ALI SMO UPRAVIČENI NA TEMELJU PREDZGODOVINSKIH STATUET RASNO IN ETNIČNO OPREDELJEVATI PREBIVAL­ STVO NEOLITIČNEGA ČASA JO SIP KOROŠEC Zelo velik pomen im ajo včasih v predzgodovini posamezne predstave pa tudi le detajli na keram iki, t. j. na posodah in na raznih plastičnih izdelkih, na prvem m estu na statuetah, za tolm a­ čenje oblačila, nakita, verovanja, krdtov, duševnega živ ljen ja itd. K er se v tem času ne moremo opirati na pisane vire, je nujno po­ trebno, da se posamezni momenti tolmačijo na osnovi gradiva, ki ga imamo. Medtem ko za ekonom iko v glavnem zadostujejo že n ajd b a orodja, ostanki živalskih kosti, ostanki h ran e in raznih plodov, smo glede tolm ačenja mnogih drugih momentov vezani na bolj skromno gradivo-. Zato ni čudno, da so človeške statuete služile mnogim, da so z njim i tolm ačili tudi rasna in etnična vprašanja tistih, ki so te statuete izdelovali. K er so pa takšne statuete zvečine zelo grobe in sum arne, ali pa vsaj stilizirane, je na n jih osnovi dokaj težko karkoli sklepati. Seveda pa imamo tudi posamezne statuete, k i so nekoliko bolj naturalistične. Te so pa tudi služile kot dokaz pri reševanju rasnih problemov, na drugi strani so pa služile tu d i pri vprašanjih, ki so se dotikala vsebine predstave. Za tolm ačenje vsebine predstav pri statuetah imamo več hipotez, od k aterih bom omenil samo nekatere, ne glede na to, ali jih je mogoče sp re je ti ali ne. Tako imamo n. pr. figure, k i so okrašene s posam eznimi včasih bogatejšim i včasih skrom nejšim i vrezanim i ornam enti, kakor imamo tudi figure, k i nim ajo n ikakršnih vrezov na sebi. M edtem ko ima večina statuete z vrezi za oblečene, t. j. te vreze za predstavo obleke, im ajo tiste, ki nim ajo vrezov, za gole. Videz je tak v resnici. Toda vprašati se moremo, ali ornam enti na statuetah res v večini prim erov pred stav ljajo obleko in ali so ne- ornam entirane figure v resnici zam išljene kot gole. Mislim, da je to v prašanje ne samo težko, temveč tudi nerešljivo. Toda v tem pogledu bomo veliko bliže resnični nekdanji zamisli, ako v neo- litični plastiki ne gledamo čiste um etniške izdelke, k akor se to danes po navadi dela. Na ia način nam je omogočeno tudi lažje tolm ačenje raznih predstav na statuetah. V resnici ne moremo ne­ katerim statuetam odrekati vsaj nekih um etniških tendenc, vendar so tak i prim eri zelo m aloštevilni in so om ejeni ne samo časovno, temveč tudi teritorialno. Ogrom no število sum arnih in popolnoma stiliziranih človeških statuet, k i nim ajo skoraj nič človeškega na sebi in le kak detajl, ki nam kaže, kakšna je sploh m išljena figura, nas n av d aja na misel, da p ri statuetah ni p rih ajala v poštev forma, temveč le vsebina, ki naj bi jo te statuete imele. Glede na danes znano plastiko vidimo, da je le pri posameznih statu etah prišla vsaj delno v poštev tu d i forma. Toda ta je bila odvisna od samega iz­ delovalca, mogoče pa tudi od neke zahteve v posamezih časih, recimo neke vrste mode. To pa moramo predpostaviti samo za tiste prim ere, k je r imamo v istem času večje število na isti ali vsaj soroden način delanih statuet s sorodnimi oznakam i na vseh takih prim erih. K ljub m anjšem u številu bolje izdelanih statuet imamo pa vedno istočasno tudi v večji množini popolnoma sum arne prim ere.1 Glede na to je zato kaj malo verjetno, da bi že vsak vrez na sta- tueti p red stav ljal obleko. Toda ako tudi vse ustrezne oznake tol­ mačimo kot predstavo obleke, sta tu možni vendar dve popolnoma različni gledišči. Tako se danes na tem elju ornam entike na statuetah skuša rek o n stru irati obleka, k i naj bi jo nek d an ji prebivalci nosili v naravi. To je pa v večini prim erov napačno. Ako že gledamo v vsakem vrezu obleko, se m oram o pač om ejiti na to, da je s tem bila m išljena le obleka na statueti, t. j. d a ta ni b ila zam išljena kot gola. Le redki prim eri bi nam mogli res dati neko medlo sliko o obleki v naravi. Tiste statuete, ki pa nim ajo nakazane obleke in ki so videti gole, ne pom enijo še, da so jih tudi nek d aj imeli za take. Kot prim er vzemimo samo tiste statuete, ki im ajo nakazano le pasico, sicer pa nim ajo nik ak ršn ih drugih znakov.2 Po videzu so takšne statuete gole in bi le zaradi p red stav ljen e pasice m orale imeti neki poseben pomen. To je v začetku zapeljalo tudi Vasica, da jih je tolmačil kot »ushabti-statuete«, ki n aj bi imele neko po­ sebno funkcijo v grobnem in v en tarju zaradi njegove domneve o zvezah med statuetam i s predstavljeno pasico v Vinci in egip­ čanskim i golimi plesalkam i iz časa novega cesarstva.3 Vasic sicer istočasno dopušča tudi možnost, da bi se takšne statuete tolmačile kot božanstva, vendar jih pa v tem prim eru povezuje z Afrodito, s sirijsko Afrodito itd.4 Nesporno je, da m oram o tudi te statuete tolm ačiti na podoben način k ak o r druge, ne glede na predstavo pasice, seveda pa v okviru evropske neolitične, ne pa v okviru 1 Glej zadevno plastične izdelke iz Vince po plasteh, kjer se ta mo­ m ent izredno jasno kaže. — Vasic, P reistoriska Vinca II I . 