi ljud-t\o; gratias hvala ! 0«'»p«»ska ni -e enkrat nategovala gilotine: peljali so ga v ječo, iu sp.,|-. , ili. kar s,- je /godil" t« i pra-ali. kaj jo -tuliti. I.]u«l-i\«« ni i*i« lint/ija mi-Iil««. kalvi* da jo Marija s m n - - i |a • ■ ii« a. K« so t" i- <• natanko pre-lia-li, ■ i _i 1 • ' ua /ato ni padla do vrata, kei i k. .1.1, s.I |e .1 pu-tili v I. / rot .ii sk. h • h / ai IJ \ i s oi|e|- |,i U v" ljudi na 11 i .n i mu mladem i; i a e lil.o na »tran -t.i! .. i\ >i pa i I...I uil, im-nla k«T l •„" po.lv l f P -li , ja iz- •Ul< • i . •a \ i ■ l l i J l' ;al • s .. . v pripi ij tudi \ ga j v i. /orni / t, II III I II« na- .O« Iti I ti. cil- Mšuhorshe spremembe. V ljubljanski ikolli. O. Jak, M aro lt-it, tajni, v Turjaku, jo podeljena duhovnija pri sv, Križu poleg Turna, V lavaiitin^ki »kolli, (', gosp. Juri ArzonSok, do sedaj lajni, v Zusomu, jo dobil laro v Uliinijem, Dobrotni tiarori. Dohodki in *tro*ki in Slom*ckov spominek, skupnimi prejšnjega računa 177*» glže|', Torkar Matija, vsi v IMlIn iku, vsaki po I g.»|«o du tovali g-ispodji« r Hulijak Jakob, d«kau il gold. , l.eiiein Urag,, kaplan, 'J g«d«l., «»b.i v T««iuinii, l'«-terne| Amlrej, župnik v \'u-i'ali 6 g««l«l , Vab-s Marko , kaplan pri nv, buuli, Vuga Andrej, kaplan v labu-ini, v*aki 1 g««hl.; C«i-v Jane/, vikar v labu šini, .'t g««l«l., K obar P« i« r, kaplan v V< b-ali, Hotar Tomaž, /upnik pri »v, I.....ii, l.ebuii Ivan, kurat ua Idrii, Kuntriu Jane/, provi/ >r v spodnji Tribuni, Velik««nja Jaue/ , kaplan v Koeab, ivivi ii Anton, -/upnik na Šentviški goli, Zliogar Vab-utln, vik;u \ P< rinab , GngoriČ A utrni, vikar v Ponikvah, J»k«««lr Jožef, kaplan v Meveib, Itevk Jan«/, vikar ua liraliovem, Hutiti Anton, župnik pod II« r«lo, Nav Anton, vikar v Jin /eitlel, vsaki •j gold.} ,hoi«/ie Pran«-««, »oUkl ruvuat«-lj v Mariboru, 6 g««!«!,, Vab u'ini« Aut ui, d« kan v Terbi/n, r>-riii*nik l.auib- rt, /upnik, I.. 11 s | • t. bi l.auibert , kaplan, «d»a v /abui«'ali, l'nsi| pran« ■, /. i|uiik v Nuboi jetu , Dbl tk Ani 'ii, /upnik ua Kokovem , viuki J g Id.: Ineko Tim'II , kaplan v Zubliblib, I gold. v Siel.ru, p. dlipitlk Jan«-/ , kaplan v /abnii-ab , I g«>ld, 6o kr. v nrebru, II iiu> r Pr tu«-.', župnik v I kvah, Kuud"ti A«I iiii , župnik v l.i poli vasi, .Mil.-ir Amlrej, / ipnik v llotmariiii, vs.»kl 1 gold, j Kova«- Jožef, ueitelj V l.ipoll Vitij, 6«» k t". V Hf« b|l| , elillll lllill' I. >r-ke l ii.tMii««' 17 irold. .'«" kr, Skupnina «bdt«idl.'»\ iti* > u jutii i i so _'.ild. s,"i kiti«'. — >tr<«ški /a poštnino ;»7 krai-. i. l ij - o.i ui<- < i-iili dohodkov 1-0 gobi. |s kr. -kupnina v-, b d dio.ikov P.I67 if«l«l. kr., '-' »lata, 3', krl/antega i I trja iu - ilvitj.i tie, (Ual. prili.J \ M triburu I. utaja I -M. I»r. Matij a 1'ri-log, ib'iturui> m U so i. l.i f i t 'Iv t i 'li." zaupal -i! •ni*« Mat n-m:il,...li.i • n--ii i Za š v. Mi e t u. ii. J P. fajm. - yo|«|. v poiuo«i »v, itn 1 |\. t. i p .t.i/a.o pio-iNiib -\.t »u l'lit^'•*l"\ ■ i d'1-ne/a in t« I. /, in /a i-- • .do, — ib io ii ii" >. P«»i« r ki i i\ / - : • t. I- ki -t. ilm, Nii i /.užitni « • \ p lip I lil p lil • \ N'iill Veliki 'iii »t V il j - lil .IM Mili I.Iul- -lo« a. \ I M I" iBofjorori c