GEOLOGIJA 45/1, 213–246, Ljubljana 2002 Litološke znacilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem Lithology of Tertiary beds in Kozjansko, Eastern Slovenia Bogoljub ANI^I], Bojan OGORELEC, Polona KRALJ & Miha MIŠI^ Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana Klju~ne besede: klastiti, predornine in vulkanoklastiti, karbonatne kamnine, oligocen, miocen, petrologija, Kozjansko, Slovenija Key words: clastites, volcanic and volcaniclastic rocks, carbonate rocks, Oligocene, Miocene, petrology, Kozjansko area, Slovenia Kratka vsebina Oligocenske in miocenske plasti na Kozjanskem, kot delu Paratetide, so razvite v razponu od kiscellija do panonija, z dvema hiatusoma, ki obsegata prvi ottnangijsko in karpatijsko stopnjo ter del badenija, drugi pa kraj{e obdobje med badenijem in sarmatijem. V kiscelliju so se odlagale psevdosote{ke plasti, ki so razvite kot bazalni konglomerat, pe{~enjak, glina, lapor in premog, tem pa sledi laporna glina (sivica). Klasti~no sedi-mentacijo spremlja vulkanizem z andeziti in daciti ter njihovimi in riolitnimi tufi. Egerijska stopnja je zastopana s peski, pe{~enjaki, meljevci, glinavci, laporji in tufi (gov{ke plasti), za eggenburgij pa so zna~ilne plasti kremenovega in glavkonitnega pe{~enjaka (maceljski pe{~enjak), peska, konglomerata ter poredko tufa. Najbolj pestro so na Kozjanskem razvite plasti badenijske starosti, znane kot la{ke plasti. Zanje so razen laporjev in meljevcev zna~ilni masivi litotamnijskega apnenca ter plasti biokalkarenita in kalcirudita z morsko favno. Poredko so zastopani tudi tufi, ki so bili v teh plasteh novo odkriti. V sarmatiju je morsko okolje sedimentacije zamenjalo braki~no in sladkovodno. Transgresijsko odlo-‘enim konglomeratom slede peski, laporji in pe{~enjaki ter redke plasti lapornatih apnencev. Klasti~ni sedimenti nastopajo tudi v panoniju. Abstract Oligocene and Miocene beds in Kozjansko, SW part of the Parathetys region, were developed in the time span ranging from Kiscellian to Pannonian, with two emersion phases – the first in Ottnangian, Karpatian and partially Badenian, and the second in Badenian and Sarmatian. Kiscellian sedimentation started with basal conglomerate, which was followed by sand, marl with coal seams, and marly clay (sivica). Clastic sedimentation was accompanied by volcanic activity that produced andesites, dacites, and andesitic, dacitic and rhyolitic tuffs. Egerian deposits include sands, sandstones, siltstones, claystones, marls and tuffs (the Govce beds). Eggenburgian deposits are characterised by quartztoze and gluconitic sandstones (the Macelj sandstones) and conglomerates. Badenian deposits are among the most widespread in occurrence and the most diverse in development. They are known as the La{ko beds. Marls and siltstones predominate over massive lithothamnian limestone, calcareous-quartztoze conglomerate and biocalcarenite. They contain marine fauna. Badenian tuffs have been newly discovered on the territory of Kozjansko. In Sarmatian, the environment changed from marine to brakish and freshwater. Trans-gressively deposited conglomerate is overlain by sand, marl, sandstone and scarce beds of marly limestone. Clastic sedimentation continued in the Pannonian time, too. 18-213-246.p65 213 18. 09. 02, 22:51 Black 18-213-246.p65 Cyan 18. 09. 02, 22:51 214 18-213-246.p65 Magenta 18. 09. 02, 22:51 214 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:51 214 Yellow 214 Bogoljub Ani~i}, Bojan Ogorelec, Polona Kralj & Miha Mi{i~ Uvod Šir{e obmo~je Kozjanskega je vzbudilo zanimanje geologov ‘e sredi 19. stoletja. Privabila so jih nahajali{~a premoga pri La-{kem, Senovem, Trobnem dolu, Babni gori in Roga{ki Slatini, ‘elezova ruda na Rudnici in Bohorju, svinec in cink na Bohorju, predvsem pa mineralni izviri pri Roga{ki Slatini ter termalni vrelci v okolici La{kega in Rimskih Toplic, kasneje pa {e pri Pod~etrtku. Zaradi ekonomske pomembnosti so bila nekatera obmo~ja podrobneje raziskana tudi {e v zadnjih desetletjih. Kozjansko je pokrajina med Bo~em na severu in Bohorjem na jugu, na zahodu je omejeno s spodnjim tokom Savinje in Save, na vzhodu pa s Sotlo. Geografsko je Ile{i~ (1984) Kozjansko razdelil na dva dela – severni del ali Voglajnsko-Zgornje Sotelsko, ki obsega pokrajino med vzhodnim zaledjem Celjske kotline, Rogatcem in pore~jem Sotle ter na ju‘ni del – »pravo Kozjansko« ali Srednje Sotelsko, ki se vle~e od La{kega preko Dobjega in Planine proti Kozjemu, po katerem je pokrajina dobila ime. Geomorfolo{ko je Kozjansko zelo razgibano gri~evje, v katerem tr{e pe{~ene in apnen~eve plasti izstopajo kot grebeni, mehkej{i laporji, meljevci in peski pa so v dolinah in grapah (sl. 1). Osnovni namen te {tudije je, kot pove ‘e naslov ~lanka, da podrobneje predstavimo petrografske in sedimentolo{ke rezultate. Te smo zbrali tako s terenskim delom, predvsem pa z laboratorijskimi analizami ve~ kot 320 terenskih vzorcev in jeder vrtin, ki smo jih raziskovali zadnjih deset let v okviru projekta nove Geolo{ke karte Kozjanskega v merilu 1:50.000 ter projekta Petrolo{ke in sedimentolo{ke raziskave kaminin Slovenije. Litostatigrafske enote so povzete po Osnovni geolo{ki karti 1:100.000, listov Celje (Buser 1978, 1979) in Rogatec (Ani~i} & Juri{a, 1985a,b) ter po Rijav~evi (1965, 1984), ki je neogenske plasti Kozjanskega intenzivno bio-stratigrafsko raziskovala za svojo doktorsko disertacijo. Nekaj pomislekov je bilo le z uskladitvijo prikazanih enot s stratigrafsko Sl. 1. Kozjansko s svojo zna~ilno pokrajino. Pogled z Bohorja proti severu. V ospredju vas Zagorje pri Lesi~nem, sledi greben Rudnice, na obzorju pa Bo~ (levo) ter Dona~ka gora in Macelj (desno). Fig. 1. Typical landscape of Kozjansko. The view from Bohor towards the North. The village of Zagorje at Lesi~no is in the foreground, following is the ridge of Rudnica, and Mt. Bo~ (left) and Mt. Dona~ka and Mt. Macelj (right) on the horizon. 