2 Vasic, Vinca I , sl. 95, 94. — Vasic, Vinca I I I , sl. 12, 13, 21, 26, 72, itd. — N ekateri tu označeni prim eri so mogli im eti tudi še druge oznake, k ar pa zaradi fragm entiranosti statu et ni mogoče ugotoviti. 3 Vasic, Vinca I, sl. 46. 4 Vasic, Vinca I , 49. — K asneje tolm ači Vasic ta k e figure kot oblečene v hiton iz tanke prosojne m aterije. To je storil tedaj, ko je datacijo Vince znižal in jo postavil v klasično grško dobo. — Vinca I I I , 19, sl. 131. klasične grške plastike. Toda ravno detajl pasice nam kaže, da bi bilo težko tolm ačiti take statuete kot gole samo s predstavljeno pasico, ravno tako kot ostale, ki nim ajo sploh nobene ustrezne predstave. Že plastično izdelane dojke, ki so izredno često predstavljene tudi na statuetali, p ri k aterih bi mogli sklepati celo o predstavi obleke, kažejo, da je takšna obleka, k ak o r tudi ostali ornam enti, ki so na statuetah, le drugovrstnega pomena. P ri tolm ačenju teh problem ov o stajata pač dve možnosti. Ali so statuete zam išljene kot božanstva in p redstavljane gole z neko posebno tendenco, a so neke od njih tudi ornam entirali, p ri 'posameznih k u ltu rn ih skupinah šele z na­ d a ljn jim razvojem ,5 vendar le bolj z ornam entalnega gledišča, a ne zaradi predstave obleke, k atera se seveda sčasoma na posameznih prim erih tu d i lahko pojavi. D ru g a možnost bi bila, da se statuete sm atrajo kot božanstva in so predstavljena gola brez kakršnegakoli globljega pomena, k er je bila vsebina statuete kot simbola ali am uleta glavna. Tudi v tem prim eru je ornam entiranje statuet drugovrstnega pomena. Posebno poglavje, ki so ga predvsem načeli etnologi in antropo­ logi, v m anjši m eri pa tudi predzgodovinarji, zavzema pa etnično in rasno opredeljevanje neolitičnih prebivalcev na tem elju pred­ zgodovinskih statuet in na tem elju raznih predstav na takšnih sta­ tuetah. D okaj često se nam reč p o jav ljajo tendence, da posamezne statuete, posebno glave ali pa le kakšen d etajl na glavah ali telesu, želijo raztolm ačiti kot nekako rasno značilnost, k i n aj bi bila last nosilcev te ali one k ulturne skupine. R azum ljivi so tak i poskusi, k er imamo o rasni pripadnosti neolitskega prebivalstva danes le še m edle pojm e, v kolikor jih sploh imamo, m edtem ko o etnični p ri­ padnosti sploh nimamo n ikakršnih predstav. Vendar je tu pred­ zgodovina, poznavajoč gradivo, zelo skeptična. V prašanje etničnega opredeljevanja v neolitiku bo nujno potrebno pustiti vnem ar že glede na družbeno strukturo tedanjega časa. Šele kasneje v železni dobi bo mogoče danes ali ju tri doseči nekoliko bolj pozitivne rezultate. V neolitiku Evrope bo pa po vsej priliki potrebno tudi d alje p re­ bivalstvo opredeljevati le na k u ltu rn e skupine, k aterih pa z imenom ne bo mogoče nikdar imenovati. Nekoliko drugače je z rasnim opredeljevanjem v širšem pom enu besede. Toda tega vprašanja danes ne m ore reševati predzgodovina na tem elju k u ltu rn eg a gra­ diva, tem več ga bo n ajp rej m orala reševati antropologija na osnovi osteološkega gradiva. Ni izključeno, da bo tudi predzgodovina k asn eje prinesla svoj delež, ko bodo antropološke ugotovitve nudile vsaj okvirne možnosti, katerih pa danes še nimamo. K akor sem pa že omenil, so vendar poskusi rasnega opredeljevanja že bili. Nimam nam ena razp rav ljati o tem, ali so taki poskusi popolnoma negativni ali pa vsaj delno pozitivni. D otaknil se bom le enega poskusa, nam ­ reč rasnega opredeljevanja n a osnovi neolitičnih statuet. Poprej 5 N. pr. vinčanska kulturna skupina. sem že om enil, da so statuete zvečine grobe in sum arne ali pa po­ polnom a stilizirane. Le tu in tam imamo kako k u ltu rn o skupino, ki nam n u d i recimo kak naturalističen izdelek, ki pa še zdaleč ni realističen. Tako im a n. pr. vinčanska k u ltu rn a skupina med ogrom ­ nim številom danes znanih statuet kom aj nekaj prim erov, ki bi jih mogli šteti med naturalistične, čeprav so tudi ti stilizirani. Podobno je tu d i z drugim i kulturnim i skupinam i. Mogoče največ natu rali­ stičnih plastičnih izdelkov, ako izpustimo Malto in nekatere izven- evropske pokrajine, imamo danes v Butm iru. Zato so te statuete vedno tu d i zanim ale znanstvenike, ki so na tem elju n jih izvajali pač n ajrazličn ejše sklepe. Bili so pa ti sklepi preveč dvom ljivi, da bi m ogli resno p riti v poštev kot znanstvena dokum entacija. Od časa do časa se pa vedno skušajo take hipoteze oživiti in nanovo dokum entirati. Po navadi je to bilo vedno v tu ji literatu ri. Y no­ vejšem času se je pa tudi v naši literatu ri pojavil poskus rasnega o p red eljev an ja na tem elju neolitičnih butm irskih statuet, ki ga je ponovno načel Benac.