Posamezna številka 10 vinarjev.
Siev. 261.
K LiomiflDi, v sqM, H. novembra 1914.
^ Velja po poŠti:
Za oelo leto napre] . . K 28 —
za en meseo
220
sa Nemčijo oeloletno . „ 20'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2*— If opravi prejeman meseCno „ 1*70
s Sobotna Izdaja: =
za oelo leto........ 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Leto M
> Iuseratl: j--1
Enostolpna petltvTsta (72 mm): sa enkrat .... po 18 T za dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... ,. 13 „ za večkrat primeren popnst.
Porotna oznanili. iMi osmrtnice li:
enoatolpna petltrrsta po 2) vin.
enostolpna peUtvrsta po 40 fin.
Izhaja vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob S. url pop.
Bedna letna priloga Vozni ret
Ifcar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 8/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sa sprejemajo. — Uredniškega telefona stev. 74. =		Političen 1	ist za slovenski naro	a	■	Upravništvo Je T Kopitarjevi nUol št 8. — Račun poštne branllnloe avstrijske it 24.797, ogrske 26.SU, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št 188.
ViriDns uniils.
Vedno kadar je treba vršiti dolžnost, bodisi kot voditelj države, kot vojak ali navaden umrjoč človek, Njegovo Veličanstvo, naš splošno spoštovani in od vseh ljubljeni cesar je prvi na mestu! Tudi sedaj pri podpisovanju vojnega posojila je ukazal vladar, naj se podpišejo tako v Avstriji kakor na Ogrskem znatne vsote za vojno posojilo iz njegovih zasebnih sredstev.
Ta vzvišeni vzgled domovinske ljubezni mora najti pri vsakem Avstrijcu, visokem ali nizkem, posnemanje. Tako kakor naš cesar bomo tudi mi postopali in tudi mi bomo dokazali, da tudi pri nas klic za podporo domovine ne bo nikdar neuslišan, ker bo vsakdo smatral za svojo patriotično dolžnost, podpisati vojno posojilo. Mi moramo misliti na naše vojake, ker se bliža zima, mi moramo skrbeti za blaginjo našega prebivalstva, za pokrajine, opustošene od sovražnika, za kar naj služi vojno posojilo.
Avstrijci, vsi, ki mislite na lastno ognjišče, na svojo bodočnost, podpisujte »vojno posojilo«, da bomo pokazali sovražnikom, da je geslo našega cesarja »Viribus unitis!« v monarhiji od vsakega državljana vedno in povsod upoštevano.
Iz pisem slovenskih junakov.
Slovenski vojaki — vedno junaki!
Duh, ki vlada med slovenskimi vojaki, odseva iz razglednice, ki jo je sprejel včeraj deželni glavar dr. Šusteršič od skupine slovenskih vojakov ranjencev v rezervni bolnici v Linc-Urfahr na Gornjem Avstrijskem. Ranjeni slovenski vojaki pošiljajo kranjskemu deželnemu glavarju in njegovi soprogi svoje pozdrave. Končajo svojo pozdravico: »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane! Ura!« To je duh, ki preveva vse prave slovenske može v tem resnem, zgodovinskem trenutku.
Kaj piše z bojišča slovenski duhovnik.
Vojaški kurat Janko_ Cegnar je pisa.1 svoji sestri, učiteljici v Žabnici pri Škofji Loki, pismo (datirano 26. oktobra) s severnega bojišča, ki ga vsled zanimivosti deloma navajamo.
Gospod kurat piše med drugim: Vojska! Ti bi gotovo rada videla, da ti kaj pišem z bojnega polja. Veš, kaj je bojno polje? Drugačne so bile pač moje predstave pred vojsko o bojnem polju. Polje, na katerem žanje smrt stoteren sad, — seveda smrt iz nesebične ljubezni do domovine. Imel sem priliko, da sem se peljal z vozom čez celo bojno polje. Seveda ni divjal takrat boj, a pričel se je še isti dan popoldne. Neki večer je bilo. Peljali smo se po visoki planoti, vmes ozka dolina, a na drugi strani zopet visoka planjava. In na njej je divjal boj v najhujšem tiru. To je bilo bobnenje! Rezek žvižg granat, hitro streljanje strojnih pušk in mogočni pok topov. Požari so razsvetljevali bojno polje, bliski granat in topov. To se ne da popisati, to ostane trajen, nepozaben vtis. Na nebu pa so blestele zvezde, tako milo in tiho. Kako nasprotje! Veš, na kaj sem se spomnil ob tem pogledu? Na sveto noč! Na ono prelepo domačo pesem: »Glej, zvezdice božje migljajo lepo...« in na pno še lepšo svetopisemsko pesem, ki so )o peli angeli v sveti noči nad betlehem-skimi planjavami: »Čast Bogu nad višavami ..
Vojska uči moliti in sili takorekoč dajati čast Bogu — Gospodu vseh vojski-nih trum. Govoril sem nekoč z nekim mladim možem. Bil je poln poguma, brez strahu. Rekel mi je, da se nič ne boji. To so bile njegove besede: »Nič se ne bojim, saj pravi sveto pismo: Bog ne mara smrti grešnika, ampak da se spokori in živi.« Z velikim zaupanjem na Marijo je šel v boj. Od tistega časa ga nisem več videl, a njegove besede so napravile name globok vtis. Govoril sem tudi z nekim lahko ranjenim vojakom. Rekel mi je, da se je zaobljubil Mariji, cla pojde na božjo pot, če pride domov. Želja se mu bo izpolnila, prišel bo domov, in čeprav lahko ranjen, pa
vendar pogumen in vesel. Nekemu čast-niku-zdravniku se je potrl rožni venec. Vzel ga je vpričo vojakov iz žepa in prosil enega, naj mu ga popravi. Veliko vojakov nosi na čepicah svetinje Brezmadežne; ž njo gredo pogumno v boj. Vozili smo se skozi mesta in vasi. V cerkvah sem videl ob tej priliki može, klečeče. Videlo se je, kako odkritosrčno, globoko in zaupno molijo. To je bila pobožnost, prošnja za pomoč pred bitko.
Kako pa mi častimo Boga? Če ni »marša«, imamo v nedeljo skupno božjo službo; če je »marš«, pa mimogrede skočim v kako cerkev in mašujem, potem pa hajd naprej. Mašujem tudi, ako pridemo pred poldnem na kak določen kraj. Zadnjo nedeljo smo imeli skupno službo božjo. Sneli smo vrata neke sobe, ob pragu sem pripravil oltar, sneta vrata smo podprli, da so stala pokoncu, in nanje smo obesili podobo Matere božje »Pomočnice kristjanov«; na prostem pa so stali vojaki. Ah, kako se da prisrčno moliti pri taki sveti maši; solze so mi stopile v oči pri taki sveti maši. Vmes pa so pokali topovi v boju, ki se je bojeval v bližini. V Ljubljani streljajo topovi samo ob slovesnih prilikah, a pri nas vsako nedeljo — vsak dan. Hostije pečem sam. Na dan vernih duš bomo imeli, če bomo še tu, kjer smo sedaj, božjo službo na grobovih padlih vojakov. Med drevjem — v lepem zatišju stoje grobovi. V ozadju malo jezerce. Okrog in okrog pa je venec dreves. Na vsakem grobu je smrekov venec in preprost križ. Okrasili bomo grobove, kolikor se da, in molili bomo za one, ki počivajo v njih. Saj počivajo notri zlata srca: mlad mož — doma ga čakajo žena in otroci, ki so živeli le od dela očetovih rok. Naj počivajo v miru padli vojaki!
Nekaj pa je v vojski, kar vzbuja začudenje. Na eni strani vidiš boj, a primeroma ne daleč na drugi strani ženske, ki kopljejo krompir, zopet nedaleč mlado deklico, ki mirno pase svoje živinče, — ali pa hišo, okrog katere skačejo brezskrbno mali otroci. Na eni strani smrt — na drugi življenje.
Spominjajte se doma v molitvah naših vojakov, saj so po večini dobri ljudje — družinski očetje. Spominjajte se onih junakov, ki so pustili svoje življenje v boju za svojo predrago domovino. Bog naj jo čuva v teh težkih dnevih! Njegova roka naj jo varuje pred sovražniki in po težkih dnevih boja naj zašije dar nebes; sveti mir, da bomo z veseljem zopet peli pesem svete noči: Čast Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji!
Kako se godi slovenskim vojakom v Przemyslu.
Iz pisma slovenskega topničarja v Przemyslu (datirano 24. oktobra) posnemamo: Mi smo na utrdbah pri velikih topovih. Gromi, da se trese zemlja, a tudi Rus nam dobro odgovarja. Večkrat naskočijo Rusi naše utrdbe, seveda vselej z velikimi izgubami. Naskakujejo večinoma ponoči, in sicer po dvakrat ali trikrat, Topovi grome navadno noč in dan. Naše utrdbe odbijejo uspešno vsak ruski naskok, Imamo pa tudi top pri topu postavljen. Pri naši stotniji smo sami stari kano-nirji, sami Slovenci. Vse težave prenašam težavno. Tukaj vlada tudi velika draginja. Kruha se v mestu sploh nič ne dobi. Imam pa to srečo, da grem lahko večkrat k sv. maši v cerkvi poleg naše vojašnice.
Misli na domovino.
Praporščak dr. Alojzij Veble piše državnemu poslancu dr, Benkoviču, pri katerem je odvetniški koncipijent:
Na domovino mislim neprestano. Kamor sem prišel, povsod sem povpraševal, kje se nahaja tretji kor, kako se bijejo naši slovenski fantje. Vsikdar pa sem izvedel: slovenski polki (17. in 87. pešpolk itd,) so se bili junaško kakor levi. Vsled tega imajo tudi velike izgube. Veliko slovenske krvi je prelite v Galiciji. Za domovino! Morda tudi za^ novo poljsko »ojczyzcno«, za »Novo Poljsko«. Bog daj!
Ko žari na zapadu zarja zahajajočega solnca, mislim na dom. Iz bližine se sliši gromenje topov in prasketanje pušk, moje
misli pa hitijo v naše lepe slovenske kraje. I Kaj je novega doma? Ali se še kdaj povrnemo vsi bratje in znanci? Ko mi lega spanec na oči, mislim na dom, na znance in
Srijatelje, ki so že ranjeni ali celo padli, [eprestano, pri vsaki priliki mislim na domovino. Bog jo čuvaj v teh viharnih časih! »O domovina, kako te je treba ljubiti, ve samo tisti, ki te je zgubil, ki hrepeni po tebi!«
Slovenski iantje pozdravljajo domovino.
Vojaki 17. pešpolka so nam te dni poslali sledeče pismo: Bojno polje, 30. oktobra 1914. Po trimesečnem vojnem pohodu pozdravljamo kranjski fantje svojo rodno domovino. Sporočamo, da smo se v vseh dosedanjih težkih, krvavih bojih ljuto bojevali. Res je padlo naših fantov veliko (več ali manj lahko ranjenih) za našega presvitlega cesarja, za našo domovino častne smrti na bojnem polju; a tem več je padlo naših sovražnikov. Občutil je našo hrabrost in staro znano slovensko junaštvo. Upamo, da se kmalu povrnemo ter zapojemo s slovenskim narodom našo staro znano pesem:
Naša vojska iz viharja prišla še brez slave ni itd. (Sledi mnogo podpisov.)
Kako so ruski častniki vodili svoje vojake v smrt.
Slovenski topničar v Przemyslu nam piše: »Imel sem priliko govoriti z ruskim ujetnikom. Pripovedoval je naslednje: Ko smo korakali proti Przemyslu, so nam pravili naši častniki, da nam na poti ne morejo dati jesti, da naj le gremo v Przemysl, kjer je mnogo jedi; tudi »vodke« je dosti. Rekli so nam tudi, da smo določeni za varstvo trdnjave. S takimi in enakimi besedami so nas hranili tri dni, ne da bi dobili kaj za želodec. Ko pa smo dospeli do trdnjave, smo spoznali, da so nas varali. Seveda nismo šli radi v boj, kajti bili smo lačni in izmučeni. A naši častniki so nam ukazali, da mOramo naskakovati, sami pa so ostali zadaj pri strojnih puškah ter nas z istimi gonili naprej. Oni, ki so se obotavljali iti pred žrelo trdnjavskih topov, so padli zadeti od lastnih strojnih pušk. Sedaj smo na varnem; večina v okrilju smrti, a drugi v Avstriji.« — Naš slovenski rojak, dolgoletni naročnik »Slovenca« nam tudi piše, da je imel že sam priliko opazovati, kako so ruske strojne puške gnale svoje vojake v boj. Tedaj se je čudil, zakaj pokajo strojne puške za hrbtom lastnih ljudi, a sedaj mu je na podlagi pripovedovanja ruškega jetnika jasno, kako vlivajo v ruski armadi vojakom pogum k naskoku.
V vojski je treba imeti močne živce.
»Slovenski Gospodar« je priobčil pismo č. g. Fr. Krena, vojnega kurata 105. črnovojniške brigade. Pismo se glasi:
Dozdaj je bilo vreme tukaj približno štirinajst dni precej ugodno, dnevi so bili nenavadno topli in solnčni, toda današnji dan je meglen in mračen, vse diši zelo po snegu. Prehlajeni smo vsi tako, da komaj dihamo. Kadar imam nekoliko časa za spati, kašljam, da ni konca ne kraja. Tukaj je treba imeti jako močne živce, treba je biti trdnega zdravja, železne narave, da je mogoče mirno prenašati strašne vojskine prizore. Eden najhujših teh prizorov je pogled na smrtno ranjene. Kar na prostem polju režejo zdravniki cele ude od človeških teles, tu roka, tam noga itd., da ni mogoče popisati. In kakšen vtis napravi šele en pogled v bolnišnico, kjer se vijejo ranjenci v smrtnih bolečinah. Mnogo je tudi takih, ki imajo kako nalezljivo bolezen. Bog daj, da bi bjl skoraj konec. Vse želi miru. Srčno vse pozdravljam.
Junaka pod križem.
Ranjenec vojak iz Slovenskih goric piše: Tukaj naj omenim nekaj, kar sem videl v vasi N. Sredi vasi je stal križ. Mrtva trupla vojakov so ga obdajala in grozno je bilo gledati ta prizor. Križa se je oklepal vojak-junak, kakor bi hotel še v smrti pokazati, za kaj se je bojeval. Za njim je sledil drugi, ki pa ni mogel več doseči svojega cilja, izdihnil je prej, roko je imel še iztegnjeno, gotovo pa ie prišel Jezus sam
ter mu podal roko in ga spremil tja, kjefl zlasti sedanji čas toliko hrabrih junakov najde odpočitek in večni mir.
O ruskih vohunih.
Leopold Bandelj, četovodja 97. peš« polka, bivši načelnik Orla v Vel. ŽabljaH, ki se sedaj ranjen nahaja v graški bolnifr niči, nam piše:
Mogoče Vas bo zanimalo, če Vam po« ročam kaj o delovanju ruskih vohunov. Pišem Vam, kar sem sam doživel. Radi teh ljudi je morala naša vojska dosti trpeti. S telefonom, z lučjo, z ognjem in vsa* kojakimi znamenji so naznanjali sovrai* niku, kako močni in kje so naši oddelkL Prvi, ki je streljal na naš polk, je bil nek! krčmar, Rusin. Ko je bila pozneje v neki vasi nastanjena naša stotnija, je zman)* kalo nekemu možu 45 K. Sum je letel n« gospodarja hiše. Preiskali smo hišo in njega. Denar smo dobili pri njem; v hlevu pa smo našli skrito precej veliko sliko ruskega carja in carjeve družine. — Tam^ kjer sem bil nastanjen jaz, nam je bila ponoči razdrta lestva, po kateri smo hodili spat v podstrešje. Namen je bil ta: Če bi bil ponoči alarm, bi bili popadali drug za drugim dol in se pobili. Ko smo lestvo zopet popravili in jo postavili na prejšnje mesto, so nam nasekali kline. Hoteli so na vsak način, da se ponesrečimo. Seveda je potem tudi nam potrpežljivost minila in smo obračunali ž njimi, kakor se spodobi. — Pridemo v drugi kraj. Tam zalotimo tri ljudi, kako so ponoči Rusom i lučjo dajali signale. Seveda so dobili za svojo skrbno čuječnost od nas vsak po štiri krogle, dasi so se tega na vso moč branili, In takih dogodkov je bilo vse polno.
Korošci si godejo v najhujšem boju.
Vojak 7. pešpolka, doma iz Št. Jakoba v Rožni dolini, piše: Na neki višini so nam signalizirali sovražnika. Dobili smo povelje, naj goro obidemo. Skoro v teku smo to izvršili in si poiskali na pobočju kritja. Komaj smo to storili, že je začelo pokati. Kakor lastavice so cvrčale sovražne krogle okoli ušes. In kar se je sedaj zgodilo, se mi še danes zdi kakor v sanjah. Spredaj, zadaj in poleg mene so udarjale krogle v zemljo, Videl sem komaj svojega soseda. Tu se je začulo povelje: ;>V vojno črto spredaj!« In že smo ležali v vrsti. Nad nami se je zabliskalo; govorila je naša artiljerija, ki je dospela na goro. In v vsem tem hrušču in udarjanju krogel ter med stokanjem ranjenih tovarišev je zaigral naenkrat eden izmed nas, neki Šentjakob-čan, oziroma rojak iz tamošnje okolice, kot sem pozneje čul, Radeckijev marš na ustno harmoniko. Divji smeh se je oglasil v naših vrstah in lahko prisežem, da je bila ravno ta godba vzrok, da smo pozneje kakor nori drli naprej in v kratkem času deloma pobili, deloma zapodili v beg onih par možičkov — bilo je tako nekako nad 300 Rusov. To je bila prva bitka, ki sem se ie udeležil, a nanjo ne bom nikdar pozabil.
O nezgodi naše motorne baterije v Liit-tichu. — Naši slovenski fantje gredo z avstrijskimi motornimi baterijami dalje na sovražnika.
To potrjuje slovenski vojak Ulrik Klembas iz Zagorja ob Savi v nekem pismu domov iz Kolina; isto, kar je že »Slovenec« poročal. Pri nesreči, ko je za-vozil vlak na postaji Liittich z našo motorno baterijo v neki drugi vlak, so smrtno ponesrečili: stotnik Amann, strojevodja in neki zavirač. Vse tri je grozno razme-sarilo. Ranjeni so bili nekateri drugi častniki in nekaj moštva, vsi drugi pa so srečno odšli grozni nesreči. Med drugim piše tudi slovenski topničar domov, da je imela avstrijska motorna baterija samo dva lahko ranjena. Dalje piše svoji materi, da ji je poslal denar, kajti od denarja, ki ga je vzel o ddoma s seboj, ni ničesar porabil. Še oni denar, ki ga je dobil pri vojakih, mu je ostal, ker mu ni bilo nikjer ničesar mogoče kupiti. Pomanjkanja doslej ni občutil. Bilo jc vsega v obilici in ako-ravno kak dan ni imel prilike jesti, je pa imel zato drugi dan več na razpolago.
Jožef Drolc, rezervni topničar pri avstrijski motorni bateriji, ki je porušila francoske in belgijske utrdbe, pa piše: To je bilo lepo slišati: pokanje na stotine lopov, strojnih pušk in pa streljanje pehote. Zemlja se je tresla, živina je mukala po goščavah, nebo je žarelo ponoči, ko so gorela mesta, trgi in vasi. Šrapneli jo v zraku eksplodirali. So prizori, ki se ne dajo popisati. Sovražne utrdbe smo tako zdelali, da ni pedi zemlje ostalo cele naokrog, utrdbe pa so bile porušene do tal. Na tisoče ljudi smo pokopali pod razvalinami. Naša bomba leti 6 km (6000 m) visoko v zrak in potem pade s tako silo na tla, da se zakoplje 6 m v zemljo, v zid ali na kar prileti. V dolbini se potem razleti (eksplodira). To napravi strašno razdejanje v enem samem hipu. Naši možnarji grozno učinkujejo. Teže ima naboj avstrijskega motornega možnarja 4 metercente. Nam se ne ustavi nobena ovira, ne beton, ne železo. To smo Avstrijci! V Kolinu smo ostali teden dni, potem smo se pa odpeljali zopet v Belgijo v mesto Gent. Sedaj nam imajo angleški kramarji nekaj povedati. Avstrijci jim bomo poslali nekaj blaga po zraku v Calais. Jaz sem hvala Bogu še vedno zdrav, upam, da ste tudi doma zdravi. Dal nam Bog srečno svidenje v rojstni hiši! Molimo drug za drugega! Srčen pozdrav od vašega sina Jožefa.
Naši fantje bi si radi ogledali tudi Pariz.
Slovenec Albert Berginc, ki je pri avstrijskih motornih baterijah, piše svojim staršem v Šempolaj: V Belgiji so prihranili še nekaj za nas. Kur, prašičev, krav, rac in golobov je dovolj, imamo tudi prav fino francosko vino. Res, da so nas sovražniki pozdravljali tudi z granatami in šrapneli, toda mi se nismo dali motiti pri naših gostijah. Na Boga se tudi spominjam, kakor me lepo opominjate. Ne bojte se, svoje stare navade ne opustim. Vem, da je Bog gospodar nas vseh. Doslej smo trdnjave rušili kakor da bi bile iz peska. Nikar se zame ne bojte! Mi smo vedno oddaljeni od nasprotnikov, ker streljamo vedno na 10—12 kilometrov. Res, da imajo tudi oni kanone in da streljajo tudi oni daleč ali oni preradi zbežijo pred nami, posebno Angleži. Sedaj smo se bili s tremi nasprotniki in vseeno smo jim bili kos, ker streljajo jako slabo in imajo tudi slabo mu-nicijo. Rad bi si še Pariz ogledal, a ne vem, če pojdemo tja.