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:51 214 Black Litolo{ke zna~ilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem 215 razpredelnico, ki velja za Centralno Para-tetido, kamor se tudi ume{~a raziskano ozemlje (Rögl 1996, 1998). Na obeh osnovnih geolo{kih kartah oz. listih Celje in Rogatec so namre~ te prikazane {e po razdelitvi, ki velja za Mediteran. V fazi njihove izdelave je bil to namre~ enotni predpis za celotni jugoslovanski prostor. Gre le za rupelijsko stopnjo, ki so jo zaradi zna~ilnega razvoja pri Kiscelliju, nedale~ od Budimpe{te, prvotno poimenovali kiscellijska formacija, nato pa kiscellijska stopnja, kot spodnji del oligocena v razvoju Paratetide (Báldi & Báldi-Beke 1985, B á l d i 1986). Nove ugotovitve bodo koristne pri {tudiju geneze in paleogeografije predstavljenega dela Panonskega bazena, predvsem za primerjavo neogenskih plasti sosednjega Hrva-{kega Zagorja, Kr{kega bazena, Slovenskih Goric, Štajerskega (Gra{kega) bazena v Avstriji ter razvojev na Mad‘arskem. V okviru {tudije smo mikroskopsko preiskali preko 90 vzorcev pe{~enjakov in konglomeratov, okrog 100 vzorcev tufov in vulkanskih kamnin, 85 vzorcev apnencev, 45 vzorcev laporjev, karbonatnih meljevcev in tufov smo raziskali z rentgensko metodo, nekaj vzorcev pa smo raziskali tudi geoke-mi~no. Terenske raziskave so delo B. Ani-~i}a, pe{~enjake, predornine in njihove tufe je mikroskopsko raziskala P. Kraljeva, karbonatne kamnine B. Ogorelec, rentgenske analize pa so delo M. Mi{i~a. Vse terenske fotografije, razen 13 in 15 je napravil B. Ani~i}, mikroskopske pa B. Ogorelec in P. Kralj. Dosedanje raziskave Geolo{ke raziskave Kozjanskega lahko v grobem razdelimo na {tiri obdobja. V prvo obdobje, ki zajema ~as od 1840 do 1. svetovne vojne, moramo omeniti predvsem Lipoldovo manuskriptno karto okolice Kr-{kega in Bre‘ic iz leta 1858, razpravi Zol-likoferja (1861) in Stura (1871) o geologiji Spodnje Štajerske ter geolo{ke karte Pragersko-Slovenska Bistrica (Teller & Dreger, 1898), Celje-Rade~e (Teller, 1907) in Rogatec-Kozje (Dreger, 1907, 1920) v merilu 1:75.000. Pomembna dela so tudi Bittnerjeva (1884) {tudija o razvoju terciarnih plasti v La{ki sinklinali, Unger-jeve (1851) paleontolo{ke raziskave pri Soc- 18-213-246.p65 215 Black ki ter regionalne raziskave (Rolle 1857; Hoernes 1883, 1888, 1889; Gorjanovi}-Kramberger 1904). Med prvo in drugo svetovno vojno je bilo malo raziskav. Omenjamo le Heritscha (1914), Winklerja (1930) in Mundo (1939, 1940), ki so se ukvarjali predvsem s tektoniko, premogom in mineralnimi vodami. Tudi po 2. svetovni vojni so bile geolo{ke raziskave na Kozjanskem sprva usmerjene na nahajali{~a premogov (Hamrla 1955, 1958) in vode (Nosan 1960, 1963, 1973, 1975), kasneje pa v regionalne raziskave (Pleni~ar & Nosan 1958, Grad 1962, 1967, Rijavec 1965, Ramov{ 1959, Faninger 1966). Posebej pomembne so bile sistematske regionalno-geolo{ke raziskave za OGK I v merilu 1:100.000, ki so jih izvajali raziskovalci Geolo{kega zavoda Ljubljane med leti 1962 in 1985. Prostor Kozjanskega je zajet na dveh listih – Celje (Buser 1978, 1979) in Rogatec (Ani~i} & Juri{a 1985a,b), ki ju dopolnjujeta tolma~a. Po letu 1986 so se pri~ele regionalne raziskave v okviru nove geolo{ke karte v meri-lu1:50.000. Te je na ozemlju Kozjanskega vodil B. Ani~i} in so prakti~no zaklju~ene. V pripravi za tisk je karta (Ani~i} & Do-zet, 2002 v tisku), ki jo spremlja tolma~ (Ani~i} et al., 2002, v pripravi za tisk) z vso dosedaj zbrano geolo{ko bibliografijo kozjanskega prostora. V zadnjem obodobju je bilo s tega in sosednjih obmo~ij objavljenih tudi ve~ ~lankov z regionalno-geo-lo{ko, stratigrafsko, sedimentolo{ko in pe-trografsko tematiko (Paunovi} et al. 1986; Dozet & Rijavec 1994; Ani~i} & Ogorelec 1994/95; Sachsenhofer 1992; Jelen et al. 1992; Odin et al. 1994; Petrica et al. 1995; Ramov{ & Ani~i} 1995; @nidar~i~ & Ani~i} 1995; Rijavec & Dozet 1996; Dozet et a l . 1996, 1999; Ani~i} & Ramov{ 1997, 1998; Pav{i~ & Ani~i} 1998, 1999; F o -dor et al. 1998; K r a l j 1999; Ani~i} et a l . 2000; Jelen et al. 2001; Sachsen-hofer et al. 2001). Geolo{ka zgradba ozemlja V geolo{ko-tektonskem pogledu predstavlja Kozjansko obrobni del Panonskega bazena in del najbolj vzhodnih podalj{kov Po- 18. 09. 02, 22:51 18-213-246.p65 Cyan 18. 09. 02, 22:51 216 18-213-246.p65 Magenta 18. 09. 02, 22:51 216 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:51 216 Yellow 216 Bogoljub Ani~i}, Bojan Ogorelec, Polona Kralj & Miha Mi{i~ 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:51 216 Black 18-213-246.p65 Cyan 18. 09. 02, 22:51 217 18-213-246.p65 Magenta 18. 09. 02, 22:51 217 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:51 217 Yellow Litolo{ke zna~ilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem 217 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:51 217 Black 218 Bogoljub Ani~i}, Bojan Ogorelec, Polona Kralj & Miha Mi{i~ savskih gub. Ta prostor zapolnjujejo terciarni sedimenti in sedimentne kamnine, ki so diskordantno odlo‘eni na paleozojske in me-zozojske kamnine (sl. 2). Ozemlje je precej nagubano. Od severa proti jugu imamo ve~ antiklinal in sinklinal. Osi gub imajo generalno smer vzhod – zahod. Severni del Kozjanskega tektonsko pripada vzhodnemu delu Celjske udorine in Celjske sinklinale ter Pletovarsko–Maceljski antiklinali, ju‘neje pa se vrstijo Motni{ka, La{ka in Planinska sinklinala ter vmesne Teharska, Trojanska in Rudni{ka antikli-nala. Slednji grade triasne karbonatne kamnine in predornine. Ju‘ni rob Kozjanskega predstavlja {ir{e obmo~je Lisce, Bohorja in Orlice kot najbolj vzhodni del Litijske antiklinale, ko jo grade tudi triasne in kredne kamnine (Buser 1979, Ani~i} & Juri{a 1985a). Med Litijsko in Orli{ko antiklinalo na skrajnem jugovzhodnem delu raziskanega ozemlja se vle~e {e vzhodni podalj{ek Senov-{ke sinklinale (sl. 2). Kozjansko je razkosano s {tevilnimi prelomi, ki potekajo prvenstveno v dinarski smeri (NW-SE), nekateri pa v alpski (W-E) ter pre~nodinarski (SW-NE) smeri. Geolo{ko je posebej zapleteno ozemlje na severovzhodu raziskanega ozemlja, kjer potekajo {tirje mo~-ni regionalni prelomi – Labotski, Dona~ki, Šo{tanjski in Celjski prelom. Predterciarna podlaga Najstarej{e kamnine v predterciarni podlagi so karbonski in permski skrilavi gli-navci, pe{~enjaki in konglomerati, ki jih nahajamo pri Svetini in vzhodno od Vrha nad La{kim ter na Bohorju in Orlici. Tem slede spodnjepermski masivni apnenci na ju‘nem pobo~ju Bo~a ter srednjepermski rde~kasti klastiti Grödenske formacije. Te kamnine dobimo {e pri Svetini, ob dolini Gra~nice, na Bo~u, Orlici in Bohorju. Triasne kamnine so na Kozjanskem razvite v celoti. Za skitijsko zaporedje je zna-~ilno menjavanje glinastih pe{~enjakov, me-ljevcev, skrilavih laporjev s plastmi oolit-nega apnenca, dolomitov in lapornatih apnencev (Ani~i} 1990, Ani~i} & Doze t 2000, Ramov{ et al. 2001). Anizij je razvit dolomitno (Ramov{ & Ani~i} 1995, Ani~i} et al. 2001), v ladiniju pa je kar- 18-213-246.p65 218 Black bonanto sedimentacijo (plo{~asti apnenci z ro‘enci), ki jo prekinjajo klastiti, spremljal vulkanizem (diabazi, keratofirji in tufi). Posebno zanimivi izdanki spilitiziranega dia-baza in njihovih tufov so pri Svetini in na osrednjem delu Bohorja, na Rudnici in Orlici. Zgornjetriasne plasti nastopajo kot cor-devolski masivni zrnati dolomiti in apnenci v grebenskem razvoju, ponekod pa kot plo-{~asti apnenci z ro‘enci (globljevodni