“ Benac pa skuša rasno opredeljevati tudi prebivalstvo ostalih period na področju Bosne in Hercegovine, k je r upošteva k u ltu rn e skupine in povezavo kultu rn eg a m ateriala. Ven­ dar nas to vprašanje tu ne zanim a toliko, kolikor samo vprašanje, v koliko smo upravičeni in v koliko je pač možno jem ati posamezne plastične izdelke in posamezne detajle na takšnih plastičnih izdelkih kot tem elj, po katerem bi mogli izdelovalce rasno opredeljevati, bodisi le po sami plastiki, bodisi tudi v zvezi z drugim i elementi. K ot p rv a in najpom em bnejša oznaka neolitične plastike ne samo Butm ira, tem več sploh jugovzhodne Evrope, n aj bi bila tako ime­ novana »steatopigija«. Sodeč po strokovni lite ratu ri so skoraj vse ženske statuete »steatopigne«. Tudi Benac govori sedaj o m očneje izraženi steatopigiji na butm irskih statuetah, ki jo pa veže z rasnimi odlikam i butm irskih prebivalcev.* 7 Že večkrat je tudi v literatu ri bila, sicer z vprašajem , izražena domneva glede na plastiko, da bi v B utm iru m ogla biti negroidna rasa.8 Benac sedaj na tem elju steato p ig ije na butm irski plastiki sklepa o negroidnem in armeno- idnem rasnem tipu, k er tu d i pri zadnjem včasih nastopa steato- pigija. Toda ne glede na točnost etnološkega gradiva in na še danes obstoječo steatopigijo kot rasno značilnost posam eznih negroidnih tipov, je najpom em bnejše vprašanje, ali imamo v neolitični plastiki naših dežel, posebej pa še n a butm irski plastiki, sploh zamišljeno in p redstavljeno steatopigijo ali ne? Pod steatopigijo razumemo izredno, n a poseben način povečane gluteje, zaradi tu zbirajoče se tolšče, k i so rasna značilnost nekaterih negroidnih tipov. Kako pa je zadevno z našim i neolitskim i statuetam i? V elik del ima pred­ 0 G lasnik Zem aljskog m uzeja u S arajevu, 1953, 75 sl. 7 1. c., 80 sl. 8 H o e r n e s , U rg e s c h ic h te d e r B ild e n d e n K u n s t in E u r o p a , 1925, 288 sl. — G la s S rp s k e k r a lje v s k e a k a d e m ije LXXXVI, 1911, 255 si. — N a r o d n a s ta rin a I, 1922, 225 sl. itd . stavljene gluteje, toda ne vse. Isti je prim er tudi v Butm iru. Vendar tudi ta predstava glutejev ni n ik d ar potencirana, temveč popolnoma norm alna. M ajhne plastično m odelirane, včasih tu d i aplicirane vzbokline, k i so zaokrožene, včasih tudi trikotnega preseka, so včasih tudi z enostavnim vrezom ali pa vdolbino deljene na dva dela. Č udno je le, da se vsaka taka predstava danes tolmači kot oznaka steatopigije. To pa ni točno. Steatopigne bi pač mogli ozna­ čevati tiste statuete, ki im ajo gluteje čezmerno izražene, toda tudi v teh prim erih bi bilo še dokaj veliko vprašanje, ali bi se taka predstava dala tolmačiti kot rasna posebnost prebivalcev. Tak prim er imamo n. pr. v Vinci na manjšem številu statuet, ki pripadajo tako im enovanem u kikladskem tipu in pa tipu, ki ima stične točke s koros-starčevačko kulturno skupino.9 Toda od vseh teh statuet p rih a ja v resnici v poštev le ena,1 0 k je r bi se mogoče moglo govoriti o steatopigiji, ako bi vedeli, da ta statueta v resnici ni m išljena kot sedeča. V nasprotnem prim eru pa odpade tudi ta statueta. Iz vsega pač lahko sklepamo, da samo naznačeni glutej i n ikdar ne pred­ stav ljajo steatopigije, temveč pred stav ljajo le detajl. Seveda pa s tem odpade tudi vsaka kom binacija za rasno opredeljevanje tako v B utm iru, kakor tudi drugod v Jugoslaviji. Kot na prim er steato­ pigije kaže Benac na neko statueto v Butmiru, k i ima na zadnji k akor tudi na sprednji stran i v višini sedišča plastično vzboklino.1 1 Ta statueta pa tudi ne p red stav lja nikakšne steatopigije, temveč spada v neko drugo skupino, ki jo je Hörnes tolmačil k ot statuete s plastično predstavljenim spodnjim robom obleke.1 2 Č eprav je ta hipoteza dokaj problem atična, jo vendar sedaj ne gre sprem injati in tolm ačiti vzboklino kot steatopigijo samo zaradi poskusa rasnega opredeljevanja. V najboljšem prim eru bi bilo možno take prim ere pojasniti kot znak debelosti, v kolikor je bila pač želja, izraziti na statuetah tudi ta moment. P ro ti steatopigiji kot rasni oznaki na neolitičnih statuah so se pa izjavili tudi že drugi. Že Vasic je n. pr. pokazal na to, da je steatopigija, ki se baje ja v lja na vinčanski plastiki, znanstvena zmota, ter da se na tem elju tak ih predstav nikakor ne more sklepati o rasni pripadnosti.1 3 M üller je glede na steatopigne statuete na Kreti 9 Vasic, Vinca III, sl. 12, 36, 90, 100, 101, 126, 127. 