Drugo pismo javlja, da so naši fantje z avstrijskimi motornimi baterijami došli pred B e 1 f o r t. Reklo se jim je, da bodo zmagoslavni 25. decembra v Berolinu, kjer bodo videli nemškega cesarja.
Slovenski mornar — črnogorski jetnik.
Franc Pihon iz Blejske Dobrave, ki se je spomladi prostovoljno javil k mornarici, je bil ukrcan na bojno ladjo »Zenta«. Isti piše iz črnogorskega jetništva sledeče: Ljubi starši! Sem zdrav in vesel. Našo ladjo so Francozi potopili 16. avgusta. Zelo sem srečen, ker me ni zadela nobena krogla. Mnogo se jih je potopilo, Preplavali smo 10 km v petih urah do črnogorskega brega. Ko smo prišli na suho, so nam dali Črnogorci jesti, piti in obleko. Prosim Vas lepo, odpišite mi brzo! Vaš vdani sin.
Srbi pred našimi vojaki beže.
Bivši član slovenskega gledališča v Ljubljani, g. J o s i p M o 1 e k , ki je desetnik na srbskem bojišču, piše: Tisoč pozdravov Vam pošiljam iz južnega bojišča. Ognjeni krst sem prejel 5. oktobra popoldne ob pol 4. uri. Bitka je trajala devet dni neprenehoma. Granata me je vrgla, da sem ležal 10 minut nezavesten. Bil sem bolan, sedaj sem pa že zopet v ognju. Sedaj podimo Srbe, da niti svojih pušk niso mogli seboj vzeti. Srbi beže, da jih komaj dohajamo.
V Srbiji povsod napredujemo.
Iz Srbije piše vojak V. svoji teti tole: Zopet Vam pišem par vrstic, da ne bodete v strahu radi mene. Jaz sem sedaj prav zdrav ter se še zadosti dobro počutim. Mi se nahajamo v lepi okupirani srbski vasi, kjer je tudi prej bilo letno kopališče in zdravilišče. Topovi in puške pokajo, da se kar vse trese. Tudi srbske granate so padale v našo vas zadnjič, pa niso naredile nobene škode. Mi tu jako dobro napredujemo. Tren tudi tu dobro funkcionira.
»Janez« t ruskem ujetništvu.
Iz pisma, ki ga je pisal ujet vojak svoji materi: ».,. Ruski se bom pa kmalu naučil. Ni nič težko. Regimentu se pravi po ruski polk, bataljon se pravi po ruski bataljon, kosarni se pravi kazarma, pismu se pravi pismo, piški se pravi kurica, gosi se pravi gus, mesu sc pravi mjaso, fižolu se pravi bob. Prav nič težkega ni. Vas se po ruski imenuje derevnja, ker je povsod toliko drevja. Samo to mi še ne gre vkup, zakaj dajejo Rusi včasih kaki stvari napačna imena. Kanonu pravijo puška in kapi pravijo šlapa. Najbolj neumno pa se mi zdi, da pravijo kaprolu »jefrajtar*. če je kdo kaprol, vendar ni več frajtar!
Slovenci se poslovimo!
Zgodvina bo zopet lahko pisala o zvestobi Slovencev do države, o zvestobi,, katera mora imponirati tudi nasprotniku. Vsak slovenski dom je poslal svoje drage v boj za očetnjavo. Koliko je staršev, ki so dali po dva, tri sinove na bojno polje, dobe se pa tudi starši ki so dali domovini na bojno polje po štiri in pet sinov. Pričali bodo poznim zanamcem, kako se je slovenski narod boril za državo!
Pet sinov v vojni.
Poroča se nam: V mali koči na Mali Pristavi št. 22, pošta Nadanje selo pri Št. Petru na Notranjskem, živi s svojo hčerko vbožna vdova Marija Ambrožič, ki ima pet sinov v vojni. Žena leži že 9 let bo'na v postelji zaradi revmatizma. Najstariješi sin Anton služi pri 27. črnovoiniškem polku in je 37 let star. Sin Matija služi pri 8. topni-čarskem polku, star 35 let; Jožef je korporal pri 97. pešpolku, 33 let star; Ivan je korporal pri 97. pešpolku, 31 let star; najmlajši sin Franc pa služi pri 5. domobranskem polku ter je 24 let star. Zadnji je bil edini, ki je mogel podpirati svojo bolno mater, kajti prvi štirje so oženjeni ter so morali skrbeti za lastne družine. Sin Jožef, korporal pri 12. stotniji 97. pešpolka je bil v boju 26. avgusta ranjen ter so bila doslej vsa poizvedovanja o njegovi usodi brezuspešna.
Štirje sinovi 5n zet v vojni.
Poroča se nam: Fran A. Tuma, železničar v p. v Šmartnem pod Šmarno goro, ima štiri sinove in zeta pri vojakih. Prvi sin je korporal pri 7. pešpolku, 34 let star, drugi je četovodja pri 22. domobranski hav-bični diviziji, 30 let star, tretji služi pri 4. domobranskem pešpolku, 27 let star, in je bil v bitki pri Grodeku na levi roki od šrapnela težko ranjen. Četrti sin služi pri 7. topničarskem polku, star 23 let, zet pa je pri 27 domobranskem pešpolku. Oče sam, 60 let star, pa je prostovoljno vstopil kot narednik pri straži mostov.
Pet bratov vojakov.
Poročajo nam: Ga. Frančiška Borštnar, posestnica iz Brune vasi pri Mokronogu ,ima oziroma je imela pet sinov vojakov. Franc Borštnar služi pri 3. trenski diviziji v Galiciji; korporal 17. pešpolka Karel Borštnar je padel v bitki pri Grodeku; sin Anton služi pri 5. dragonskem polku; Alojzij je pri 27. pešpolku; korporal Josip Borštnar pa je služil pri 7. topničarskem polku, a je bil superarbitriran. Mati je še krepka in obdeluje s svojima hčerama obširno posestvo.
Pregled vojnih dopiov
od 6. do 13. novembra 1914.
Na južnem bojišču gremo na celi črti naprej. Ob Savi (vzhodno od Šabca) smo 6. t. m osvojili važno višino Mišar in do sedaj prodrli že do onstran Novega sela. V Podrinju so naše čete osvojile Badovince in Prnjavor in se združile z onimi našimi silami ki prodirajo južno od Lešnice čez Cer-planino. V naših rokah je cela Mačva in Po-drinje, s tem pa tudi izborna betonirana deželna cesta in pa železnica Šabac—Lešnica—Loznica. To železnico hitro popravljamo ter nam bo izvrstno služila za prevažanje čet, municije, živil in drugih potrebščin. Na črti Loznica—Krupanj—Ljubovija so naše čete po hudih bojih vzele Srbom postojanke pri Kostajniku (med Loznico in Krupnjem). Sovražnik sc hitro umika proti Ročeljevi (južno-vzhodno od Loznice) in Valjevu. V tem zmagovitem pohodu v notranjost Srbije smo vjeli mnogo srbskih vojakov in uplenili veliko topov, strojnih pušk in drugega vojnega blaga, Splošno mnenje je, da bo vojna na Srbskem še pred zimo končana, kakor je to izjavil tudi poveljnik naše južne armade fcm. Potiorek v svojem armadnem povelju.
Na vzhodno-gališkem in bukovinskem bojišču ni posebnih izprememb. V dolini reke Stryj se je vršil boj z nekim sovražnim oddelkom, na katerega so naši streljali z oklopnega vlaka; prišla je na pomoč tudi naša konjenica, nakar je sovražnik zbežal, pustivši na bojišču veliko mrtvih in ranjenih.
Srednjo Galicijo so naše čete izpraznile iz ozirov na velike nove operacije avstrijsko-nemških armad, ki se sedaj pripravljajo. Rusi so čez reko Wislok preko Rzeszowa in Sanoka prodrli do Liska; Przemysl je zopet obkoljen. Tudi iz Krekova se je moralo izseliti vse civilno prebivalstvo; oblasti so se preselile v Olomuc. Naloga naše severne armade je sedaj v glavnem ta, da čim več ruskih moči pritegne nase (Przemysll) in jih tako dolgo zadržuje, da Nemčija uspešno dovrši glavni del naloge na francosko-belgijskem bojišču ter sc potem z vsemi silami vrže na Ruse in jih v zvezi z nami premaga.
Na Ruskem Poljskem so Rusi prekoračili reko Warto. Ruske poizvedovalne čete so Nemci razpršili pri Kolu in Koninu (blizo poznanjske meje ob Warti) ter pri Kozminku (vzhodno od Kališa) in dalje proti zapadu vzhodno od Kališa.
Na Vzhodnem Pruskem skušajo Rusi z velikimi silami prodreti proti Kraljevcu (Konigsberg), a so bili doslej še vedno vrženi nazaj.
Na belglfsko-lrancoskem bojišču so Nemci zadnji teden močno napredovali. Zavzeli so Dix-muiden in južno od tega mesta z velikimi močmi prodrli čez reko Yser. Vzhodni breg te reke je do morja v njihovih rokah. Zapadno od Langhemarcka (sredi med Dixmuidnom in Ypresom) so Nemci z naskokom vzeli prvo črto sovražnih postojank. Tudi vzhodno in južno od Ypresa so Nemci znatno prodrli naprej; Ypres ima vsak hip pasti. Višine severno od Armcntieresa so trdno v nemških rokah. Nemci so napredovali tudi n« celi nndalini črti: zapadnn od Lille, pri La Basče, Arrasu, Noy-onu ob reki Aisne proti Reimsu, v Argonih, kjer so na zapadnem obronku zavzeli važen kraj Vienne le Chateau in se tako tudi od zapada približali Verdunu, ki je sedaj malone ie popolnoma obko-
ljen; lc na jugozapadu je še v zvezi s poljsko armado. Jugozapadno od St. Mihiela so Ncmci iztrgali Francozom važno opiralno točko v gozdu Pral«..
Taršl-o-ruska vojno. Turčija je sedaj Rusiji tudi formulno napovedala vojno. Kakor poročajo turška urudna poročiia, je turška vojska v Kavkazu vseskoz zmagovita ter je vrgla Ruse že iz njihovih drugih postojank; Turki zasledujejo Ruse na celi črti. — Ruske bojne lad|e so 7. t. m. obstreljevale mali turški činomorski luki Zunguldak in Kozlu, a so napravile škodo le grškim in francoskim prebivalcem.
Turskc-angleška vojna. Turči|a je tudi Angliji in Franciji formelno napovedala vojno. Turške čete so te prekoračile egiptovsko mejo in zmagovito prodirajo.
Vojna v kolonijah, 7. novembra je po junaški hrambi padel Tsingtau. Japonsko-angleška premoč je bila ogromna; proti 6000 Nemcem v trdnjavi (vmes je bilo tudi več sto naših mornarjev z vojne ladje »Kaiserin Elisabeth«, ki je bila prihitela Nemcem na pomoč) je stalo 60.000 Japoncev in 2000 Angležev s 40 bojnimi ladjami.
Vojna na morjih. Ob čilski obali so 1. t. m. nemške križarke »Scharenhorst«, »Gneisenau«, »Nurnberg«, »Leipzig« in »Dresden« napadle enako močno angleško vojno brodovje in potopile veliki angleški oklopni križarki »Monmouth« in »Good Hope«. Same niso trpele nobene škode. — 3. novembra je nemško brodovje priplulo pred Yar-mouih na angleški obali in obstreljevalo obrežne utrdbe, nato so Nemci odpluli brez najmanjše lastne škode. — 9. t. m. je angleška avstralska križarka
»Sldney« pri otokih Kokos v Indijskem oceanu uni. čila slavnoznano nemško križarko »Emden«, ki je potopila Angležem veliko število trgovskih ladij, ki so vsega skupaj vozili; 96.000 ton blaga in je
znašala povzročena škoda 40 milijonov. _ V reki
Rufiji v Nemški Vzhodni Afriki so Angleži izsledili nemško bojno ladjo »Konigsberg« in jo zaprli v reko na ta način, da so pred ustjem potopili parnik s premogom. — 12, t. m. je nemški podmorski čoln v višini Dovra potopil angleško topni-čarko »Niger«.
□ CZ3C
II!
Današnji številki smo priložili naročil-ni list za novo delo »Svetovna vojska«, ki bo prinesla v prihodnjih sešitkih zelo veliko vojnih dogodkov, o katerih časopisi niso poročali. Uredništvo ima na razpolago mnogo izvirnih poročil slovenskih vojakov. »Svetovna vojska« bo prinesla pa tudi po vrsti vse vojne dogodke in bo podala enotno sliko vseh današnjih bojev. Zato naj al vsakdo vse sešitke skrbno shrani, da ostanejo v spomin nam in zanamcem n« težke dni, ki smo jih doživeli.
EZZ3CZUCZ1C
ic
HC
lilit kalif proglasil sneto vojsko.
Sultan Mehmed Rešad je izdal kot kalif, torej kot vladar mohamedanstva, oklic turški mornarici in armadi, v katerem naznanja, da je pričel skupno z Avstrijo in Nemčijo vojsko proti Rusiji, Angliji in Franciji, kjer se nahaja na milijone mohamedancev pod trino-ško upravo. Nadalje proglaša sveto vojsko proti Rusiji, Franciji in Angliji in poziva vse mohamedance, da naj se kakor levi vržejo na sovražnika. Kalif proglaša vse mohamedance, ki padejo v sveti vojski, za mučenilce. Turški vojni minister in podgeneralisimus Enver paša je tudi izdal oklic armadi, v katerem poziva armado in mornarico, da naj se turški vojaki žrtvujejo kot mu-čeniki za vero in domovino pod geslom naprej, vedno naprej za zmago, slavo, mučeništvo in za paradiž. — Proglasitev svete vojske po kalifu vzbudi brez dvojbe fanatizem mohamedancev tako, kakor ga je še vselej, kadar je kalif proglasil sveto vojsko. Po mohamedan-ski veri se obeta odpuščanje vseh grehov vsem tistim, ki padejo v sveti vojski. Zdaj proglašeno sveto vojsko je ka-lif in sultan napovedal le Rusom, Francozom in Angležem in opozoril, da se bori skupno z Avstrijo in Nemčijo gotovo zato, da se mohamedanci v vojski z »neverniki« omeje le na Ruse, Angleže in na Francoze.
URADNI TURŠKI PREGLED DOSEDANJIH BOJEV.
Carigrad, 13. novembra. »Agence Ot-toman« objavlja naslednje poročilo turškega glavnega stana o dogodkih ob kavkaški meji, o katerih se doslej iz strategičnih ozirov ni moglo poročati:
Rusi so hoteli na meji ponoviti nepričakovan napad, katerega so poskusili proti našemu brodovju. Ne da bi napovedali vojsko, so 1. novembra s petimi armadnimi zbori prekoračili kavkaško mejo. Jasno je, da so se za to že dolgo časa pripravljali.
Turške obmejne straže so hrabro izvršile dana jim opvelja. Počasi so se umikale in pri tem zadale Rusom težke izgube. S tem je bil pridobljen čas, da so lahko došla ojačenja. Po štirih dneh so došli Rusi do krajev Kollachi in K<5prik6j. Dne 5. in 6. novembra so sc Rusi ustavili in se pričeli utrjevati.
Dne 7. novembra so pričele turške čete z ofenzivo. Rusi so se trdovratno upirali. Drugi dan so Turki nadaljevali z ofenzivo. Popoldne so udrle turške čete v ruske utrdbe in jih zavzele. Rusi so se umaknili in zavzeli druge še močnejše postojanke v okolici Koprikoj-a. Naslednje dni so se boji nadaljevali. Turki so napravili splošen napad in osvojili 11. novembra Koprikoi, ki je bilo rusko opirališče. Do noči so Turki zavzeli tri četrtine ruskih postojank, po noči pa še Cote 1905 vzhodno od Koprikoja. Dne 12. novembra so Turki končno zmagali. Cel ruski armadni zbor je bil poražen in je pričel bežati.
TURŠKO URADNO POROČILO O BOJIH V KAVKAZU.
Carigrad, 14, novembra. »Agence Ot-toman« objavlja naslednje poročilo turškega glavnega stana z dne 13, t. m.: Danes
ponoči so naše čete nepričakovano na« padle in zavzele vse ruske utrjen« stražnice ob meji vilajeta Trapezunt. Nato to prodrle tri ure daleč v notranjost Rusije f smeri proti Batumu (ob Črnem morju) iS zasedle rusko vojašnico v Kurdoghinu.
RUSKI PORAZ PRI KČPRIKOJU.
Carigrad, 14. novembra. (Kor. urad.) Turški glavni stan poroča: V boju pri K6-prikoju, ki se je bil 11. in 12. t. m. so bili Rusi poraženi. Izgubili so 4000 mrtvih in ravno toliko ranjencev. Turške čete so ujele nad 500 Rusov, zaplenile so 10.000 pušk in množico municije. Rusi so se umi* kali v slabem stanu proti Kuteku. Ker j« značaj zemlje, kakor tudi megla in sneg pomikanje turške razvite črte oviralo, turške čete niso mogle umikalnih črt Rusom popolnoma odrezati, a kljub temu turik« čete preganjajo Ruse.
RUSKO BOJNO BRODOVJE POTOPILO TRI TURŠKE TRANSPORTNE PARNIKE*
Carigrad, 14. novembra. (Kor, urad.) »Agence Otomane« objavlja sledeči komunike turškega glavnega stana z 11. novembra 1914: Uvedene preiskave so dognale« da so bile odposlane turške transportne ladje »Bezmialen«, Bachr-iAchmer« in »Midhad paša« iz Zunguldak« predno sa je kraj pričel obstreljevati, da prevažajo čete v določene kraje. Rusko bojno brodovje, ki je obstreljevalo Zunguldak, je navedene ladje s kroglami zadelo in jih je potopilo. Po nekem ruskem poročilu so ujeli Rusi 219 mož močno posadko in nekaj potnikov. Izguba teh ladij se mora obžalovati, a nadomeščene bodo s tremi boljšimi ladjami izmed tistih ladij, ki ao bile vzete Rusom in se bodo tako imenovale, kakor so se imenovale tiste tri ladje, ki so jih potopili Rusi,
Kedive pri turški armadi na pohoda v Egipt.
Carigrad, 14. novembra. Egiptovski kedive se pripravlja, da bo spremljal turško armado na pohodu proti Egiptu.
TURŠKE -OPERACIJE PROTI EGIP-
TU.
Berolin, 12. novembra. »Lokalan-zeiger« poroča iz Aten: Turške operacije proti Egiptu napredujejo. V Siriji se razvija mrzlično vojaško gibanje. List smatra za neverjetno, da bi Grška ali katera druga država se dala zavesti, da bi nastopila proti Turkom.
V EGIPTU VRE.
Milan, 13. novembra. »Corriere della Sera« poroča: V vseh rodovih od doline Nila do meja Cirenaike vre. Čeprav zatrjujejo Angleži, da je položaj v Egiptu normalen, se zdi, da razburjenje med inteligenco raste. Čeprav so se Felahi, ki tvorijo večino prebivalstva, podvrgli Angležem, ostanejo še vedno Beduini, ki so znani kot revolucionaren živelj. Tudi v drugih krajih nilske pokrajine se je prebivalstvo baje uprlo.
Hfganski emir sledi klicu kalifa. -Mojska med Rusijo in Afganistanom. -Ruski poslanik zapustil Afganistan.
Berolin, 13. novembra. »Lokalanzei-	Kodanj, 14. novembra. Iz Peterburga
ger« javlja iz Carigrada, da je afganistanski	poročajo: Afganski emir je naznanil Rusiji,
emir izjavil, da je pripravljen dejanski se	da se podvrže oklicu kalila za obrambo
pridružiti sveti vojski.	islama. Ruski poslanik je nato zapustil Ka-
XXX	bul (glavno mesto Afganistana),
AFGAN6A.NI IN NJIH VLADAR.
Svetovna vojska je pritegnila tudi Afgančane, ki hočejo porabiti priliko, da se maščujejo nad Rusi in Angleži.
Afgančani strastno ljubijo svobodo in neodvisnost; ponosni so na svojo osebno in narodno svobodo. Posamezni njih rodovi so si do današnjega dne ohranili svoje posebne šege in narečja. Sicer je njih emir v Kabulu despotični vladar, a tudi nasproti njemu so ohranili gotovo neodvisnost. Če hoče emir kaj doseči, mora postopati sporazumno z glavarji posameznih rodov. V deželi nadvladujejo Afganci, ki so si nad-oblast priborili leta 1750.
Kakor si znajo posamezni rodovi braniti svojo neodvisnost nasproti vladajočemu rodu, tako jo znajo braniti tudi proti tujcem. Narod je od pamti-veka narod hrabrih vojakov in drznih roparjev. Puška in dolgi afganski nož Afganca nikdar ne zapusti, na konju je doma. Afganci so izrecno možat narod; velike, vitke in krepke postave; dolgolični, ostrih potez; črne brade in las, velikih, temnih, lesketajočih oči.
V strašnih bojih so razširili Angleži svoje vladarstvo v Afganistanu polagoma do Kajher prelaza. A tudi zdaj smejo karavane skozi prelaz le dvakrat na teden, a vsi griči ob prelazu so zastraženi. Druge dni Angleži v prelaz nikogar ne puste, ker čaka vsakega skoraj z gotovostjo smrt. Kajherski prelaz, edina pot, ki vodi iz Pešavarja v Kabul, je dolg približno 40 km in vodi pot v ovinkih ob gorskem potoku skozi tesno, s skalami obdano sotesko. Ta prelaz so že polivali potoki človeške krvi. Če se tudi nahaja v angleških rokah, je le še pot v Kabul skrajno nevarna. Kabul sicer ni od indijske meje zelo oddaljen, a gorata dežela tvori naravno trdnjavo pred glavnim mestom, Afganistana.
Afganci so precej izobraženi. Ljudstvo je splošno nadarjeno in inteligentno. Skoraj v vsaki vasi poučuje kak mulah čitati, pisati in moliti. Sedanji afganistanski vladar Emir Habi-bullah je šolstvo preosnoval po evropskem vzorcu.