razvoj jula in tuvala). Norijska in retijska stopnja sta zastopani kot plastnat dachsteinski apnenec z znaki med- in podplimskega razvoja in paleozakrasevanja, kot plastnat dolomit z gomolji ro‘enca (»ba{ki razvoj«), najve~ pa je zrnatega dolomita z megalodontidami (glavni dolomit). Diskordantno na zgornjetriasnih plasteh so mestoma (na Bohorju, Veterniku, ju‘nih pobo~jih Orlice ter na Rudnici) odlo‘eni {e beriassijski globjevodni lapornati apnenci z ro‘enci in s kalpionelami ter spodnje- in zgornjekredni fli{, apnen~eve bre~e ali apnenci, glinavci in kalkareniti z ro‘encem (Buser et al. 1982, Ani~i} 1990). Terciar Na Kozjanskem so najbolj raz{irjene terciarne kamnine. Na celotnem raziskanem ozemlju so odlo‘ene diskordantno, najpogosteje na srednje- in zgornjetriasne apnence in dolomite. Na Bo~u, Bohorju, vzhodno od Vrha nad La{kim ter severno od Sevnice je bila erozijska aktivnost {e intenzivnej{a. Tam miocenski litotamnijski apnenci in druge terciarne kamnine le‘e transgresijsko celo na klastitih karbonske starosti ( B u s e r 1978), na severnem pobo~ju Bohorja in Veternika ter na ju‘nem pobo~ju Orlice pa na spodnje-in zgornjekrednih fli{nih kamninah. Skupna debelina terciarnih plasti, ki so razvite prete‘no klasti~no kot sedimenti mo-lasnega tipa, na {ir{em obmo~ju Kozjanskega dose‘e med 2000 in 2500 metri. Obsegajo zaporedje med spodnjim oligocenom (kiscel-lijem) in panonijem (sl. 3) Za Kozjansko je zna~ilen hiatus v spodnjem in srednjem mio-cenu, ki obsega ottnangijsko in karpatijsko stopnjo v debelini ca 600 metrov, na nekaterih obmo~jih pa tudi del badenija. Kamnine teh starosti so razvite v Halozah in v Slovenskih Goricah, severno od Bo~a in Do-na~ke gore. 18. 09. 02, 22:51 Litolo{ke zna~ilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem 219 Sl. 3. Shematski litolo{ki stolpec terciarnih plasti na Kozjanskem. Razdelitev oligocena in miocena glede na zonacijo Centralne Paratetide (R ö g l 1996) in standardno ~asovno skalo po B e r g g r e n e t a l . (1995). Fig. 3. Schematic lithologic column of Tertiary beds in the Kozjansko area. Oligocene and Miocene stages according to zonation of Central Parathetys (R ö g l 1996) and standard time-scale B e r g g r e n e t a l . (1995). 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:51 219 Black 18-213-246.p65 Cyan 18. 09. 02, 22:52 220 18-213-246.p65 Magenta 18. 09. 02, 22:52 220 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:52 220 Yellow 220 Bogoljub Ani~i}, Bojan Ogorelec, Polona Kralj & Miha Mi{i~ Kiscellij (spodnji oligocen) Najstarej{e terciarne kamnine na predstavljenem obmo~ju so z izjemo manj{e krpe eocenskega numulitnega apnenca in kalkarenita na vzhodnem pobo~ju Bo~a, spodnje-oligocenske – kiscellijske starosti. Razvite so kot bazalni konglomerati, meljasti laporji, gline, peski in slabo sprijeti pe{~enjaki ter piroklastiti. V spodnjem delu zaporedja se med peski in laporji javljajo tudi plasti premoga, ki so jih {e do nedavnega odkopavali v danes opu{~enih premogovnikih pri La-{kem, Senovem, Trobnem Dolu ter na ve~ krajih v okolici Babne gore in Roga{ke Slatine. Imenovali so jih psevdosote{ke plasti, ki so litolo{ko sicer podobne pravim sote-{kim plastem (srednjeeocenske starosti), a so mlaj{e (Jelen et al. 1992, Odin et a l . 1994). Nad psevdosote{kimi plastmi le‘i siva la-pornata glina, ki je v geolo{ki literaturi znana kot sivica. Po mineralo{kih in granulo-metri~nih zna~ilnostih je to lapornata me-ljasta glina s 25 % karbonata in okrog 10 % kremena. Med minerali glin, ki jim pripada ca 60 %, mo~no prevladuje muskovit/illit (40 %) nad kaolinitom in kalcijskim mont-morillonitom. Sve‘a kamnina je trda in se ponekod kroglasto kroji. Po svojih litolo{kih zna~ilnostih in po podobnosti foraminiferne favne, ki ji daje morski zna~aj, je sivica podobna kiscellski glini na Mad‘arskem. Med foraminiferami so stratigrafsko pomembne Tritaxia (Clavulinoides) szaboi, Almaena ex. gr. osnabrugensis, Vaginulinopsis gladius in Planularia kubiryii (Rijavec 1978, 1984 in Rijavec v Buser 1979 ter v Ani~i} & Juri{a 1985b). Znotraj kiscellijskega sedimentnega kompleksa so posebno zna~ilni izlivi andezita in dacita ter njihovi tufi. Ve~ji kompleks plitvega andezitnega intruziva in mo~no spremenjene lave je pri Zagaju (sl. 4) in Cerovcu pod Bo~em, precej sve‘e steklaste lave pa pri Trli~nem blizu Rogatca. Piroklastiti so dokaj razprostranjeni tudi v okolici Trob-nega Dola, kjer dose‘ejo debelino do 100 m (Kralj 1999). Najdemo jih tudi pri Blatnem vrhu, pri Ko{nici, Dobrini, v okolici Štor in Šentjurja, med Zagajem in Cerovcem pri Ro-ga{ki Slatini ter pri Sv. Roku ob Sotli, vzhodno od Rogatca. Koherentne predornine in piroklastiti so bili navrtani tudi z ve~ Sl. 4. Kamnolom andezita Zagaj pri Roga{ki Slatini. Fig. 4. The Zagaj andesite quarry at Roga{ka Slatina. 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:52 220 Black Litolo{ke zna~ilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem 221 vrtinami na {ir{em obmo~ju Roga{ke Slatine in Rogatca. Vulkansko delovanje se je na {ir{em Kozjanskem najverjetneje pri~elo z izlivi ande-zitne lave. V Zagaju izdanja masiv kislega andezita (tabela 1), ki je mo~no spremenjen. Andezit je nastal iz lave, deloma pa pripada podpovr{inskemu intruzivu, ki je zapolnil vulkansko ‘relo. Tako lava kot tudi intruziv sta razvita mestoma avtoklasti~no. Hialoklasti so ponekod veliki do nekaj cm, najdemo pa tudi bolj drobnozrnate razli~ke, ki so veliki do nekaj mm. Andezitne predornine so mo~no spremenjene. Nekdanje vulkansko steklo na-dome{~ajo filosilikati, predvsem klorit, illit in glineni minerali z zmesno strukturo vrste klorit/montmorillonit in illit/montmorillonit ter mikrokristalni kremen. Plagioklazi oligo-klazne sestave so dvoj~i~no in conarno grajeni (tab. 1, sl. 1) in so mestoma {e ohranili prvotno sestavo. Ve~ina njih je spremenjena v drobnozrnate agregate albita in v kalcit. Poleg klorita najdemo v predornini tudi do Tabela 1: Kemijska sestava izlivnih predornin in piroklastitov s Kozjanskega. Za –Zagaj, acid an-desite; Tr – Trli~no, dacite; SR – Sveti Rok, rhy-olitic tuff; TD – Trobni Dol, borehole Tdp-1/84, a depth of 83,5 m, rhyodacitic tuff; na – ni analizirano Table 1: Chemical composition of coherent extrusive rocks and pyroclastites from Kozjansko. Za –Zagaj, acid andesite; Tr – Trli~no, dacite; SR – Sveti Rok, rhyolitic tuff; TD – Trobni Dol, borehole Tdp-1/84, a depth of 83,5 m, rhyodacitic tuff; na – not analysed Sample/ Oxide wt. (%) Za-9 Tr-10 Tr-11 SB-13 TD-14 Si02 57,0 65,8 63,9 71,5 69,1 KO2 0,79 0,61 0,61 0,27 0,2 A1203 17,8 16,0 15,8 15,3 11,1 Fe20ä 1,07 0,9 1,0 1,2 2,6 FeO 5,1 4,2 4,6 1,2 0,39 MnO 0,13 0,10 0,10 