1 0 Vasic, Vinca III. sl. 36. — Vasic, Vinca II, sl. 34. 1 1 G lasnik Zem aljskog m uzeja 1953, 80, sl. 10. — G lej G lasnik 1942, 92, T. IV, 5. 1 2 H oernes, Urgeschichte, 288 sl. 1 3 Vasic, Vinca I, 131. — K asneje je Vasić sprem enil svoje m nenje vsaj glede že poprej citirane statuete (Vinca III, sl. 36), ker jo je tolmačil kot ležečo. V endar se ta statueta ne bo mogla uvrstiti med ležeče. 1 u jo je označil kot steatopigno in jo povezal s figuram i z Malte in rasno celo z Libijci. Pač pa jo tolmači kot im port (Vinca II, 31 sl.). V novejšem času pa tudi Vasic označuje vse statuete, ki im ajo predstavljene gluteje, kot steatopigne, k er jih želi povezati z jonsko kulturo (Vasic, Jonska kolonija Vinca, 165 sl.). in z njim i v zvezi tudi glede na ostale steatopigne statuete izrazil m nenje, da čeprav im ajo razne statuete, predvsem na K reti, gluteje izdelane horizontalno tako močno, kakršne bi se našle le p ri da­ našnjih hotentotskih in grm ičarskih ženah, ni nikakršne rasne so­ rodnosti med nekdanjim i prebivalci in današnjim i Hotentoti in G rm ičarji. Zato M üller tudi ne u porablja izraza »steatopigija«, tem več tolstost.“ G re pa p ri teh statuetah v resnici za izredno po­ tenciran zadnji del telesa, tako da bi p ri n jih v resnici celo mogli govoriti o steatopigiji, k ar pa nikakor ni prim er p ri naših neolitičnih statuetah, vključno z butm irskim i statuetam i. K akor V. M üller se je proti rasnem u opredeljevanju statuet s potenciranim i glu teji izrazil tudi R. B attaglia. On deli vse take statuete na tri geografske sku­ pine: m editeransko in balkansko z Malto, egipčansko in etiopsko ter berbersko. N aslanja se pa pri tem na izjave raznih m odernih potopiscev, kakor tudi na Ksenofonta, ki govore o navadi um etnega načina debelitve. Y zvezi s tem pa sklepa, da so tudi že nekdaj umetno hoté debelili žene, in da so pač take statuete v predzgodo­ vini le znak take debelosti. B attaglia vidi v potencirani debelosti tudi tri glavne vzroke že glede na čas in na mesto, k je r se jav lja. En vzrok je po njem seksualen, ki pa ustreza erotičnim in estetskim okusom; drugi naj bi bil socialen, kot izraz višjega in plem enitej­ šega izvora; tre tji pa m agičen, k i n aj pospešuje plodnost žene in plodnost zem lje.1 4 1 5 Ako upoštevam o vse te m om ente, m oram o pri butm irski plastiki odvreči ne samo misel o steatopigiji, tem več tudi o debelosti, k er jih niti za take ne moremo imeti. N ekako po rasi je želel H ornes opredeliti tudi tisto butm irsko figuro, k i im a na hrbtu dve vertikalni vrsti p ravilnih ovalnih vzboklin, ki so videti kot brazgotine. T ake brazgotine pa nahajam o le p ri zam orcih.1 6 Vendar pa pušča H örnes to v prašanje odprto. Proti takem u o predeljevanju te statuete se je izrazil tudi Vasic,1 7 ki je te brazgotine tolmačil k ot kovinski nakit, k ak ršen je na ne­ katerih statuetah kovinske dobe v Podonavju in v Panonski ravnini.1 8 V novejšem času je zopet to statueto označil kot negroidni tip Benac, ravno zaradi plastično pred stav ljen ih brazgotin na h rb tu .1 9 Na d ru ­ gem m estu sem že pokazal, d a ta statueta v B utm iru ni edina, ki bi im ela take plastične vzbokline na hrbtu. Č eprav je vedno citirana 1 4 V . M ü l l e r , F r ü h e P la s tik in G r ie c h e n la n d u n d V o r d e r a s ie n , A u g s ­ b u rg 1929, 5. — P r im e rja j tu d i r a z p r a v o B . Š k e rlja , Ü b e r S te a to p yg ie u n d Pseu do ste ato pygie (sep. odtis C ib a Z e its c h rift), Basel 1937, 1574 sl. 1 5 1. c., 5. — L’A nthropologie XXXIX, 1929, 167 sl. 1 6 Fiala-H oernes, Die neolithische Station von B utm ir II, 3, T. III, 12 a b . — H oernes, U rgeschichte, 1925, 288. 1 7 Vasić, La »négresse« de B utm ir (Ksiçga P am iatkow a ku szci Prof. Dr. W lodzim ierza D em etrykiew icza, 118). 1 8 K lič e v a č k i id o l, sta tu e ta i z B a p s k e , itd . 