St.  53.
¦,.6'3's--'-'
V Gorici,  v cetvrtek 31. decerabra 1874
i IV;
,$oi*u izbaja vaak cetvrtek in velja s pesto prejeraaa* ali v Gorici na dom poiiljana:
Vse leto   .....   .   f. 4.50
Pot leta        .......2.30
Crtvrt leta       ....    ,. 1.2W
Pri oznanilik in ravuo tako pri ,,po-^tankah" se "lacujezanavadttotristopnOt
VfBto:                            -
ft kr.„ 6* »« tiska 1 krat
7   ,.   „   „   „     2 krat
6   „   „   „   „     3 krat
Za veLe    Lrke po proitora.
^^                                                                 Powawcjae fitevilke »e d<
S^^flHj^^                 .^tfHB^                         H^A                        ^Idos     GoricJ,,ri Paterae
^^HB^L^zW     ^z^L^z^z^zm              flft
^^T^^^zM       ^zz^^^^^zM             H                                        ca«erma 60"
¦H               ^H      .^B ¦                  _         ^V    ^B                                           v Gorici,
^^HBflBJjF          ^zzzzzzHzzzzz^       ^^^^^^^R                               bo
^BMP^                ^^H^^          JHF           fB|            °&Ir8«       ureduijitvu.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva  goriSkega za  brambb narodnih pravic.
Powawpjae fitevilke »e ftobivajo pa 10 soldov • Goricj^riPaternollijn? v Tratii f-'tobr- arnicah „Via del Belvedere 179, in ,,71*11 della caserma 60"
ftarocnina iu dopisi aaj se.blago-voljno poSiljajo pod naslovpiu: Ured-nijStvo oziroma upravaijStvo v Pater nollijcvi tiskarui v Gorici, — Bokopiei se ne vracajo; dopisi uaj se blagovoljrio frankujejo. — Delalcom in dragira ne* pretaoznim Be naroSmua zniift, »ko »• oglase pit urednijitvu.
I'oxir na narodbo.
Kakor sino uz • zadnjiS oweaili, je na§ list mnogo pripumogt'I, da tiu se po aaSt dvieli razsirila svobodno-stna oatela, da ju km 'tov.iiee slovenski zaeel r.izmisljr-vuti indaj«v v sake in obziru bolj samostalen iu zavesten postal. Dosti su je v ten obzsrti storilo, pa Se zmerom prcmalo in zatorej je oksistenea nasega lista todi v bo-dote silo potr*hua.~Zopet pridejo &isi borbeiu pribod-ujo jes^n bomo skoro gotovo imeli volitvo v dezelui, raorda eelo v dri. zbor, Nasi tuji sovrazmki in doma-i-i nanprotiiiki so m<w zdaj navidt«z mirni, a v Hm odlocilruh emov, bcNlo gotovo zopet o.lviii bojni prapor, k*r nij *6 gotovo, da bi /adnji uvaiovaii na§« n«\Hveto gledo sprave in ker tu>li v tern sluc.iju je mogofc, da m v mani n*»Viirnih zad«vab pusti prosto polje vsaki ttrnnki. Sn$* svobomiselna s'raiikft pa mora biti pri-pravijena na take Lase, ona mora cclo pomnofciti so in to 86 bode gotovo, d' nai libt prodt*re v So rt»^e krogo, kakor jo dozdaj prodr), kajti pr«pric.niilna bi*KeJa mar* {>ikr»ga mia^naga all pa slab) podufeeuegaogroje in vnu-m« za napredok in avohoJo.—forej naj bodo mirli»vi vai na§t privrzenei ua deieli, da listu povso i pr.uobo mnogo naroditkov, kajti i« ;>ode li^t kol glasilo svobo-domiaolnega dru§tra po celi ;l<«l«li mnog> rnzfcirjen, §i-rila so bodo gotovo todi nacela naS • stranko. — To tedij v opomm in pnivdar.-k nisi in puliti^nim piijate-1.1 • u in soborilcem po %h*h& Slovi»i««kom. — m$»fam ne bum ntdiati, so nam pr«uili in pisali veekrat ta rncaoc raznt nplirni mo^je na SMenskfin ; pr.iv je, mi smo pi'ipravljVui irtovati. kar jf» sploii inogoif, ampnk v.-like mat^rijalno zgubo n«^ bi m »g1i Uolgo preuaSati; zatorej pa So eokrat re^emu: prijaUdji na nog«», pomagajte, Si-rite list, Le tuli v ta nam<'n"kak goldinar f,rta'|t>te!
Kakor dozdaj, bo nas list tudi prihodnjo leto pri-ua'al razoovrstno ovodne cl.mke \z veljavnih pcr.-s; ti dlanki bodo ob en«*oi prai? podu^ni, ker nekatori po-polnoma zgodurin^ki; dopisov buie prinaSal nas list iz Dunaja. Zagrtba, Ljubljana, Trsfa, (iorico in iz vsp.1i slovenskih vedih in maiih krajw: uredniStvo  bode na-
mm.
Roia iz trnovskega gozda
(Novelica iz prHJsnjega stol-'tja.)
(Konec.)
Meta se nij niS »sar bala. L->pa/ blaga gospodiioa jej je skoro pnjat djie.t, in pr^pri^.Ua, se'jo, d* mlali Charles j.) hocj r istmi v zaki»n imeti. Bili hotela res biti gospodinja tega graiu, sestra lepe gospodicine ? Xe v sanjab, ampak i>tinito naj bi poLtrala na prsih inoza, zarali katereg.\ bi bila od ljubezoi skoro nmrla? T.;ka sprememba st.»nov jt» bila v davnib Sasdh v na-vadi, in zakaj bi tudi ona ne bila ena izmpj teh srei-nihV A te misli so se hitro razbde, kakor solnSni zar-ki na reinem po?rsji, in oblak istinitosti—pa ne irui oblak—poiastil se je njemga area. Zmislila se je na Toneta, in v istem hipu bila je njena duSa odlocna; od t *ga trenotka naprt-j j»» nij predrugauilo ne sovrastvo ne Ijubezen, ne strait pred smrtjo, n« ubraz m!a<leni-<SeT, ki je bil seduj bled, sedaj rudk-fc; tako so se >tra-sti v njegovi notranjosti po.lilt-.
Mistd na tohko srefcnih let, dozivolih v samotnem hribovji, nij pnvoliia jej, mariv«6 jej se krepko prigo-varjala, naj ne stopi iz svojega nizkega, a srednega sta-nu. Gvetiea. ki srefcno pr jt*tno in nevidno na samot-nem grifit cvete, vdiko Ichko izgubi na disavi in krasu, Le je tudi na plodnejsi kraj presajena. Biil za vselej pozabila domadega ognjiSSa, bajtice se slamo po-krite? Ljubeznjivo sepetanje Gbarlesovo bi iej morda vse te misli pn-gnalo, pozabila bi bila vse, a Tone BjavSev, ce tudi nij vedel za nj^no zair-go. stal je v duhu pred njo; spomnila s<? jft la]o:»tnega" obraza, ki je m«*j boleznijo pri nogah stal; spomnila se je iijegove iuoiitve, ko ia bila v omedlevici, spomnila se jo prisego,
daijb skrbelo za mnogo zanimivih r.iznih vosti. za kmulo uit;ni in strokovnjaSki, kmalo zabaven podlistok, skoro gotovo tu li zaoiilomko zgodovino gorifike in sploh slovenske; zaclanke o narodnemgospodarstvu; kratka uredniStvasi bodo moeno prizadevalo, da se list v prib. 1. na vse strani zbo-ljSa.ker somu zravon starih prirastlefienove izvrstnedu-Sevno moei.—Tudi upravnistvo pride z novim letom v bolj.se roko in v ten) obziru bomo skrbeli, da bode Sic vse prav nutanj&no.—Kar pa jo posebno vazno za na§e kmetovalee : izhajal bodo v Gorici 2 krat na mesec, to jo drogi in zadnji fetvrtek vsacega meseca, kin nijski list: ,K mo t<> val ec" s podobami; tudi tiimi listu so za* gotovljiMio najboljsi domafie iu mnogo izvrstno zunanjo moci; list bode glode obliko iu zadrzaja tnk, kakor no-be hm <lrugi kmctijski list na Slovenskem.—-Obsegal bode mnogo nbcnokmetijskih clankov, dopis;>v, v<»sti, kmctijski koledar. primerjcvaliu oenik in mnogo druzega zanimivvga in kiirisim'ga bi»rila, pa mnogo lupin podob, ()b!ika li^ta bo U>, velika tiskana pola na oh mill straneh, gradiva bodo v listu toliko, kolikor v »S)Li, Kmetovalei ga bodo iebko vtv.ati dali, in brauili kot svvtovalca v iiinogih wluftiyili.—(ilavni urodnik t«»mu listu bodo gosp. Kristan, uaitelj kmetijsko sole mi Slapu pri Vipavi, ka-tercmn naj gospodje dopisovalci posiljajo rokopi.se. List sain pa so bole liskal v tiorici in upravnistvo listu je iz ekon<>miLnib ozirov zdruzono so So cjnim upravni-stvom.~Glede narocninn za „So6ott in za nKnictovideau opozoropmio slavno ob^in^tvo na slodeC j  eene:
Ona „,Soor' ostano, kakor jo bila dozdaj. Cena nKmetovalCii* za naro&niko Sofio 2 gold, za cAo l-»to in I gold, za pid leta.
Zi drugc narocniku pa 3 gold, za celo loto iu 1 gold. 00 sollov za pol U'ta.
NnroSnina za „SoLo- in za „Kmetovalca" naj so blagovoljno poailjtt Viktorju Dolencu, la-)tnikn nSoSe'' v Gorici.