0,05 0,02 MgO 4,32 0,97 0,98 0,72 0,4 CaO 5,23 4,62 4,57 0,29 1,1 Na20 3,67 4,32 4,16 3,45 2,9 K2O 0,36 1,21 1,33 4,64 2,3 P2O5 0,16 0,15 0,14 0,01 0,01 H20+ n.a. n.a n.a n.a n.a H20" n.a n.a n.a n.a n.a CO 2 <0,01 <0,01 1,32 <0,01 2,3 L.O.I. 3,59 1,80 1,85 1,55 10,1 Sum. 100,3 100,4 99,1 100,4 100,2 18-213-246.p65 221 Black Sample/ Element (ppm) Za-9 Tr-10 Tr-11 SB-13 Li 62 2 <1 <1 Be 1,5 2,5 2,5 3,5 B 21 23 31 31 S (%) 0,01 <0,01 0,01 0,04 Cl ppm <50 752 739 Sc 16,2 20,6 20,1 6,0 V 139 38 37 13 Cr 13 22 40 35 Co 33 31 24 4 Ni 5 2 3 <1 Cu 8,7 6,6 13,3 3,5 Zn 73,1 86,1 86,1 50,7 Ga 16 17 17 16 Ge <10 <10 <10 <10 As 4 10 10 8 Se <1 <1 <1 <1 Kb 19 68 65 Sr 326 263 264 194 Y 21 33 36 Zr 120 151 149 294 Nb 11 15 14 19 Mo <1 <1 <1 <1 Ag 0,4 0,6 0,4 0,4 Cd 0,2 0,3 <0,2 In <0,5 <0,5 <0,5 <0,5 Sn 4 5 45 Sb 0,5 0,6 0,8 <0,2 Cs <3 10 3 7 Ba 195 571 521 1160 Sample/ Element (ppm) Za-9 Tr-10 Tr-11 SB-13 La 20,9 42,3 47,9 53,5 Ce 44,7 91,9 103,0 63,4 Pr 4,6 9,6 10,9 10,1 Nd 19,7 38,8 44,8 38,9 Sm 5,0 8,1 10,3 8,1 Eu 1,49 1,70 1,90 1,86 Gd 4,7 7,6 8,3 7,6 Tb 0,8 1,3 1,4 1,3 Dy 5,5 8,5 9,9 8,7 Ho 1,06 1,68 1,87 1,80 Er 3,6 4,6 5,8 5,8 Tm 0,5 0,8 0,8 0,8 Yb 3,5 4,8 5,2 5,6 Lu 0,51 0,71 0,83 0,80 Hf 1 13 1 5 Ta 3 4 4 4 W 81 158 130 29 Au 18 110 41 9 Hg 77 <5 <5 <5 Tl 0,1 1,0 1,0 1,7 Pb <2 11 10 9 Bi <0,5 <0,5 <0,5 <0,5 Th 8,4 12,3 13,7 20,9 U 0,9 4,0 0,7 10,1 nekaj desetink mm velika zrna sfena. Fe-mi~ni minerali so najverjetneje pripadali av- 18. 09. 02, 22:52 222 Bogoljub Ani~i}, Bojan Ogorelec, Polona Kralj & Miha Mi{i~ gitu, ki je tudi mo~no nadome{~en s klori-tom, kalcitom, sfenom in ponekod drobnozr-natim kremenom. Kisli andezit iz Zagaja pod Bo~em vsebuje 57 % kremenice. Visoka vsebnost magnezija je nedvomno posledica spremenjenosti kamnine, predvsem kristalizacije filosilikatov. Zaradi procesov avtigene mineralizaicje je precej nizka vsebnost kalija, ki je bil iz kamnine najverjetneje izpran. Na spremenjenost kamnine ka‘e tudi sorazmerno visoka ‘aro-izguba, ki zna{a skoraj 4 %. Z razvojem vulkanskega delovanja je postala sestava predornin nekoliko bolj kisla, dacitna. Pri Trli~nem blizu Rogatca je izliv steklaste dacitne lave s trakasto teksturo (tab. 1, sl. 2). Kamnina je precej sve‘a. Vulkansko steklo je le delno devitrificirano in pod mikroskopom svetlo do temno rjave barve z drobnodispergiranimi ‘elezovimi oksidi in kristaliti plagioklazov. Vtro{niki plagiokla- zov so sve‘i, dvoj~i~no grajeni in prete‘no oligoklazne sestave. Femi~nih mineralov skorajda ni, na{li smo le sledove biotita. Da-cit iz Trli~nega vsebuje v treh preiskanih vzorcih od 63,9 % do 65,0 % kremenice (tabela 1). Ta manj{a variabilnost v sestavi je posledica nehomogenosti lave, ne le posameznih trakov, temve~ tudi prisotnosti ne-vulkanskih primesi, katere je lava zajela med te~enjem po morskem dnu. Robni deli lave so nekoliko avtobre~irani in mo~no hidroter-malno spremenjeni. Pripadnost preiskanih predornin (sl. 6) andezitom (Zagaj) oziroma dacitom (Trli~no) smo potrdili tudi z uvrstitvijo na diagram vsote alkalij (Na2O + K2O) in kremenice (LeBas et al. 1986), enak rezultat pa smo dobili tudi na diagramu imobilnih elementov kremenice in razmerja cirkonija napram titanovemu oksidu (SiO2 – Zr/TiO2) po Winchester & Floyd (1977). Da bi dolo~ili Tabla 1 – Plate 1 Porfirska struktura kislega andezita iz kamnoloma Zagaj pri Roga{ki Slatini. Presevna polarizirana svetloba, 20 x Porphyritic texture of acid andesite from Zagaj quarry at Roga{ka Slatina. PPL, 20 x Trakasta dacitna lava iz Trli~nega pri Rogatcu. Presevna polarizirana svetloba, 20 x Banded lava flow from Trli~no at Rogatec. PPL, 20 x Kristaloklasti~ni tuf iz vrtine Tdp-1/84, globina 149,3m, cementiran s kalcitom in piritom. Presevna polarizirana svetloba, 20 x Crystal tuff from borehole Tdp-1/84, a depth of 149,3 m, cemented with calcite and pyrite, PPL, 20 x Tuf iz vrtine Tdp-1/84 (110 m), ki je mo~no spremenjen v glinene minerale z zmesno strukturo vrste illit/montmorillonit (svetlo polje) in klinoptilolit (temno polje). Presevna polarizirana svetloba med navzkri‘nimi nikoli, 20 x A tuff unit in the borehole Tdp-1/84 (110 m), extensively altered to a mixed layer illite/montmo-rillonite (light) and clinoptilolite (dark), PPL, 20 x, +N Plov~ev lapilni tuf, vrtina Tdp-1/84 (93,4 m). Plovci so nekoliko razpotegnjeni in ka‘ejo plamenasto strukturo. Presevna polarizirana svetloba, 20 x Pumice lapilli tuff, borehole Tdp-1/84 (93,4 m). Pumice lapilli are elongated and show flame texture, PPL, 20 x Klinoptilolit, ki nadome{~a vulkansko steklo. Presevna polarizirana svetloba med navzkri‘nimi nikoli, 20 x Clinoptilolite, replacing volcanic glass, PPL, +N, 20x Peperit sivice in riolita, vrtina Tdp.1/84, 43,5 m, presevna polarizirana svetloba, 20 x Mudstone-rhyolite peperite, borehole Tdp-1/84 (43,5 m), PPL, 20 x Tufit, vrtina Tdp-1/84 (16,5 m). Presevna polarizirana svetloba, 20 x Tuffite, borehole Tdp-1/84 (16,5 m), PPL, 20 x 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:52 1 2 3 4 5 6 7 8 222 Black Litolo{ke zna~ilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem 223 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:52 7 8 223 Black 18-213-246.p65 Cyan 18. 09. 02, 22:52 224 jjÄ.^yjfj \ J''vi f B^-v' fgjŁ >,-~^- i yŁü gjfj ¦ '<> ¦ '"Sfer* •" _-*>-_ t'-^ "'^ 18-213-246.p65 Magenta 18. 09. 02, 22:52 224 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:52 224 Yellow 224 Bogoljub Ani~i}, Bojan Ogorelec, Polona Kralj & Miha Mi{i~ Sl. 5. Pe{~ena krogla z limonitizirano skorjo v plastnatem egerijskem pesku. Vonarje ob Sotli. Fig. 5. Sand ball with limonite crust in a bedded Egerian sand. Vonarje in the Sotla valley. (FeO*/MgO) ter kremenice (Myashiro 1974). Kisli andezit iz Zagaja, ki je precej spremenjen, ka‘e kalcijsko-alkalijski in dacit iz Trli~nega toleitni zna~aj, kar je obratno, kot smo zasledili pri raziskavah predornin s Smre-kovca (Kralj 1996). Predornine s Smrekov-ca so prav tako kalcijsko-alkalijske ali to-leitne, vendar so si vrednosti razmerij SiO2 – FeO*/MgO zelo blizu, jasen kalcijsko-alka-lijski zna~aj pa imajo le najbolj kisle, dacitne predornine. Lavo iz kamnoloma Trli~no so analizirali ‘e Hinterlechner-Ravnikova in Ple ni~ar (1967) ter Šimuni} in Pami} (1993). Njihove analize so ob upo{tevanju ‘aroizgube podobne na{im. Tudi po Šimuni} in P a m i } (1993) uvr{~ata lavo iz Trli~nega med toleitne predornine, tako kot vse ostale s sosednjega obmo~ja na Hrva{kem, ki sta jih analizirala. Med slednimi prvinami (tabela 1, sl. 7) so v primerjavi s Smrekovcem posebno zanimive prvine redkih zemelj (REE). Normirali smo jih na hondrite po Nakamuri (1974). Kisli andezit iz Zagaja ka`e podobno te`njo obogatitve lahkih REE z negativno evropi-jevo anomalijo kot andeziti s Smrekovca (Kralj 1996), ~eprav vsebuje precej ve~ lan-tana, cerija in prazeodima. Dacit iz Trli~nega je precej bogatej{i z REE, predvsem lahkimi, 18-213-246.p65 224 18. 