Habibullah je zelo značilna osebnost. Po svojem značaju je pristen Af-ganec; vztrajen, samosvoj, opazuje vse in je odločne volje. Po svojem temperamentu je oster, da, skoraj krut, a af-gansko ljudstvo pričakuje od svojega
Vojaški sotrudnik graškega lista »Ta-gespost« poroča o položaju na severovzhodu:
V	vzhodni Pruski je došlo na črti Eydkuhnen—Lyck do večjega boja. Ta-mošnja hitra ruska ofenziva hoče vsekakor zajamčiti ruski armadi varstvo važne zveze med Bielostokom in Grodnom.
Na Poljskem se bo najbrže v kratkem času pričela protiofenziva nemške armade. Rusi so z močnimi silami prekoračili reko Warto.
V	Galiciji nadaljujejo ruske armade svoje prodiranje. Dosegle so včeraj v splošnem črto Tarnovv—Jaslo—Krosno— Lisko. Tudi tu se zdi, da ni več daleč čas, ko bo prišlo do novih velikih bojev.
Iz Stockholma poročajo dalje cenzurirani listi: Londonski list »Morningpost« piše o novi grupaciji avstrijskih čet sledeče: Avstrijsko vojno vodstvo je dalo na črti Krakov—Kališ sezidati velike utrdbe. V Peterburgu vedo, da namerava avstrijska armada sprejeti Ruse na tej drugi črti. Ta bojna črta je tako močna, da se lahko nastopi pri vsakemu napadu in prepreči, da obidejo Rusi nemško obrambno črto, ki leži ob reki Odri. Neka peterbur-ška brzojavka pristavlja dobesedno: »Ce se ta načrt avstrijske armade posreči, bo največji del nemške vzhodne armade prost za prevoz na zahodno bojišče. Nemci so se umaknili od Varšave, da pošljejo svoje najboljše in najmočnejše čete na zahodno bojišče. Te so že na potu v Francijo.«
X X X
Dunaj, 13. novembra. Uradno se poroča: Na severu se včeraj na bojni črti naših armad ni pripetilo nič po-
membnega.
V	Tarnow, Jaslo in Krosno je vkorakal sovražnik.
Skupno število vseh v monarhiji interniranih vojni ujetnikov je naraslo do včeraj na 867 častnikov in 92.727 mož.
Namestnik šefa generalnega štaba: nL H51er. generalni maior.
vladarja gotovo mero krutosti; a Habibullah vlada milejše, kakor je vladal njegov prednik Abdurrhaman. V zvezi s starim orientalskim despotizmom je pa v zvezi tudi zahodna olika. Emir se oblači evropski, dasi je telovnik z zlatom in s srebrom okrašen in dasi se po starem običaju pokriva z astrahan-skim klobukom. Prijatelj je evropskega športa in se zanima za evropsko tehniko.
O AFGANISTANSKI BRAMBNI SILI.
Pravi Afganec je rojen vojak, kar dobro vedo Angleži in Rusi. Slavni francoski raziskovalec človeških plemen grof Gobi-neau smatra Afgance za čistokrvne, pristne potomce starih Partov, ki so Rimljanom delali več in večje težave, nego vsa ostala azijska ljudstva skupaj. Afganci štejejo kakih pet milijonov duš.
O redni brambni sili afganistanske države ni zanesljivih podatkov; glasom angleških in ruskih poročil pa bi bila stvar
Od leta 1896. imajo Afganci nekak brambni zakon, glasom katerega bi moral biti vojak vsak osmi mož. Doba prezenčne službe menda ni določena ter se moštvo odpusti, kadar je primerno izvežbano. Af-ganska vojska sestoji iz stalne armade, rezerve in deželne brambe. Po ruskih vesteh šteje armada v vojnem stanju 70,000 mož pehote, 15.000 jezdecev in 3000 mož artiljerije s 350 topovi. Seveda se pa brambna moč lahko znatno ojači z milicami bojevitih gorskih rodov. Že v miru štejejo te milice 5000 pešcev in 25.000 jezdecev. Oborožba ni enakomerna: pehota je oborožena deloma s starimi puškami, deloma pa z repetirkami. Večinoma imajo angleške in ruske puške, pa tudi avstrijske karabinke in nemške mavzarice. Med topovi je 100 Kruppovih. Zanimivo je, da je v Kabulu arzenal, kjer izdelujejo puške (Henry-Martini), topove in municijo. Dela so doslej vodili angleški .inženirji. — Utrdbe kot take ne pridejo v poštev, ker so mesta obdana samo z glinastimi zidovi, ki nudijo brambo komaj proti ognju iz pušk. Najmočnejše mesto je menda Herat, ki je oboroženo z 78 topovi. Treba pa je vpo-števati, da je dežela sama zelo težko dostopna in, kakor že rečeno, ljudstvo bojevito in izvanrednih vojaških sposobnosti. Ako se tedaj Afganistan dvigne, da izrabi sedanji ugodni trenutek proti Angležem in Rusom — morda v družbi s Perzijci, — potem to za Anglijo in Rusijo ne bo prijetno.
Berolin, 13. novembra. (Uradno.) Na vzhodnopruski meji pri Eydtkuhnenu in južno od tega kraja, vzhodno od jezer, so se vnovič razvili boji. Odločitve še ni.
Najvišje armadno vodstvo.
XXX
POROČILO IZ RUSKEGA GLAVNEGA STANA.
Preko Rima se brzojavlja 12. t. m. iz Petrograda: Vojaški listi »Messager de i' Armee« objavlja iz ruskega glavnega stana: Ruska akcija ni mogla kljub svoji premoči izkazati večjih uspehov, ker stoje ruske armade v izredno dolgi bojni črti. Posebna armada operira proti vzhodni Prusiji in sc ne nahaja v nikakem stiku s tisto armado, kateri nasproti stoji levo krilo in središče Nemcev, desno krilo pa tvorijo avstroogrske čete, ki se pomikajo proti jugu. Več armad tvori tisto veliko silo, ki se nahaja v severni Galiciji do Pr-zemysla in se razprostira od tam proti vzhodu in proti jugu. Vzhodna armada operira v Bukovini, a se je radi razmer morala že pričeti na povelje na več točkah umikati. Varšava se je sicer že preje oprostila, a bitke, ki so važne, so se pričele šele te dni. Ker je končano novo grupiranje sovražnikovih armad, se je razvila čisto nova bojna črta. Na vseh bojiščih te dolge črte se seveda niso mogli doseči enaki uspehi. V sedanji vojski kažejo izkušnje, da se morejo na tako dolgi črti le na posameznih delih bojišča doseči zmage, ki pa v vseh slučajih vplivajo na akcijo sovražnikovih sil v ostalih postojankah. Sedanji položaj je, da se na tej dolgi črte bijejo bitke in sicer od desne do leve strani z enako strašno silovitostjo. Vodstvo ruske armade je predvsem ojačilo levo krilo, najjužnejši del svoje armade, ki z najhujšo silo napada sovražnika.
EVAKUACIJA KRAKOVA.
»Glos Naroda« javlja: Magistrat v Kra-kovu razglaša: C, kr. poveljstvo trdnjave | je izdalo danes odredbo, da bo kaznovan vsak hišni posestnik, pri katerem se naha-
jajo stranke nepreskrbljene z živili takoj v visokosti od 50 do 500 K, a dotične stran- I ke se bodo z vojaško silo odstranile iz ! okrožja trdnjave.
Dalje poroča »Glos Naroda«, da na Dunaju ni več prostora za poljske begunce. Notranje ministrstvo je telefonično obvestilo Krakovsko mestno upravo, da je Dunaj ves napolnjen z izseljenimi Poljaki. Vsi hoteli so tako polni, da niti najpremožnejši ne dobe več stanovanja.
Župan dr. Leo ter podžupan dr. Szur-ski in Sare so zapustili Krakov vsled česar je bilo treba razpustiti občinski svet in imenovati komisarja. Ces. namestnik dr. Korytowski je imenoval za uradnega komisarja mesta dr. Julijana Novaka mestnega svetovalca za namestnika dr. Ernsta Ban-drowskega in dr. Kazimira Kosteneckega, rektorja vseučilišča. Vladnemu komisarju so pridelili 12 svetovalcev, vzetih iz prejšnjih obč. svetovalcev, komisar je prevzel posle 10. t. m. Na magistratu so ostali načelniki oddelkov in predstojniki pisarn na svojih mestih, vsled česar teko posli normalno naprej. Tudi vsa mestna podjetja so v teku.
»Glos Naroda« je moral vsled izpre-omenjenih razmer ustaviti jutranjo izdajo. Odšla je iz Krakova filijalka c. kr. kores-pondenčnega urada, vsled česar dobiva uredništvo le skromna poročila. Ravno tako odpadejo poročila iz province, manjka časopisov iz Dunaja, drugih krajev monarhije in Nemčije, vsled česar je uredništvo navezano le na lokalne informacije.
Dne 10. t. m. so prišli v Krakov znat-
nitransportiruskihujetnikov. Na obrazih ujetnikov čitaš veliko zadovolj-nost, da se nahajajo izven bojnega meteža in da jih čaka dobra hrana. Za ranjenci so peljali na več vozeh uplenjeno orožje.
PROTI RAZŠIRJANJU RUSKEGA PROGLASA.
Cenzurirani listi poročajo: Vladni komisar za mesto Sarajevo je izdal sledeče uradno obvestilo: Od ruske strani se širi tiskani poziv na Slovane (»Vyzva k Slovanum«), s katerim se avstrijski Slovani pozivajo, da zavzamejo Rusom prijazno stališče. Osebe, ki bodo aretirane pri razširjevanju tega proglasa ali ako bi samo en izvod pri sebi nosile, bodo po prekem sodu ustreljene.
ZMAGOVITI BOJI V BUKOVINI.
Budimpešta, 13. novembra. »Az Estov« poročevalec brzojavlja iz Črno-vic z dne 12. t. m.: Krog Črnovic je vse mimo. Sovražnik leži na levem bregu Pruta v močno utrjenih postojankah in se ne gane, pričakujoč razvoja dohodkov. Pri Szeremosu in Waskontzu smo imeli zmagovite boje z ruskimi četami.
RUSKI GENERAL O HRABROSTI NAŠE ARMADE.
»Pesti Hirlap« objavlja iz lista »Novvo Vreme« sodbo ruskega generala Maslova o bojih avstro - ogrsko - nemških sil na vzhodnem bojišču. Maslov seveda presoja položaj v Rusom ugodnem zmislu. »Priznati pa se mora«, izjavlja, »da na obeh straneh z veliko vstrajnostjo nadaljujejo boj. Ne le Nemci, marveč tudi Avstrijci in Ogri se vojskujejo z izredno odločnostjo in z vsemi silami. Cela vojska je tudi zato nepregledna, ker za njo v zgodovini ni zgleda, bodisi glede na razprostira-nje bojne črte kakor tudi glede na velikansko število borilcev, ki se vojskujejo.
PEČI ZA ARMADE.
Dunaj, 14. novembra. Za armade je deloma v Avstriji deloma na Ogrskem naročenih stotisoče vojnih peči.
RUSKI NAJVIŠJI POVELJNIKI V SMRTNI NEVARNOSTI.
Iz Berna poročajo: Po poročilih pe-trograjskih in moskovskih listov je načelnik velikega generalnega štaba vseh ruskih armad generalni poročnik Ja-nuškevič, ki je bil odlikovan z Jurje-vim redom IV. razreda, ker je med operacijami proti Nemčiji in Avstriji na poseben način previdno skrbel za življenje generalisima in nadzoroval izvršitev bojnega načrta. Istočasno je bil odlikovan generalisimus veliki knez Nikolaj Nikolajevič z Jurijevim redom III. razreda »za osebno srčnost«. Iz tega besedila sledi, da je bilo v vojski na Poljskem življenje najvišjega ruskega poveljnika v nevarnosti in da ga je rešila hladnokrvnost načelnika generalnega štaba.
POLOŽAJ V VZHODNI PRUSIJI.
Berolin, 14. novembra. (Kor. urad.) »Norddeutsche allgemeine Zeitung« piše: O položaju v obmejnih deželah v vzhodni Prusiji, na Poznanjskem in v Šleziji se zopet razširjajo vznemirjujoče govorice. Njim nasproti se temeljem poizvedb izjavlja, da so le v nekatere obmejne dele vzhodne Prusije vdrli oddelki ruskih čet. Ker je vzhodnopruska meja zelo obsežna, se, kar se je že ob prejšnjih prilikah naglašalo, ne more popolnoma preprečiti, da bi sovražnik ne prekoračil meje. Za celo deželo
vzhodno Prusijo ni nikakega povoda, da bi bili zanjo v skrbeh; za deželi Poznanj in Šlezijo pa sploh ni nikake nevarnosti.
NEMŠKI LETALCI ZOPET VRGLI 14 BOMB V VARŠAVO.
Iz Krakova poročajo: Dne 8. t. m. popoldne so vrgli nemški aviatiki 14 bomb v mesto Varšavo. Prva bomba je padla na cesto Maršale Kova in na Jeruzalemsko cesto, kjer je povzročila na blagu veliko škodo, dve bombi sta razpočili na Elektronelni cesti, kjer sta ubili enega moža in dve deklici. Najstrašnejše so bombe učinkovale na Dzika cesti, kjer je bilo ubitih 5, nevarno ranjenih pa 20 oseb.
Boli s Srbi.
Dunaj, 13. novembra. Sovražnik se od Kočeljeva in Vaijeva dalje umika proti vzhodu.
Ob Savi smo z naskokom vzeli Ušco, dosegli Beljin in Banjani.
Sovražnikova utrjena črta Gomilar—> Draginje je že v naših rokah in dosegli smo Sopot—Stolice.
Kolone, ki prodirajo od zahoda in severozahoda, so — podrobnosti se ne more poročati — prišle že proti Valjevu, pri čemer je posebno južna kolona v najtežjem terenu izvršila občudovanja vredni dejanja.
XXX
NADALJNA POROČILA V NAŠEM NA» PREDOVANJU V SRBIJI.
(Od časnikarskega urada c. kr. vojnega ministrstva in državnega pravdnika na Dunaju dovoljeno.)
Budimpešta, 13. novembra. »Az Estov« poročevalec poroča z južnega bojišča: Glasom zadnjih poročil našega poveljstva, so naše čete zasedle višine desno od Zavlan-ke. Kakega pomena je to, sledi iz naslednjega: Po veliki naši zmagi na višinah Ku-lišta so se razkropljene srbske čete zbirale na kostajniških višinah; toda naša armada je izrabila ugodno priliko in nemudoma z veliko energijo zasledovala beže-čega sovražnika in ga prisilila k boju na Kostajniku, še predno je imel čas urediti svoje sile, napraviti okope in postaviti artiljerijo. Naše čete so v brzih pohodih dospele do Kostajnika, katerega je naša artiljerija z Gorne Borne tako vspešno obsipala z granatami in šrapneli, da je naša pehota po štirikratnem naskoku končno-veljavno zmagala in zavzela Kostajnik. S tem je bila pot proti Krupnju prosta in naše čete so 9. novembra ponoči kljub trdovratnemu sovražnemu odporu z naskokom zavzele Kruoanj sam. Z zavzetjem Krupnja smo dobili v roko tudi Zavlanko in vzhodno od nje ležeče višine, o čemer poroča včerajšnje uradno poročilo fcm. Po-tioreka. Te višine se vlečejo na levi strani deželne ceste, ki od Zavlanke v ravni smeri vodi proti Valjevu. Od Krupnja se je sovražnik umaknil v smeri rečice Plečka. Istočasno ko so naše čete zasedle Kru-panj in višine ob valjevski cesti, smo dosegli velik vspeh tudi severovzhodno od Lešnice. Po popolni osvojitvi železniške proge Šabac—Lesni ca. smo zavzeli tudi južnozapadni del deželne ceste, ki teče paralelno z železnico in je bil še v srbskih rokah, ter zasedli nadaljna ob cesti ležeča kraja Petlovac in Ribare. S trigonometrične točke 318 smo pregnali sovražno arti-ljeriio, prizadejavši ji težke izgube, in zasedli progo med krajema Petkovica in Li-polist. S tem smo široko, izvrstno deželno cesto, ki teče od Lešnice do Šabca paralelno z železniško progo, zavarovali proti vsakemu presenečenju; po tej cesti je že dospel v Prnjavor naš prvi municijski transport. — V Mačvi so se naše čete za stalno uredile. Čez Crnobaro smo do Sitarjev začasno izpeljali poljsko železnico in tako ustvarili železničko zvezo preko Mačve. — Srbske izgube ob naših hitro si sledečih napadih so bile zelo velike. Po bitki pri Plešvici so naši pokopali 500 mrtvih Srbov. Pri Krupnju smo ujeli 3000 Srbov, med njimi 40 častnikov. Obenem smo uplenili 8 oblegovalnih topov in 12 strojnih pušk. Ujeti srbski častniki pripovedujejo, da so naši obsežni napadi Srbe zelo presenetili in prestrašili.
AVTENTIČNO POROČILO O SRBSKEM VPADU V BOSNO.
(Od časnikarskega urada c. kr. vojnega ministrstva in državnega pravdnika na Dunaju dovoljeno.)
Budimpešta, 13. novembra. »Az Estov« vojni poročevalec je poslal svojemu listu naslednje avtentično poročilo o srbskem vpadu v Bosno:
Za velikosrbsko fato morgano drveči Srbi so vso svojo nado stavili na akcijo, katere namen je bil zasesti — četudi samo začasno — glavno mesto Bosne: Sarajevo, ki je igralo ob izbruhu sedanje svetovne vojne tako žalostno vlogo. Pri tem so se Srbi zanašali na dolgoletno skrivno delo »Narodne Obrane« ter upali, da bo vse-jano seme sedaj rodilo svoje strupene sadove, to je da se bo srbsko prebivalstvo Bosne in Hercegovine dvignilo k uporu.
Kljub dolgoletnemu rovanju »Narodne Obrane« in kljub temu, da so Srbi ob svo-
Rusi zasedli Tsrnoiss, Jaslo in Rrosne.
- mi častnikov in 92.727 mož internirani! n naši monarhi!! kot volni ujetniki. - Rusi zopet udrli v vzhodno
Prusko«
jem vpadu uporabili vso svojo balkansko lisičnost, se vendarle ni posrečilo pobu-niti zadovoljnih bosensko - hercegovskih Srbov. In Srbi so s tako gotovostjo računali na to pomoč! Poleg navdušenja in junaštva naših čet je ravno ta okolnost pripomogla, da je morala srbsko-črnogor-ska premoč v divjem begu in s strašnimi izgubami zapustiti Bosno in se za vedno odpovedati nadi, da bi ti dve pokrajini kdaj prišli pod oblast kralja Petra.
Združene srbsko-črnogorske čete so na štirih krajih istočasno vdrle v Bosno. Njihov načrt je bil, naenkrat dvigniti k revoluciji celo Bosno in se razprostreti čeznjo kakor lava, predno bi naše severne čete imele čas dospeti na pomoč. Tako naj bi Bosna in Hercegovina postali srbski pokrajini.
Da so si Srbi celo stvar tako mislili, dokazuje tudi dejstvo, da sta srbski general Božo Božanovič (v Vlasenici) in črnogorski general Vukotič (v Sokolcu) sklicala prebivalstvo na zborovanje, na katerem so srbski demagogi z vso zgovornostjo pozivali k revoluciji. Ker to ni uspelo, je črnogorski general razglasil, da avstro-ogrski denar nima več nobene veljave in naj se torej izroči vojaški oblasti. Na ta način so samo v Sokolcu spravili skupaj 30.000 kron.
Vpadni načrt je bil tako dogovorjen, <&a bi se imele čete, ki so vpadle na štirih iočkah, združiti pri Sarajevu in se z združenimi močmi polastiti bosenskega glavnega mesta.
Vrhovno poveljstvo nad srbskimi četami je imel general Jankovič, ki je istočasno razpolagal s črnogorskimi močmi. Ena teh armad je vpadla v Bosno pri Lju-boviji ob Drini, južno od Dvornika. Tem četam je poveljeval Božanovič in so štele 10.000 mož. Srbski redni vojaki, ki se bore zaničevaje smrt, so tudi tu poslali ored sabo četaše kot krmo za topove.
Srbski četaši, približno 500—600, pod poveljstvom Svetislava Popoviča, so vdrli v smeri proti Srebrenici. Njihova naloga je bila, kakor smo zvedeli od ujetih četašev dvojna. Na eni strani so imeli poizve-deti za moč in postojanke naših čet in z eventuelnimi praskami dati glavni sili priliko in čas, da se razvrsti in proti event. premoči izvrši defenzivne priprave (okope); na drugi strani pa naj bi pobunili srbsko prebivalstvo.
Istočasno je vdrla črez mejo pri Višegradu več tisoč mož močna srbska kolona pod vodstvom polkovnika Petra Kri-stiča. Tudi pred njo je prodiralo več sto četašev.
Ko je prebivalstvo zvedelo za srbski vpad, je pobegnilo v notranjost dežele; oblast jih je namestila krog Travnika Bja-čc, V prvi vrsti so pobegnili mohamedanci, pa tudi krepkejše srbsko moštvo, tako ea so ostali po srbskih občinah le starci, ženske in otroci.
Četaši so svojo vlogo tako razumeli, da so prodirajoč pred srbsko armado vse oplenili, opustošili in požgali. Vendar so pa s svojim vsndalizmom prizanašali srbskim domovom, kjer so se zadovoljili ie 7. živili. Srbske hiše je od turških lahko ločiti, ker so slednje na poseben način zidane; srbske domove so pa spoznali tudi na zvenelih obešenih vencih, znamenjih v čast srbskim patronom. Vrhutega so bile srbske hiše zaznamovane s križci in so tako ostale nepoškodovane.