^Soea" in „Kmelovalecu se bosta posiljala ie pro-ti {ir'tlpUcilu, samo takim rololjubom, ki so poznani kot zanesljivi plaeevalci, se bosta lista brez posebnega nafucila posiljala.
pri bogu pris««zene. Visoki in cestiti gospod, dejala je, jaz nijs<>m vrodna, da bi VaSa bila, zntoraj i/.pustite me iz svojega narocja.—Jaz sem prenizkega btanu, zatorej so tudi zaljene cutiti no morem, ker mo §u nofieto izpu-htiti, Prevzetna in ponosna bi bila lehko Vase ljubezni, Ce ui« v istin; Ijubite Pokleknila budem pred Vaso lepo sistro, z njo se bom upala govoriti; z Vami pa ne morem niknkor. kajti jaz sem pr^nizka za Vas, ie tudi m« le nusretna sreea zadeln, da sbui pred Vasimi ocmi initosi dobila.
llazburjeni mladenic izpustil jo dekle iz svojega naroeja, in ont pokleknila je prod gospodicmo.
Dnga gut-pica, dejala je, ^lusajte, priprosto, no-vedno gorsko dekle. R.M-ite, all bi Vi zeteli, da bi jaz pndomih (>risego, katero sem pri zivem bogu prisegla in tako inojo duSo za reLno$t pogubila? I>a, prisegla s*-m, Tonetova z^na jjostati, iena ubozoga gorjana, in bog naj m • na sodnji dan na levo stran po^lje, nko to piis«*go prelomim. Jaz ljubim Toneta. Hoe>tet da bi ma zaradi menu pofilo sree ?—0 moj aragi gospo«», obrni-la se je milostljivo na Charlesa, gdo mi odpusti, da se pre Irznem z Vaso b-po sestro tak6 so rn/govarjati V Kak«» naj bi jaz svojo o5i povzdignila, ko Vi pre.l no-gami svoje dekle kl'Site ? Rlagi gospod, ko bt bila vi-socega stanu, zivela bi cisto samo za Vas, umrla bi za Vastw2. VTami bi vos svrt in neizmerno morje in iijegove otoke premerila. Zdihovala, jokala in plakala bi^ do-kler ne bi bila zagotovljena Va§e ljubezni, kajti VaSa jjubezeu bi mi bila nebesko veselje; to sem obcutilav istih malih trenutkih, ko je Vase dobro sree bilo na nrsih uboge pasterice. Kakor tudi Toneta ljnbim, raja bi veudar tukaj na tej zeb-ni trati umrla in se pogrezni la, kakor da bi jaz, ubogo dekle, sree mladega gospoda tako razjariia. Nigdar nijsem vide)a in tudi ne bom mladeni&a, ki bi bil tako lep, ljubt'znjiv in plemenit^ga 6uta. kakor i^ti, katerega sedaj prosim in molim, da bi smela biti njegova najniia dekla. Izpnstite me-zapodite
Opozorujemo si. ob^instvo, da se z naro$ill   pr«-cej oglasi, da se bodo poSiljatov redno vrfiila,
Naposlud lepa bvala vsom prijateljem, dopisuikom in podpornikom na^ega lista in sre6no novo leto!   Naj leto 1875 prinose dosti veselja in uapoha njim in  nam. V Gorici 31#g|pembra 1874.
"-^tJredriigtvo in upravi,fStvo „SoCa''
V tfoiiel iki sinrega I el a dan.
Na prodveceru njvega letn so najpriljubljanejW tema skoro vseli fiasnikarjev razmifil evanja o preteklo-sli iu prihoJnosti; malokita:l C-.vitiik rotmuga zivJrzi\ja v kittoremkoli ji^zik« nam prltta llanes v roke, ki no bl vs«ij v onom prodolkn Htaroga lota na reSeto poetftvjl, o novem pa svoje ua Jo, vu^ila in bojazni izra^eval, Knj cuda potem, ako an tuli garisk<>mu dopisniku enaka razmigljevanja vsilujejo? On *' ozira dan-js na Gorioo, kakor^na jo bila, ko jo sedajiu Travnik Se v roanioi travni k bil, ko so tedajSnji probivaloi ulico in trgo-ve v njibovem jeziku po krainih razincrah krstili z line-ni K o r o n j, .»»r i r t a v a, S t u d e n e c i. t, d.t ka* knti'ra imoua so se do danaSniega dn« ostala nidzbrl-sljivo znamenjo slovimsko^a izvira in znaSajn mvSegft mosta. Mestni zastop so je sic«»r o svojem hm uze za* letal v ta zgodovinska imena in cakali gmo, da je od dno do dne ex ol'fiicio prokrtti, a do zdaj so vondar So ostala in ce se tu li kedaj zbriSejo na ulienih voga-lih. nam malo mari za to, kajti Slovoncem ostano Travnik vedno Travnik, Studenee vodno Studenec i.t'd, in gotovo je tudi mnogo postenih Ualjanov in poita-lijnnconih Sloveneev v Gorici, knterim bi se greSno zdelo, ako bi so stara, zgodovinska imona zavrgla ter z novo-izmisljenimi nadomestila
Od kar je Travnik—travni k bil, je, se ve, uie sto in vec let minulo, fiasa zob je travo na njem po» higoma pobukal in kolo Sasa je napeljalo kamen za kamenom izpod Svete Gore, dokler jo bil prostoren trg
mo, da' izprcd VaSoga oblicja zbezim; pot  do svojega oc-eta bom uze nasla.
Ob^utljivo in razzaljivo bi bilo za dobrosrenoga in plemouitega mladenifia postopanjo uboge pastorioo, 6o bi bil on manje ljubil; a njegov ponos je popolnem izginil, in dozJevalo se je, da je tudi sreca njegoveg* zivenja za vselej izgubljena. Videl je, da so zastonj vse prosnjo. 0 Idala je uze drugemu sree, in to s prisego potrdila, katero le smrt razrufii. Stisnil jo je §e enkrat strastno v svoje naroeje, tisofekrat poljubil na lici, ieio in usta in Std je, . . . bog ve kam. Se solznim okom gledala je Meta za njim, obrnila sc proti sestri, ki jo giasno jokala zaradi bratove bodo^nosti.
Ne jokajto se, gospica, dejala je, ker sera mu odrekla. Pride ' 6as in §e hitro, ko mi bode on, Vi in VaSa po-nosna mati, ko mi bodo vsi hvalezni, da sem tako rav-nala. Nigdar. nikoli bi Vam mati tega ne odpusti la, in stokrat raja bi zelela, da sem jazmrtva in pokopana, nego nevesta cdino-ia preljubljenega sina. Vi veste, da iaz r.snico govorim, 6& tudi sem priprosta innedolzna; in kako bi inogel VaS brat ljubiti me, ce bi jazneSast, nemir iu prepir vsejala moj tiste, ki se sedaj tako ljtt-bi|0? Kmalu Ui po tem ubogo Meto sovraiili, k >orda broz uzroka mi zivenjo greuili in me po tem iz grada v ocetdvo hifio zaguali. Hvala bogu, da nijsem ititiVaut niti sebi toliko nesrefie nakopala. Takoj bodo vse,—vse bode sopet po starem.
Charlosova sestra videla je v teh besedah samo resnico. Obfiadovala je stanovitnost nedolznega deklefcft, ki se nij data z najsladkejsirni besedami spraviti ofl, svoje prave poti. Pred tern pogovorom bila jej je paste-rica—uie in dolgo se je bojevala se svojim aristokratifi*' aim ponosom, predno se je udala bratovi zelji, ker sa je istinko bala, da taka poroka bi bilazav.^o higo stra-sna nes»re&i; hta bojazen se jo je zopet polastila, koje Charles kakor zblaznjen izpostil   dekle iz naroeja iu.ft
SOCA
z" hisami obdan in so se zaeole na vse strani ulica za tslico odpirati. Iz vasi je postal trg, iz trga mestice in zdaj hofio uzo mesto biti in si zravcn tega §e castni predikat zdravstvenega kraja pridevati. To napredovanje pa nil* bilo narodnosti prvih, izvirnih prebivalcov ugod-no; oni §e nijso bill za tak napredek zreh, marivee so Se spali v tr.Ii temi nezavednosti, in nij ga bilo budi-telja, kateri bi jih b'd pretresel, tor v njih predramil plemeniti narodnostni cut. Kakor travo na Travmku, ta-ko je 6asa zob izruval all preglodal tudi slovensko pre-bivalstvo goriSkega mesta: kupcija in ohrtn'rje pri§le so v roko kultiviranim sosedom in njihkulturesoses&isoma navzeli tudi izvirni slovenski prebivalci. Od tod priha-ja.da-ima velika veeina starih goriskili drnzin, katero se prifitovajo zdaj Italijanom, sjnvenskn ali sploh slo-ynnska imena, med temi z laj vze mnogo popaSenih. Ko smo se p:i Sloven.?i predramili ter se zacoli pono-sno vvr§6ati enakopravui mej druge omikane narode, bila je Gorica, zalibog, uze za nas izgubljena, toda na-dejamo se, da ne pnpolaonri in tudi ne za vselej
(joriea je gredisoe wh dezele, v kateri smo Slovene! v iepi veftini. Sera nas vabijo in tukaj nas zdru-fciiejo duSevni in materialni intoiessi Slovenes kakor Italijane ; tn imaino >kupne Sole, skupni dezelni zastop, skupne urale, tu se nav: mo zbiramo k vaznejs'iui po-svetovan.em, tu jh sr.-di.sc3 vse nasi* kupcije in obrtni- | je. Nara\ ni nasi«*dek vsega t -ga pa je, da zacenja slo-. venski eh m<nt zopet svojo koreuine v gorisko mesto zasajati in da so bode tu tim krvnkejo vtrjeval in I.ag-leje siril, dm bolje bumo Sloveaei uapred>vali v omiki, ametno-tih, obrtiiiji, s krntka v splosn. kulturi. No se silo, umpak z iima bUtrim inecefft in z neumorno de-lavnostio hi moivmo zopt pri.lobiti on> Sastno mesto v Goriei, katero so izgubib in nam zipr.ivili nasi pra-dedje vsled njihovo suWosti in nazavednosti.