09. 02, 22:52 Black Sl. 6. Diagram vsebnosti alkalij in kremenice (L e B a s e t a l . 1986) za preiskane vzorce predornin s Kozjanskega (poln kvadrat – kisli andezit iz Zagaja, polna trikotnika – dacit iz Trli~nega), ter za predornine s Smrekovca (prazni krog, kvadrati, trikotniki). Fig. 6. Total alkali – silica diagram (LeBas e t a l . 1986) for the samples from Kozjansko (close square – acid andesite from Zagaj, closed triangles – dacite from Trli~no), and for the Smrekovec volcanic rocks (open circle, squares, triangles). kalcijsko-alkalni oziroma toleitni zna~aj predornin smo jih uvrstili na diagram razmerja skupnega ‘eleza, prera~unanega v dvovalentno obliko in magnezijevega oksida Litolo{ke zna~ilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem 225 Sl. 7. Na hondrite normalizirane vsebnosti prvin redkih zemelj preiskanih vzorcev predornin s Kozjanskega (poln kvadrat – kisli andezit iz Zagaja, polna trikotnika – dacit iz Trli~nega), ter za predornine s Smrekovca (prazni krog, kvadrati, trikotniki). Fig. 7. Chondrite normalised REE abundance for the samples from Kozjansko (close square – acid andesite from Zagaj, closed triangles – dacite from Trli~no), and for the Smrekovec volcanic rocks (open circle, squares, triangles). kar je tudi pri~akovati glede na bolj kisel zna~aj kamnine. Vzhodno od Rogatca izdanjajo pri Sv. Roku ob Sotli riolitni tufi (tabela 1). Ti so drobno in debelozrnati, mestoma pa najdemo v njih tudi lapilne razli~ke. Vulkansko steklo tufov je mo~no spremenjeno v minerale glin, predvsem kalcijski montmorilonit, zeolit, klinoptilolit in kristobalit, vtro{niki pa so {e sve`i. Menimo, da so bili ti tufi transpor-tirani s podmorskimi piroklasti~nimi tokovi, saj so grajeni ve~inoma masivno in ne ka`ejo plastovitosti, ki bi bila lahko posledica bodisi usedanja vulkanskega pepela in prahu iz zraka ali pa transporta s piroklasti~nimi valovi. Tufi vsebujejo preko 70 % kremenice, na riolitni zna~aj pa ka`eta tudi visoka vsebnost kalija (4,64 % K2O) in natrija (3,45 Na2O). Sekvenca piroklastitov Trobnega Dola, ki le`i ju`no od Šentruperta oziroma vzhodno od La{kega, je bila prevrtana z dvema vrtinama Tdp-1/84 in Tdp-2/84. V obeh vrtinah ta pri~ne in kon~a v sivici, kar dokazuje, da je imel vulkanizem v celoti podmorski zna~aj. Piroklasti po sestavi pripadajo riodacit-nemu tufu, v vrtini Tdp-1/84 pa smo na{li tudi sledove peperita. Z vrtinama je bila prevrtana celotna piroklasti~na sekvenca, ki je debela preko 100 m. Piroklastiti Trobnega Dola so se sedimen-tirali z visokoturbulentnimi podmorskimi tokovi ki so med gibanjem po morskem dnu erodirali tudi klasti~ne sedimente in pre-mogove plasti. Na dnu sekvence najdemo do nekaj cm debele plasti presedimentiranih kristaloklasti~nih tufov s kalcitnim vezivom (tab. 1, sl. 3). Osrednji horizont piroklasti~ne sekvence je debel skoraj 90 m in sestoji iz masivnega lapilnega (tab. 1, sl. 4, 5) ter debelo- in drobnozrnatega vitroklasti~nega tufa. V spodnjem delu sekvence so kosi plovca veliki tudi preko 7 cm, njihova poru{ena notranja zgradba in mo~na razpotegnjenost pa ka`eta na delno nataljevanje med transportom. Ve~krat opazujemo normalno gradacijo lapilov, ne pa tudi osnove, kar je posledica visoke viskoznosti in turbulentnosti podmorskega toka. Piroklastiti so mo~no spremenjeni v klinoptilolit (tab. 1, sl. 6), kal-cijski montmorillonit in kristobalit. V vrhnjem delu piroklasti~ne sekvence je v Trobnem Dolu nekaj cm debel peperit si-vice in riodacita (tab. 1, sl. 7). Peperit je nastal med izlivom lave v sedimente, nasi-~ene z vodo. Sestoji iz do 2 cm velikih fragmentov vulkanskega stekla nepravilnih oblik. Vulkansko steklo je mo~no spremenjeno v klinoptilolit in mikrokristalni kremen. Si-vica, v katero je intrudiral riodacit je bila bogata z organsko snovjo, ki se je zdru`ila v podolgovate le~e, ki poudarjajo fluidalno teksturo kamnine. Prisotnost preperita ka`e, da je bilo vulkansko `relo precej blizu. Nad peperitom se v debelini preko 30 m izmenjujejo presedimentirani drobnozrnati vul-kanoklastiti – tufiti in sivica. Tufiti (tab. 1, sl. 8) so spremenjeni v klinoptilolit in glinene minerale – kalcijski montmorillonit, beidellit in njune zmesne minerale. Glede na petrolo{ke lastnosti lahko piro-klastite iz Trobnega Dola koreliramo z onimi, ki so v neposredni sose{~ini Blatnega vrha, v Ko{nici pri Šentjurju, pri Zg. Na-gonjah severno od Roga{ke Slatine ter pri Sv. Roku ob Sotli. Ekvivalent zgornjim pre-sedimentiranim piroklastitom iz vrtine Tdp-1/84 najverjetneje predstavljajo zelo drob-nozrnati vitroklasti~ni tufi riolitne ali rio-dacitne sestave, ki izdanjajo pri Cerovcu, nedale~ od Roga{ke Slatine in pri Ko{nici. Sestoje iz ~repinjic vulkanskega stekla, ki imajo pogosto ohranjeno Y obliko, do 0,1 mm velikih odlomkov plagioklazov ter sub-mikroskopske osnove. Ta je mo~no spremenjena v minerale glin, predvsem kalcijski montmorillonit. Pri Blatnem vrhu pa naj- 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:52 225 Black 226 Bogoljub Ani~i}, Bojan Ogorelec, Polona Kralj & Miha Mi{i~ demo tudi tufite, ki ne predstavljajo le na kratki razdalji presedimentiranega tufskega materiala, temve~ me{ane vulkanogeno-kla-sti~ne sedimente. Vsebujejo ~repinjice vulkanskega stekla, do 40 % zrn kremena, odlomke sorazmerno sve`ih plagioklazov, posamezna zrna granatov ter drobnozrnato me{ano vulkansko – klasti~no osnovo. Med avtigenimi minerali je najve~ kalcijskega montmorillonita, poleg tega pa tudi nekaj klinoptilolita, ki nadome{~a predvsem vulkansko steklo ~repinjic plagioklazov ter glavkonit. Pe{~enjaki kiscellijske starosti so ve~ino-ma zelo drobnozrnati, tankoplastnati ali la-minirani. Stopnja litifikacije je srednje dobra, le ponekod najdemo slab{e cementirane in porozne razli~ke. Mestoma je opazna bio-turbacija in le~asta plastnatost (flaser bedding), ve~krat pa je prisotne precej organske snovi. Ta se pojavlja kot impregnacija kamnine ali v obliki le~, lamin in tankih plasti. Pogosto je piritizirana v obliki framboidov. V mineralni sestavi detriti~nih zrn prevladuje kremen, v podrejenih koli~inah najdemo tudi muskovit, v sledovih pa glinence in biotit. Vezivo je najve~krat ro`en~evo-sericitno in predstavlja diagenetsko spremenjen matriks. V nekaterih vzorcih se kot cement javlja tudi kalcitni sparit. Debelina kiscellijskih plasti na Kozjanskem zna{a 200 do 300 metrov. Egerij (zgornji oligocen in spodnji miocen) Te plasti so na {ir{em prostoru med