1 9 G lasnik Zem aljskog m uzeja 1953, 76. le ena, je vendar tak ih več.2 0 R azlika med njim i je samo v tem, da so včasih zaradi sum arne predstave take vzbokline relativno zelo nizko, sk o raj v višini pasu. Poleg tega so pa n a eni statueti namesto vzboklin tudi vdolbine, a le ena vzboklina.2 1 Tudi na drugem mestu sem že omenil, da teh vzboklin in vdolbin na h rb tu statuet ni potrebno tolm ačiti niti kot n ak it niti kot lepotne brazgotine, temveč jih je mogoče tolm ačiti tudi k ot detajl, s katerim so naznačene mišice na h rb tu ali celo reb ra.2 2 To pa toliko prej, k er imamo zelo često p redstavljene tudi druge detajle, k akor so inguinal ne linije ali pa dorsalno vdolbino. Z akaj se je pa doslej citirala vedno samo ena statueta, je vzrok verjetno le v tem, da je ta črno žgana, k ar jo je glede na vzbokline in vreze okoli nog delalo nekako najbolj podobno zam orskem u tipu. Vrezi okoli nog so se n. pr. p ri n je j tudi tolm ačili kot obroči na nogah, čeprav so čisto ornam entalnega zna­ čaja, saj jih nahajam o tudi na drugih neolitičnih statuetah, ki jih p a še nihče nikdar ni skušal rasno pripisovati negroidom. K ot n ajb o lj tehten argum ent za obstoj negroidov in arm enoidov poleg evropeidov v plastičnem m aterialu v B utm iru pa n aj bi bile glave n ek aterih butm irskih statuet. Benac se zadevno opira na ne­ koliko glav, ki naj bi bile negroidne.2 3 K arakteristično pri teh naj bi bilo izbočeno čelo, potlačen nos, oblika obrvi in oblika oči ter predstava las. Glave so res zanim ive. Vendar p a o obliki nosu sploh ne moremo govoriti, k er je na obeh glavah nos odbit. D anes vidimo samo mesto, k je r je nos bil. Na eni statueti je poleg tega nos nekdaj b il tu d i apliciran, zato je površina na licu, k je r je n ek d aj bil, tudi precej široka. Seveda se na tem elju tega ne da še sklepati, da je bil nos potlačen, k er je ravno tako mogel b iti koničen, ali pa v obliki, k akršnega imamo tudi na drugih glavah butm irskih statuet. T udi drugi detajli, k akor so oči in obrvi, niso odločilni. Polkroglaste izbočene oči niso lastne samo tem a dvema statuetam a, tem več v mnogih prim erih tudi drugem u tipu, ki je označen kot arm enoidni tip, te r nekaterim drugim glavam 2 4 in celo živalskim .2 5 T udi oblika obrvi ni lastna samo tem a dvem a glavama. Imamo jih tako na glavah, k i so označene kot arm enoidni tip, k ak o r tu d i drugod.2 6 Med vsemi predstavam i je navidezno še n ajbolj zanim iva predstava las in to na zadnjem delu glave, ki nekako vzbuja vtis zam orskih las. L asje so nam reč tu izdelani le z vbodi, m edtem ko so na tem enu že 2 0 , I.C., 1942, 99 sl." T. II, 3 a—c; T. I, 5 ab. — R adim sky-H oernes, But- m ir I, T. II, 5. — N ekatere pa doslej sploh niso objavljene. 2 1 G lasnik Zem aljskog m uzeja 1942, 100. 2 2 1. c., 99. 2 3 1. c., 1953, 46, sl. 2, 3. — B utm ir II, T. II, 4, 5. 24 B utm ir I, T. II, 3; T. III, 1. — B utm ir II, T. II, 1, 2. 12. 2 5 B utm ir II, T. V, 1. 2 6 B utm ir II, T. II, 3; T. III, 8. — B utm ir I, T. II, 2; T. III, 1 in nekatere druge, ki doslej še niso objavljene. Sem se pa lahko uvrste tudi tiste, pri k a te rih so horizontalne obrvi plastične in k aterih je ravno tako večje število. vrezani. Seveda nas pa to še n ik ak o r ne oprav iču je, da bi lase, k i so n ap rav ljen i z vbodi, tolm ačili, d a im ajo nam en v resnici p re d ­ stav ljati kodraste lase, k ak ršn e im ajo zam orci. D rugi tip glav n aj bi bil arm enoiden.2 7 K a rak teristik a tega tipa n aj bi pa b ila močno n ap rej štrleči nos, nizko čelo, m ehka b ra d a, m očni nadočesni loki te r močno nazaj u p o g n jen zad n ji del glave. Ne glede na razne d etajle, k i se p recej u jem ajo z d etajli na p re jš ­ n jem tipu, je ostale treb a pač tolm ačiti s splošnega vidika p re d ­ zgodovinske plastike. P red stav a nosu, k a k ršn a je na tem tipu, k je r je h rb e t nosu v isti lin iji s čelom, n ah ajam o tu d i na velikem številu neolitičnih statuet drugih lokalitet. Pač p a te nim ajo drugih d e­ tajlo v , izraženih na način, k ak o r na b u tm irsk ih statuetah. Ni pa po m ojem m nenju pravilno, da se tak nos označi kot arm enoidni v sm islu rasnega o p red eljev an ja. N azaj upo g n jen zad n ji del glave najdem o tudi drugod, k i mogoče ni izražen na tak način k a k o r tu, toda kot razvojna ali pa kot lokalna značilnost. Podobno je tu d i z m očneje izraženim i nadočesnim i loki. T udi tre tji tip, k i n aj bi p re d sta v lja l evropeidno raso, je za­ stopan sicer z izredno dobro in n atu ralističn o glavo, ki pa sam a na sebi še n ik ak o r ni dokaz za m ožnost rasnega o p red eljev an ja, glede n a ostale tipe.2 8 Y p rim eru take m ožnosti bi bilo seveda v B utm iru m ogoče ili še d alje, in opredeliti glave v obliki horizontalnih plo­ ščic, ki so tu dokaj česte, ali pa glave, ki im ajo nekoliko vzdignjeno lice,2” k ot negroidni tip. Benac sicer dom neva, da b i posam ezni d etajli, kot so potenciran nos, m očni nadočesni loki in nizko čelo, kazali na arm enoidni tip, oči pa mogoče na negroidni tip.3 0 T oda ako bi upoštevali lego glave ali lica te r visok tanek v ra t in b i jih povezali z etnološkim gradivom posam eznih zam orskih plem en, p ri k a te rih nosijo žene okoli v ra tu večje število obročev, da se jim v ra t podaljša, potem bi se tak e glave m orale pač k o m p arirati z njim i. Seveda so pa take