Gurisko m.-sto je prinMiio naglo napredovalo in posebno v zudn ill dvnj'seu'li lull vse |o na vse strani r;iz-Sirilo in oiepSalo. K i j.' s \ pi.-ujelj tt-h vrst v gor>§Ki normalki v«*in miKmiis4 io«u 1, nasttjalc so prvo vile na I solkaiiski t-esti in G>rife^e ^» s»' navadno samo proti I Sidkiiiin spivlmati ho.lili. V ti^t-in fi.wu .so odprli ilru- | go Mprehtijulisi'o z.i gr<i iotn, kn oro m pi nij nik lar I prav prdjiibilo. (j ste proti k-> odvoru, mim>P«»nnontini- I ja, miino rude^o Ihs.j piv»ti 3'inp.itru so bilovso pozno- I je izdelaue in celi k.)-3 m wta od km.'tijsko S-lo proti | kolodvoru, kder so na.lepsft hign, jo n;>v in tako tudi I kinft nasega mua'a—jav.ii vrt. Vi\ kaj bi o tern govorih, I kur je uzu vsi'in na&ini Sitateljom dobro znano. Naglo I razSirjenjo in naprodovanjo naspga mesta so ne da vta- | jiti; vprnSiijino raj§e, od kod da pribaja ? Gotovo je I glavni uzrok *emu juin-i z l^znica in nckoliko inendu I tudi odstop lonibardo beneskega kraljestra. Iz tpga pa I Jtiliko sotlimo. koliko bo n>is' mesto prilcbilo in kako I se bo pomnozilo, ako iobi;no s«< drugo obre—zaz»'lji>no I p r e d c 1 s k o zeloznieo. Xasa d«z=da inn izvrstnn mo- I 6i za razne obrtnij<», njVno ^redisce pa— G riea— tako I milo po Ineiojn kak r skoro nobeno drugo mesto v Av- I striji. Vsled -eh jako ugolnih razmer bi poinnozcno I gttnilo potrebnih in dobrih komunikaeijskih sredstev, I niej katerimi je pred«*lska zelezniea poglavitno, | neizmerno pospesiio blagostanje ee!e deztdn, pred vsera J pa razvoj goriikfga mesta. Zatoraj sklencmo svoja ko- I nedetna razmisljevanja z iskrenim voseilom, da bi nam I drzavni zbor koj po novum ietu zagotovil preddsko zo- I leznieo, da bi mestni  zastop   kmalo  in   sreeno   izvrsil I
napotil proti podbribovakemn skalovju. B.ila se je moe-no za brata.
Sledite mu, blaga gospica, i/.pregovori Meta, sle-dite mti tija v pecevje, in ne izpustitegaiicpiad obli&ja, Vasa sladka beseda ga gotovo sopet sem privabi. A ne bojte se; on je predober, da bi si kaj slabega ncinil —ne bojt« se. Bodite sr5no poz Iravljeni, jaz moram domov, saj nij dal»6 ol tuktj, inposdmo za me ne, ker sem hribovja THJena. Moj oce bo sicer mislil, da sem si gde smrt nasla.
Gospica se je bala za riekle. ki je morala po noci po tako s.imotni in ba§ n«"prijetni poti domov; a za brata je bila §e v ?pcih skrb-«h. Podavsa jej lepo svile no rnto v spomin, §la jp zi bratom; Meta jo udari ob potoku pa na Trnitvo.
Bi»gn bo.li hvid'i, iltdaja sta T*>ru\ in sivi oe.*, kb sta jo win dojgo po gori iskala, zagledavS.i po tr-novski poti .loinov prihajajoc). V* kratk^m easu izve-dela sta vse, kar se je pripetilo.
, Za me.sce dmj bila je zetev in pn>dno je s^ en mesec pri*tekelt poeivala je Meti na Tonetovih prsib. Leta'so bezala in druge cvetice so cvelu polg roze v domadi JbiSici. Necega dne, proti jesenskemn casu, ko sta Tone in njegova lepa zena pred bajtieo otroke pe-stovala, pridirjajo pred hi§o neki jezdici. Mladi moz plemenitega obraza sko&l je s konja, pomagal je tudi Iepi gospe pri odstopu iu priblizavsi se tistim, katere je pod skoro pozabljenim imenom poznal, rekel je smeh-Ijaje: MLepa roza trnovska, tu vidis mojo gospo. Hodi sera, tezxo je-povadati. katera vaju je lepsa." Me»a je y^tala. Bila je prijazna, a wndir nekoliko bolje bu-jazljiva, kakor C'htiri.-ova mlajSa g«»spa; z im*jsebojni»n obSudenjcni gl d»li sbi se :t»pi zenski bitji, OliMiles G. pa j» s^gnii Ton tu Bjavceveuui prav po prija-tfeljsko v roko.
_______                      J. W.
I svoje projekte. kor se le po tern se bode smela ime-I novati Gorica p r a v o mesto, in z.ulnjic, da bi oba na-
roda te dezele, katera imaia svoje sredi§Se v Gorici, po-j pustiia medsebojno nezanpnost in mrzenj©, marivee, ker
ju dusevni iii materjalni interessi vezojt». da bi tudi I slozno in prijateljsko delala za blagor sknpne doinoviue, I kajti le med seboj slozna se bodeta raogla ofr<»sti nad-
vlade t r o t j e g a, kateri se jima vriva v Solan, v ura-
dih, in povsod v javnem zivljenji.
idovska potfiika.
Pred enim ietom so ustavoverni listi straSno ni2-sajali, ker seje hotelo v Ruinuniji zabraniti izmolzevanje nevednih kmctov po zganji in iidov.skem oderuStro in pri vseb evropskii vdevjastih je tozil. in molerlova] izvoljeni narod in njegovi kristjanski fruntkanki advo-katj»> zarad preganjanja.—Z laj pa §o Avstrija pocipira zganjarsko svobodo, ker kofe v novi kup^ijski pogodbi s podonavskimi iE»Hcvinatni namesto pravih kupCij-skih kori^i v prvi vrsti stipulirati svobodo prodaj»,nj{i j zganja. In vendar inia Avstrija v lastni dezeli zalostnih j izgWov dov»dj, kako ilaU>e v nesrewo zamore judovska .svobodna kupidja so zganjem in sploh judovska pi&elji-vost pahniti marsikatero poproj sn-eno in bogato d**z lo. I         Predlog poslanca Rydzow.skega v drz. zboru due '6.
! t. in. in njega vtemeljitev razvila je zalo^tno sliko o razmcrah v Ualiciji, k(lt»r je vsak promet, vsika kupeija v zi lovskih rokah in je uze zdaj malo let po zem-Ijiski odvezi veliki del kmt'tijski»ga posestva po trkso-kutivni poti priSel v roko zidov, kateri sif^r kiueta pu-ste na pos^stvu, pa ga po tern drz» v do>ti v«*& suz-nosti, kakor je bila zna na suznost zidov   v Egiptu.
Galieija j« tt-daj po*tala narobo Egipt in eo du- | najski „krali", kakor tudi spomin tnjeev na strasno j molzenjo za Lasa dunajske raztave, in tako slabo ime j .tvstrijske fabrikaeije na inostransk«m, fin vst: t<» na bi I bilo So zadosti, tako dokazuje stan Galicrje same, kako J zalostni so nasledki odvaznosti brezsrfinih in no.sram- j nib eli'moniov in kako dalcc \ propad tirajo taki brez- I sr, eni, nevestni Ijudje dezdo in drzavo.
Pa? nomogt.ca bi bila v Avstriji omojitev elcmonta, ki je pogmil uze pivgoste in preveliko koreninn v vso I nagy ekonomifiiio in politiine krogo in tezko bi bilo vsa-ko drugo nameravanje, kakor na priliko zopetna usta- I novitev judnvskcga kralje.stva z dovoljenjem tursko vlale | z enim Botschildom kakor podkraljetn na cVlu, ampak I proti oderuhom vsake vere in tudi brezkoitfesyonalnim I lehkozivcem in literatom bi bilo edino dobro sredstvo I laka postava, ki bi izrekla, da edino trgovci in sploh [ trgovski obrti irnajo pravico iz lavati men.jice, mej tern I ko jo Slovanoin in Romanom le ta pomoc mogoea in priporodjivp. da v njihovili dczelah koiiknr le inogoco I ne puste siriti se eletnontu, ki zabrannje in zamori nsta- j novitev moralnega in z blagodari obdarjenega mestjan- I stva; to naj Slovani in Boniatii store iuuaj so ne bri-J gajo, oe bodo nekateri dunnjski listi zaueli kricati kakor j kapitolske gosi.
Dopisi.