Savinjo in Sotlo najbolj raz{irjene med terciarnimi kamninami. V geolo{ki literaturi so znane kot gov{ke plasti, imenovane po kraju Govce pri La{kem (Ku{~er 1967). Dose`ejo debelino okrog 500 metrov. Ve~inoma so razvite klasti~no, kot glineni in karbonatni meljevci, peski in pe{~enjaki ter poredkeje konglomerati. Debelozrnati konglomerati se javljajo kot ve~ metrov debele bazalne plasti Gov{ke formacije, ve~inoma pa se menjavajo s pe{~enjaki in peski. Okolje sedimentacije je bilo ve~ji del morsko, na kar sklepamo po {tevilnih fosilnih ostankih, med katerimi so za biostratigrafsko raz~lenitev najpomemb-nej{e foraminifere Bathysiphon taurinensis, Bulimina elongata, Ammonia beccarii, Glo-mospira charoides, Spiroplectammina cari-nata ter vodilni vrsti za spodnji egerij Lepi- 18-213-246.p65 226 Black docyclina morgani in Miogypsina formosen-sis (Rijavec 1978, 1984 in Rijavec v B u s e r 1979 in v A n i ~ i } & J u r i { a 1985b). Za dolo~ene, predvsem pe{~ene sekvence predvidevamo tudi re~ni facies, facies delt ter zamo~virjene re~ne sisteme. Na slednje sklepamo po {tevilnih organskih fragmentih (odtisi listja, les, organska snov) in le~ah premoga. Na Babni gori, nedale~ od Loke pri @usmu, dobimo med peskom poleg rastlinskih ostankov tudi zoglenela debla, ki verjetno pripadajo palmam. Peske in pe{~enja-ke, bogate z organsko snovjo najdemo na ve~ mestih, predvsem pri Vol~ji jami, pri Rakovcu vzhodno od Slivni{kega jezera ter severno od Roga{ke Slatine. Prevladujo~ litofacies egerijskega zaporedja predstavljajo drobnozrnati meljevci, ki so ve~krat tudi nekoliko pe{~eni (tab. 2, sl. 1). Karbonat vsebujejo v obliki bioklastov (fosilov), liti~nih drobcev apnencev in dolomita ter deloma tudi kot cement. Granulo-metri~ne analize ve~ vzorcev meljevca so pokazale, da ima ta srednjo zrnavost med 10 in 15 µm. Meljevci so pogosto masivni, najdemo pa tudi laminirane razli~ke. Lamina-cija je navadno izra`ena s spremembo v zr-navosti. Nekoliko debeleje zrnate plasti vsebujejo ve~ zrn kremena in listi~ev sljude, navadno muskovita, v bolj drobnozrnati frakciji pa prevladujejo minerali glin, predvsem illit in Ca-montmorillonit. Pogosta sta v kamnini tudi dispergirana limonit in organska snov. Pe{~enjake smo razdelili na {tiri podlito-faciese. Prvemu pripadajo tufski pe{~enjaki, katere smo na{li pri Irju (tab. 2, sl. 2), severno od Roga{ke Slatine in se od tufitov me-{ane sestave mo~no razlikujejo. V njih prevladujejo drobci koherentnih vulkanskih kamnin s steklasto osnovo in mikroliti pla-gioklazov. Odlomkov vtro{nikov plagiokla-zov je mnogo manj. Ve~inoma so mo~no spremenjeni v drobnozrnate agregate albita ali pa so kalcitizirani ali nadome{~eni s klo-ritom. Tudi zrna olivina so zelo redka in popolnoma spremenjena v kalcit in mikro-kristalni kremen, na robovih pa v limonit in sfen. Velikosti zrn nihajo med 0,1 in 0,5 mm, zaobljenost pa je razli~na, tako da najdemo oglata do zaobljena zrna. V vezivu prevladujejo temno obarvani oksidi `eleza, v manj-{i meri se pojavljajo tudi klorit, kalcit, sfen in mikrokristalni kremen. 18. 09. 02, 22:52 Litolo{ke zna~ilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem 227 Tufski pe{~enjaki bi lahko nastali s prese-dimentacijo hialoklastitov in peperitov, saj drobci vulkanskih kamnin mo~no spominjajo na nekoliko zaobljene hialoklaste. Debelozrnati pe{~enjaki drugega podlito-faciesa se pojavljajo skupaj s konglomerati pri Šentrupertu na Podgorskem hribu in na ju`nem pobo~ju Bo~a. Sestoje iz bioklastov (odlomki {kolj~nih lupin, hi{ice foraminifer, briozoji ...) ter liti~nih zrn mikritnega apnenca (tab. 2, sl. 3, 4). Med terigenimi zrni prevladuje kremen, v podrejenih koli~inah pa nastopajo tudi liti~na zrna kvarcita, glinen-cev, vulkanskih kamnin, ro`enca, meljevcev in skrilavcev. Vezivo je ve~inoma mikritni kalcit, ki je ponekod `e rekristaliziran v sparit. V sledovih najdemo tudi glavkonit v obliki lepih elipsoidnih zrn ali kot porni cement. Vsebnost bioklastov je zelo variabilna, niha med 0 in 40 %. Z drugim podlitofaciesom egerijskih pe-{~enjakov so tesno povezani tudi konglomerati, ki predstavljajo le njihove bolj debe-lozrnate razli~ke. Lep konglomerat izdanja pri Šelekerju. Sestoji iz dobro zaobljenih in do nekaj cm velikih liti~nih drobcev apnenca in dolomita, odlomkov meljevcev, posameznih liti~nih zrn pe{~enjakov in mo~no spremenjenih vulkanskih kamnin. Kremenova zrna in liti~ni drobci kvarcita so prisotni le v sledovih. Vezivo konglomerata sestavljajo sparitni kalcit, limonit in glavkonit. Tretji podlitofacies egerijskega zaporedja predstavljajo drobno do srednjezrnati liti~no kremenovi pe{~enjaki s kalcitnim vezivom. Na{li smo jih severno od Roga{ke Slatine, v Ko{nici pri Šentjurju in nedale~ od Lem-berga pri Šmarjah. Med detriti~nimi zrni prevladuje kremen, poleg tega pa najdemo {e liti~ne drobce dolomita, muskovit, klorit, biotit, drobce mo~no spremenjenih vulkanskih kamnin, drobce matemorfnih in klasti~-nih sedimentnih kamnin, zrna ro`enca, gli-nencev in v sledovih tudi bioklaste ter avti-gen glavkonit (tab. 2, sl. 5, 6). Kot vezivo se pojavlja mikrosparitni kalcit, ki pogosto na-dome{~a glinasto in drobnozrnato meljasto osnovo v pe{~enih meljevcih in meljastih pe-{~enjakih. Zato se zrna le malokje neposredno dotikajo, razvit je bazalni tip cementa. Podlitofacies nekonsolidiranih peskov in slabo konsolidiranih pe{~enjakov je najlep{e odkrit ob cesti, ki vodi na Plohov Breg pri Olimju. V tem profilu je egerijski del zaporedja debel preko 500 metrov, njihova starost 18-213-246.p65 227 Black pa je razen s foraminiferami dokazana tudi z nanoplanktonom (Pav{i~ & Ani~i} 1998, 1999), v katerem je dolo~enih preko 30 vrst. Peski sivkaste in rumenkaste barve (sl. 8 in 9) imajo navadno masivno teksturo, mestoma ka`ejo tudi laminirano in navzkri`no plastovitost. Analize bolj litificiranega pe{~enjaka, ki se javlja med slabo ali nekonsolidiranim peskom ka`ejo, da ta vsebuje 40 – 50 % kremena, do 12 % liti~nih zrn, do 8 % glinencev, 2 – 3 % sljude, 20 – 30 % kalcita ter ter do 5 % dolomita. Vezivo je najbolj pogosto kal-citno, pornega tipa, ponekod pa tudi mikrit-no in z limonitno impregnacijo. V lahki frakciji vsebujejo peski iz Plo-hovega Brega poleg kremena {e muskovit in glinence, v te`ki pa vrsto kamnotvornih mineralov ve~inoma metamorfnega porekla – granate, amfibole, piroksene, epidot, zoisit, stavrolit, disten, sfen in cirkon. Variabilnost sestave te`ke frakcije je vezana predvsem na stopnjo preperelosti mineralov. V subaernih, oksidacijskih pogojih so preperevanju pod-vr`eni predvsem granati, pirokseni in amfi-boli. V vrhnjem delu egerijskega zaporedja opazujemo v profilu Plohov Breg redke plasti z do nekaj