hipoteze tako za naše statu ete, in n a tem elju teh tu d i za prebivalstvo, k i jih je u p o rab ljalo , nemogoče in zgrešene. Vzroka, da se iščejo arheološki dokazi za rasno o p red eljev an je ravno na butm irskih statu etah , sta dvojna. P rv i je v popolni n e ja s­ nosti, kdo je v neolitičnem času n aseljev al B alkanski polotok in tudi Bosno. D rugi vzrok pa je v relativ n o d o k aj n atu ralističn ih pred stav ah bu tm irsk e plastike, k i je v tem prim eru, v resnici, m ed vsem i ostalim i lo k alitetam i še n a jb o lj izrazita. V endar p a pod pojm om n atu ralističn ih statu et jem ljem o ta izraz glede na to, k er so te statuete še najp o d o b n ejše nek i p red stav i človeka. Zdaleč p a to še niso realistične predstave. • 2 7 G lasnik Z em aljskog m uzeja 1953, 76 sl. — B utm ir II, T. II, 1. 3. — B utm ir I, T. II, 2. 2 8 G lasnik Zem aljskog m uzeja 1953, 77. — B utm ir I, T. TI, 1. 2 6 G lasnik Z em aljskog m u zeja 1942, 95 sl. — B utm ir II, T. II, 6, 10, 11, 12, 15, 17. 3 0 G lasnik Z em aljskog m uzeja, 1953, 80. D om nev o rasni p ripadnosti neolitičnega p reb iv alstv a B alkan­ skega polotoka je p recejšn je število. V endar pa vsi sklepi zaradi p o m an jk an ja gradiva in m aterialn ih dokazov slonijo le na več ali m an j v erje tn ih možnostih. Ne m islim n av ajati, n iti se spuščati v razn a gledišča, k i zag o v arjajo obstoj negroidov n a B alkanu za časa n eo litik a, in drugih, k i zag o v arjajo obstoj arm enoidov. Zadevno danes ni še rešeno niti v p rašan je ras v Severni A frik i nekaj tisoč­ le tij p re d n. e. T udi Benac, k i je prevzel hipoteze o obstoju negro­ idov, arm enoidov in evropeidov v butm irski skupini že skoraj kot d ejstvo, skuša sedaj n a tem elju butm irske p lastik e te hipoteze le p o d k rep iti. To navidezno dejstvo mu pa d alje služi za tolm ačenje d ru žb en e ured itv e ted an jeg a časa v Bosni, k je r išče kom paracijo p ri d an a šn jih G rm ičarjih itd. K ak o r je danes še nem ogoče dokazati in tu d i le dokazovati o b sto j negroidov in arm enoidov na B alkanu, p ra v tak o je nemogoče d o k azati n jih odsotnost. Mislim, da bo zadevno to m ogla storiti šele an tro p o lo g ija na tem elju antropološkega gradiva, k atereg a pa danes še nim am o v večji količini. Benac prevzem a po C hildu tudi do­ m nevo, d a so E vrazijci sežigali svoje m rliče,3 1 in to pren aša na b u tm irsk o k u ltu rn o skupino, k je r doslej niso našli grobov. D opušča sicer dve možnosti, da so nam reč prebivalci svoje m rliče ali sežigali ali so jih pa izpostavljali. Benac je nam reč p rep ričan , da jih niso pokopavali.3 2 Ako bi p reb iv alci B utm ira svoje m rliče sežigali, potem se bodo m orali o d k riti tu d i sledovi te navade. D an ašn ja odsotnost grobov, k a te rih doslej tu d i še nikdo ni sistem atično iskal, a v vsej te j k u ltu rn i skupini so do danes raziskane sam o tri naselbine in to le delno, ne pom eni še n ik ak o r, da p reb iv alci svoje m rliče ne bi pokopavali. Zato je tudi ta arheološki dokaz o vplivu evroazijske kom ponente na butm irsko prebivalstvo ne sam o nezadosten, tem več za sedaj pač popolnom a zgrešen. N a jp re j bi pač bilo potrebno sto­ odstotno dokazati popolno odsotnost grobov s skeletnim i m rliči v tej k u ltu rn i skupini, a dru g ič bi bilo tu d i potrebno dokazati, d a je to res vpliv evroazijske kom ponente. H ipoteze o obstoju negroidnih in arm enoidnih tipov n a p odročju B alkana ne m orem ovreči. Če­ p rav p a ni nikakršnih, ne arheoloških, ne antropoloških, ne etnoloških dokazov, bi pa vendar opozoril na dokaj m ajhno v erjetn o st obstoja teh tipov v B utm iru in v butm irski k u ltu rn i skupini. U poštevati m oram o nam reč čas, v k aterem je tra ja la b u tm irsk a k u ltu rn a sku­ pina. N jene nosilce n ik ak o r ne m orem o šteti m ed n ajstarejše neo- litične prebivalce B alkanskega polotoka. Po današnjem stanju zna­ nosti spada tra ja n je te k u ltu rn e skupine pod konec neolitika. Pred n jo im am o pa v neposrednem sosedstvu, četudi za sedaj v Bosni še ne, koros-starčevačko k u ltu rn o skupino ter starejšo vinčansko sku­ pino na vzhodu, na severu pa tiško. T udi H v ar I. skupina bo sta­ 3 1 C hilde, P rehistoric M igrations in Europe. 3 2 G lasnik Z em aljskog m uzeja. 