V Gorfei 28. dec. — Mej  najlopSe  spomine  kato- I liske cerkve spada gotovo   oni,   katerega   obhajamo  na | sv«'t ve&T o polunoci. Na kmetih je slovesnost posebno j lepa in  ginljiva. S tiho, a wn lar nekako radostno  po J boznostjo se zbira ljndstvo v priniftrno okineani in raz- I svitljeni eerkvi. Zvonovi ta veeer bolje zivo donijo v ti- I ho, mrzlo n»c, orglje se ves«dejse gl-.tsijo in tudi stare- j ga fajmostra glas ima necoj nekako nenavadno moe, ko | slovesno zapoje :   MChristus natus est nobis, venitc ado- I remus" ! Duh miru in sprave pociva nad pobozno mno- I zico in ko zaene po koncamm evangelji    orglar  prdu- I dij k bozieni pesmi. se posebno mladiui veselo zazarijo [ lica in navdusen, vbran zbor se veselo razlega po eerkvi, odrnev   njegov se pa pdagoma zgnblja zvunaj v tihi I noil. Mirno, kakor se je zbrala nmoziea, razide se tudi [ po koneanem svetera opravilu, kajti slovesno tihote sve- I to noci ne sme kaliti niti preglasno vesidje. nili   nic'Vi | posvetni hrup in pwiu'r.—^Vse tlragaSe je to vinestu—in morda posebno v Gorici.    Vefiina itbi.^kovalcev  polunoe-ne maSe se je uze poprej pre dobro nizivda, in zato se j ne shaja nic posebno v duhu zbrana v posveeniih pro- J storih,   kateri so,   se ve.   d i s j  lepse  opi*:\>dj 'ni,   § *  j sijajn-'jse razsvitljeni nogo   na kmetih.   Tudi eerkveno | opravilo se tu z veeim pompom in i veeo slovesnostjo vrsi; pri vsem tem pa ne bi mogli trditi, da poeiva tu duh mint in sprave nad zbrano mnozieo, niti ne, da je j ta mnozica sploh posebno pobozna. Mnogo jih je  pri-vabila gola radovednost v cerkev, mnogo njih pa §e po-svetnejli nameni, Namesto duha sprave opazujemo sled v i n s k e g a duha na marsikaterem obraz'u in ne samo to, ampak marsikateremu se tudi jasno villi, da je po  1 len takpga <iuha," da je pr> njem omamljeti, ker mora tu I pa tarn podpore iskati Sibkim n-'gam in protezki glavi. I Z-i Injie smo calo v siolni eerkvi victali, da so" mo- | rali dva van nesti, ki;r ju je ta mogncni dnh. kar  brez | nsmiljonja na tla vrgd. Kaj so so   lfdik<>   na  hodnikih, ; p!> tftopmVah, pri spove Inicah,   in   drngod   zapazuje, o teiu ne b«>mo tukaj   goyorili, ker  se nam n e s p o d o-j bno zdi; a tega smo prepri&ani in    to prepri^anje si Stejemo v dolznost jasno razknti, da se pri toj priliki
I v mestnih glavnih cerkvah neprimorno vec slab e-Iga, pohnjSljivega uganja, nego celo eerkveno j opravilo z vso svojo veliftiistuo slov=»snostjo dobrega j vzbuja in ucini in da bi tedaj boljo bilo, da bi se v I mestu polunocna miSa popolnom* opustila. 'Kajti no5 j ima tukaj svojo posebnt*, toda vso drugaeno moe, nego 1 na kmetih.—
Iz Trsta, 27. deeemb. (Izv. dop.) Trzagki okolic-i-ni lahko reeejo, da so v starem lotu napredovali^ kajti ustauovili so si svojo politieno in bralno druatvo, ktere-ga pmvila so jako priin»rna in ugodna za okolieo. ITd-je se vpisujejo, kakor sem to sain videl, Sedosta mno-gobrojno, in zeleti je, da bi ne manjkalo nobenega ko-hkaj zavedenega okdifana in druzoga v Trstu bivajo-e>ga Slovana v tem druStvu, kt.ro hofie napravici jez proti lahonskem nasihtvu.
Okolijiani! dobili ste pozive po okoliei, ravnajfce so po potn, kterega poziv zaznamuje in opozorujte svoje znance, da s? zdruzimo v inofino stranko, kt-ni se za-j more v ..iSlinosti" osnovati tako trlna. kakir se do-slfj ni moglo. Bralno in politico druStvo „Kiino4t' bo imelo svoj sole/ pri St. lvanu, kjer si bo drnStvo seasoma napravilo na^odni doin po jako priinernom na-trtii, s/zirajo6em so na vse naro Ino potrebe.
Da pa se bo to dovr&iti m >glo, treba jo delati in zopet delati. treba je, da si narodnjaki, bodi si okoli-cani ali ineS&mi prizadevajo to idojo vrnsmMti; Treba je resnieiu, voljo pa delalnosti in vse bo slo, pessimism naj se izbaene, k«jr povsol delalnost zav ra. Imamo pa v Trstu in okoliei nektiTe nckoiiko sebidie rololjub'e, kteri ko^tanj \» takrat ra li jedo, ko ga njim kedo «lrn-gi iz zprjavifti izvlec-t in si rali slav.i prisvojujejo, kte-ro so zasluzili drugi. Ti naj bi so poboljsali, t?e hocejo se tlivljc* pri narodii kaj vdjati.
Chz prosnjo, ktero so okolieani mestnemu stare-sinstva izrouili, je zadnje, kakor je bilo uze v zadiiji So-ei omenji'iio, preMo nst dnevni red. Z laj pa so nij v>e storjeno, ukolieani ne bojo odjeiijali, pravico bodo zah* tevali od nepravienih mestnih oeetov a la Hermet, kto-ri hoffjo nas v kozji rog vgnati, neCierne se vdati, tudi mruliti ne; nas bo vedno'vefi in tirjali bomo, da b) svet eul, kako je trza&ko mestno staresinstvo nam Sloveneem v okoliei n 'pravicno, kako nas zatira in nam nrce nobeno prosnje uslissiti. Da bi slo za ilalijanske koristi, za idejo pinitdijauisma, ne odrekli hi to«Vtj« nobeno stvari, a ker gre zi razvoj .slivanstva in sphih korist Avstrije, se preide na diiuvni red.
Iz Trtta, 28. deeembra (Izv. dop.) Saj pravim, v Trstu ima elovek toliko prilike za dopisovanjo, kakor nikjer drugod. <)e seeno s.uno uro v meslo ali v okolieo na sprdiod podam, naberem toliko tvarine. da, ko bi hotel v.-*e popisati, bi imd 24 ur dos.ti drfn. Te praziiike sem jo bil pumodul na skrujni rob okoliee, v Trebic in tudi tukaj slis.il sem grenke pritozbo zarad sole. Cciidja natnreu manjka uze eno leto, pretekli semester ga je nadomostovalo neko neizprasevano kmee-ko dekle, ki je, kakor govoriea h«»Ce, prav malo opra-vila; letos pa so kar naravnost fimte in deklice eni uei-teljiei zaupali, ki je reviea v pravem pom»nu besede. Komaj zna sama sebe pocesati in nmiti, koiikn opravi potem pri §oli, to si lehko mislite. Tu li tukaj bi tre-balo, da bi petelin trikrat zapel in Petra predramd, namre^ nasega g. Klodiea c. k. Solskega nadzornika. 1/. Tri'bica dmnu gr«de me pot v Riiaii pripelju (o ti bozji Rojan, kdikrat si bil nU v pesteh in ha nij k«m-ca s teboj).
Vse kar sem tukaj videl in sliSal, je vazn>, 1* po-pisati da.ies ne morem vs ga.
Vmesal sem se m-d kmete in poslusal njih pogo-vore, za me jako vaziu*. l^usvetovali so s.», namree ka-kosiia pravila bi naredili njih novemu drustvu. lrsta-novili so med seboj bralno rlrusivo. ki bo iinelo sedez pri krcmarjii -IVrtot* pri eerkvi.
Pravila so skoraj taka nasvetovala. kakorSna jih ima eitalniea z razl.ekotn tem samo, da vsak nd iz in«sta se bole mor.il pred odborn naznaniti in ta ga iz katerega koli u/.roka Idiko sprejm* ali no brez ni-kakorsuegi odg»v>»r.i, m-?d tem ko so se v eitalnieo v>i brez razlock i spivjema I. Tj dni jih pvulozijo vladi za po.r.enje; upamj, ia, ker ie uolitienj drusivo pjtrdilo, bo tudi to, '
Todi njansko tiiiitet-stvo s.»m op''.oval in izvedel, da u&itelji v strasiiem prepira in v ra/.prtiji med seboj zive, da j.» vA*>n slabejsi o 1 tlru.v?g.i in da je vsega tega uzrok ne tolikokrat imenovani B»nin, ampak on tretji, ki je z laj Slovenee in za pet s-kund Lah, ki ti je prijatelj in sovraznik ob enem, z en<> besodo : ki spreminja barve kakor bazilisk. Nebcin ga javno imeno-vati, ker n|am, da mu bo ta pridiga koristila in" da so bodo poboljsal naj ga spominjam samo izreka: „lme mastno se glasi, al* hinavea mijka slava ne trpi."