cm velikimi splo{~enimi prodniki (luskami) glinenega meljevca, ki »plavajo« v slabo litificiranem meljastemu pesku (sl. 10). Posebnost teh lusk (pebbles, silt, balls) je, da so obdane z 1 – 3 mm debelo in krhko limo-nitizirano skorjo temno rjave barve. Rentgenska analiza je pokazala, da limonitno skorjo sestavljata goethit in v podrejeni koli-~ini lepidokrokit. Nastanek limonitnih skorij okrog lusk meljevcev tolma~imo z izlu`e-vanjem `elezovih ionov iz femi~nih mineralov peska v oksidacijski coni sladkovodnega oz. vadoznega okolja, tako da te predstavljajo neko specifi~no preperinsko pedogeno tvorbo v ~asu ottnangijske in karpatijske emerzijske faze. @elezovi ioni so zaradi velike mobilnosti v vodnih raztopinah migrirali vzdol` con ve~je prepustnosti. Na stiku s prodniki meljevca so se sprva adsorbirali na glinenih mineralih, kasneje pa so zaradi po-ve~anega dotoka `elezovih ionov kristalizirali v `elezove okside in hidrokside. V vasi Vonarje ob Sotli smo na{li podobno zanimivo kroglasto tvorbo v navzkri`no plasto-vitem egerijskem pesku (sl. 5). Kroglasta oblika je najverjetneje nastala v ~asu sedimen-tacije s povijanjem plasti. Kasneje pa so v 18. 09. 02, 22:52 228 Bogoljub Ani~i}, Bojan Ogorelec, Polona Kralj & Miha Mi{i~ preperinskih oksidacijskih pogojih pri~eli ob njenem robu kristalizirati tudi `elezovi oksidi in hidroksidi. Iz profila Plohov Breg smo rentgensko raziskali vzorce meljaste laporje, drobnozrnate meljevce in melj. Preiskani sedimenti so ege-rijske, badenijske in sarmatijske starosti. Vzorci ka`ejo dokaj enotno mineralno sestavo. V vzorcih egerijske starosti nastopajo med filosilikati mineral z zmesno strukturo tipa muskovit/illit/paragonit, Ca-montmo-rillonit in nanj vezani minerali z zmesno strukturo ( MZS) tipa illit/montmorillonit, klorit in nanj vezani MZS tipa klorit/mont-morillonit ter v manj{i meri kaolinit in MZS tipa kaolinit/montmorillonit. Vzorci vsebujejo {e kremen, plagioklaze, mikroklin, nekateri pa tudi kalcit in dolomit. Pirit je ak-cesoren. Vzorci badenijske in sarmatijske starosti vsebujejo vse zgoraj na{tete minerale v manj{i koli~ini, razen karbonatne komponente, ki s kalcitom prevladuje. Sedimenti iz profila Plohov Breg sestoje iz mineralov, ki pripadajo trem razli~nim izvornim podro~jem, oziroma komponentam. Prva je metamorfna in jo predstavlja MZS tipa muskovit/illlit/paragonit z razmerjem muskovit/paragonit od 78/22 do 55/45. Druga komponenta je vulkanskega izvora in jo predstavlja Ca-montmorillonit in nanj vezan MZS tipa illit/montmorillonit (I/M) z naklju~no ureditvijo slojnih sosledij (R=0) in razmerjam illit/montmorillonit od 10/90, 15/ 85 do 60/40. MZS tipa I/M z naklju~no ureditvijo ka`e tudi na za~etno stopnjo diage-netske pretvorbe montmorillonita v illit. Velika koli~ina Ca-montmorillonita v sarma-tiju nam govori za pove~an paleotransport iz vulkanskih obmo~ij.Tretja komponenta ja karbonatna in ka`e na morski vpliv, zlasti v badeniju in sarmatiju. Mineralna sestava sedimentov iz Plohovega Brega in njihov raz-li~en izvor je prikazana na sl. 11. Na `alost profil Plohov Breg, kljub odli~ni odkritosti, ni zvezen. V njem je skrit dalj{i hiatus, ki zajema celotno obdobje eggenbur-gija, ottnangija in karpatija ter precej{en del badenija, kar pomeni, da so bili na Koz- Tabla 2 – Plate 2 Egerijski pe{~eni meljevec, nedale~ od Sv. Roka. Presevna polarizirana svetloba, 20 x Egerian sandy siltstone from Sv. Rok. PPL, 20 x Egerijski pe{~enjak prvega sublitofaciesa iz Irja (vzorec MD 21/86-4). Presevna polarizirana svetloba, 20 x Egerian sandstone of the first sublithofacies from Irje (sample MD 21/86-4). PPL, 20 x Egerijski pe{~enjak drugega sublitofaciesa iz Podgorskega hriba (vzorec TcB 8664). Presevna pola-rizirana svetloba, 20 x Egerian sandstone of the second sublithofacies from Podgorski hrib (sample TcB 8664). PPL, 20 x Enako kot sl. 3, med navzkri‘nimi nikoli The same as fig. 3, +N Maceljski pe{~enjak iz Sp. Loga pri Rogatcu (vzorec TcB 20714). Presevna polarizirana svetloba, 20 x Macelj sandstone from Sp. Log at Rogatec (sample TcB 20714). PPL, 20 x Enako kot sl. 5, med navzkri‘nimi nikoli The same as fig. 5, +N Badenijski la{ki lapor z globigerinami in drugimi mikrofosili. Mestoma je opazna piritizacija fosilov. Marl with globotruncanas and other microfossils. La{ko marl, Badenian. TcB 2747, Vodru‘ pri Šentjurju, 50 x. Številne globigerine dajejo badenijskemu la{kemu laporju »pe{~en videz«. According to numerous globigerinas the marl has «sandy appearance«. La{ko marl, Badenian. TcB 2764, Prevorje pri @egarju, 50 x. 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:52 1 2 3 4 5 6 7 8 228 Black 18-213-246.p65 Cyan 18. 09. 02, 22:52 229 18-213-246.p65 Magenta 18. 09. 02, 22:52 229 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:52 229 Yellow Litolo{ke zna~ilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem 229 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:52 7 8 229 Black 230 Bogoljub Ani~i}, Bojan Ogorelec, Polona Kralj & Miha Mi{i~ janskem v neogenu posamezni predeli, kot je ta med Pod~etrtkom in Vir{tanjem, tudi 5-6 milijonov let okopneli. Eno od {e vedno ~isto nere{enih geolo{kih vpra{anj Kozjanskega sta ~asovno razdobje in vulkanska intenzivnost v ~asu zgornjega oligocena in spodnjega miocena. Predori an-dezita, dacita in riodacita ter njihovih tufov datirajo ve~ji del v dalj{e obdobje spodnjega oligocena (kiscellija). Avtorja osnovne geolo-{ke karte Rogatec (Ani~i} & Juri{a 1985a) prikazujeta na Kozjanskem in na sosednjem Hrva{kem Zagorju zvezni vulka-nizem v obdobju od srednjega oligocena do spodnjega miocena (kiscellij in egerij), medtem ko Buser (1978) na listu Celje dopu{~a mo`nost oziroma prikazuje dve lo~eni vulkanski fazi in sicer obe v oligocenu. O dveh vulkanoklasti~nih sekvencah znotraj oligocen-skega klasti~nega paketa v vzhodni Sloveniji poro~ajo tudi Jelen in sodelavci (2001). Prostor Savsko-Celjske tektonske cone, kamor ume{~ajo ozemlje ju`no od Roga{ke Slatine, po njih pripada drugi sekvenci (med sivico in gov{kimi plastmi) s ~asovnim razponom med vrhnjim kiscellijem in spodnjim delom zgornjega egerija. Prva sekvenca, ki zajema Smrekov{ki bazen in prostor severno od Roga{ke Slatine pa na ~as med zgornjim eocenom in oligocenom. Šimuni} in Pami} (1993) ter Pami} in Balen (2001) so starostno raziskovali predornine Hrva{kega Zagorja, pa tudi okolice Rogatca. V splo{nem omenjeni avtorji pripisujejo andezitnim predorninam egerij-sko-eggenburgijsko, badenijsko in v okolici Rogatca celo panonijsko starost. To~nega odgovora na to vpra{anje ni dala tudi ta {tudija, z veliko verjetnostjo pa se nagibamo k dvema ali celo ve~ vulkanskim fazam (sl. 3). To