Ko so četaši izvedli potrebne poizvedbe, so odrinile na pot glavne sile in se obrnile naravnost proti Sarajevu, katerega so smatrale za svoj glavni cilj m se zato niso marale slabiti v gverila vojni. Srbske čete so zavzele svoje postojanke krog utrjenega in ludi sicer zavarovanega pasu pri Sarajevu. Tu jih je tudi doletela 7.'a usoda. Naše čete so združene srbske in črnogorske brambne sile na Romanji planini prisilile k odkritemu boju in jih odločilno porazile.
Tako so pri Ljuboviji in Višegradu vpadle srbske čete brez posebnega odpora prodrle če/, mejo in šle v nastavljeno past. In ficer so Sli Srbi od Ljubovije v smeri: Srebrenica, Vlasenica, Kladanj, Han, Ple-sak, Rubnici, Srnj, Olo^a, Češljanovič in čez Ozren planino: Sarajevo. To je bila severna armada.
Južnovzhodna armada je vdrla čez Više^rad ob Drini do Mokra-Pale.
Četaši so padli 6 km vzhodno od Sara-jeva pri Han Blugu pod smrtonosnimi kroglami naših tirolskih lovcev.
Črnogorski vrhovni poveljnik je bil general Vukovič (ki je bil pa podrejen generalu Jankoviču), ki je poveljeval obenem zeiski diviziji, medtem ko je Rajčidevi brigadi poveljeval general Rajčič, ki je od navadnega četaškega vodje avanziral za generala. Ta brigada je šla proti Bileku in ga oblegala, a jo je potolkel Pongracs s svojo armado in jo pognal v beg, priza-dejavši ji težke izgube in uplenivši ji top „Veliki Tem Ta čet? se je nato obrnila proti Trnovu.
Četrta vpadna črta je vodila od izliva Tare v Drino v smeri proti Palam. V odločilnem trenotku so zagrmeli naši topovi, so zaprasketalc naše puške in srbsko-črnogorske čete, ki so se seile pri Korani, so
v div; kjer lotol
em begu bežale na Ronianjo planino, ih je Potiorekova armada odločilno da in zapodila čez mejo. Obleganje
Sarajeva je šlo Srbom za vselej po vodi.
UJETNIKI V SARAJEVU.
V	Sarajevu se sedaj nahaja 1500 ujetih Srbov in Črnogorcev, k' so bili ujeti v zadnjih bojih.
XXX
IZ BOJEV ZA KRUPANJ.
Iz Budimpešte se poroča o zavzetja Krupnja: Srbi so se utrdili na gori Kubište, naše čete so ostale na Ernibu. Vroči boji so se bili tri dni in tri noči Ponoči na 6. novembra so naše ženij-ske čete z ekrazitom razstrelile del Ku-bišta, nakar se je vnel ljut boj na nož. Srbi so izgubili 1000 mrtvih ln 2000 ranjencev.
BOJ S ČRNOGORCI PRI VASI LISAC.
Iz Budimpešte se poroča preko Sarajeva: Te dni je poizkušalo 750 Črnogorcev udreti pri vasi Lisac v Dalmacijo. Črnogorci so pa zašli v vskrižni ogenj topov in strojnih pušk, ki je pobil Črnogorce do zadnjega moža.
XXX
SRBSKI GLAVNI STAN PREMEŠČEN V MLADENOVAC.
V	Sofijo se poroča iz Niša, da se je premestil srbski glavni stan v Valjevo, iz Valjeva pa v Mladenovac.
XXX
Iz Valjeva v Mladenovac znaša razdalja po zračni črti 70 km. Mladenovac leži severozahodno od Valjeva in jugozahodno od Belgrada (razdalja od Belgrada znaša 45 km) ob železniški progi Belgrad—Niš.
ČRNOGORSKA PRESTOLICA PREMEŠČENA V NIKŠIČ.
Sofija, 13. novembra. Iz Niša se poroča, da bo črnogorska prestolica premeščena iz Cetinja v Nikšič. Arhive so že prepeljali. (Nikšič leži 40 km severno od Cetinja.)
X
X
X
ZASTAVA NA OBVEZOVALtŠČU.
Budimpešta, 13. novembra. Poročevalec »Pesti Hirlapa« brzojavlja: Savski breg, 11. nov.: Znano je, da Srbi ne prizanašajo »Rdečemu križu« in obstreljujejo sanitetne patrulje ravno tako kakor obvezovališča, ki so označena z zastavo »Rdečega križa«. Ko so naše čete spoznale ta nečloveški bojni način, so si znale pomagati. Na mesto, ki je najbolj izpostavljeno srbski artiljeriji, postavijo šotore in obesijo veliko zastavo »Rdečega križa«. V čisto nasprotni smeri pa prirede potem pravo obvezo-vališče, o čemer so obveščeni vsi vojaki. Srbi potem pridno obstreljujejo navidezno obvezovališče, naši zdravniki pa medtem na drugem mestu mirno in neovirano vrše svojo službo,
XXX
SRBIJA KLIČE POD OROŽJE PETDESETLETNE MOŽE.
Solun, 12. novembra. Iz Bitolja poročajo, da Srbi vpoklicujejo petdesetletne može pod orožje. Vpoklicani so celo taki, ki imajo telesne hibe.
Roške mim nalili.
/.Ruski Invalid« priobčuje naslednjo grožnjo Italiji: Zadnji čas je, da poseže Italija vmes. Naj nikar ne čaka, dokler mi zanjo ne poberemo kostanja iz žrjavice, ker potem se bodo našli drugi odjemalci. Italija naj ve, da, če nemudoma nc udari, pripade zgornji del Jadranskega morja Srbom in Črnogorcem.
Tri mrle \rmw\w looje položene.
Carigrad, Glavni stan poroča: Ker ni nobene vesti o turških transportnih par-nikih "Bezmialem«, »Bachri Achmer« in »Midhat Pascha«, ki so se odpeljale v Carigrad, jih je najbrže rusko brodovje napadlo in potopilo. Ladje so plule na dan obstreljevanja mesta Cunguldak v istih vodah kakor ruske ladje.
druga bojna ladja, ki je na razdaljo 3300 metrov izstrelila prvi strel. Ko so je križarka »Sydney« približala, se ji je posrečilo, da je »Emden« odstrelila en dimnik in eno zadro. Obe ladji sta, močno streljali iu sta se hitro odstranili. Otočani nato niso ničesar več čuli in videli. Drugo jutro je pripovedovala posadka križarke »Sydney«, da je porabila njih križarka večjo brzino svoje ladje zato, cla se je toliko odstranila, da jo topovi križarke »Emden« niso mogli doseči, dokler ni zapeljala nemška križarka na obrežje. Boj je trajal 80 minut. Zadela sta le dva nemška strela, vsled katerih so bili ubiti 4 možje, 14 jih je pa bilo ranjenih. Obe križarki sta zaman poizkušali druga drugo s torpedi uničiti. Nemški mornarji, ki so se izkrcali zvečer, so se vkrcali na neko staro, dolgo in ozko ladjo, ki so jo vzeli nekemu otočanu in so se odpeljali. O njih nadaljni usodi ni ničesar znanega.
KDO JE JAVIL AVSTRALSKI KRIŽARKI LIDNEY NAVZOČNOST NEMŠKE KRIŽARKE EMDEN.
London, li. novembra. (Kor. urad.) »Morning Post« poroča iz Sidneya: Navzočnost nemške križarke Emden so z brezžično brzojavko javili avstralski križarki Sidney uradniki brzojavne družbe »Eastern-Kabel-Kompagnie« na Kokos otokih. Družba »Eastern-Kabel-Kompagnie« jc bila prva obveščena o navzočnosti križarke Emden.
Boji m ZiMi.
PoMnosii iz iiojajkalerernje ie uničena nemška križarka »Einder.
London, 14. novembra. (Kor. urad.) »Daily Chronicle« poroča iz Kellinga: V ponedeljek ob 6. uri zjutraj je došla tu sem križarka »Emden« s polnim parom, ki je imela četrti parnik in ni razobesila zastave. Izpustila je takoj čolne v morje, iz katerih so se izkrcali trije častniki s 40 mnžmi in s štirimi strojnimi puškami. Izkrcani mornarji so uničili kabelsko posta jo in instrumente, nato so poizkušali prerezati kabel. Ob 9. uri zjutraj je dala križarka znamenje za odhod, a bilo je že prepozno. Otočani so videli, da se bliža neka
Berolin, 13. novembra. (Uradno.) Okolu Ysera pri Nieuportu so naše mornariške čete zadale sovražniku najtežej izgube in so ujele 700 Francozov. Pri nadaljnjih napredujočih napadih pri Ypernu so ujeli nadaljnjih 1100 mož.
Silni francoski napadi zahodno in vzhodno Soissona so bili z občutnimi sovražnikovimi izgubami odbiti.
XXX
Slab položaj zaveznikov.
Milan. »Secolo« piše pričo nemških uspehov v Flandriji: Zavezniki se nahajajo v veliko resnejšem položaju kakor so se doslej.
Velike izgube Belgijcev. — Kralj Albert v ognju.
Beroiln. Iz Rosendaala poročajo: Iz pisem belgijskih častnikov na njih domače, se razvidi, cla cenijo belgijske izgube v bojih pri Bixchoste in Rams-capelle na 6000 mrtvih in nad 8000 ranjenih. Vojaki so se borili s smrtnim pogumom. Kralj sam, v uniformi poročnika, je stal sredi ognja. Za vojno črto je pa bila kraljica, ki je vodila ob-vezovanje ranjencev. Od najboljših belgijskih polkov 11. in 12. je ostala komaj peščica cela. Izgube častnikov so bile nezaslišane. Kralj Albert je spo-polnil njih mesta s francoskimi častniki. Pravijo, da se od sedaj naprej Bcl-gijci ne bodo več borili v lastnih oddelkih, ampak da jih bodo porazdelili posamič na celo bojno črto.
10.000 Belgijcev padlo. — Nemci napredujejo na celi črti. Roiterdam, 14. novembra. Belgijci so v zadnjih bojih izgubili 10.000 mož. Angleži so se pri Dixmuidnu zelo slabo vojskovali. Nemci na celi črti neprestano napredujejo.
Bo] v vodi. Amsterdam. »Tid« poroča iz Belgije: Dne 10. novembra se je bil pri Nieu-port in Dixmuiden silen boj na nasipih za nasipe in jezove. Kdor je nasip vzel, ta je bil gospod ozemlja. V ospredje stopila strojna puška, ker težki topovi niso mogli naprej zaradi močvirnega ozemlja. Sovražnik je znal na nekaterih krajih zelo spretno odpraviti ovire, ki mu jih je delala poplavljena zemlja. Na drugih krajih so se borili v vodi mož proti možu. Vojaki so bili vsled mraza in mokre obleke čisto izdelani. Zavezniki so si priborili pri Nieuport korak za korakom, ampak pri Dixmuiclen je morala njih sreda pritisku podvleči. Opoldne se niso mogli več držati. Razstreljeno in zažgano mesto I)ixmuiden je zopet, sprejelo Nemce. Sovražnik se ni mesta popolnoma polastil, ker so se zavezniki v predme-stih še clržali. Medtem so odmarširale proti kraju, kjer je bila nevarnost, da Nemci proclro, nove pomožne čete, da jih prebile.
Pri Ypern so Francozi odbili napad mlajših, nemških rezervnih Čet, so pa izgubili pri tem mnogo mrtvih in ujetnikov.
Nemci hočejo priti za vsako ceno v Calais.
Kopeuhageu. »Nacional Tidende« poroča iz Pariza: Kljub megli na bojišču delajo Nemci velike priprave k novemu, močnemu eunku proti meatu
Calais. Tja hočejo prodreti, naj stane kar hoče. Boji se vrše v megli in razočaranja niso izključena, ako ne bodo zavezniki na jasnem o poziciji nemških čet.
Arras gori.
London. »Times« poroča s severne Francoske: Nemci so bombardirali Bethune; poškodovali mestno hišo, več hiš in trgovin. N a artiljerija je prodrla do »Ge venci o • Mesto Arras bo kmalu uničeno. Šole so vse zaprli: dekliški licej in mnogo drugih hiš na cesti Rue de Teniple je v plamenih. Veliko ljudi je bilo pri obstreljevanju ubitih.
Novi boji ob reki Aisue. Severnosahodnl forti mesta Reims v nemških rokah?
Dunaj. Privatna brzojavka. Po poročilih nemških vojnih poročevalcih na Francoskem so severnozahodni forti mesta Reims v nemških rokah. Koncem oktobra je plapolala na utrjenih delih Nogend d'A-besse, Vitry les Reims Fresnes in Brimont že nemška zastava. Začetkom novembra so Nemci prisilii še en fort k molku. Na en sam dan so vrgli 500 bomb v mesto.
Angleški admiral padel.
London, 14. novembra. V pomorski bitki ob čilski obali je padel angleški admiral Craclek.
Francozi začeli, nabirati tudi manj spo« sobne.
Geni. Francoski vojni minister Millerand je odredil, da se izurjenje rekrutov pospeši in da se vpokličejo takozvani »auxiliaires« (pomožni vojaki), da utrujene aktivne vojake nadomeste. Na papirju štejejo te čete 500.000 mož,
Angleži rabijo še 800.000 rekrutov.
Rotterdaui. Angleški časopisi so začeli zopet agitirati za vojaško službo. Kitche-ner da optrebuje 800.000 mož, da Ostende zopet osvobodi in Nemce ob Aisni, kjer so 60 km daleč od Pariza, nazaj vrže. Angleži da slišijo samo o zmagah, ampak vedo naj, da Joffre in French nista bogve kakih uspehov dosegla.
Kako si v Parizu pomagajo.
Umetniki v Parizu, ki nimajo sedaj dela, so si ustanovili svoje društvo. Najeli so si kuhinjo in jedilnico. Tam dobi vsak umetnik opoldne kosilo zastonj. Kdor hoče pa kaj plačati, vrže denar v skrinjico, ki visi na steni. Za mase ljudstva pa skrbe na sledeč način: Pri pošiljatvah mesa za armado ostane veliko ostankov. Te skupaj pobirajo in napravljajo izvrstno juho. 1 liter te juhe stane 10 vin.. 1 funt tega mesa stane tudi samo 10 vin. Pariški delavci in reveži se v masah tc naprave poslužujejo.
Pariška borza zopet otvorjena.
Pariz, 14. novembra. Pariška borza bo 23. novembra zopet pričela poslovati.
Angleška rabi denar.
London, 14. novembra. »Morningpost« poroča: Pričakuje se, da bo vlada zahtevala 200 milijonov funtov šterlingov kredita. Namerava se del kredita pokriti z davki, ki bi prinesli 30 do 50 milijonov. Premierni minister Asquith jc v principu sprejel predlog, naj bi posebna komisija, v kateri bi bile zastopane vse stranke, uredila način preskrbe družin vojakov. Vsled tega tudi delavska stranka ni predlagala nobenega dostavka k adresi na prestolni govor.
Angleški admiral javlja, da sta križarid »Monmouth« in »Good Hope« izgubljenL London. Admiraliteta naznanja, da ni o omenjenih križaricah nobenih natančnih poročil in da sta smatrati obe ladiji za izgubljeni.
Prihodnje mirovne konference naj bi bile v Bernu.
Švicarski listi pišejo, da bodo prihodnje mirovne konference v nevtralnem švicarskem mestu Bernu. Misel, naj dve velesili, ena duhovna ln ena posvetna (Papež in Wilson), ki uživata največji ugled na svetu in garantirata popolno nepristranost, posredujeta za, mir, Švicarji toplo pozdravljajo.
Mieški parlament.
London, 14. novembra. »Daily Te-legraph« poroča, da bo premierni minister Asquith skušal dobiti dovoljenje parlamenta za oboroženje drugega milijona vojakov v vojne svrhe.
London, 14. novembra. Spodnja zbornica je včeraj odobrila adreso kot odgovor na prestolni govor. V teku debate je izjavil novi voditelj delavske Stranke Heudersou, da je vsa stranka edina z vlado kljub precejšnjim na-sprotstvom. Angleškemu narodu ne preostaja drugega, kakor odločno nadaljevati vojno do zadovoljivega lmia,
Po poučil Tsioolaoa.
MINE EKSPLODIRALE. — PO BOJIH ZA TSINGTAU.
Tokio, 14. novembra. Dne 11. t. mes. je eksplodirala podmorska mina v hipu, ko so jo hoteli odstraniti. Pri tem sta bila ubita dva častnika in 8 mož, 1 častnik in 16 mož pa ranjenih. V bolnišnici v Tsingtavu leži 436 ranjenih Nemcev.
V TSINGTAVU PADLO 8 AVSTRIJ-CEV, 9 JIH JE BILO RANJENIH.
Dunaj, 14. novembra. (Kor. urad.) Poveljstvo ladje Njegovega Veličanstva »Kaiserin Elisabeth« je doposlalo potom c. in kr. poslaništva v Pekingu sledeče poročilo: »Ko smo porabili na ladji vso municijo, smo »Kaiserin Elisabeth« potopili; posadka se je vojskovala potem na suhem. Kakor se je dognalo do zdaj, je padlo ladjine posadke osem mož, fregatni poročnik Baier-le in 8 mož je ranjenih.
Burska ustali
London, 14. novembra. Uradno poročajo, da je Botha zadel po napornem nočnem maršu 24 milj vzhodno^ od Windburga na Dewetove glavne čete. Buri so izgubili 250 ujetnikov in dva
tab°London, 14. novembra. Reuterjev urad poroča iz Kapstadta 11. novembra, da je bivši premierni minister kapske kolonije, Schreiner, imenovan za višjega komisarja Južne Afrike v Londonu.
Uradni izkazi izgub.
Izgube 20. lovskega bataljona.
(Ie izkaza izgub št. 52.)
Mrtvi! Beričič Andrej 1, Bonin Janez 2, Bor-ghet Alojzij 2, Čelik Franc 1, Čergolj Jožef 4, iz Naklega pri Sežani, Daicicb Janez 4, Dudine Nikolaj 2, Flego Blaž 4, Forst Alfred 4, Frankovič Jožef 4, Herzog Anton 3, Lagamis Job 3, Marizza Hektor 4, Marot Anton 1, Mihelčič Franc 1, Pet-kovšek Karel 4, iz Rakeka, Rabach Jožef 4, Ver-tačnik Franc 3, Volčič Alojzij 3, Žgavec Alojzij 4, Zin Albin 2.
Ranjeni: Babič Anton 4, Bajte Peter, Balja Anton 2, Bartel Franc 1, Bartole Anton 1, Bizjak Franc 1, Bitežnik Štefan 3, Bolzan Jožef 3, Bošt-jančič Franc 2 iz Vrtojbe, Božič Alojzij 4, Bras Anton, Brankovič Avgust 2 iz Gorice, Brenčič Anton 3, Bressan Angel 4, Bressan Rudolf 4, Brezov-{ek Jožef 3, Brodan Jožef 4, Ček Maks 1, Cenčič Janez, Cenčič Janez 2 iz Sedla pri Tolminu, Cer-netič Janez 4, Chiressick Anton 4, Christin Rihard 4, Colanti Lovrenc 3, Kolaučič Rudolf 1, Comar Henrik 3, Coslovich Janez 4, Cossar Robert 3, Co-tič Jožef 4, Cozzul Higin, Cunja Peter 3, Curt Anton 1, Cuzzit Dominik 2, Degrassi Engelbert 4, Delbello Janez, Delbello Jožef 1, Dellpicolo An-tfelik 4, Depangheri Franc 4, Dobrajc Mihael 4, Domitrovič Jožef 4, Drole Janez iz Grahovega na Primorskem, DruškoviČ Franc 3, Eržen Franc 4, Everz Franc 4, Faoretto Vinko 4, Feletič Evgen 3, Ferjančič Franc 2, Fonazar Janez 4, Fortunat Lu-dov k, Fragiacomo Jurii 3 Frank Kare 4 Fromm Jožef 3, Furlan Anton 2, Furlan Rudolf 1 Gabas Janez, Gaberšček Franc t, Genon Jožef 4 Grabne" Franc 3, Grahsmugg Ludvik 3, Gregor č^nton 4, Gregorič Karel 4, Grobner Andre) Habi an Marko, Held Franc 2, Holzer Janez 4 Hrešak Anton 3, Ivessa Anton 3, Janez Anton, Jazbec Anton 3, Jelicich Janez 3, Ipavec Jožef t, Jurčič Roman 2 Jurčinovič Franc 1, Juričič Mat. 2, Kaiser Friderik
3,	Kalcina Janez t, Kamnikar Alo,z» 1, Kavrec.c Jožef 3, Klemenčič Franc 3, Klun Franc 2, Kobal Franc 2, Koberl Karel 3, Kocjančič Tomaž 3, Kodna Rajmund 7, Kovačič Janez 3, Kožar Anton 1 Krašovec Janez 2, KruSvar Anton 2, Kuk Peter 3 Lebar Ignacij 1, Lehman Dušan 2, Lesica Peter Landl Leopold 2, Marega Peter 4, Marinazi Anton 2, Markič Filip 4, Mazaj Matija 3, Mendizza Anton
4,	Mevlja Franc 4, Mezinec Franc 3, Miau Peter 4, Mihelič Karel 3, Michelli Ferdinand 3, Minussi Humbert 1, Moretti Janez 4, Novak Alojzij 3, Peč-nik Martin 3, Perko Jakob, Perkon Anton 3, Per sico Jožef 4, Petre Matija 4, Petruz Anton 2, Pet var Franc 3, Pinčan Janez 2, Pintar Leopold, Pit tamitz Alfonz 4, Pivk Janez 4, Poreč i Anton 2, Popovič Marko 3, Poropat Gregor, Pribyl Ernest 3, Primožič Janez 3, Pust Peter 2, Rejec Anton 4, Sabadello Janez 3, Sayna Franc, Sauson Klemento 4, Feebacher Vencel 1, Šestan Rok 4, Sluga Janez 2, Špan Jurij 2, Sparanja Matej 4, Spazapan Izidor 1, Speršak Franc 1, Srock Ernest 3, Šumberac Ja nez, Švajger Štefan 3, Tomšič Anton. Tomšič Jo žef, Tortul Bernard 2, Trsteojak Anton 1, Urili Jožef 4, Valentinič Virgil, VescOvo Karel 1, Vidas-Vidulin Anton 3, Viduc Janez 2, Viller Janez 4, Visintin B. 4, Visintin Janez 1, Visintin Janez 2, Vitor Janez 1, Vulč Anton 4, Zanutel Anton, Žirovnik Mihael 4, Zovič Peter 4, Zucio Jožef 3. — Uevilke pri imenih pomenijo stotnijo.