Iz Idrije 28. dee. (Izv. dop.) Akoravno nekateri dol-gosuknezi o veselieah v nasi narodni citalnici upijejo „dos i^t bosS ven lar jih je nekoliko tudi takih med njimi, ki ne lveejo o v»eh zabavah drnzega, nego/zdi-huj.-jo: rU tempora, o mores! Z jvseini se moje mislt ne mor jo strinjati, kajti ako z enimi drzim, sem drugim nasprotnU, in ako se temu prilizujein, je naro-be.   Dokaz  t«mu jo  dosedajno  gibanje,  zabavanje in'
zivljenje na narodnib tleh na§e fiitalniee. Pred nekoliko casora jo nekdo si grip s tem gladil v „Slovenskem Narodu1', da je ,.blebeta nje" v tukajsni citalniei vpodoboval. Tenia jaz rcfcem, da je on naj bolj upil med tem easom, ko se je najlepSi godbinn in pevaka produkcija vrsila. Tudi ja tole elovece v Narodu siro-koustno oznanjevalo veselico, katera se je 26. dan.de> cembra vrsila. Clovek, kateri idnjskih nav.id ne pozna, bi bil mislil: ,.a to bo e k s e m pi a r i c n o razveselje-vanje! Res lahko bi bilo, ko bi ne bil od zaeetka do konea „r a v s i n k a v s" \
Krasotice, katere v obiinem stevilu obiskujejo Si-talnico, kadar je kaka ves»dica, so ta vefier potrpezlji-vost zgubile, kajti nekatere, akoravno pri «stra fi.no slabo" aranzirani fctvorki uze za pies uiprogene, so vendar — nerade—za pecjo obsedele!
A kaj hocemo, enega inanjka, katerega bomo v vecnem spominu obrtrzali," ki je bil za pies boljsi, nogo ravno tflfcti Jonio*, kateri je pri oinenjeni jeseliei tak nSpektakelrt delal; ko bi ga bil kedo videl, ki ga ne pozna, bi si bil misld, to je §o kaj vec nego kom is!
Skoraj dvanajst tednov je proteklo, od kar sem Idrijo zapustil in tega ui>:eui mislil, da bo tako edon 6oz druzeza v eitolniri, kakor se nij nikdar slisalo, nego r.vno zdaj. Pa kaj hofc-mo, puatimo „T on Le tuH nje-gove sijojne nade na prihodnjost. Kar zadeva igro „Fi-lozof, katera je bila tudi ta vefcor na odru, se mora priznati, da e.talnica klubu zabavljanju nckih putrijar-u»v ima m vendar take mofci, ki v dfljnnji pokazejo, da tttalniea no spi.
P.'tje iu godbo imamo zmerom izvrstno pod vod-stvom gosp. ,1. fcfrrjuua, kar smo se tudi ta vufov pre-priculi.                                                               J. M.
U Maribora, (Izv. d »p.) Nij nioja navada to?, ti ali celo grajati sloven *ke dmojube, ker se sam v to vr-sto pr.sievam. I)a pa to vendar storira, tcm>i je edino 2e doni'ijubje moje krivo. Ako premisljujem, kako se mlacuost m zaspan hi n .aih d .iuoljubov vedno bolj in boj prejema, h >ee mi srcc zaosti poci.-Kako iivah no iuvenje bU je pri nas p ed vefiimi lett, kako po-gostuuia «.o bib uh di do.a djibov, veselico ltd. In kaj pa zlajV W je mirn», vse jo tilio, v-e npi znndco t*panje po leti in po zimi. Zakujse citalnica ne giblj--? All je mar v slab m maernanem t*uiti|iV uio.»ne kd> vpr.isati. Nikakor ne, una se preanzcnja d»volj, samo ljudi ii:jma, ki bi jo ui vljtli. Nij pa ireba m si ti, da bi v Maiib-m Sloven ev n- bilo. Na$e tne-»to V.un una gotovo \J.i Slovencer, vsaj se je mesto naj vee iz doSliU S'ivencev ma >zi.». In kntko omik.nli Siovemev tt je tu, v v^akem stmu je p» v-c zastopnikov bloveuske naroii'OsLi. Fu so sloven kiodtetn ki, notatj , zlravniki, dihovniki, p ofesoji uc telji, madnikt, rrgov-*?», iid. In kaj store v*t ti domoljubje za raz§rjevanje in okrepeevanje slovennkega je/..ka in sotenske na-rodnosti ? Nic. T«>da tud> v dru/. h obzirth n «si d<uno-ljubi nit-e ar ue store I'oHvetni d inoljubi nim jo ra zen fcvoje zasp ,n»» cita nice n ti eneg-i drustva. Nemci in nemSkutwrji jmaj» pi prav vebko drustev. Kako lehko bi mnribocski domoijtibi oziveii citaln co, tif.pt a-vih si siovensko politjcuo drustv'>, pos»jdn c» itd. Ver-jemie mi, d.i stcje Mtribor veliko vec Sioveucev, nego Oorica, in vender razvijajo g«riski S.ovenci muogo vee rfelavnosti, ne/o minbu'-ki. Kdikor pnhaja od nasib pitnot>v v juvno.t m m niim, da pnhij>i vse, se zdraiaje vse v ii>mdui ii>k.ir»i' (sedaj g. prof. Pu;ka)n Tu pnhaja tia sv tin delo dveli edino deiav-i ih m >2, prof I'ajka in pren«[>eto- kltnkalneg,i dr. Ulwge. Vsi drugi ralaii m stun slovennki doktorji, katerih imamo pri nas vel ko, vi» drugi duhovn ki in drugi doinoljubi Ijubjo mir ljub. se sv.ijO la^tso o-*eb >, kakor tudi mir *e sv ij in bl zaj m - zagriznjenini Nerao-m in neni§kutarje:ii, a k.to.itn se d«>-»t»krat dru/.«jo. To velja se p^bm o im§ h dok oijih, ^1, si o nvLtterih, ki isccjo tm npljiva, kj.*r bi Slovei.ct>m le malo k««n>tilo. Seb c i«»„t i<i lehkozivno-t jc doa»a pri msih S.owncih. S'anm m»zem, uLitom innogu-bntjne druzine pri uasi s ranki tega ni bas zameriti. Tiliko vec pa se mora to uasim raladi m, z m o -znitn samcem v velik gr h 3t-ti! Kedaj se li bote Iz sv«j« Jetagje zbudtii? Kedaj se bote zdruze-vah .TOpet v druzbab m zborib? Kedaj se li zopet oii veb?
Politicni pregled-
Povsod s<* sli$i o slabem vremenu, mrazu, za-metan, konumikacije so na vse strani manj ali vec pretrgane. dunajske poste po praznikih se nijsmo dobili, ledaj tudi dunajskib Jistov ne, kaj doda, da j( tudi politika zamrznila in da nij mi kaj po-rocati.
tTradna Wieuer-Zeitung je prinesla cesarsko sankcijo finaudne postavo in prora5una za leto 1875, vsled prve je finaufini minister pooblascen izdati 12 mtljouov drzavuib obligacij, da se pokri-je premankljej.
Cesar je pred prazuiki  sankcijoniral   tudi i)b-
stavo Kranjskega M. zbora, s katero je golnina odpravljena, — Na Kranjskem so tedaj nekaj do-brega dosegli, Cesar Primorsko so nijiiia.
Mlado5ehi so imeli v nedeljo, 21. t, m. v Pragi veliki shod svoje stranke; sklepalo se je mej drugim, «e grodo Mladofchi v M. zbor, ali ne; sklenili so baje, da in pojdejo. a sklenili so tudi mitapjfoi program g'lode postopanja stranke proti vladi ai proti' Staroeehom, kateri §e zmerom v svo-jih listih straSno psRJfcjo hi lade.
Mnogo listi vsek barv piSejo o propadu mini-sterstva pri glasovanji v drz, zboru, 6e iniajo tudi' vzitkarji dubovenskib posestev pravico voliti v go-renje avstrijskem velikem posestvu. — Miuisterstvo je zagovarjalp pravico tfitkarjev, Herbst pa je z njemn lastno advokatsko zvitostjo to pravico zanika-val ter pri glasovanji zmagal proti ministerstvu. To vso so jo zgodilo v eni zadnjih sej dr^. zbora in iz tega je ruzwdjivo, da tnoj ministerstvom in ustavoverno strauko nij prave edinosti, ali pa ima miuisterstvo konservativce in klerikalce za norca in se jim le hlini.—
Glede parlamentarnih avstrijskih skupin jo vlada baje sklonila sledofii program: — 20. t. m. pride drt zbor zopot skupaj in bodo dnoval do velikonoenih praznikov, ob enom kon&il sedajno ses-sijo; kmalo po veliki nofii bodo sklicani de^. zbori za (y tednov, <^z poletje bodo vakanco in v jeseni, drugo polovico septembra so bodo seSlo delegacijo. Goriski dez. zbor je u2e dobil nazuanilo, da bode sklican mej veliko nofyo in biukoAtom.
Jtuski car je prodsednikn francoske republike, marSttlu Mac Mahonu postal red sv. Andrwja in. prijateljsko pismo, v katerom izrazuje simpatijo do Fraucoskega naroila, kerjoruskocosiirico, kojo bila na Francoskem, povsod z veliko pozornostjo sprojel. Vsled diplomatiAnih not, katero je objavil Aruim, posebno pa zarad one, v kateri javi Bismark. da se Nemska boji mouarhije na Francoskim tor da mora podpirati republiko, so monarhisti sopet za-fioli hudo rogoviliti in slifii se celo, da jo nastala ministerska kriza na Francoskem.—
Bibmark je h\ zmerom glavni junak v politiki; Arnima iu konservativno strauko, katera mu je intngovala, je popohioma pobil in vidi se, da Nemci ne morejo biti brez B.smarka. — Aruim je bil vec- za tega del kaznovan, ker je objavil vaiSne dokmiiento, ki Nemcyo kompromitujejo pred Frau-cosko, Avstrijo in ltusijo, kakor pa zarad pridrza-nja diplomati&iih dokuinentov. — Na vsak naciu pa so so uaSi, ruski in franco:Ai diplomat! iz Ar-nimovo tozbe lehko dosti nautili in 63 bog da, bodo tudi tako ravnali, da Bismarku kako pot pre-krizajo.