1953, 80. re jša od butm irske. N a ta način bi se m orale rasne izvenevropske kom ponente občutiti v teh, česar pa doslej še nikdo ni om enil. Posebno bi prišlo to v poštev p ri vinčanski k u ltu rn i skupini, k i je v m oravsko in donavsko dolino po vsej p rilik i prišla čez M akedo­ nijo. Danes, ko je v okolici Šibenika o d k rita nova k u ltu rn a skupina z m očnimi butm irskim i elem enti, bo — ■ k o t kaže — tu d i v p rašan je izvora in stikov bu tm irsk e k u ltu rn e skupine potrebno postaviti na nov tem elj. Ako bi se p a končno le izkazalo, da sta tak o negroidna k a k o r tudi arm enoidna rasa le zastopani v B utm iru, potem bo te tre b a tolm ačiti le k o t ostanek n ek d an jeg a prebivalstva, ki se je tu zadržalo še iz p re jšn jih časov. Toda istočasno se pa p ostavlja novo vp rašan je, k je so tiste starejše k u ltu re, k ate re bi m orali v tem p rim eru prisoditi tem rasam in o k a te rih za sedaj ne vemo ničesar. Na tem elju k ra tk e g a p regleda vseh m om entov, k i jih d.anes imamo, vidimo, da s pom očjo butm irske p lastik e ne moremo n ik ak o r zag o v arjati gledišče o obstoju negroidne in arm enoidne rase n a p o d ro čju Bosne konec neolitika. Cesto p a im am o res na p redzgo­ dovinskih statuetah videz tega ali onega, k a r nas zavaja včasih v napačna tolm ačenja. Vzemimo samo lica v obliki m ask, k i se ja v lja jo v vinčanski k u ltu rn i skupini. N e k ateri so to predstavo tolm ačili v zvezi s predelavo cin ab arita itd. T ako im ajo tu d i n e­ k atere butm irske statu ete v resnici videz zam orskih in evropeidnih glav, m edtem ko n ek e tipične značilnosti armenoddnih glav n ik je r ne vidim. Toda to je k lju b vsem u samo videz. B utm irska p lastik a je, k a r sem že omenil, d o k aj n atu ralističn a, ni pa realistična. Z ak aj v tem oziru odstopa od plastike drugih neolitičnih k u ltu rn ih skupin in tu d i po tehnični izdelavi, še ni ugotovljeno. Toda v B utm iru imamo tudi ostale k eram ične izdelke, k i so često izdelani z veliko večjo p azljiv o stjo in z veliko večjim trudom te r z bolj kom plicirano ornam entiko, k ak o r v istočasnih drugih skupinah. Mogoče je ravno tu tudi vzrok za b o ljše izdelano plastiko. N a ta način p a tu d i p lastik a k a k o r ostala k eram ik a dobi le b o lj terito rialn o om ejen pom en. Toda k lju b tem u je tudi tu k a jš n ja p lastik a podvržena nekim splošnim pravilom , sk o ra j u staljen im n a B alkanu, k je r je g lavna vsebina, ne pa form a. V sebina je pa zopet vezana n a predstavo božanstva v človeški obliki, ni pa vezana na človeka k ot p o rtre tn i o b jek t. Šele v m om entu, ako bi te statu ete im ele vsaj tendenco p o rtretiran ja, bi jih mogli upoštevati tudi p ri rasnem opredeljevanju p reb iv alstv a, v k o lik o r bi seveda tak i p o rtre ti b ili kolikor toliko realistični. V resnici so pa vse glave, k a k o r tu d i statuete, na k a te re se sk licu jejo stro k o v n jak i, preveč stilizirane. Poleg tega so pa posam ezne predstave lastne velikem u d elu tu d i dru g ih statu et celo n a dru g ih lokalitetah, pač v razn ih k om binacijah. T ako n ik a k o r nism o upravičeni, da jih uporabljam o p ri rasnem o p re d eljev an ju ali da jih jem ljem o za tem elj sk lep an ja o rasah, k i naj bi bile zastopane v neki k u ltu rn i skupini. ZUSAMMENFASSUNG Ist man berechtigt, auf Grund der vorgeschichtlichen Statuetten die Be­ wohner der neolithischen Zeit rassenkundlich und ethnisch zu bestimmen? E inzelne D arstellungen au f neolithischen S tatuetten w erden m it V or­ lieb e zu verschiedenen D eutungen angew andt. So zum Beispiel w erden versch ied en e E inschnitte a u f den S tatuetten oft ohne R ücksicht auf ihren C h a ra k te r, als Gewand, an d e re S tatuetten ohne solche D arstellungen, aber als n ac k te G estalten gedeutet. Es ist jedoch eine grosse F rage, ob die S tatu e tte n m it E inschnitten w irklich als bekleidet, je n e ohne solche Ein­ sc h n itte ab er als nackt zu r D arstellu n g gebracht w urden. Man w ird wohl d e r W ah rh eit am nächsten sein, w enn m an in diesen S tatuetten keine K unsterzeugnisse im heutigen S inne annim m t, sondern w enn man sie nur als E rzeugnisse b etrachtet, bei denen die H auptsache der In h alt und nicht die F orm w ar. A uf diese W eise w erden auch je n e S tatu e tte n erklärlich, die sum m arisch und überm ässig stilisiert sind. N ur seltene E xem plare von S tatu e tte n könnten die A nnahm e einer G ew anddarstellung berechtigen, w ogegen die restlichen B eispiele m ehr o d er w eniger vom ornam entalen S tan d p u n k te aus v erziert sind. D ies ist au ch der F all m it je n en S tatuetten, wo zum Beispiel n u r der G ü rtel ohne jedw ede an d e re G ew anddetails d ar­ g estellt ist. Ein K apitel fü r sich ist ab er die ethnische und rassenkundliche Be­ stim m ung der neolithischen B ew ohner a u f G rund von vorgeschichtlichen S tatu e tte n und E inzelheiten a u f den S tatuetten. O ft lassen sich näm lich T endenzen w ahrnehm en, einzelne S tatuetten, besonders ih re Köpfe oder Kopf- oder K örpereinzelheiten, als