Ranjeni in mrtvi častniki
V listi izgub štev. 51. do 55. so nasledi ' čast "'ki ranjeni! Rudolf Jonke, stotnik 59. pe...jolka doma iz Kočevja; Franc Ravnikar, nadporočnik pri domobranskem polku št. 18, doma iz Ljubljane; Rudolf šmUc, nadporočnik pri pehotnem polku
aspirant Sagmelster Jožef (10), major Watzer Karel. — V isti listi so izkazani med mrtvimi vojaki 27. domobranskega pešpolka:
V seznamu izgub št. 52. sc med drugimi nahajajo še sledeči: Poročnik Bežek Rihard, 20. lov. bat., 4. stot., iz Kamnika, mrtev; stotnik Brosch Ernest, 87. pp., mrtev.
Od častnikov 47. pešpolka so mrtvi: Poročnik Eglauer Karel 7; praporščak Fuchs Rudolf 4; kadet Heinrich Robert 4; podpolkovnik Mayer Rihard; kadet Milovčič Jožef 13; poročnik Ritz Maks 1; poročnik Schrittwieser Oskar 14; kadet Szakatsits Franc 13.
Izgube 27. domobranskega pešpolka.
Mrtvil Čap Lovro (9), korporal Erzetič Adolf (1), Grilc Peter (9), četovodja Gross Engelbert (1), korporal Kalan (12), Kavčič Štcfun {2), Kumer Franc (9), Kunaver Franc (1), Kurnick (12), korporal Alojzij Leban (3), I.ikar Ivan (2), četovodja Loboda Vinko (3), Luka Valentin (2), Martinjak Ivan (10), Marzollini Cittore (10), korporal Noe Franc (3), Oštir Martin (3), Patištič Anton (10), četovodja Paulin (12), Pitkušek (12), Povše (12), Praznik Matevž (1), poddesetnik Ravnik Ivan (1), Reja (15), Repnik Jožef (2), Samec (12), Tomazin Ivan (9), Žagar (12), Žan Matevž.
V vojnem ujetništvu so naslednji vojaki 27. domobranskega pešpolka: Korporal Krestan Jožef (6), Maraš Ivan (6), Moretti Anton (6), Strniša Anton |6), Visintin (6), poddesetnik Zanolla Ivan (6). (Dalje prihodnjič.)
it. 53; Josip Lebar, rezervni praporščak pri 12. P1 hotnem polku; Grašič Ivan, poročnik 27. pešpolk Anton Kalan, kadet v rezervi, 22. pešpolk; Fride
rik Žužek, poročnik bosenskoherc. pešpolka št. 4, Nadalje izkazuje lista št. 55 naslednje ranjene častnike 27. domobranskega polka: stotnik Czu-ray Ivan (3), poročnik Sieb Edvard (9), poročnik Schuster Herman (1). — Ranjeni so naslednji stot Biki 27. dom. polka: stotnik Blaschke Avgust, pod polkovnik Briickner Ivan, stotnik Golgotan Ivan (9), stotnik Hayder Rudolf (4), nadporočnik Hiibel Ivan, rezervni poročnik Kahlhofer Jožef (10), rez poročnik Kralik Rihard (6), rez. kadet Kuhelj Fri derik (6), rez. kadet Novakovič Robert (9), poroč nik Evgen Redi (6), rez. poročnik Slavec Ivan (9), rez. poročnik Stiasny Karel (3), stotnik Szlavik Belizar (6), rez. praporščak Wallner Leander (1) podpolkovnik pl. Woinovich Johann. — Lista 55, izkazuje mrtve naslednje častnike S7 pešpolka: nadporočnik Fink Emil, nadporočnik Praprotnik Ferdinand, nadporočnik Riavitz Gvidon; med iz kazanimi ranjenimi častniki istega polka so: nad poročnik Egiseer Karel (6), praporščak Einfalt Viljem (1), rez, poročnik Htibler Johann, kadetni
Najnovejšo poročila.
DRŽAVNO VOJNO POSOJILO. Dunaj, 14, novembra. Akcijska družba Skodinih tovarn v Plznu je podpisala za vojno posojilo pri Kreditnem zavodu in nižjeavstrijski eskomptni družbi štiri mili jone kron. Pri Kreditnem zavodu so nadalje podpisali Stabilimento Tehnico Trie-stino dva milijona, akcijska družba Roth dva milijona in nestomiška tovarna slad korja 500.000 K. Hugon GerngroB je kot predsednik akcijske družbe GerngroB podpisal pri Kreditnem zavodu in dunajskem bančnem društvu en milijon in sicer 500 tisoč kron na račun družbe in 500.000 K za se zasebno.
Debreczin, 14. nov. Mestna uprava in uprava sirotišnice ste sklenili, podpisati več milijonov za vojno posojilo. Tudi med prebivalstvom se kaže v tem oziru živahno gibanje. V Debreczinu bo podpisanih 10 milijonov kron.
3MILIJONSKI DAR OGRSKIH KATO-LIŠKIH ŠKOFOV. Budimpešta, 13. novembra. »Pesti Naplo« poroča: Korporacija ogrskih katoliških škofov je sklenila, iz svojega premoženja darovati 3 milijone kron za podporo družinam vojnih obvezancev. Sklep je že predložen naučnemu ministrstvu, ki ga je poslalo knezu in pri-masu, da določi, koliko naj dobe posamezni komitati.
Gradec, 14. novembra. Štajerska es-komptna banka je sklenila podpisati 1 milijon kron vojnega posojila.
DUNAJSKA OBČINA PODPIŠE 25 MILIJONOV VOJNEGA POSOJILA.
Dunaj, 14. novembra. (Kor. urad.) »Rathauskorrespondenz« poroča: Mesto Dunaj s svojimi zakladi in zavodi podpiše 25 milijonov vojnega posojila.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 14. novembra. Ogrski državni zbor bo imel v sredo, dne 25. t. m. sejo. Cesar je dovolil za čas zasedanja onim poslancem, ki so v vojni, dopust.
FRANCOZI NAMERAVAJO OBSTRELJEVATI SMYRNO IN DRUGA MALO-AZIJSKA PRISTANIŠKA MESTA.
Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Aten: Francoske bojne ladje so ustavile grške trgovske ladje, ki so vozile v Malo Azijo in so jih posvarile, da naj ne vozijo naprej, ker namerava francosko bojno brodovje obstreljevati Smyr-no in druga pristaniška mesta v Mali Aziji.
NOVI PREDSEDNIK V MEHIKI.
Washington, 14. novembra. Došle vesti poročajo, da je na nekem zborovanju v Agoas Calientes prisegel Gu-fierrez kot provizorični predsednik Mehike. Zborovalci so nato proglasili Caranzo za revolucionarca.
Dnevne novice,
+ Poljaki na Kranjskem. Č. g. Ks.
Kazimir Lagose, ki je došel v Ljubljano, da prevzame dušno pastirstvo nad poljskimi begunci na Kranjskem (naslov na hotel »Union« v Ljubljani), piše v »Glosu Naroda« o svojem potu v L i t i j o, kjer je našel mnogo Poljakov, posebno iz Krakova, ter pravi: Vsi zelo hvalijo dobrosrčnost Slovencev, ki store vse, kar je mogoče, da bi olajšali Poljakom življenje daleč od doma. Mnogo Slovencev je brezplačno sprejelo na stanovanje Poljake, drugi jim prinašajo podpore v blagu, prva sta v izvrševanju dobrosrčnosti župan in njegov tajnik. Obi-lokrat se dogodi, da izplačata podpore izgnancem iz lastnega žepa, ako manjka denarja v blagajni. Nato dopisnik citira škofovo pismo na celo duhovščino, v kateri priporoča duhovščini v prisrčnih besedah, naj podpira brate Poljake, Knezo-škofove besede najdejo odmev v slovenski
javnosti, tako duhovščina, kakor tudi ljudstvo hiti s pomočjo in se ne ustraši ne truda, ne žrtev. V Litiji je srečal vse polno dobrosrčnih ljudi. Organiziran je odbor, na katerega čelu jc župnik Frančišek Kralj. Dopisnik je ondi Poljakom daroval sveto mašo in jim delil sv. zakramente, nakar je šel naprej do bratov, ki so razkropljeni po celi deželi.
+ Vse gospode, ki so obljubili prispevke oziroma posredovanje za prispevke Vestniku S. K. S. Z. lepo prosimo, da pošljejo spise zadnji čas do sobote 21. t, m,
—	Brezplačna volna. — Za domače delo v prid armadi v vojni. Širšim krogom prebivalstva še ni zadostno znano, da za-morejo vse žene in deklice, ki bi rade za vojake v vojski delale, pa niso v stanu, da bi volno iz lastnih sredstev kupile, proti položitvi zastavila dobiti v oddelku za volne vojnega pomožnega urada (IX. Berg-gasse 16) poljubne množine volne za domače pletenje. Zastavilo sc vrne pri oddaji izdelanih predmetov, za katere so na istem mestu na razpolago, praktičnim potrebam vojakov v vojski primerni vzorci.
+ Avstrijsko vojno posojilo. V današnjem listu objavljamo med oglasi uradni oklic glede vojnega posojila, o katerem smo včeraj že obširneje pisali, in pa vabilo na subskripcijo. Cenjene čitateljc opozarjamo tem potom na ta razglas.
—	Družinska Pralika 1915. Ker
knjigoveznica v zadnjem času vsled obilice naročil ne more vselej naglo po-streči gg. razprodajalcem, prosi založništvo »Družinske Pratike« nekoliko potrpljenja. V par dneh bo vsem ustreženo.
—	Izkaze o izgubah v vojni do
vštevši št. 50 smo danes odposlali p. n. zunanjim naročnikom. Ljubljanski odjemalci naj se čim preje potrudijo po nje v upravništvo.
-(- Umestno darilo. Na včerajšnjem občnem zboru »Društva slovenskih katehe-tov« je bil soglasno sprejet predlog, da se daruje v vojne namene 100 K. Ta svota se razdeli trem ljubljanskim dekliškim šolam (šentjakobski, uršulinski in lichtenturniški) za nakup volne, ki jo bodo učenke porabile pri izdelovanju zimskih pletenin slovenskim boievnikom.
—	Zemijevid evropskega bojišča, priloga štev. 8. »Ilustriranega Glasnika«, jc iznova donatisnjen in se dobiva v »Katoliški tiskarni« po 20 vinarjev komad. Novi naročniki »Glasnika« ga dobe zastonj.
—	Vojne razglednice, ki jih je te
—	Po treh mesecih se jc oglasil vojak 17. pešpolka 7. stotnije Edvard Žgur, o katerem so njegovi sorodniki mislili, da je mrtev. Nahaja sc ranjen v ruskem ujetništvu v Kavkazu.
—	Smrtna kosa. Junaške smrti na bojnem polju umrli c. kr. poročnik g. Vladimir Babič je bil 13. t. m. poko, pan v Szolnoku na Ogrskem. — V Ljubljani je umrla včeraj zvečer gospa Marija Ribič roj. Koprivec, vdova c. kr. sodn. sluga v Žužemberku, v starosti 78 let. Pogreb bo jutri popoldne ob pol 4. uri iz Zaloške cestc št. 6.
—	Sneg je zapadel ponoči na 13. t, m. celo severno Tirolsko in Predarlsko.
—	Novi slovenski socialnodemo-kraški tednik je pričel izhajati v Ljubljani. Ime mu je »Delavec«.
—	štajerski Slovenec pri Hindem burgovi armadi. Med ranjenci, ki so od Hindenburgove armade došli predvčerajšnjim v Ljubljano se nahaja tudi Ivan Voc iz Št. Lovrenca. Bil je pri brzojavnem oddelku. Pred vojsko je delal v tovarni v Augsburgu.
Semenj v Kamliji se bode vršil prihodnji četrtek 19. t. m. za prešiče, govejo živino, konje in drugo kramarsko blago. Kupci in prodajalci sc uljudno vabijo.
—	Kolera. Sanitetni odde'ek notranjega ministrstva poroča, da se je 13, t. m, bakteriologiško konštatiralo 12 slučajev azijske kolere na Dunaju, 2 v Thalerhofu, Kalsdorf (okr'. Gradec), 5 slučajev na Češkem, 9 na Moravskem, 1 v Šleziji. V Galiciji so konštatirali na podlagi poročila, došlega 13, t. m., 59 slučajev kolere.
Popravek. V odgovor g. Jure Šterka V »Slovencu« dne 31. oktobra t. 1. se je vrinila tiskovna pomota. Popravljamo: namesto jedilno olje od 25, sept. do 15. oktobra po K i"28, je pravilno: liter po K 1-18, in od 15. oktobra in danes namesto K 1'38, je prav K 1'36 liter.
dni izdala uprava »Bogoljubova« v Ljubljani (kuverta 16 kosov 1 K) so primerne tudi za božično in novoletno dobo, na kar opozarjmo posebno p. n. razprodajalce.
—	Iz Tržiča. Tukajšni gospejni odbor je v kratkem času svojega obstanka nabral za v vojni se. nahajajoče vojake, po tržiški župnri v Bistrici in Kovorju znatno vsoto 1378 K 41 vin. v denarju, razen tega več jestvin, perila in volnene obleke. V Tržiču so nabrale gospe in gospodične 1114 K 77 vin.; v Dolini 44 K 10 vin.; v Lomu 36 K 44 vin.; pri Sv, Ani 73 K 10 vin.; v Bistrici 30 K; v Kovorju 80 K. — V garnizijsko bolnico smo odposlali 5 zabojev z jabolki, 2 zaboja steklenic z mali-novcem in boljšim vinom, 2 zaboja raznih jestvin, 1 zaboj čevljev, 1 zaboj knjig, 1 vrečo krompirja, 1 vrečo orehov, vrečo suhega sadja, zaboj palic. Za naše črnovojnike v Srbiji se je odposlalo na gospo dr. Šusteršičevo tri zaboje perila, en zaboj smodk, svalčic in jestvin. 300 K se je odposlalo c. kr. okr. glavarstvu za vojno oskrbovalni urad, 1000 K se porabi za božična darila našim vojakom,
—	Na jnžnem bojišču je padel rez. poročnik g. Jochman, lastnik mlina v Ajdovščini.
—	Nerazumljiv napad. Gospod Win-ter, župan v Zrečah, je kot lesotržec ši.r-jemu svetu znana osebnost. Dne 10. t. m. zvečer se je vozil iz Celja, Zunaj mesta, ne daleč od domobranske vojašnice, ga je na državni cesti napadel nepoznan vojak. Ta je z bajonetom župana sunil v hrbet. Čudna luknja na gornii suknji priča, da jc orodje šele med obleko izpremenilo prvotni pravec ter sc zasukalo tako, da je ranilo vrat pod levim ušesom, le dva milimetra proč od glavne žile, in ta majhna oddaljenost je napadenca obvarovala gotove smrti. Winter zgrabi za svoj revolver in s tem prestraši napadalca, da je zbežal ter nameraval preskočiti bližnji plot. Za njim idoči Winter z levico zakriva rano, a z desnico zgrabi napadalca ter ga izroči vojaški straži. Zdravnik je obvezal ranjenca. Tudi so sestavili zapisnik o v tem trenutku še neumevnem napadu.
—	Krakovski župan in načelnik »Poljskega Kolo« dr. L e o je na Dunaju nevarno obolel.
—	Odlikovani slovenski junaki. Za izredno hrabro zadržanje pred sovražnikom na južnem bojišču je bil odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno I. vrste, rezervni poročnik v 39. topničar-skem polku Henrik Matija Dolenc. Od-Ukovanec je sin graščaka. Edvard Dolenca v, Ovehku pri Postojni.
novice.
vrši
lj Seja občinskega sveta se
prihodnji torek ob 6. uri zvečer.
lj Gostilničarji, kavarnarji in izkuharji pozor! Pred kratkem smo poročali, da je c. kr. deželna vlada za Kranjsko iz tehtnih razlogov prepovedala gostilničarjem, kavarna rjem in izkuharjem dajati moštvu c, in kr. vojske — izvzemši enoletne prostovoljce in šarže — po osmi uri zvečer pijače in jedila. Povedali smo, da bodo prestopniki te naredbe najstrožje kaznovani ter da izgube tudi koncesijo, O tem so bili vsi ti obrtniki še posebej obveščeni, Pripetila sta se pa v zadnjih dneh dva slučaja, da se ta prepoved sploh ni vpoštevala in so dobili vojaki tudi po 8. uri pijače, kar je dalo povod, da so nastale rabuke in bi bilo kmalu prišlo še do hujšega. Pristojna oblast je oba gostilničarja, ker se nista pokorila naredbi, kaznovala na osem dni zapora — in že sedita — vrhutega jima je pa še odvzela koncesijo. To je pa imelo še za druge posledice. C, kr. deželna vlada je namreč vsled tega poostrila, da od danes naprej, t. j. 14. t. m., zgoraj navedeno moštvo v javnih lokalih — izvzemši bufet na glavnem kolodvoru, kamor je dovoljen dostop lc s perona —, ne sme dobivati nobenih okrepčil in sploh ne biti v lokalih od 6. ure zvečer. Torej, pozor!
lj Kolesarji pozor! Pred par dnevi vrnil se je iz Gorice poveljnik III. voja c. in kr. prostovoljne kolesarske kompanije, ki pa se v ponedeljek zopet vrne nazaj. Pripravljen je, vzeti s seboj vse one, ki žele vstopiti prostovoljno v c. in kr. vojaško kolesarsko kompanijo in tako služili cesarju za čast domovine. Kdor želi vstopiti, naj se javi jutri v nedeljo, 15. t. m., ob 2. uri popoldne na igrišču v Tivoliju. Odhod iz Ljubljane skupno v ponedeljek. Kolesarji z dežele javijo naj se pismeno direktno na naslov: Grf. Fritz Jankole, Gorica, k. u. k, Freiw. Radfahrer Komp,, in jim bode on dal nadaljne pojasnilo in pre-skrbel tudi prosto vožnjo do Gorice.
I j Moška in mladenfška Marijina družba v Križanki h ima jutri svoj drugi glavni družbeni praznik. Zjutraj ob 6. uri skupno sveto obhajilo, zvečer ob 6. uri pa slovesen shod. Cenjeni člani naj se shoda udeleže polnoštevilno.
lj Umrla je včeraj popoldne v de« želni bolnici bivša gostilničarka »pri Levu« gospa B e t i P i 1 k o.
lj Ranjenec umrl. Umrl jc ranjeni vojak Ivan C.vitkovič, doma iz Otočaca.
lj Čevljarska zadruga v Ljubljani priredi svojemu dolgoletnemu članu gospodu Ignaciju Franzelnu povodom 60-letnega pomočništva v nedeljo 15. t. m, ob 7. uri zvečer častni večer v gostilni g. Valentina Mraka na Rimski cesti št. 4. Jubilant dela 34 let nepretrgoma v eni in isti delavnici na Francovem nabrežju pri Hinterlechnerju oziroma pri njegovem nasledniku g. Trtniku. Vzlic svojim 76. letom je še čil* in zdrav. Pričakovati je obilne udeležbe z ozirom na posebno redek slučaj.
lj Umrl je na budimpeštanski kliniki profesor Josip Berce na ranah, ki jih je dobil na severnem bojišču. Časten mu spomin!
Srbi h Bolgari.
Sofija, 14. novembra. Bivši srbski minister Marinkovič je v nekem razgovoru izjavil, da bi bilo bojazljivo, ako bi Bolgarija v sedanjem položaju napadla Srbijo. Bolgarija mora počakati, da se bo lahko Srbija merila ž njo z enakimi močmi. Z ozirom na to izjavo piše podpredsednik sobranja Momčilov v stambulovskem strankarskem glasilu »Volja« sledeče: Človek mora biti Srb, da more govoriti s tako predrznostjo, odkar je Srbija v preteklem letu Bolgarijo zavratno napadla in odkar je macedonske Bolgare na najbolj nečloveški in nezaslišani način mučila in masakrirala. Srbi'a je Bolgarijo napadla zavratno v letu 1895. in v letu 1912., ko je bolgarska armada stala pred Čataldžo, je osnovala tajno zvezo z ostalimi sosedi, da bi Bolgarijo uničila. Kako more danes govoriti o zavratnosti sin naroda, ki v svoji zgodovini ne more ničesar drugega pokazati kakor hinavščino, ropanje in zavratne umore? Mi smo drago plačali bratstvo in slovansko idejo. Bil bi nezaslišan zločin, ako bi se še enkrat uda-li. Kako more govoriti Marinkovič o letu 1912., ko so Srbi k "kor izstrodani volkovi napadli Bolgarijo. Ali more poljubiti roko Radku Dimitrijevemu, ki je pozabil na svojo človeško dostojnost in črst generfdisima ter prodal Bolgarijo, da bi rešil »slovan-stvo«? Marinkovič naj bo zagotovljen, da bo Bolgarra izoolnila svojo dolžnost in oprostila Macedoni<o iz kremnljev novega zuženjstva. — Ta članek je zbudil veliko □ozornost.