Na Spanjskem zdaj zacasno vojne mirujejo; sli^i se, da Bismark podpira stna pregnane kralji-ce Isabella, don Alfonza asturskega kot preteuden-tsi spansko krone, kor le v mouarhiji vidi reSitev Spanije. — Mogoca je sicer ta vest, a vendar te2-ko verjetna.--
Nekdajui predsednik spanske republike, Kmi-lio Cis*.eiar, jo v francoski „SieeleK poslal ^lanek, v kat«»rein 4ivo povd^rja o.-^ko ssvezo latinskib na-rodov proti germanizmu h reakciji.—
Razne vesll
(Korikkn ritninJce udbor) se je konstituiral kakor sledi: Jeglifc, predsednik; prof. Erjavec, podpredse-dnik; Dolenec, blagajnik ; Ant. Ferfila, tajnik; prof. Santelj drustveni gospodar in prof. VoduSek knjiSnifor.
Vestdic napravi letos eitalniea: 13. januvarija, plesna zabava; 16. januvarija pies., 23. plesna zabava., 30 plesna zabava; 2. februvarija plesna zabava; 8. februvarya pies. Besedi se v postu napraviti dve; prva 21. februvarija. druga 7. mareija. Vesehce po veliki no6i in p r e d a v a n j a v postu se bodo ob svojem &isu naznanila. Plesi zacnejo tofino ob 8. besede ob 7 uri zveeer. V veselifini odsejk so izvdj^ni: gg. prof. Cebular, prof. Lazar, Hribar, Dolenec, Klavzar. Jakopig Avg. in Franjo Ferfila. Casnikov v razlienih jezicili ima eitalnica'42. Odbor je danes kupil nov glasovir za 400 gld.
(t% u. umvtiiuu dmiivo) y Gorki je imelo dne 28. deevmbra obeni zbor, katerega st\ je delezilo prav malo druStvenikov.; izmoj nad 400 bilo jih jo. komaj24 pri zboru. Fotrdil so je rufiun za 1. 1874 in prorac«:n .20,X 1875. Udom iz KobariSke okolice in iz Koraen-sbga okrajaje zbor dovolil, da se smejo ustanoviti kot
oddelka kmetijskega- draStva' sama za se. Ker nam je danes prostora zmanjkalo, prioMimo prihodnjic obsuv nojge poroeilo.
{Mjvpn tiovicn.) je danes kakovemu severnemu mestu podobna, kajti po vsem mestu lezi 6evelj'debeia bela snezna plahta; kaj taeega nijsmo uze kaeib. daset let v Goriei videli.—
raauiirt zium) od svetega vecera sem nijsmo §e dobili mlno po§tft; kakS-n dan je vlak zamudil po 12 in vec ur ; komunikacija m«^j Bunaj<>m in Dunaj-skim Novemmestom jo bila tako.mo6nozameton.itda se jo morula po§ta v smecVh prevazati. — "Snegu je na NomSkm povsod straSao dosti padlo, v Gradeu je ku-ra z ledom napravila vdiko skodo, ker je plava,oii led odnesel vcfi oiostev in- en par mlinov v gra§ki okoliei.—
Se celo na Ttalijanskem imajo po 1 do 2 cavlja visok snog pomestih, kakor Vidnm, Milanu Florenal i.t.d.
Naltalijanskem in v Goriei imamo k v.fieni do 2 stopinji mraza, mi»j Loin ko ga jo ria Dumtji in pre-cej v Ljubljani od 15 do 22.-
(Wov yifKit; gCZ' gofio v Plavah jo nedavno nesre-2a zadola. Sa ue dodtdan stob.jr iz roaumga icatnma je prifii'l p>'l vodr in ruzbnrjml eleimnt m jo s toliico mo6|0 v oiiprle stiko (Spraujo) zaganjil, da ja kami'ii za kamoiiom odvalil in steber skoro do tfiiinljt razru-6il. iskoda hudo zadeva iibog.) ob&ine; ven lar pa bodo delo ncustrufiiMip nadarjevale, kilcor hitro b >.lo vro-mena pripusuala. .    i
(i»«nrj«Miift p.Mnva.) D0|g0 zajudjona po tavaza-stran napravo novili zi'inlji^kih kojig v g »ri8;{ > «;raU-5ki grofiji je potrjona z uajn^iin sklepom" 5. tiMViunbra t. 1.— Mmi sti'rstvo bole izdalo 0 njoj izvrfiovnlni po-dukbajo kmalo po novom leiu. All so bode oziralo na aeljo, kaioro jo izrazil pri dotieui dnz-'lnozborakl po« stavi poslanne dr. Lavrie, da bi so kii)ign v Bl<ivouakih okrajili siovensko., v itnlijanskih iulijaiisko spUavulu? Alogofiis a dvom* *i I
Tudi on.i diViiM.... posiavn, s katero so vol»va, da so na dohoilninski duvok od poslopij, xafiiisnu protilili bisnoga davka, no siuejo ualaguti dofeoliii, OaL'ijtii in obfiinski prlklii li, — jo zndobila cosarsko poirdbo.
C«"««ii «i ojwiii; med Bihenbcrgom—Dorubergom. Iz Dornborga nam pifio zaiiHHljv ro loljub ; Mod vas* jo Haksid, ki sp.idapol ob^ioo Djrobtrg in mlinoiu Fekel. ki je last bogntoga pus^stii ka in spnda po I HiKJin-berg, jo nnr.'dil slo Inji pre I dosti led Lez Vipavo zidano stobrt za most, ki bi bil, se vo da, v mtjvcco korist posoxtnikti in gotovo tudi obotna obcinamii, ako bi bil postavno dovrsou, kar bi so dalo z maliini stroski doguati. Tako p;i sluzi vocidid kokor nalnsetn past za ljudi iu slcdnjifi t.tdi za fcivuli. Nimesto da bi bil most dovr&'n, ktk-r posiova zaiiteva in za kar bi bih morale 0110 obeino skrl^'ii, je oinenjeni posestuik p dozil od septemb. do uka 1«« po*2 joni vs ric br«iz drzijev in ob-cin« molce in paste, da ga ljud>tv>» rabi. 'Kako da pa tista nesr.-Sna past lju 1st"11 vguja in mu da'jsio pot silno skmjSa, se iz tega vidi, iia se je 000 porflnznje v di/ju, ko so jone opnlzlo in tudi v najvefejoin vii,ru, po dnwii in tudi v nnjteinnej&i noei in. to nu le 0 Irasli, ampak tudi sobki uVdolzni otrooi obiozoui so zakli, ko v mlin nosijo in jih druge dvla sem ali tje silijo. Po tej pasti jili je onnsiv^ilo, kar jaz vein, vsaj §»st, ki so i'np» ali v vodo stli pa na suho pali in no vein po ka-kerii neiaztnuljivem olueaji smrii odsli, ftotuli nekoliko poSkodovani. to nosrot-e so ko dogodilo otrokom in.odra-slim, v slabom vreminu in tudi v i.»pem, po dnevu in po nofii. Slodnjic pa j« hotel edin't sin pwmoin-iga po-sestnika, ki jt? tudi ksnetijsko Solo v Goriei z lobriin iispehom dovrsil in bo gotovo onej vasici z iobrioj izgledom v obdelovanji svoje zemlje lahko dosti koristn, konja eez mostpripeljiti; kar se zival splasi, pade s tromon pod most, kd.erzaradi vohke visoeinetakoj mrtva ostane. Sr»'ca, da je bila konjeva uzda slnba iu se je v roki lastnika vtrgala, sieer bi bila tudi njega v propad zavlekla, kder bi se b:i tudi gotovo vsmrtil, akopiam je pivjsnjih Sest no veoa po kaknj eudni pre-vidnosti srefino smrii odslo.
Na to past moram zastope omonjenih obfiia opo. zoriti, da spo'lnijo svojo do sodaj brz ko ue znevecluosti zanemaijeno dolznost in pa glavarstvo, 6e se sploh kaj zmeni za javne opravifeono pritoibe.
(f5itAinicft v Hojanu) nljudno vabi vse cast, nde k besedam, katere se bodo vrSito se sledefiim sporedom: Dne 31. decombra 1874. 1. Kosoveij: Brezi jadra btez krmila, poje mozki zbor 2. Tombola. — 3. Dekla-macija gospodicne M. Zvnnutove. - 4. Zivomrtva za-kons'ka, burka v enem dejanji. — 5. Pozdrav. Za&eg»k tocno 0 9 uri. One 3. juniiarja 1875. 1. Jenk»: Na-prej, poje mozki zbor. — 2. Zupan, vosploigw v dveh d«danjib. - 3. Pies, fcuVtek tofino 0 >/» 6 un. Due 10. januarja 18T5. 1. Hajdrih : O^rkviea, fiveifTosuCT. — 2. Filozof, vt*seloigra v enem dejanji. — -8. Druzbe-na zabava. Zicetek tocno 0 ]/0 6 uri. Dne-17 januar-' ia 1875. 1. Tombola. - 2. tfosovolj : Od Zelezno ceste, poje mozki zbor. - 3 PoStona «leklica, ves 1 ogra,J enrm dojanjn. — 4. Pies. Z-iLetek ttidno ob 6 uri. I)hL 24, januarja 1875. 1. Srbsk* popoin.iea.v p»j ¦¦iriiftUi jjl^r. — 2. Deklamaciia gospodifine M. Zvnni wye.,— ¦$k Ultra, v.-8e!oigra v en.-m dejanji. — .4 i»;We»ft. zabava. Zafietek to6no ob 6 uri. Dan Sl.jauuaija 1870,
nam obeni
1 Hribar: Venec sioveuskih pesmi, pojo mozki zbor.— %. Igra Pike, veseloigra v enem dejanji. — 3. Druzbe-na zabava. Zacetek tocno ob 6 mi. Vstop za neude j« 30 kr. a. v.                                                             Odbor.