eine A rt R asseneigenheit zu deuten, die den T rä g ern dieser oder je n e r K u ltu rg ru p p e zu eigen w äre. Indem eth­ nische P roblem e des N eolithikum s nie gelöst w erden können, v erh ä lt es sich etw as an d ers bezüglich d er R assenfrage im w eiteren Sinne des W ortes. D am it im Zusam m enhänge w u rd e in n eu e rer Zeit das P roblem der Butm ir- P la stik w ierd erh o lt in A n g riff genom m en und ebenfalls d er V ersuch, auf G ru n d dortiger S tatuetten die dam aligen E inw ohner rassenkundlich zu bestim m en. Als eine von bedeutendsten Eigenheiten der neolithischen Plastik, nicht n u r jener von Butmir, sondern auch solcher aus anderen Lokalitäten, sollte die sogenannte Steatopygie sein. D er F ach literatu r nach zu urteilen, sind fast alle F rauenstatuetten auch fettsteissig. U nter dem B egriff der Steato­ pygie kann jedoch n u r eine D etaillierung ausserordentlich potenzierter G lutäen, eine Rasseneigenheit einzelner negroider Typen, verstanden w erden. D ies ist jedoch nicht d er F all bei der M ehrheit d er neolithischen P lastik , besonders nicht bei uns, wo die G lutäen unansehnlich sind und n u r die G esässpartie bezeichnen. A ber gesetzt den F all, dass die G lutäen ausserordentlich verstärkt w ären, bleibt es jedoch fraglich, was auch von anderer Seite hervorgehoben wurde, ob m an berechtigt ist, solche Beispiele m it den negroiden Stämm en in Zusam m enhang zu bringen. Je d en falls sind w ir ab er, w as die S tatuetten von B utm ir angelangt, nicht berechtigt, wieder von Steatopygie noch von Fettleibigkeit zu reden. D ie S tatu e tte von B utm ir m it vertikalen plastischen A usbuchtungen w ra r schon oft ein G egenstand der A useinandersetzungen, w erden durch diese A usbuchtungen nicht etw a eine A rt von Schönheitsnarben, w ie solche bei verschiedenen N egerstäm m en üblich, d arg estellt? Auch in der n eu eren Zeit w ird das gleiche Problem w ieder aufgestellt. D ie im m erfort zitierte S tatu ette ist nicht die einzige in Butm ir. D e r U nterschied besteht darin, dass einige von ihnen solche »Narben« fast in d e r G ürtelhöhe aufw eisen und dass diese N arben h ie und da au ch als E in- und nicht A usbuchtungen erscheinen. Einige F o rsch er haben die N arbenhypothese bereits v erw orfen u n d versuchen, diese N arben m it ein er S chm uckdarstellung in Zusam m en­ hang zu bringen. A n d ern o rts habe ich b ereits die V erm utung zum A u sd ru ck gebracht, dass dies n u r R ückenm uskeldarstellungen sein könnten. Man erhob die zitie rte S tatuette zu solcher G ew ichtigkeit haupsächlich wegen ihrer schw arzen F arbe und ihrer horizontalen Einschnitte am Bein, wo durch diese Einschnitte Beinringe zur D arstellung gebracht sein sollten, jedoch auch diese H ypothese h at einen zu zw eifelhaften W ert, w eil Bein­ einschnitte auch in an d e ren K u ltu rg ru p p en a u f S tatuetten gefunden w erden, die keine S chönheitsnarben aufw eisen. E iner der w ichtigsten Bew eise fü r das B estehen von N egroiden und A rm enoiden neben den E uropeiden in B utm ir soll aber durch d ie K öpfe d er einzelnen S tatu etten erb rach t w erden. Von besonderen E inzelheiten k ann m an da ü b erh a u p t nicht reden, w eil sie falsch gedeutet w erden. D ies ist zum Beispiel d er F all m it der p la ttg e d rü c k ten Nase, die hier ü b e rh a u p t nicht besteht. Bei den an g efü h rten B eispielen ist die N ase ü b era ll ab g e­ schlagen und es w u rd e n u r die G esichtsstelle in B etracht gezogen, wo einst die N ase sich befand. K ugelförm ig gew ölbte A ugen sind nicht n u r den von einzelnen F orschern zitierten B eispielen eigen, sondern w erden a u c h bei an d eren S tatuetten von B utm ir und sogar in d er T ierplastik gefunden. A uch die A ugenbrauenform ist n ich t n u r den S tatu etten eigen, die einen negroiden Typus d arste lle n sollen, sondern auch dem arm enoiden Typus, und auch sonst w erden sie gefunden. Es ist ebenfalls fraglich, ob w ir die D arstellu n g der H a a re a u f einer S tatuette, die am H interkopf n u r du rch E instiche, am S tirnteil ab e r bereits m it E inschnitten d arg estellt sind, als N eg erh aar deuten dürfen. D ie H au p tc h arak teristik en des arm enoiden T ypus sind in W irk lich k eit recht u n d eu tlich und können ebenfalls nicht berücksichtigt w erden. Es können sogar je n e Köpfe, die als eu ro p eid er T ypus bezeichnet w erden, zwecks R assenbestim m ung nicht in B etrach t gezogen w erden. So kom m t m an zum einzig m öglichen Endbescheid: m an ist n ich t be­ rechtigt, au f G rund d er E inzelheiten au f den B utm ir-S tatuetten die dortigen E inw ohner rassenkundlich zu bestim m en.