Sofija. 14. novembra. »Agence Tele-£raphique Bulgare« poroča: Vodja srbskih nacionalistov Marinkovič, ki biva že več dni v Sofiji, je priobčil v listu »Mir« izjave, ki jih smatra vsa bolgarska javnost za nesramne in v katerih vidi vsakdo izzivanje, namenjeno Bolgariii. Marinkovič pravi med drt<gim, da je zahteva manifestacij od Bolgarije nemoralna, da nimsio Bolgari ničesar zahtevati od Srbov. Ako pa menijo, da imajo kake zahteve, morajo počakati konca vojne nroti Avstro-Ogrski in šele potem meriti svoje moči s Srbi. Končno pravi, da mora stati Bo!g?>ri'a na strani onih držav, ki so podnisnle bukareški mir ter stremiti, da zonet oridobi zahodno obmejno ozemlje. Te izjave so vzbudile v vseh krogih živahno zaniman'e in se iih splošno smatra kot nov nenričakovani dokaz srbske arogance in neodjenljivosti,
GariDaldinci ob Marti.
lz Rima se poroča: Neki polk italijanskih prostovoljcev je pod poveljstvom Garibaldijevega vnuka odkorakal v Champ de Mally ob Marni.
FeKlensKo vojna Ma za DlxmuideD.
Strahovito borbo za Dixmuiden je končala poplavitev celcga ozemlja. Bila je strašna slika razdejanja in krvi, ki jo je voda pokrila. Ashmead-Bartlett, vojni poročevalec »Daily Telegrapha«, piše o tem:
Bil sem v Furnesu. Šipe v oknih so vsled grmenja topov neprestano šklepetale. V sredo sem dobil na trgu sina belgijskega ministrskega predsednika, gospoda de Broqueville, ki je imel povelje z znamenito letečo ambulanco dr. Munroja, peljati se v Dixrnuiden, kjer da se vrši obupna borba in je pomoč nujno potrebna.
Dobil sem dovoljenje, da se udeležim vožnje. Odpeljali smo se z zdravniki in strežniki na dveh ambulančnih in štirih prevoznih avtomobilih. Ko brno se v divjem diru bližali fronti, smo vedno jasneje spoznavali, kako zelo je avtomobil prevrgel prejšnji način vojevanja in kako zelo je celokupno vojno kolesje odvisno od tega vozila. Vse ceste proti fronti so bile polne avtomobilov. Prihajali so in odhajali v brezkončnem toku.
Kmalu srno dospeli do vasi Oude-capelle, odkoder se nam je odprl pogled na bojno prizorišče. Popolnoma ravna pokrajina z mesti in vasmi, ki so vse v plamenih. Iioricont, kaki dve rnilji pred riarni, pokrit z neprodirno steno dima. za katero izginja vse drugo. K temu žvižganje in gorenje granat, ki se razletavajo nad vasmi in padajo na polja. Povsod beli hlapovi šrapne-lov in velike, črne špirale dima iz »Jack Johnsonov« (nemških težkih topov), ki podirajo hiše in cerkve in raz-rivajo polja.
Ljudi se v modemi vojni n« " mnogo; pred peklenskimi orodji Krup-pa, Schneider - Crcuzota in tov. se morajo zakopati v zemljo in le tu in tam sprožiti kak strel, ako si upa na plan kak blazno drzen sovražnik. Topot pa jo bil ogenj nemških baterij tako strašen, da jc belgijske vojake in francoske mornarje neprestano tiral iz njihovih okopov in strelskih jarkov; v blaznem begu so tekli po polju in iskali novega zavetja. Srečavali smo tudi
skupine zakasnelih kmetov in meščanov, ki so pobegnili šele, ko so se jeli rušiti tudi oboki podzemskih kleti. Hiteli so peš, do smrti prestrašeni, skozi točo granat. Med peklenski hrum nemških granat se je mešalo neprestano prasketanje pušk in mitraljez. Bilo je, kakor bi se s hruščem pihal družil glas violine.
Za vasjo Oudecapelle je tok avtomobilov nenadoma docela izginil in cesta je ležala pred nami prazna in popolnoma ravna tri kilometre daleč. Na desno je ležal Dixmuiden. To mesto je bilo cilj nemških napadov in reči moram, da tako strašnega ognja še ni prestalo doslej še nobeno drugo mesto. Toliko nemških granat se je razpoka-valo nad njim, da ni bilo mogoče šteti, koliko jih je prišlo na minuto. Treskale so v strehe in podirale cele vrste hiš, raznašale opeko in les na vse strani ter trgale ceste. Vojaki, ki so prihajali s fronte, so prinašali strašna poročila: o stotinah ranjencev, ki brez pomoči leže na cestah, vodečih v Dixmuiden, in v Dixmuidnu samem, o neizmernem številu Nemcev, ki se kakor povodenj vale naprej. Belgijci so imeli le malo poljskih baterij, a če se je katera oglasila, so jo nemški »Jack Johnsoni« takoj razbili na kose. Tako je bila pehota v svojih okopih krog mesta navezana na svojo lastno moč.
Ustavili smo se za trenutek, da se posvetujemo. Leteča ambulanca ni niti za hip omahovala hiteti v Dixmuiden in odpeljati na vozeh čim največ ranjencev. S strahovito naglico smo divjali dalje, dokler nas ni ustavila ovira, katere svoj živ dan ne pozabim. Pred komaj 20 minutami je tod zadela velika havbična granata belgijsko baterijo, ki je hotela na fronto. Popolnejšega razdejanja še nikdar nisem videl. Vseh šestero konj je bilo dobesedno raztrganih in raznesenih po cesti, sredi teh ostankov pa je ležal ubit kanonir. Sprednja oprema topniškega voza je bila popolnoma razbita, in živila, ki so jih imeli v skrinji na vozu, so se razletela po cesti. Med raztrganimi konji so ležali biskviti, konzerve, kava, sladkor in drobnarije, ki jih je bil imel pri sebi ubiti artiljerist. Malo dalje je ležalo še četvero mrtvih konj.
Ko je bila ovira odstranjena, smo drveli dalje proti Dixmuidnu. Bilo je, kakor bi se peljali v goreč plavž. Preden se pride v mesto, vodi pot skozi vrsto hiš, ki so dozdaj še cele ostale. Za temi hišami so se stiskale francoske rezerve, pripravljene, da odidejo na fronto. Tu so tudi francoski in belgijski zdravniki obvezovali neštete ranjence. Vse se je čudilo, da smo se upali semkaj.
Peljali smo se naprej v mesto. Bil sem v Port Arthurju začasa obleganja in v Reimsu, ko so Nemci obstreljevali katedralo. V Port Arthurju je bilo bombardiranje dovolj strašno, toda tam so bili globoki jarki, v katerih je bil človek varen. V Reimsu, razen v bližini katedrale, ni bilo posebno nevarno. Dixmuiden pa je bil pravi pekel.
Jeze besneč nemški armadni zbor je vse svoje poljske topove in težke havbice istočasno osredotočil na nesrečno mesto. Ni bilo pedi tal, kamor bi ne bile zadevale granate, nobene hiše, ki bi bila ušla razdejanju, kamorkoli je seglo oko. Prizor je bil tako strašen, tako razburljiv, da je šel mimo mene kakor strašne sanje ter so mi ostale v spominu le posamezne slike, med katerimi ni zveze.
Vselej, kadar se je nad nami raz-počila granata, smo menili, da nam bije zadnja ura. Tako so mislili tudi mornarji, ki so se blizu nas stiskali skupaj. Odprti trg pred mestno hišo je bil sam zase peklo. Tu so se razlctava-Ic granate neprestano in vmes so žvižgale nemške krogle, ki so se iz bližnjih okopov izgubljale semkaj.
Mestna hiša je nudila žalosten pogled. Streho so granate razbile in razdrobile. V bližini je gorelo neko poslopje—po vsej priliki stara cerkev, in nevarnost je bila, da se ogenj razširi tudi na mestno hišo. Na stopnicah mestne hiše je ležal mrtev mornar, ki ga je bila očividno pogodila krogla, ko je hitel, da se skrije v poslopje.
Neki francoski zdravnik nam je rekel, da moramo po ranjence v kleti. V notranjosti se nam je nudil nepopisen prizor strahu in zmede. Povsod so ležali mrtvi vojaki, kolesa, živila, posebno kruh. Malokje sem še videl toliko na enem mestu. Gotovo so jih tu shranili vojaki, ko so hoteli na fronto. Šli smo v kleti in začeli vlačiti ranjence na vozove.
Ravno v tem trenutku, malo pred mrakom, je bilo videti, da nameravajo Nemci izvesti odločilni naskok. Očividno so menili, da bodo Francozi in Belgijci mesto držali, drugi pa so rekli, da je vsega konec in da bodo Nemci kmalu v mestu.
Kdor ie nI
zahteval pojasnila radi nakupa izborne tnrSke srečke, ga
zamere dobiti
takoj, in Ce srečko potem naroči, t njo v srečnem slučaju že dne 1. decembra zadene
400.000 Iran ho d! so??
Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana.
Zahvala.
Ob prebritki izgubi naže nena-domestne preljube, dobre mamice, sestre, tete, gospe
lici Rebec m. Juh
posestnica ln trgovčeve soproge
se zahvaljujemo najprej g. dr. Pre-mrovu in plemenitim damam in ljubim sorodnikom, ki so toli po-žrtovalno stregli in lajšali bolečine naši ubogi prerano umrli. Zahvaljujemo se vsem za brezštevilna sožalja in darovalcem krasnih vencev, prečastiti duhovščini, slav. pevskemu društvu za ganljive žalo-stinke, slavni požarni brambi ter vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli spremit rajnko k večnemu počitku.
Še enkrat tisočera hvala!
Bog povrni!
Žalujoči rodbini
Rebec-Juh.
Brez vsakega posebnega obvestila.
3169
Z žalostnim srcem naznanjam tužno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moja dobra leta, gospa
Udarila Ribič
roj. Koprivec
o. kr. sodnega sluge vdova v Žužemberka
včeraj zvečer ob 6 uri po daljši bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 78. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice bode v nedeljo 15. novembra ob */j 4 popoldne iz hiše žalosti Zaloška cesta št. 6.
Maša zadušnica se bode brala v petek 20. novembra ob 7'/2 uri zjutraj pri sv. Peter.
Ljubljana, dne 14, novembra 1914.
Žalujoča Helena Bavdek.

v I. nadstropju na Erjavčevi cesti vila št. 14 se odda za februar termin. Ogleda se lahko od pot 11. do 12. ure dop. in od 3. do pol 5. ure pop.
Odlikovan na razstavi v Badolllcl leta 1904 a častno diplomo ln svetinjo I. vrste.
BRINJEVEC

najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Za-pute poŠta Begunje pri Lescah , Kranjsko.
Za pristnost se jamči. Cene
(š

■ -XV— • j^.iao1« •
zmerne.
3161
Vajena sem v vsem gospodinjstvu in tudi gostilne. Nastop lahko takoj. Naslov pove uprava lista pod št. 3127. (Znamka za odgovor!) 3127
Išče siužbo v kako boljšo hišo. Vajena je tudi samostojnega gospodinjstva. Naslov pove upravništvo lista pod štev. 3151,
v novi hiši z razgledom na prosto, event. s hrano. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod »Soba 3162«.
z mešanim blagom išče službe v kaki večji trgovini. Naslov pove upravništvo »Slovenca" pod št. 3166, (Znatnka za odgovor!)
Herberf Kuhn
res. praporščak 7. lovskega bataljona, 2. stotnije, se pogreša, odkar se fe orsii boj pri Krasnem dtič 26. avgusta. U 19. številki zaznamka o iz-gu^ah le naveden kot ranjen, sii pa doslej o nfcm nikake sledi. TouariSi in pripadniki armade, ki bi morda kaj vedeli o nJem, se nasisftrene]e prosilo, na! to ia^i® proli povrašiln stroškov m naslov:
3164
liionsast, museumsfrasse t.
Josipina Krafgher naznanja potrta neizmerne boli v svojem, svojih otrok Alojzija, Ivana, Josipa, Alojzije, Antona, Leopolda, Avgusta, Helene in Stane,
ter svojih vnukov imenu, da je njen iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, stric in svak, gospod
Ciril Kraigher
uradnik Jadranske banke v Trstu, c. in l<r. praporščak b. It. pešpolka št. 2,
13. komp.
dne 16. oktobra ti. padel junaške smrti v bitki pri Hrus-atvcah poleg Przemysla_ kjer je bil tudi položen k večnemu počitku.
Postojna, 14. novembra 1914.	3163

lllllllllItlllllllllllllllHItllllllllHIlItllHIlHIlllVllllltIVIIIIIIIIIt
Slamorezniee za pogon z roko ali s silo, vratila, mline za moko, stiskalnice za sadje in grozdje, motorje, reporeznice, patentovane brzopa-rilne kotle različnih sistemov, sušilnice za sadje, kotle za žganje dobrega domačega izdelka, sejalne stroje ter vsakovrstne druge poljedelske stroje
slovitih to v ar en, zajamčeno brezhibnih, po znano najnižjih cenah priporoča edina domača raz-pošiljalniea poljedelskih strojev
Fr. Stupica v Ljubljani, j
Marije Terezije cesta šl. L j
1
Velika zaloga izvrstnih pečij od najenostav- j neiše do najfinejše izpeljave ter razne želez- j /i/ne, orodja, strojev za industrijo, stavbnega j materijala i. dr.	1456 j
Postrežba poštena in točna! j
i,,,,,,,,,,,,,,,,«,,,,*,,,,«,,.,,,,.....IHHIMIIIIIHIIIHIIH^H
Cene najnižje!
Ceniki interesentom brezplačno na razpolago.
tilllltllllMIllllKIH*"**1*..............■ '••■•aall*aa*'***lal**aa"""*'
izfjutie pešpolka šl. 97.
(Iz izkaza izgub štev. 52.)
Mrtvi: Častniki. Poročnik Bauer Janez 12.; nadporočnik Bedenk Janez 12 i poročnik lllou-iek Jožef 6.; siotnik Mren Jakob 12.; praporščak Laumann Olon (se pogreša); praporščak Parma Viktor 4.; stotnik Proick Rudolf 9.; praporščak Rychtera Jožei 12.; poročnik Spitz Moric 4.; poročnik Strache Karel 10.; poročnik de Tartaglia Olivier 2.; stotnik Veilh Janez 1.
Moštvo; Antonac llumbert 11.; Arcon Jožef, 11. stotnija; Buloh Jožef, 3. stotnija; Ban Alojzij 4.; Benčič Štefan 14.; Bradaschia Peter 5.; Bra-sizza Anton 12.; Breščak Janez 3.; Cac Franc 10.; Capek Karel 13.; Cebus Peter 10.; Ček Jožet 10.; Cermita Janez 8.; Cič Jakob 10.; Cijak Alojzij b.; Čuk Franc "/.; Demark Jožef 8.; Dodič Andrej 7.; Ferjančič Anion 13.; Furlan Alojzi) 14 ; Gantar Anton 13.; Garbo Franc 7.; Gasperich Franc 3.; Genzo Jakob 7.; Gerzelj Jožef 5.; Gorjan Jožet 8.; Grbec Franc 4.; Gruntar Janez 1.; Hmeljak Anton 10.; Hreščak Janez 7.; Hvala Franc 10.; Jerman Jožef 14.; Judrigo Janez 7.; Jurčič Anton 14.; Kalin Henrik 7.; Kalistor Matija 11.; Kamensig Karel 7.; Ker-»evan Andrej 12.; Komac Franc 11.; Košič Martin 7.; Kračina Jožef 5.; Kučcl Franc 7.; Lonzar Peter 7.; Lulear. Anton 11.; Macor Alojzij 13 ; Mazan Evgen 7.; Marka Tomaž 6.; Matelich Janez 10.; Matetič Franc 5.; Maurič Mihael 7.; Mežnar Kristan 6.; Morčut Peter 7.; Nanut Rok 14 ; Neiat Jožef 8.; Ogrič Valentin 13.; Pahor Mihael 11.; Pahor Rudo!i 7.; Pauletič Rudolf 7 ; Peierin Jožef 3.1 Pukl Karel 7.; Pirih Štefan 15.; Preing Alojzij 10.; Prešern Karel 14.; Pušnar Valentin 7.; Reja Jožef 7.; Rodešič Rudolf 13.; Saksida Ludovik 14.; Settomini Ludovik 14.; Sever Janez 13.; Skerij Jožef 14.; Spessot Jakob 3.; Sulic Jožef 10.; Tomšič Anton 15.; Treroul Dominik 7.; Tulliach Jakob 7.; Valentinčič Franc 10.; Vičič Gabrijel 14 ; Zbogar Anton 8.; Zdravije Alojzij 11., Zidašič Jcžef 15.; Zoff Dominik 8.
Ranjeni: Častniki' Kadet Abram Anton 6.; poročnik Benedikt Fric; praporščak Dietrich Franc 1.; nadporočnik Emst Egon; praporščak Geyr Heribert 3.; kadet Goli Ludvik 11.; praporščak Grassi Olivier U.; poročnik cir Hofer Leopold 16.; praporščak Hofmann Leo; praporščak princ Hohen-lohe-Schiilingsfurst Ervin 8.; stotnik Holub Emil 4.; poročnik Jazbec Marijan 9.; kadet Kiegeri Ludvik; atotnik Koppilsch Pavel (pogrešan); kadet Kout-A4k Jožef 1.; kadet Kristen Franc 3 ; kadet Kroutil Vencel 4.; kadet Koudeldsek Ciril 1.; praporščak Lampel Fric; poročnik Lichtenstadt Pavel; poročnik Luschiitzky Friderik 11.; poročnik Marki Hugo; nadporočnik Matič Milan 11.; stotnik Meese Erih 6. (se pogreša); nadporočnik Miihlhofer Franc 11.; praporščak Miiller Rudolf 16.; praporščak Paulin Marij 14.; praporščak Piesen Hugo 13.; stotnik Pless Rudolf 8 (se pogreša); praporščak Pongratz Albert 4.; poročnik Kapoc Jožef 10.; stotnik Reneit Avgust; praporščak grof Schaffgotsch Franc (se pogreša); kadet Spizka; praporščak Trobej Anton; kadet vitez Weckbecker Rudolf 13.