(!%e »•»»«! eiew»na ¦«*mplljM>. Bodoijubni zupan z goriSke okolice nam pise tako-lo: Te dni sem dobH dopis od c. kr. okrajnega glavarstva; a ko ho6era za-vitek razpecatiti, kaj zagledam? Poleg peSata e.k. ckr. glavarstva je bila eela, neomadezevana prelepa, rudeca stampilja se* zlatim napisom: „OrtsgemHindeamt in Taraova/ Zdelo se mi je skoro, kakor bi mi hotel gla-varstveni ekspeditor to prilnpnico kot izgled poslati, po katerem naj bi se tudi nage zapanstvo ravnalo. Vidite, vrli Trnovei, kako vas gospodje spoStujejo, da so vaso nem§k<» prilepnico nepoSkodovano ohraniii in jo celo po svetu na razgled poSiljajo!
Da pa ne bode ta izgled §e druge zupane zape-Jjal, naj jim povem, da Ternovsko zapanstvo lahko opra-vifci svojo nemSke prilepnice, ker ja sedaj zupanstvem sedez „Pr i N e ra c i h.M
(M«»nn*n<*vitwjM} so zlaj v Gorici na dnevneni redu ; vfeVraj zvefier jo policija konfiskovala oba itaiijan-ska lista „Eco del Litorale" in „U Isonzo". — Proti koncu leta so bili tedaj vsi politicni goriski listl kon-fiskovuni in na§e obeinstvo sirada toliko bolj duSevne hrane, ker nam sneg vsaki dan konfiskuje tudi Dunaj-ske iiste.
(<»b*nl abnr 4rl>i*kr cltulnlce). Jz Trsta SO pse:   V mdeljo 27. t. m. je iniela nasa dtainica
li zborj katerega se je udelfiwo 88 udov. Zacel je z nagovorom g. predse Inika, ki je poudarjal, naj bi so tudi y priholnjo marljivo delulo i trudilo za obstauek in napr«dek citalniee. U tajnikovega porccila posna-raeino, da se je v takocera letu v^Iiko vec" dolalo, nego 1, ta 1873. Os'iovai se je pevski zbor in napravil oder, za kar s-.» izroka v im^mi odbora hvala vsem sodvlal-cera. Porouln blagajnika je tudi ugolno. Prontffna knie nekiij ostanka, kar jo jako hvalevredno. fc> se po-misli. da jo bilo lausko Mo nek^'n NOleficita, in da se je v tel;oe«m lotu veliko napra»i.^. Vseh udov je 148, tedaj vec nego lani. Spremenile so se potem nektire tocke piavil. Voljeni so b li sleiU-ci gospodje: za pre 1-sodnika Jovo KovafieviC soglasno, v odbor pi: Dr. Pertot s 36, Dr. Maudic s 35, Dr. Bizjak z 28, Lom-bardic s 36, Conte Smrekia s 35 i Stroj s 17   glasovi.
Naj So tu pristavim, da v nu&'j citalnici vladalju-bi mir in najboljSa prijaznost. Tu nij strank, nij pre-pira; miroljubni gg. duhovniki so po vsem z nami i mi i, Djimi. Na§e drnstvo una popolnoina jugoslavjan-«ki zna&aj, ksjti zastopani so Slovenci, Hrvati i Srbi.
(„»ioven»iii xarort") doserlaj edini slovenski dnernik obeta, da bode tudi v novem letu zvest ostal svojemu progratnu: neumorno bra nit i in zagovarjati na-ro ine pravico nasega i.aroda in slobodnostna napredna na5ela filoveiauska, delati in k deluvno.sti buditi svoje rojake. — Bodoljubom, posebno premozni'jsitn, mora biti tedaj dokno-t podpirati to pr-Cetje, kat^ro je rloso-daj uze mnogo 2rtev stab. Noben kolikaj omikan na-rod cij brez dnevnika ; na§ ga pa tein bolje potrebuj^, ker se mora se ve Ino za svoj obstanek in razroj boje-vati. Za to pa bi bila velika sramota za nas Siovence, ako bi moral na§ eJmi dnevnik zaradi pivslabe podpo-re, to je zaradi premnlpga Stevila naro6nikov pronehati. Priporofiamo tedaj iskreno vsem svojim prijateljcm, naj se naroce na ffSlovenski Narod", katerl stane za celo leto poslan po po§ti 16 gold., za pol leta 8 gld., za ge-trt leta 4 gld., za en mesec 1 gold. 40 kr.
Kedor ne more lahko toliko sam potrositi, naj se zdrnzi 8e svojimi sosedi in znanci, tudi dobro, da le kaj stori v podporo nagega dnevnika. Narocnina se po-Silja najlaze po postnih nakaznicah administraciji „Slov-Naroda" v Ljubljano.
(Cmor). V petek popoldne na bozieni praznik se zber<jo ren&inski Slovenci gg. Stnpan&c, Mozeti6, dva brabi Pahorja in trije bratje LasiSi, da so podajo na jujfcno v Miren. Ko so se hoteii vrntti, rege eden izmed njih : C^sta na B?n6e je zmrzU, i Htno 6ez Gorieo. Peljali so se v gostilnico k „zvezdi." Takaj pozvejo, da V „Hotelu Brandt" je koncert, ter se kje podajo. Pred in &> Brandta so ;r,ed seboj pologlasno peii BMi-Io Iunicoa, kar pa lahonskim nsesom nij bilo v§ec\ kaj-ti slovensko peti v Mitalijauskiu Gorici je uze smrtnt greh. Potem stopijo v gostilnico se rairno vsedejo, brez da bi koga nadlegovali z naj manj§o besedico. Neka mestna druhal, ki je popred gotovo slovensko petje sli-fiala—najbrze tudi sklenila se zarad tega zivinsko ma-Sfievati — se po6asi zbere v gostilnici Brandt. Kadar so nagi fantje pili botilje, vstane eden omenjenih pote-pnhov, ter jezno gleda kaj s: nalivajo. Ko so se Slovene! napravljali, da odrinrjo, opominjanr so bili od prJ-jazne strani, da naj pazijo, da se jim bnda obeCa, kajti orusili so ti ciivji junaki neki noze pri mizi v javni go-•talniei. Na to odgovori Puhor mlajsi: mi nijsmo no-benemn ni6  slabega  storili,  se nam tedaj  nij nicesar
Po poravnanom rafinnu okolj ll1/, po no5i se vzdi-gne prv» staigi Pahor in olide v kavarno nFenice." Drngi ^re Stepaniie katerega je en L»hon tako v za-tilmk vaaril, da se zgrudi   na  pol mrtev na tin.  Tako
so tudi mlajSega Pahorja za grlo popadli, ter bi ga gotovo zadn§ili, ko bi jim sreCno ne niel. MoSno ranili so dalje Petra Mozetica, kajti kakor tolovaji so trije teh potepuhov z nozini nanj skufiili; ves krvav se jim je iz rok izpnlil in se na poSti skril. Karol in Prance L»§iL, ko sta to vidiliv, sta vtekla proti stari po§ti. Zadnja in najvega irtev je bil Jansz Iii§ifi, priden 19, Mni rala-denif, nadepolni Slovoiiec; ta je bii zavratno napaden z 1' dolgcm ojstrim noz>m. Proti % Lahonom se je re-vez v smrtnem boju pogumno branil, a ko pride tretji. kakor se cuje; morilcc Cicigoj mu ueini sinrtno rano. Ne-srecnez je priiezel, ti§e si rano §e v bliznjo kavarno „Fe-niceuinsicer brez klobuka,—tn sevsedein v 5 minutah duso izdahne, ker zadet je bii v srLno 2ilo.
§e ko je bil L«§i6 mrtev, se je zbralo  okoli 25 Lahov pred kavarno, ki so po oknih nabivati in % rse ga grla krigali: „Faora i Seavi", tako da nij   bilo mo* goge iti po ziravnika.
Giavni detezniki te zalostn* dogodbo so uze vsi v preiskov.tlnom zaoorn in si^er: Cicigoj. 3 Devetaki, Orlanda, Petrin in P-tsenU
Pogreb ranjcega LaSifa je bil sijajen; 5ez 2000 Slovencev iz okolice se ga je udulezilo. Spioh so Slovenci iz okolico prav dosti socutja pokazali za ubogo zrtev maSSevalnega, surovega 6ina. ker so se dva praz-nika na stotine zbiraii okolo bolniSnice, v kat'ri je le-zal ranjki in okolo pretnr«s kder so bili zaprti morilci in ne verao iz kacega u/roka je obla»tnija So 1»» na vf> c>r morilce pripidjiti pustila v bolrtisoico h koofrontu To so zalostnt nasledki fanati«iranja surovih ijudij in Bog obvarnj, w ne bi pravica postaviia m<\je takemu vandalizmn, katerega zrtov so bili za zdaj ubogi sloven-ski fantje,
Poslanica*)
V Lokavcu, 28. decemb. 187 j.