Moštvo; Alesio Peter 8 ; Ambrožič Janez 1.; Andrcjassich Peler 4.; Arcon Jožef 14.; Avsec Janez 14.; Avsec Janez 14.; Balič Andrej 7.; Barzelatto Nikolaj 4.; Basseili Alojzij 10., Bazan Peter; Belinger Franc 6.; Bercc Anton 7.; Bernardini Dante 5.; Biosai Antc.n 14.; Bizjak Janez 5.; Blasich Jožef 10.; Blasina Feliks 10.; Bl&škovifc Jofcfei 15.; Blaževič Štefan 7.; Blažič Andrej 7.; Bonnes Franc 16.; Boštjančič Franc 16.; Božič Jožef; Brac Janez 10.; Batma Alojzij 8.; Braunicar Ignacij 10.; Brce Anton: Brgoč Štefan 7.; Brečevič Franc 8.; Brezovič Marij 10.; Brumal Jožef 15.; Brumat Ernest 7.; Brumnjak Janez 15.; Burich Martin 7.; Buršič Janez 12.; Buzin Artur 8.; Cebron Albert 7.; Cedin Jožef 16.; Čeh Jožef 5.; Čehovin Rudolf 10.; Čekoda Janez 8.; Celic Janez 1.; Cergna Karel 7.; Cernčič Janez 8.; Cisilin Henrik 15.; Clapic Herman 7.; Cle-men Anton 7.; Colcina Mihael 15.; Coselli Bone-facij 13.; Cosutta Rudolf 10.. Cotič Alo)zi) 10.; Cr-kvenik Janez 8.; Crosilla Jožef; Čuk Ignacij 10; Čuk Karel 15.; Cumar Hektor 7 ; Cupič Anore); Danen Just 5.; David Lovrenc 3.; Defornasari An-telik 6.; Dellamarna Evgen 15.; Div)ak Lenart 8.; Dobrila Anton 6.; Donda Alojzij 10.; Drobnič Janez 7.; Edoni Peter 15., Fabjančič 14.; Fa)diga Luka 15.; Ferlevich Jurij 14.; Fighel Jožef 10.; Fleiss Anton 4.; Fondato Gvido 9.; Fornaziero Jozet 13.; Franceschini Franc 5; Frank Jožet 4; Furlan Anton 7.; Furlan Jožef 7.; Furlan Martin; Gobrovec Gothard; Goldin Janez 8.; Goltan: Gorjan Janez; Gornik Anton 7.; Gosliša Franc 16.; Gostiša Martin 16.; Gratton Ludovik 4.; Greblo Janez 5.; Gregorič Valentin 7.; Gropaiz Angelik 16.; Hekič Jo-ief 15.; Hlad Janez 4.; Hrovatin Jožef 14., Hrvatin Jernej; Ilovič Jakob; Ivanič Vinko 8.; Jagodnik Anton 2; Jakončič Janez 3.; Jasbec Anton 3.; Jekič Franc 6.; Jerman Anton 9.; Josbec Vinko 8.: Jurkan Gašper; Kacin Peter 5.; Kalčič Janez 16.; Kalin Janez 3.; Kastelli Franc 8.; Kaus Andrej; Kemperle Franc 4.; Kenda Jernej 3.; Kiiman Martin 7.; Kno-]elj Franc 6.; Kočevar Janez 7.; Kocian Anton 5,; Kocina Jožef 7.; Kolich Martin 3.; Komac Peter 4.; Kosmač Peter 15.; Kovačič Alojzij 7.; Koza Dominik 8.; Krajčič Franc; Krajnc Jožef 7., Krizo Rudolf 7.; Krvina Anton 11.; Kržišnik Anton 9,; Kukac Janez 3.; Kutin Valentin 5.; Lazar Ciril 14.; Leban Franc 13.; Leban Franc 15.; Lenac Anton 8.; Len-kič Franc 4.; Levar Anton 16.; Ličen Jožef 8.; Mahne Mihael 5.; Majcen Franc 8.; Mailzen Jožef 13.; Makovec Alfonz 12.; Mskuc Janez 14.; Maligoj Anton 14.; Malika Martin 7.; Malutta Ernest 10.; Manfreda Franc 8.; Marinič Janez 12; Marinič Peter 16.; Markič Karel 15.; Martinčič Anton 8.; Mar-tinčič Janez 4.; Massenich Anton 10,; Matevžič Janez U.j Maurič Anton; Mažgon Janez 10.; Mejač Jožef 8.; Menon Alojzij 8.; Meuk Andrej 13.; Miani Emil 10.; Mihelčič Jakob 15.; Mikac Anton 2.; MikUs Janez 1.; Mikuljan Jožef 15.: Milharčič Karel 2.; Milloch Franc 10; Mlac: Andrej 16; Mlinar Matija 11.; Močibol Anton 14 ; Modec Jožef 13.; Mogorovič Jožef 12.; Mojmas Adolf 8.; Molest Pomper 6.; Moljasič Franc 14.; Momič Jožef 7.; Monferdin Janez 7.; Moretti 14.; Mozelič Jernej 6.; Mozenič Vinko 1.; Nadoja Jožef 6.;Nanut Lovrenc
9.;	Nefat Celestin 15.; Nežič Janez 7.; Novinc Anton 14.; Oblak Janez 12.; Opasovic Jakob; Opasnik; Orel Edvard 12.; Orel Marij 8.; Paich Štefan 13.; Paulin Jožei 4.; Pazzut 14.; Pečar Alojzij 12.; Pegan Metod 7.; Pelizon Jožef 8.; Perčič Anton 10.; Perhar Franc 8.; Porhat Jožef 4.; Perini Marij 13.; Perlot Anton 8.; Pernačič Rudolf 8.; Perusco Jo-ief 10.; Pervanja Štefan 2.; Peternel Franc 8.; Petrov Pavel 8.; Petrovič Nikolaj 12.; Petruž Anton 4.; Pettarin Jožef 2.; Piazza Atlilio 15.; Pinca Livij 4.; Pirih Peter 9.; Pisco Andrej 10.; Pislarič Jožef; Pla-ninčič Dominik 5.; Plehan Štefan 6.; Ples Franc 4.; Polh Alojzij 10.; Poljevec Izidor 10.; Polpi Feliks 5.; Poropat Anton 16.; Poropat Mihael 4.; Povačič Janez 12.; Prelič Janez; Prelog Janez 8.; Prcndivoj 14.; Prinčič Viktor 1.; Puc Janez 10.; Rakovac Marko
10,;	Rajko Anton 10.; Raspar Janez; Remec Edvard 10.; Richter Maks 7.; Riegul Ludovik 10.; Rinaldi Marcel; Ritossa Angelik 14.; Rizzi Jordan 14.; Rusier Jožef 6.; Saksida Janez 8.; Saksida Jožef 3.; Sandal M. 15.; Sankovič Andrej 4.; Sarson Vinko 5.; Sartoretto Angelik 14.; Sartori Ezio 7.; Savron Jožef, 7. stotnija; Selcsnik Janez, 13. stot.; Scljak Jakob 5,; Seljak Janez 5,; Senaon Matija 10.; Sile
Matija 14.; Šimac Andrej 16.; Simšič Jožef 14.; Skamperle Štefan 3.; Skočir Janez 8.; Skok Tomaž 6.; Skomina Filip 10.; Skopač Dominik 7.; Skr-vina Jožef; Sladina Jožef 10.; Spangher Franc 9.; Starčič Jožef 7.; Stare Ernest 15.; Stavor Matija 14.; Steyn Franc 8.; Sufic Janez 8.; Susan Viljem 5.; Sušek Franc; Suselj Jožef 6.; Sušič 7.; Sušič Leopold 7.; Susnič Anton 7.; Swetelsky Karel 15; Te-desco Roman 8.; Terpin Jožef 4.; Tiblas Janez 5.; Tomažič Bogomir 13.; Toncetič Anton 15.; Tonut Franc 12.; Tonzar Rihard 16.; Trampuž Rudolf 10.; Trapp Rudolf 9.; Travisan Janez 10.; Trebeč Anton 15.; Tulič Oskar 5.; Turko Janez 4.; Tušan; Valič Emil 10; Valle Jakob 9: Vatovec Janez 8.; Vesnaver Peter 6.; Volk Jakob 3.; Voschion Matija 7.; Vozila Janez 16 ; Vrh Anton 7.; Zacchigna Pavel 12.; Ziberna Jožef 9.; Ziberna Jožei 4.; Zlobec Ferdinand 16.; Zoff Janez 4.; Zovič Marij 2.; Zulič Franc 14.; Zužič Ernest 12.
Ujeti: Aničič Janez 6; Cero Peter 6; Fedel Jurij 5; Primšar Anton 5; Štefančič Andrej 5; Ugrin Matija 5.
Osoda Anglije se odloči na suhem.
Bordeaux, 11, novembra. Neki general rezervnega kadra, ki radi starosti ne more na bojišče, je izjavil nasproti nekemu poročevalcu: Zavezniška stvar stoji očividno jako dobro. Nemci si veliko prizadevajo in njihova hrabrost in razumnost zaslužita priznanje. Ojačili so bojujoče se enote in spravili na noge nove armadne zbore, katerih pretežni del uporabljajo v Belgiji in severni Franciji. Znamenito je, da so fran-cosko-angleške obrambne sile mogle ta sunek prenesti, še več: niso ga samo prenesle, marveč se je njihov položaj, kakor je videti, tekom enega meseca zelo izboljšal. Nemško časopisje pripoveduje, da hočejo iti Nemci v Diinkirchen, Calais in Toulon, da od ondi zasedejo Anglijo. Povejte glasno, da je to navaden bluff. Predvsem bi jih ini morali pustiti, da bi tje prišli. Ravno tako bi se naš zvesti zaveznik Anglija šele morala dati zasesti. Brez dvoma bo posest Diinkirchna, Calaisa in Toulona nudila Nemcem skrivališča za podmorske čolne. V Calaisu postavljene baterije bi ovirale plovbo francosko-nngleškega brodovja po Rokavu. To bi bilo za sovražnika zelo ugodno; toda kako nai Nemci poizkusijo izkrcanie, dokler morejo Angleži kot go-spodovalci na morju potopiti transportne ladje, in s kakšnimi močmi naj Nemci izvedejo ta poizkus, če imajo že sedaj velik trud, da zadržujejo francosko-angleške sile in so prisiljeni, da se umikajo pred Rrsi? Angleži dobro vedo, da je za brambo Anglije najboljše brambno sredstvo to, da se zopet zavzame belgijska obal z Antwerp-nom. Da se pa Belgija zopet osvoji, treba Nemce zmagati. Na kontinentu se tedr' odloča osoda Anglije, — General je zaključil svoj pogovor z besedami: Bodite potrpežljivi; stvar napreduje počasi, a zanesljivo.
Kaj pripovedujejo angleški lordi.
Pretekli ponedeljek je bil v Londonu, kakor običajno vsako leto, dno 9. novembra slavnostni banket na čast lordmajorju mesta Londona. Na ta dan govori po navadi vedno ministrski predsednik (premier minister) svoj političen govor.
Tudi letos sc je slavnost priredila z velikim sijajem. Običajnega sprevoda so se udeležili tudi odposlanci iz Kanade iu Nove Zelandije. Pri banketu so govorili: Asquith, Balfour, Churchill in pa Kitchener. Najbolj se je razvnel Kitchener, ki je med drugim dejal:
»Pod vodstvom Joffreeja, ki ni samo velik vojskovodja, ampak tudi velik mož, lahko zaupamo v končno zmago«. Nadalje je pohvalil ruske armade, češ da so pod poveljem Nikolaja Nikolajeviča zadobile zmago, ki je največjega strategičnega pomena. Potem je pohvalil belgijsko armado, ki da se občudovanja vredno, sijajno brani. Slednjič so prišle še na vrsto: japonska, srbska in črnogorska armada. Minister je nato dejal sledeče: »Mi imamo na razpolago izredne vire v ljudeh in denarju. Mi smo se tako čudovito zagnali, da ni upati na naš poraz. Naše izgube so bile resne, ampak ne take, da bi angleškemu narodu zmanjšale navdušenja. Nasprotno, dosegle so, da pogum naših mož raste«.
Najbolj pri srcu so bili Kitchener-ju nemški oblegovalni težki topovi. Zalo jc dejal, govoreč o »uničevalnih vojnih strojih«, s katerimi so se nasprotniki tako skrbno pripravili, sledeče: »Tisti, ki so datum te vojske naprej določili, imajo znaten dobiček pred nami«. O številu angleške armade jc pa izjavil: »Nc glede na čete iz kolonij pričakuje nad 1,250.000 mož na prvo znamenje, da odkoraka«.
Francoski poslanik je govoril v imenu zaveznikov. Rekel jo, dani Francija imela nobenih zahrbtnih misli na vojsko in da jc poskusila vse, da bi konflikt preprečila.
Bog ve, kaj so Frnecozi dejali, ko so slišali Kitchener ja govoriti o milijonu pripravljenih vojakov. Francozi so dali Angležem že davno znamenje, naj pošljejo čete na Francosko. Bog zna, kje so tisti angleški stotisoči!
O datumu vojske bi pa znali povedati ruski diplomati, ki so tako pridno kovali obroč okoli naše države l
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca. Četrtletna naročnina (6 zvezkov) 11 3'—, vsak posamezen sešitek velja 60 vin.
To deio, ki je opremljeno s krasnimi slikami, ne bo nndilo samo enotnega in nepretrganega popisa vojske, temveč bo podalo tudi v svojih prihodnjih sešitkih mnogo vojnih dogodkov, slik in crtic, ki jih niso prinesli časopisi. Uredništvo ..Svetovne vojske" ima namreč na razpolago veliko izvirnih poročil, posebno od naših slovenskih vojakov. Delo bo torej nad vse zanimivo, tako da si je bo vsakdo shranil za spomin na težke dni svetovne vojske, katere je doživel. Časopisi se pogube, to delo pa bo ostalo nam in zanamcem za spomin na hude boje, katerih se je udeležilo toliko naših. — Zato naj ne bo slovenske hiše, ki bi te knjige ne hranila. Pa tudi vojakom, ki se bodo vrnili iz bojev, bo ta knjiga dracjocen spomin in kronika slovenskega junaštva.
Druge novosti:
Družbenik Marijin.
Molitvenik za Marijine družbe. — Izdalo škofijsko vodstvo M. D. Drugi natis. Platno, rdeča obreza K 150, zlata obreza K 2 30, šagrin, zlata
obreza K 2 80.
Ta dolgo pogrešani in zaželjeni molitvenik za Marijine družbe je ravnokar izšel v novem natisu, lepi opremi in priročni obliki. Kakor prvi natis je razdeljena tudi ta izdaja na tri glavne dele: I. Pravilnik, II. Obrednih, III. Molitvenik. Cena je zelo nizka.
srečno Dednost.
Molitvenik. Spisal Anton Mrkun, župnik. Drugi natis. Cena z rdečo obrezo K P—, šagrin, zlata obreza K 2'—, fino vatirane platnice K 2'60, najfinejša teletina K 3 50. Zaradi priljubljene vsebine in priročne lepe oblike se je že prvi natis tega molitvenika tako razširil, da je bilo vprašanje po drugem natisu vsesplošno. Nov natis presega glede na svojo zunanjo opremo in priročnost vse druge slovenske molitvenike; zadovoljil bo vsakega, ki si je želel lep in priročen molitvenik s primerno vsebino. Oblika je zares lična, velikost in debelina sta med seboj v tako prijetnem razmerju, da si ugodnejše oblike za molitvenik ne moremo želeti.
levenskiisi fantom m slovo na pot v cesarsko
službo.
Spisal Jernej Hafner, kaplan. Platno rdč. obr. K l- 20, šagrin zl. obr. K 2'20
najfinejša vezava K 3'20. Stariši skrbite, da dobe Vaši sinovi, ki so odšli v vojno službo, ta molitvenik. Z njim jim hote dali najboljega spremljevalca, ki jim bo klical v spomin Vaše zlate nauke in jih varoval, da ne zaidejo v tujini. Pa tudi tolažil jih bo in jim pomagal, da bodo vdano in zaslužno vstrajali v mnogih naporih in nevarnostih vojaškega življenja. Tudi če jih smrt doleti na bojnem polju, jo bodo vdano sprejeli iz božje roke.
Tolažba dušam v vicah.
Priredil Frančišek Blei\veis, župnik?' Drugi natis. Cena K 1-20, z zl. obr. K 2-—, najfinejši šagrin K 260. Molitev za verne duše je sv. Cerkev vedno priporočala kot posebno zaslužno delo. Letos je pa spomin na mrtve zlasti na one, ki so darovali življenje na bojnem polju, še posebno oživel v naših srcih. V dolgih vrstah so položeni k večnemu počitku in njih grobovi ostanejo pozabljeni. Njih nema prošnja „prosite za nas" sega vsakemu kristjanu globoko v srce. Ta molitvenik nas uči zaslužno molitev za mrtve.
B EvharistlJI.
Zbirka 75 Evharističnih pesmi za mešani zbor. Zbral in uredil Stanko Premrl. Cena partituri K 6—, glasovi po 60 vin. 75 lepih za našo zbore primernih pesmi obsega ta zbirka. Zastopanih je 33 naših najboljših skladateljev. Izbira je toraj velika zadosti, da bo našel vsak pevovodja v nji svojemu zboru prikladnih pesmi v izobilju. Najpriprostejši cerkveni zbor na deželi do najizvežbanejših korov v mestu mora zadovoljiti ta zbirka.
Zemljevid Gorenjske.
Cena 80 vin.
-tj!	Ta zemljevid je na novo izdelan in z vso skrbnostjo prirejen. Širok
■fč je 1 m, visok pa 60 cm in bo prav dobro služil ne le turistom, temveč ' tudi za domačo rabo. Dobil se bo tudi napet na platno s palicami za na steno, pa tudi zložljiv v žepno obliko.
S
urna

PROSPEKT.
j Pavka prosti 5y20/o avstrijski vojni zalem
iz leta 1914, ki zapade 1. aprila 1920.
H» Js* ms*.
Po cesarskem ukazu od 4. avgusta 1914. 1., drž. zak. št. 202, o izvršitvi kreditnih operacij v svrho plačila stroškov za izvan-redne vojaške priprave povodom vojskinih spletek izdaja c. kr. finančni minister davka prosti 5l/2°/oni vojni zajem. Skupni iznos zajma se bo določil na podlagi uspeha, katera ga bo imela javna subskripcija.
Vrednostni papirji vojnega zajma se glase na imetnika in so izdani v kosih po 100, 200, 1000, 2000 in 10.000 K ter v kosih, ki stvarjajo večkratnik od 10.000 K. Datirani so kosi dne 1. novembra 1914. 1., imajo na sebi posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in so protipodpisani od predsednika in od enega člana kontrolne komisije državnih dolgov v državnem zboru. Izdani so v nemškem jeziku, bistveni obseg teksta pa je pridodan tudi v deželnih jezikih. Vrnitev vojnega zajma se bo vršila dne 1. aprila 1920.1. C. kr. državna uprava pa si pridržuje pravico, da sme vrniti zajem tudi pred 1. dnem aprila 1920.1. bodisi v celini ali deloma. Prejšnja vrnitev pa je mogoča samo na podlagi predidoče najmanj trimesečne odpovedi. Ta odpoved se razglasi v uradni «Wiener Zeitung».
Vojni zajem se obrestuje s 5V2% na leto in sicer v polletnih obrokih 1. aprila in 1. oktobra vsacega leta po dospelosti. Vrednostni papirji imajo po 11 kuponov, kojih je prvi, dospevajoči 1. dne aprila 1915. 1., 5mesečen, sledeči pa so polletni. Plačilo obresti in vračilo vojnega zajma se vrši brez vsacega davčnega, pristojbinskega ali katerega drugega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi oziroma zajemni papirji oddajo c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju.
Radi zastare ugašajo tirjatve iz vojnega zajma, kar se tiče glavnice, v 30. letih in kar se tiče obresti, v 6. letih od dospe-lostnega roka.
Razpečavanje 5V2% vojnega zajma ni podvrženo prometnemu davku od efektov.
Na Dunaju, dne 12. novembra 1914.1.
C. kr. finančni minister.
Z ozirom na predstoječi prospekt Njegove prevzvišenosti gospoda c. kr. finančnega ministra se razglašuje sledeče:
Subskripcija se začne 16. novembra 1914. in se zaključi 24. novembra 1914. ob IZ. uri opoldne.
Poprejšnja zglasila se sprejemajo od 12. novembra 1914.
Poprejšnja zglasila in podpisovanja sprejemajo sledeča mesta:
poštno-hranilnlčni urad na Dunaju in vse njegove hiralnice (c. kr. poštni uradi), vse državne blagajne in davčni uradi, avstro-ogrska banka glavni zavod na Dunaju in njene podružnice v Avstriji, v Bosni in Hercegovini, dalje:
Anglo-avstr. banka, Dunaj, Dunajsko bančno društvo, Dunaj, C. kr. priv. spi. avstr. zemljiško-kreditni zavod, Dunaj, C. kr. priv. avstr. kreditni zavod za trgovino in obrt, Dunaj, Splošna depozitna banka, Dunaj, Nižje-avstr. eskomptna družba, Dunaj, C. kr. priv. banka avstr. dežel, Dunaj, Banka S. 3f. pl. Botschlld, Dunaj, Inion-banka, Dunaj, Jadranska banka, Trst, C. kr. priv. splošna prometna banka, Dunaj. Bauca Commerciale Triestina, Trst, Banka za Gornjo Avstrijo in Solnograško, Llnee, C. kr. priv. bančna in menjalnična deln. družba ^Ierkur*', Dunaj,
Biellc Bialska eskomptna iu menjalniška banka, Blelic, Češka eskomptna banka, Praga, Češka industrijska banka, Praga,
C. kr. priv. češka Union-banka, Praga, Gališka banka za trgovino in obrt, Krakov, Industrijalna banka za kraljestvo Galicijo in Vladhnirijo
z veliko vojvodino Krakov, Lvov, Ljubljanska kreditna banka, LJubljana, Deželna banka kraljestva češkega, Praga, Deželna banka kraljestva Galicije in Vladimirije, z veliko
vojvodino Krakov, Lvov, C. kr. priv. moravska eskomptna banka, Brno, Moravsko -Ostrovska trgovska in obrtna banka, Moravska Ostrova,
Avstr. industrijska in trgovska banka, Dunaj, C. kr. priv. štajerska eskomptna banka, Gradec, Osrednja banka čeških hranilnic, Praga, Dunajska lombardna ln eskomptna banka, Dunaj, Osrednja banka nemšbih hranilnic, Praga, Živnostenska banka, Praga in pri njih podružnicah ob uradnih urah, običajnih pri vsaki posredovalnici.
Poprejšnja zglasila in podpisovanja se mogo vršiti tudi s pomočjo drugih avstrijskih bank, hranilnic, zavarovalnih zavodov iu privatnih bankirjev.
Za podpisovanje veljajo naslednja določila:
1.	Podpisovalna cena je določena s 97'50% dodavši 5V2% obresti od kosa za čas od 1. novembra 1914.1. do dneva, ko se
papirji prevzamejo.	.
2.	Poprejšnje zglasilo in podpisovanje se vrši na temelju zglasilnega obrazca, ki je izdan v ta namen. Daljnji potrebni obrazci se dobe brezplačno pri predoznačenih mestih. Subskripcija je mogoča tudi pismeno, ne da bi se rabil zglasilni vzorec in sicer v tej obliki:
«Na podlagi razglašenih prijavnih pogojev se naročujem na Nom. K . . . . 5V2%nega avstrijskega vojnega zajma od 1. 1914, ter se zavezujem glede sprejetja in plačila v smislu dodelitve.*
Vsaki subskripcij. posredovalnici je pridržano poverilo, da določi po svojem prevdarku visokost zneska vsake posamezne dodelitve.
3.	Pri subskripciji je založiti varščino 10% nominalnega zneska in sicer v gotovini ali pa v takih po dnevnem kurzu za-računjenih efektih, ki jih dotična posredovalnica sprejme za dopustne.
4.	Dodelitev se izvrši čimpreje mogoče po končani subskripciji in se znamovalci o tem obveste.
5.	Vplačilo subkripcijskih zneskov, ki odpadejo na dodeljene obveznice, je izvršiti sledeče:
1.	Pri dodelitvah do vštevši 200 K dne 4. decembra 1914 v polnem iznosu.
2.	Pri dodelitvah čez 200 K dne 4. decembra 30%, 16. decembra 30%, 2. januarja 1915 20% in 15. jan. ostanek celega zneska.
Pri prvem plačilu se položena kavcija zaračuna ali pa vrne.
6.	Priglasila na gotove oddelke posojila se morejo vpoštevati le v toliko, kolikor se more po mnenju posredovalnice spraviti v sklad z interesi drugih znamovalcev.
7.	Zadolžnice se morajo dvigniti pri onih mestih, kjer je bila izvršena subskripcija.
8.	Do tedaj, da se izdelajo prave obveznice, prejmo znamovalci interimske liste, kateri se jim brezplačno zamenjajo proti definitivnim pri onih mestih, kjer so prejeli interimske liste.
Za subskripcijo pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu na Dunaju in pri zbiralnicah (c. kr. poštnih uradih) pooblaščenih v ta namen, veljajo posebna določila, ki so bila izdana od c. kr. poštno-hranilničnega urada.
Avstro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila (Kriegsdarlehenskasse) dajejo proti temu, da se polože zadolžnice, oziroma začasni listi vojnega zajma kakor ročna zastava, posojila po obrestni meri, ki je znižana za '/2 procenta, namreč po vsakokratni oficljalni eskomptni obrestni meri. Ta udobna obrestna mera ostane pa le začasno v veljavi, najmanj pa še eno leto.
Omenjena dva zavoda delita posojila po znižani obrestni meri tudi na druge pripravne vrednostne papirje, ako je posojilo namenjeno za vplačilo zneska, ki je bil snbskrlbiran na podlagi tega povabila.
Po §§ 4 in 5 cesarskega ukaza od 27. septembra 1914.1. o odlogu zasebno-pravnih denarnih terjatev se morejo brez omejitve za vplačilo na zajem nazaj zahtevati iznosi na tekočem računu, Iz vlog proti zakladnicam in iz vlog v vložne knjižice.
Na Dunaju, meseca novembra i914. i.

v v;.;., ■ - v
Položaj v Bosi
»Grazer Volksblatt« prinaša o položaju v Bosni in zlasti v Sarajevu naslednje poročilo:
Pred pričakovanim obleganjem.
Takoj, ko so se deloma ustavile naše ofenzivne operacije proti Srbiji, že ob pričetku vojnih dogodkov, ko je zahteval položaj naših čet na severnem bojišču združenje naših moči, se je računalo z začasnim vpadom južnega sovražnika, ki si je sodaj nekoliko opomogel, v naše pokrajine in ukrenile so se tudi temu primerne odredbe. V Sarajevu samem se je ukazalo prebivalstvu, da se mora preskrbeti za neposredno bodočnost z živili, onim pa, ki tega niso mogli storiti, se je svetovalo, naj mesto raje zapuste. Te odredbe so se smatrale od vseh kot naravne in potrebne, da je v resnici del prebivalstva sledil navodilom, vendar popolnoma mirno, premišljeno, brez vsake pretirane naglice ali panike, kakor so to razširjala pomotoma nekatera poročila. Prvi naznanjevalci bližajočih sc rosnih časov so bili
begunci.
V dolgi brezkončni vrsti so prihajali tisoči ljudi najrazličnejše starosti, ki so na najraznovrstnejših vozilih vodili seboj v naglici zbrano imetje. Med množico so se mešale domače živali, ki so jih gonili s seboj. Vsem tem ubožcem so se brali na obrazu veliki napori in veliko pomanjkanje. Taborili so na prostem v mestu kakor tudi zunaj mesta, in akoravno se jc storilo, kar se je moglo in še več, se je vendar vsa ta beda komaj mogla omiliti. Begunci so gledali na to, da se znebe onega, ki jim je bilo najbolj neprilično, namreč svoje živine. Akoravno jim je pri tem pomagala vojna uprava sama, ter odkupovala od njih, kolikor je le mogla, je bila ponudba le prevelika in tako je cena živine globoko padla. Tako se je moglo dobiti eno ovco za tri krone in eno bosensko kravo za dvajset kron, ko je navadno koža sama dražja. Ko so se ti ljudje nekoliko umirili in odpočili, so jih dirigirali v severno Bosno, v Po-savino in okolico Banjaluke, kjer naj bi vživali gostoljubje do trenutka, ko jim bo mogoče vrniti se v svoje domove.
Medtem so naznanjale došle vesti fredno bližje
prodiranje sovražnika.
Od dne do dne so se množile žalostne vesti o opustošenih vaseh, o po-žganih dvorih in nečloveškem postopanju s katoliškimi in mohamedanskimi hrvaškimi prebivalci, ki so imeli pogum, da so ostali v svoji domovini. Kmalu smo začuli v Sarajevu najbolj zgovorna znamenja vojne, grom topov in sijaj požarov. Kmalu smo izvedeli, da gre za napad združenih srbskih in črnogorskih čet, ki so si stavile kot cilj Sarajevo in jim poveljujeta generala Martinovič in Vukotič. Niso hitro prodirali, akoravno so se od naše strani podvzeli samo defenzivni manevri, katerih naloga je bila, zadržati prodiranje, ne da bi se naše čete spustile v kak srditejši spopad. Naše čete so se predvsem zbrale v Dolnji Tuzli v znatno moč ter na tihem, a tem hitrejše trans-portirale jugovzhodno od Sarajeva, ne da bi sovražnik o tem kaj slutil. Srbi in Črnogorci so med tem prišli dejansko pred Sarajevo, kajti kraja Mokro in Pale se mora že računati k okolišu tega mesta. Od tamkaj so gromeli k nam topovi in zvečer se je videlo oddaleč sijaj požarov. Proti Palam tudi ni vozil noben železniški vlak. Tamkaj je bil tudi razrušen železniški kolodvor.
Izpad posadke.
Medtem je prišel 19. oktober in ž njim trenutek, ko naj bi stopile naše fcete v akcijo. To se je tudi zgodilo in t*ko se je pričel tridnevni boj, v katerem so naleteli Srbi na nasprotnika, s katerim niso niti računali in ki se jim Je postavil nasproti zelo močan.
, Napad od našega vojaštva se je izvršil na obeh straneh ter je bil tako silen, da se je 22. oktobra spremenil pri Srbih v umikanje, podobno begu. Sku-s.° sPrva sicer hrabro braniti svoje pozicije, pozneje pa so doživeli tolike grozne izgube, da so se morali umakniti preko Drine na srbsko ozemlje.
V Hercegovini,
Kjer je imel vodstvo v Sarajevu dobro-znani generalni major pl. Pongrac, so dosegle naše čete v istem času izredne uspehe. Istemu generalu se je tudi posrečilo z močno roko v deželi, ki jc bila deloma pravo ognjišče srbskega hujskanja, vzdržati popoln red.
Sovražniki,
ki sem jih mogel videti kot ujetnike, tfKle.dfl.iQ «s1q bedno ia videlo ae jim ie
jasno, da so prestali grozne napore. Še bednejše kot Srbi pa izgledajo Črnogorci. Zadnji so visokih, koščenih postav, dostikrat oblečeni v cunjaste obleke. Na obrazih sc jim vidi globoko začrtano pomanjkanje, napori in beda ter vse, kar je bilo za njimi. Imel sem tudi priliko, videti njihov kruh. Moka, iz katere je bil narejen, je bila mešanica različnih žitnih . vrst, ovsa, ječmena, rži in koruze. Bila je tako slabo zmleta, da se je zdelo, kakor da bi bilo zrnje stolčeno s kamenjem. Kruh je bil napol pečen pri taboriščnem ognju na ilovnatih tleh. Imel je tako čuden duh, da je moral oni, ki ga je hotel jesti, imeti res skrajno lakoto. Ugodnejši vtis napravljajo častniki. Ti so večinoma lepi ljudje in v primeroma dobro ohranjenih uniformah ter so sicer hladnega, a uljudnega vedenja.
Da se v deželi strogo pazi na red, je popolnoma naravno. Posebna pozornost se posveča srbskemu delu prebivalstva, pri čemur čuti marsikdo na lastni koži, da je naša potrpežljivost izčrpana in da se z vojno ni igrati, ker se je ost obrnila. Poznavalcu Bosne se zdi nekoliko nenavadno, ker ne vidi nikjer več srbskih popov v svojih du-hovskih oblekah. Pred tedni sem videl nretropolita Letica v njegovi duhovniški obleki, ostale znane pravoslavne duhovnike pa sem videl samo v civilu in mnogi so si dali obriti tudi brade. Tempora mutantur! Komaj prikrito nezadovoljnost je zbudila v celi deželi
obsoAba sarajevskih morilcev.
Saj je splošno znano, da so bili na razpolago dvojni rojstni podatki o žalostnih junakih te tragedije in da je zakon upošteval one, ki so bili za obtožence ugodnejši kot n. pr. pri Principu. Čudno je, kako je mogoče, da se pusti popa na svojem mestu, ki vpiše rojstvo svojih župljanov šele pol leta pozneje. Mnogo je ljudi, ki se ne dajo prepričati, da se omenjeni vpis ni zgodil celo 20 let pozneje. Vsekakor je bil nauk o bodočem boljšem nadziranju matrik, ki jih vodijo popi, drago, po človeškem mnenju celo predrago plačan.
Nova določila za vojaško takso.
Za vojaško takso je izdalo brambno ministrstvo odlok, ki poostruje določila o plačevanju vojaških taks. Določila se je pa vojaška taksa po višini dohodninskega davka in znaša pri tistih, ki plačujejo v 1. razredu K 13-60 do K 15 20 dohodninskega davka (letni dohodek K 1600-— do K 1800—) 11 K. Naslednja razpredelnica nam natančno kaže višino vojaških taks z ozirom na dohodninski davek.
Koliko (asa bo irajaia vojoa?
V francoski akademiji moralnih in političnih znanosti se sedaj razpravlja o vplivu vojne na finančni, narodnogospodarski in etnološki položaj. Le-roy-Beaulien je izrazil mnenje, da utegne sedanja vojna trajati še zelo dolgo. Nasprotnikov Nemčije in Avstro-Ogrske je 321 milijonov ljudi, prebivalstva obeh zaveznikov pa sumo 116 milijonov. Vsega prebivalstva je na Nemškem sicer za 65 odstotkov več nego na Francoskem, če se pa šteje le ljudi, stare nad 20 let, prekaša nemško prebivalstvo Francoze le za 35 odstotkov. Da zamorejo mnogo manjša ljudstva vzdržati dolgotrajne vojne, so najbolj dokazali Buri, ki so s svojo vojsko 30.000 mož nad tri leta kljubovali angleški armadi 150.000 mož. Srbija se vojskuje zdaj s kratkimi presledki že nad dve leti in ima okoli 13 odstotkov svojega prebivalstva pod zastavami.
Yves Guyot je drugačnega mnenja, ki pravi, da je dolgost vojn v večji meri odvisna od narodnogospodarskih nego od fiziških razlogov. Leta 1870. so skupni vojni stroški znašali okrog 12 in pol miljarde, ki jih je vse morala plačati Francija, pri čemer si je Nemčija prihranila 5 milijard odškodnine. Ce sedaj računamo, da ima Nemčija na bojiščih vedno 3 milijone ljudi, Avstrija 2, Francija 3 in Rusija 4, znašajo vojni stroški samo teh velesil po 150 milijonov frankov na dan, 4 in pol miljard na mesec, oziroma 54 miljard na leto. Ta vsota odgovarja natančno vrednosti letne produkcije teh štirih držav, od katere pa spada samo šestin-ka na dohodke iz nepremičnin. Ti dohodki iz posestev pa se v času vojne znižajo za tri četrtinke, ker polja nI mogoče v celem obsegu obdelovati, že zaradi pomanjkanja moških ne. Efektivna izguba vsled vojne znaša torej, če ta izpadek prištejemo, 7.75 milijard na mesec, 46.50 za pol leta in 93 milijard na leto. Na ta način bi Francija v pol letu izgubila 15 milijard frankov, Nemčija 22. Ne glede na ostale posledice bi trebalo več kakor desetletnega dela, da se ta škoda popravi. Tudi londonski »Economist« pobija nazore Le-roy-Bcaulicnove ter prihaja do zaključka, da more vojna trajati največ 8 mesecev, ako vpoštevamo izdatke in možnost dovoza.
8 e 10 n 12
13
14 16 16
17
18
19
20 21 22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
Dohodnina
Dohodninske davčne postavke
od
do
Davčn. postav-kom odgovarja dohodek
nad
do
kron
Vojaška taksa
kron
13-60 17 — 20-40 28-50 36-70 44-90 55-10 69-50 90 — 112-50 145-50 184-50 234--309-— 387-— 469-— 552--643--793 — 978--1.169-— 1.365-— 1-561-—
1-905-—
2-307-—
2-719*—
3-152-— 3.615-— 4.089-— 4.584-— 5-109 — 5.645-— 6.181--6.717-— 7.253- — 7.789--8.325 — 8-861"— 9-397-— 9.933-—
10.469-11.005--11.641'— 12.700--14.040-
15-20 18-70 24-40 32-60 40-80 49--61-30 79-50 100-50 127--164-— 207'-273-348-— 428'— 510-— 597-— 706-— 886--1.071*— 1.267-— 1.463-— 1.705-— 2.106-— 2.513-—
2-935-— 3.378-—
3-852-— 4.336'— 4 841 -5.377--5.913-— 6.449-— 6.985-— 7.521-— 8.057'— 8.593-— 9129-— 9.665-—
10.201-— 10.737 — 11.273--12.030-13.370 — 14.710--
1.600 1.800 2.000 2.400 2.800 3.200 3.600 4.000 4.800 5.600 6.600 7.800 9.200 11.000 13.000 15.000 17.000 19.000 22.000 26.000 30.000 34.000 38.000 44.000 52.000 60.000 68.000 76.000 84.000 92.000 100.000 108.000 116.000 124.000 132.000 140.000 148.000 156.000 164.000 172.000 180.000 188.000 196.000 210.000 230.000
1.800 2.000 2.400 2.800 3.200 3.600 4.000 4.800 5.600 6.600 7.800 9.200 11.000 13.000 15.000 17.000 19.000 22.000 26.000 30.000 34.000 38.000 44.000 52.000 60.000 68.000 76.000 84.000 92.000 100.000 108.000 116.000 124.000 132.000 140.000 148.000 156.C00 164.000 172.000 180.000 188.000 196.000 210.000 230.000 250.000
Zaloge v Ljubljani: A. Šairabon in JVIihael Kastnen.
Učenec
za pekovsko obrt se takoj sprejme pri Franu Beden v Ljubljani, Tržaška cesta i.	3061
PRODA SE prav mnlo rabljen i
imi
J
5?	ceni- ~ Podrobnosti poda FRAN
t liORJANclc, mehanik, Želenburgova ul.ca 6.
se
proda več konjskih
sedel, šivalni stroj in kopirna preša 3115 na Erjavčevi cesti 14,
z dobrim izpričovalom, ki zna tudi Šivati, želi nnstopiti mesto; gre tudi samo popoldan. — Ponudbe pod „Vzgo-jlteljica" 3158 na upravo „Slovenca".
Mlada, pridna
ki zna tucli nemško, se takoj sprejme. — Naslov se izve pri upravi »Slovenca" pod št 3160. (Znamka!)
Dvoje stanovanj"
se odda po primerni ceni v Naklem štev. 45, blizu kolodvora in cerkve poleg državne cesto, eno v prvem nadstropju, drugo v pritličju, vsako obstoječe i* 2 sob, 1 kuhinje z vodovodom, ter kleti, pripravno za kakega vpokojenca. Na željo se odda tudi vrt. Natančnejša pojasnila pri V. Crnllec-u, Naklo pri Kranju.	"824
V najem se odda s 15. decembrom dobro vno ljana
mesnica.
Ponudbe sprejema uprava »Slovenca" pod številko 3134.
1T w rr-r, „ l^^RODNISNICA.
J l^UBLrJAMA-KO^NSKEC^-VLKA-^ \ II	FR. DERGANG'
Dve inteligentni gospici Iščeta službi kol
blagajniearki ati kol
prodajalki
zmožni tudi samostojno voditi trgovino. — Ponudbe pod naslovom J. J. št. 99 na upravo »Slovenca".	3157
♦	«?•	bla3°» vagonske množino t
*	<>153 dobavlja po zmerni ceni	J
| 3omicelj % Selle, $akek. t
za moške in dečke ter lepe in jako okusno izgotovljene iz pliša ali sukna vrhne
• •	e	SVV	v	1 .
2999 v zalogi po stalno najnižji ceni v manufakturni in konfekcijski trgovini KM
Ljubljana, Pred Škofijo št. 3 Ne;!a rske ulice
Ceniki na zahtevo brezplačno.
I
Službena taksa se za vsakih 20 000 kron višjega letnega dohodka poviša za K 750-—. Nova določila veljajo že za leto 1914.
> BBBE33 U~.JJL.iT3 essasssa {=} tsssasea Baassa
* RESHCSEJ GSB5EEKB3 {
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland - cement v vedno enakomerni vse od avstrii skega društva inženirjev in arhitektov določeno predpise glede takovanc In nodorne tr dote daleč nadkriljujočl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno
Priporočila in izpričevala
__raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Naročajte ..Slovenca..! II Centralni urad: Dunaj I., Falkestrasse 1.
ea notranje, kiruigične in -ženske bolezni (bol. postrežba sester križark).
Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. V janatoriju moderno kopališče z vsemi zdravilnim pripomočki.
Poljanska c. 16.
Telefon št. 141
OMjueiiiiiM u solni izvedenec
Ferdo pl.Klelnmayr
LJUBLJANA, immrn ulica 113, pritličje,
priporoča se za vsa v zemljemersko in geodetično stroko spadajoča dela. 3149
Za svojo žago z električnim obratom potrebujem
na beneški jarem (Venezianer Gatter) s 3—4 listi. Zaslužek je stalen in dober. Žaga gre vedno. — Ponudbe je poslati na naslov: Franc Dolenc, trgovina z lesom v Stari Loki, pošta Škofja Loka, Gorenjsko.	3089
Vsakovrstne nove hrastove
ima naprodaj AVGUST RJGPIC v Ljubljani (v
Trnovem.) Popravila se točno izvršujejo.
Vino
lastnega pridelka ua drobno in debelo za domačo uporabo po zmernih cenah razpošilja Matej Ventin, Kaštelir, Istra.	3073
Zlato svetinje: Berlin, Pariz, film Iti/
osm. obo itstll »red.
Kantina Corazza
Levada (Istra)
601
zimska, okusna, 500 kg, so naprodaj prilVANI FERTIN v Zasipih, p. Bled.
VINO
belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči.
tambilije
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Cerne
graver iu izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Selenburaova ul. št. I.
Ceniki Iranko.
553 Ceniki franko.
m kolesa
na obroke. — Posamni deli najceneje, ^f® llustrovani ceniki zastonj.
F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev Opočno ob drz. žol. 2124, Češko. 4733
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
j	n a dež jjivlj. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
j sprejema zavarovanji na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1913. . •.................................k 170,217.149 —
j Stanje garancijskih fondov koncem leta 1913...................K 43,424.496'17
5 V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička ... K 432.232'66
; Kdor namerava žlvljensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori Imenovane •	podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto.
j 2171 IIJST Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Tj£Q

r.K« *.«» »*. «.
rt m SUMI
Rugusta Hgnola n LJubljana
t*
Dunajska cesta St. 13 poleg »Flgooca
s.e priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p u. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 368G Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
prodaja.
Dne 17. novembra 1914 dopoldne ob 10, uri se vrši v Kočevju prostovoljna prodaja zemljišča v konkurzu se nahajajoče Amalije Schleimer, vlož. štev. 369 k. o. Kočevje, obstoječe iz stavbene parcele štev. 157 in na njej stoječe hiše št. 99 v Kočevju, v kateri se nahaja žaga in mlin z vzidanim bencinovim motorjem. Izklicna cena je K 20.000-—, pod katero se ne proda.
Dražbeni pogoji so na upogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Kočevju, v sobi štev. 4.	3112
P. n.
Telefon Stev. 283.
1
Podpisani naznanjam, da imam letos v zalogi razni stavbni materijal. Posebno opo- 2 zarjam, da imam večjo zalogo	5
cevi Iz kamenine
iz najboljše tvornice Hruschauer, kakor tudi cementne cevi v različnih dimenzijah, cementne ; in Samotne plošče, štorje ter razne vrste Izolacijskih tvarln.	;
Pri naročilih zadostuje, da se mi za kamene cevi navede višina nadstropij, oziroma : hiše, pri vlažnih stenah in raznih izolacijah množina kvadratnih metrov stene, za ti tik obris : prostora itd.	«
Vsa strokovna navodila in proračuni za naročnike brezplačno.
Velespoštovanjem
Stavbna tvrdka Ivan Ogrin, LJubljana j
Gruberjevo nabrežje Stev. 8.	5
960
Ljubljana, Sodna ulica.
Podpiralte domačo
Industrijo i Stare nogovice se ceno podpietalelol
vrste, zdravo ter le dobro sušeno blago
pflT kupuje "M
V V6aki množini po solidnih nnivifijih cenah tvrdka Iv. A. Haitmann nasl. Aug. Tomnžlč, v Ljubljani. —
Tudi KROMPIR
/ele vagone se kupuje ter po solidnih, primernih cenah zopet oddaj«.	3120
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, ro-kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Pletilni stroj patent MWiedermann* je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno. Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 118
w DlahovsUl mlin na valičHe d. d. v DlaHovem. \
foV---
|\	Zastopstvo za Kranjsko:
A. Švara, Ljubljana.
Zalite vaj te v 1 astnem interesu edino specialno pristno
pšenično moko
znamka:
&V ^ ^ ^ cj* ii«; 7
'I®/ ker jo ista ne samo najboljša, am-
pak tudi najcenejša.	44
■ ^
Priporočamo hitre
159
drože (presgerm)
iz drožarne Josipa Košmrl nasl. KaUnka Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.
Izborno blago. Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.
Najcenejši nakupni vir
volne za pletenje
vseh kakovosti.
Dzdelovanje životnih pasov, nogavic, snežnih čepic, zimskih zapestk in koletiogce cev.
3oni Jager
£iubljana, Židovska ulica 5.
2781	I
Anton Presker
krojač v LJuuliani. Sv. Petra cesta 14
se priporoča si. občinstvu za muogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
ntm>»H>»>m>
*WHW»MtHIIIIHHMMH»»MH><m»«<l
Zaloga pohištva m tapetniškega blaga.
/VVAV/VVVVv
v/„\AAAAAAA.V\.
Mizarstvo.
,WWAWWSi
Popotna spalna oprava ja 2 osebi ugotovljena 13 tu-ah inojemsksga oreha ali hrasta 3 marmorjem in ogledalom
350
VVvAAAAAAMA.
J.. Pogačnik
Jamči se 3a solidno delo.
Cene konkurenčne.
Zahtevajte najnov/ii katalog, kateri obsega
nad 300 modemih slik.
WAVWVA' -V •AAAMMAAA.V
Ljubljana, Marije Jeremije cesta t3-18.
i p
ll II«
in glazure za tla. izborne specialitete, ki se zelo hitro suše in lih vsak lahko rabi.
Zaloga tovarne za lake
Ludvika Marxa
pri tvifi BRATA EBEHL, Piana.