U^e pred dyema Noma je nok ilopisnik iz Lokav-ca v „Soci-* izjavil, da na§ zupan z olx'inskim premu-zenjem prav po pa§evsko ravna in danes se Miko v«nk preprifia iz sejnih zapisnikov, ki so zdaj pri dczelnem odboru, da jo irnel SoCin dopisnik ne le prav, ampak da je rano Se pre.nalo odkril.—Tri leta so kon&tle 16. novembra t. I., ko je g. B. zupan postal ; ko je nasto-pil to vazno sluzbo obljubaval nam je hribe in doling a denes mora biti pr«pri6an vsak obfiinar, da je bilo dosti kokodakanja, pa prav malo jajic in fie to malo jako drazih in malo vrednih. Sturefiinstvo je g. B. krnalo poznalo in mu potipalo na prst«». — Ker dolgo 6isa nij bilo rafunov in ker je bilo zupana slabo go-spodaratvo nekatenm sieresinom dobro znano, pritozilo se je stareSinstvo siavneirm dezidnemn odborn in ta je zupanu zaukazal, da mora staresinstvu predlozlti racune za 1.1872—73.—N.t§ z.panje ton;6 zavlaCcvnl, kolikor je mogel. a nazadnj.j je vendar sklical sejo za pregle-dovanje racunov, a povabil nij uekteiih njemu sopernih stan-Sinov, ampak njih namestnike, tako na priliko je povabil podzupana, g. Franceta Htnnljaka,se l« nazah-tuvanjo staresinstva in nazoSega vodio del. ra&unarije. g. Jeglica, vendar pa je bil g. H. uze na p .tu k so}i So predno inn j» do.slo vabilo, kar dokazuje, da se bri-ga za dobro gospodarstvo in postavnobt v obeini.
Ko je zupan sejo odpri, j.» g. Jeglifc zaeel v teht-nera m razumljivem govoru poudarjati pravice in dolz-nosti staresmstva, namen in vaznost seje, po tem paje precital pritozbe starefiinstva na odbor in odborovo de-krete na zupana in konefno so je tudi se kon-Statiralo, Co so bili racuni za l.-ta \y% in 1873 ra/.po-lozeni v zinislu § 65. o. r. Ker oni za leta 1873 nijso bill se razspostavljeni, so se v protres vzeli samo ra5u-m za I 1872 in mora se refii, da so staivsine zupann vse stroske privolili, razun 80 gold zabolnisiiiem-stro.s-56% Aita svota niJ bl,a P°krifca s pobotnieo in tudi pri dei. odbjru vknjizena ne, akoravno so so mnog- druge toeko rafiuna za veljavne spoznalo, ki tudi nijso bile podprte s pobotnif ami.—Gotovo je ie to, da je bilo sta-resinstvu jako tezavno natanidno kontrolirati zupana. aasirayno je bil na njegovo stran postavljen jako pra-vicen in vesten denamifiar, ker zupan je postavljene mu meje presegel in denar tudi za hrbtom denarniearja sam pobir.il. — KoneSno se je na predloir arospoda umeljaka v tej seji ostro naiozilo zupanu, daw "pripravi v najhitrejsi dobi ragune za leto 1873 ter |ih rr.-dlozi stareginstvn in dez. odboru naznani dotiSno sejo, da zadnji sopet pos^e svojega zastopnika, g. J«.glif-a. kate-ri je pred odhodom sepet priporogal zupanu natanSnost dnevnikov in rafiunov. Tako pretece sopet dober mesec lx*?LP.an8LVazSlas,'» da so nwpoloieni racuni za leta M6 in 18 <L, zupan pa ob enempovabi staresine k st-j- na I ..L m* Ko se se'a za5ae» n kfttwi je dosel tudi g. Jegl.g, je zadnji vprasal zupana, kje da je dekret dez. odbora, a dekreta nij bilo nikder in g. Jegli* je moral nazocnn ustmeno poroeati obseg dekreta.—Ko je bilo poskj treba konstatirati, 6e so bili raciini javno razpolozeni, pokazal je zupan dotifini razglast ako pre-cej po tem ypraga g. Jeglig. kje da so racuni, jih nij »>iic najti nikder, ampak i>a mizi lezali so dnevniki po-polnoma nagi in brez vsakega dokaza.—Da ne bo seja popolnoina breznspesna, predlaga g. Jeglig  in  g. Hme-
*) UrcdniStvo nij odgovrno ne za obliko, ne za zadrJaj.
Ijak ga podpira, da so pregledajo dnovniki, da se   tako razvidt stan denarnice in kje da denar tiSi.
Piv.tresovanja zafine, zupan postaja zmerotn bolj nemiivn in se vedkrat oddaljuje od seje, tako da ga je moral g poslanec dez. odbora veckrat opominjati na njegovo dolzoost. Oez potudne preneha seja in ko m popoludne zopet za$net zupan uze bolj mirno postopa, (kaj je bilo vines?) pretresa se dnevnik denarniearja g. Blagkofca, v katerem je bilo vse redno; a nafile so so nekatere pohotn'Ce za pojedinje pri gostilnifiarju Beb-ku; ena za 17 gold. 70, ena za 14 in ena za 9 gold, za trikratno kosilo dveh g. nradnikov in enega zemije-merca, in ker bi bilo za kosilo vsacega gospoda zaio-stovalo 5 gold., tedaj za Skrat 15 in ne e>z 40 gold., je stareginstvo ta stroSek ni prediog g. H. odbilo, po tem pa na prediog nekega &pegiarja, sopet potrdilo z enim glasotn vegine na .smell vsakemu pametn«»rau clo^ vekn. — Povdarjalo se je pri tej priliki, da je zupan s tem obeini koristil, mej tem ko je g. H. dokazoval, da je le Akodoval in nemir ter neslogo in vedno toza-reuje sejul. Da pa so oni racuni tako narastli. nij kriv apetit gospodov, ampak ,l«barijaN zupanova: kakor sem namret iz gotovega, ker originaluega vira zvelel, jo g. zupan na vsik tak ra^un vec dni pit in jedel in krcmarju pri eni taki priliki rekel: ,Tevi surovaki iu bedaki morajo plafati, jez ukazem!*1
Da pa ne bodem dosti ve5 pisaril, naj v kratkem oriiciiim, da so <lnevniki po pregtedu pokazali, da je zi leto 1873 487 gold, denara v zupanovih, tedaj v dobrih rokah!
Le se se pomisli, da bo morda za l«*to 1874 ravno toliko priroanjkljeja v denarnici, Le ne ve(?, tako se sme zdihniti in reci: „uboga ob^ina, v lepih rokah si/M In ta posteni in nataujSni zupan Se vedno nnn go.spodari, Se vedno po&teno ljudi pri obla»tnijah toz.j-ri in v preiskave spravlja, na veliko neCast in fikoilo obcine, k'«r nocejo molfati k njegovemti paSevskom go-spolarstvu. ilboge nrenje in ubogo oblastnij<\ ko bi bilo mnnn;o takih zupanor ! H koneu morain se opotn-niti, da ta znacajiit zupan, velik prijatelj in podpiratelj poprej^nega. nam neljubega vikarja in (ilasa, sedajn him jako iniruemu in dooremu g. vikarju mocno nikljiibujV*. menda k<r ga je spoznat in se ne mar.i 7. njim pajla-siti, tako sicor, da mora staieSinstvo potezati se za tega pri nas jako priljubljoncga, ker pravica-'ga gospoda,— katerega si zelimo Se mnogo let m<*j nami. Smatrul sem si za dolzoost te zalostne reSi objaviti, da obiin-stvo zve, kako so pri nas zupanuje iu koliko so bile opravftpno pritoibev „Sofiu, kateri list je zmt»roin na strani resnice in postenosti in nikoli na strani hlinbe iu farizejskih naiel                                                            B.—
Slavno uredniStvo! Blagovolite ta dopis v VaA>*kii veljoeenjfnem Jistu ponatisuiti.
Trnovo 26. .decrunbra 1874,
Dopis iz trnovsk.'ga gozla v 46. stev. gjfij 1^. novembra t. 1. j«; vzbiidil v truovski ob&ni vehko nejo-voljo, p.)gebn<> paje vjezil gosp. viktrja J. G. tako, da iiij dva <inij, kakor so mi praviii, v soli po luCw iti ho-i«I. Dopinnika ovega dopisi pa in)nij-» m.Mia. pi"osim Vas, ScKtiti gospo I nrednik. bhgovolite v Vas «m veleoo-njenem iistu objaviti, da nijsem niti dopisnik oni'njo-ns^ga dopisa in tudi v nobeni zvezi I njim. Vam pa Trnovei svettijtuu, prihodnjo ne vec nedolznih ljudi napa-dati, I;-' se Vam kaka krivica godi^opravicite so ,saj sto-ji vsakcm i prosto.
Vam pa gospod J. Z.: prihodnje na trosite vee okrog.: ti jo dopisnik i.t.d. dokler nijste popolnoina pre-pr.cani, k;do da je, (Jo m* se Vain utAgne kaka sitaost prip-titi.
Avgust Plesuicar.
*) S t»ra p>tsjujoro», da Vi njjste aacg\ dopisa nam p<.sb\i in «i;» L» nam j« pjaUl dra^i popcta>raa tanesljir ua§ dupionik ___________________________________________  Ured.
^I-I-H-H-I-I -l-l-H-l-H-r^
-r
J^staik: V1K'JX)B DOLBNJfiO.   izdavttetj in m nrednyitvo   odgovoron:   AiiOJZU VALBNTINClfi. — Tiikar : PATBftNOliLl f Gorici
Siroji loj
i                 kupujeta vsaki &is po aajvisji Cdui
T"                                                                              j
¦{-               Karl Pamperi-ova sin?,               y
""        Topilnica za loj, sveSarija in milaruica,     T
i      zalogii  vzig.ilnih,  svetilnih in   ma^obnih      I
!      tvarin                                                       J^
X            v CELOVCU in KoroJkom.             i
Jh-hh-ihh-h-ih-hh-i^
V Kililliiarji, in spioh delalci, ki so   nav;v  )
( jeni delati v kamaikih CJavan) ^ob6 dela bit    J
( zo Dunaja. — Obrmti se jo: Wien Stubenbt-   j
sM No. 1, 1. St33'< links.—                          \