zagovarjamo z razli~no mi-neralo{ko in kemi~no sestavo magme na posameznih izdankih (tabela 1). Pri Rjavici, blizu Roga{ke Slatine izdanja mo~no spremenjena in preperela vulkanska kamnina, za katero menimo, da je egerijske starosti. Prvotne sestavine kamnine nadome-{~ajo kaolinit, avtigeni albit, kremen, limo-nit, mestoma se pojavlja tudi analcim. Zaradi spremenjenosti ni mogo~e zanesljivo ugotoviti, ali je kamnina izlivna ali vulka-noklasti~na, vendar pa menimo, da gre najverjetneje za koherentno vulkansko kamnino, morda plitvi, podpovr{inski intruziv, v katerem je pri{lo do tako mo~nih sprememb zaradi delovanja devteri~nih fluidov. Robni deli kamnine so mestoma avtobre~irani. Eggenburgij (spodnji miocen) Tudi plasti eggenburgijske stopnje so razvite klasti~no. Prevladujeta litofaciesa me-ljevcev, peskov in pe{~enjakov, podrejeno pa najdemo tudi litofacies konglomeratov. Na raziskanem ozemlju so raz{irjene na Dolgi oz. Nunski gori ter v pasu med Pol`ansko vasjo, Roga{ko Slatino, Rogatcem in Logom, na vzhodnem pobo~ju Bo~a (Ple{ivec in Kopa), posebej lepo in v velikem obsegu pa izdanjajo ju`no od Dona~ke gore in na Mac-lju, od koder se vle~ejo na Hrva{ko. Na obmo~ju Pol`anske vasi, Lemberga in Roga{ke Slatine prevladujejo slab{e vezani rumenorjavi kremenovi peski z vlo`ki in le-~ami kremenovega pe{~enjaka, konglomerata in karbonatnega meljevca, na Ple{ivcu in Maceljski gori pa so klastiti mo~no liti-ficirani. Med temi prevladujejo srednje do drobrozrnat pe{~enjak in konglomerat. La- Sl.- Figs. 8.-10. Profil Plohov Breg pri Olimju, egerijske plasti. Plohov Breg at Olimje profile, Egerian beds. 8 - Debele plasti slabo litificiranega kremenovo-karbonatnega peska. Thick beds of poorly lithified quartztoze-calcareous sand. 9 - Nekatere plasti so bogate z limonitimi impregnacijami. Some beds are rich in limonite impregnations. 10 - Klasti meljevca z goethitnimi skorjami. Claystone clasts (pebbles) with goethite crusts. 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:52 230 Black 18-213-246.p65 Cyan 18. 09. 02, 22:52 231 18-213-246.p65 Magenta 18. 09. 02, 22:52 231 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:52 231 Yellow Litolo{ke zna~ilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem 231 10 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:52 8 9 231 Black 18-213-246.p65 Cyan 18. 09. 02, 22:52 232 18-213-246.p65 Magenta 18. 09. 02, 22:52 232 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:52 232 Yellow 232 Bogoljub Ani~i}, Bojan Ogorelec, Polona Kralj & Miha Mi{i~ Sl. 11. Mineralna sestava sedimentov iz Plohovega Brega in njihov razli~en izvor Legenda: M/I/P – mineral z zmesno strukturo (MZS) muskovit/illit/paragonit, KLO – klorit + MZS tipa klorit/montmorillonit, KAO – kaolinit + MZS tipa kaolinit/montmorillonit, Ca – M – Ca-montmorillonit + MZS tipa I/M, KRE – kremen, PLA – plagioklazi, MIK – mikroklin, KAL – kalcit, DOL – dolomit, PIR – pirit, G/H – goethit/hematit. Fig.11. Mineral composition of sediments from Plohov Breg showing diverse origin Legend: M/I/P – mixed layer minerals (ML) muscovite/illite/paragonite, KLO – chlorite + ML of the chlorite/montmorillonite type, KAO – kaolinite + ML of the kaolinite/montmorillonite type, Ca – M – Ca-montmorillonite + ML of the illite/montmorillonite type, KRE – quartz, PLA – plagioclase, MIK – microcline, KAL – calcite, DOL – dolomite, PIR – pyrite and G/H – goethite/hematite. pornih vlo`kov je malo. Barva pe{~enjaka je zna~ilno zelenosiva zaradi primesi glavko-nitnih zrn, na preperelih povr{inah pa ru-menkastosiva. Dragutin Gorjanovi~ – Kram-berger, ki je leta 1904 raziskoval Zgornje Obsotelsko in Maceljsko goro, je ta pe{~enjak zaradi svojega posebnega izgleda in sestave poimenoval maceljski pe{~enjak. To ime se {e danes uporablja v strokovni literaturi med slovenskimi in hrva{kimi geologi. Jugozahodno pobo~je Maceljske gore se {iri proti Rogatcu in se imenuje Log. Ker so doma~ini `e zdavnaj odkrili, da je ta kamen dober gradbeni material, se je tod razvila kamnarska industrija. Zasloveli so po imenitnih portalih, ki {e danes krase Rogatec, Roga{ko Slatino, Celje in druge kraje. V obdobju najve~jega razcveta kamnarske industrije je na obmo~ju Loga obratovalo okrog 50 ve~jih ali manj{ih kamnolomov (sl. 12). Po 2. svetovni vojni se je tod razvila in- dustrija brusov, saj je imel kamen dovolj kvalitetne abrazivne sposobnosti, homogeno sestavo in enakomerno zrnavost. Med doma-~ini se je za ta pe{~enjak v okolici Loga udoma~ilo s precej{njo tradicijo ime lo`anski kamen (Ani~i} & Ramov{ 1997, 1999). Na obmo~ju Ple{ivca vzhodno od Bo~a je znan poseben razvoj pe{~enjaka – ple{iv{ki pe{~enjak, ki pa se le ponekod uporablja. Za maceljski pe{~enjak in {e posebej za njegov razli~ek – ple{iv{ki pe{~enjak sta zna-~ilni visoka stopnja litifikacije in diage-netskih sprememb. Mikroskopske analize ka`ejo, da pripadata litarenitom in subli-tarenitom. V mineralni sestavi mo~no prevladuje kremen (50 in celo do 70 %), zelo visok pa je tudi dele` dolomita (15 – 30 %). Slednji najverjetneje predstavlja ostanek nekdanjega dolomitnega cementa in le v manj{i meri detriti~nih dolomitnih zrn. Glavkonit se pojavlja v ple{ivskem pe{~enja- 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:52 232 Black 18-213-246.p65 Cyan 18. 09. 02, 22:52 233 18-213-246.p65 Magenta 18. 09. 02, 22:52 233 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:52 233 Yellow Litolo{ke zna~ilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem 233 Sl. 12. Opu{~en kamnolom maceljskega pe{~enjaka Zlaka v Zgornjem Logu. Fig. 12. Abandoned quarry in the Macelj sandstone. Zlaka by Zgornji Log. Sl. 13. »Dinozavrova ko‘a« oziroma »tekstura zeljnatega lista« na spodnji strani badenijskega pe{~enjaka, ki je nastala z iztiskanjem porne vode zaradi obremenitev s sedimentom pri drsenju. Javorje pri Slivnici. Dol‘ina vzorca: 205 cm. Fig. 13. »Dinosaurus leather« – a »cabbage leaf texture« in Badenian sandstone. Javorje pri Slivnici. Lenght of the block: 205 cm. (Foto – Photo: Marjan Grm). 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:52 233 Black 234 Bogoljub Ani~i}, Bojan Ogorelec, Polona Kralj & Miha Mi{i~ ku v sledovih, v maceljskem pa ga je mnogo ve~ (do 5 %) in skupaj s kloritom daje kamnini zna~ilno zeleno barvo (tab. 2, sl. 5, 6). Pogosto nadome{~a drobce vulkanskih kamnin in ostanke nekdanje osnove. Veziva med zrni je zaradi prete`no sti~nih kontaktov in mo~ne kompakcije kamnine zelo malo, delno je to kalcitno (do 3 %), delno pa ro`en~evo-sericitno. V slednih koli~inah so prisotni {e glinenci in te`ki minerali – med slednjimi mo~no prevladuje granat nad cirkonom, ru-tilom, turmalinom, apatitom in biotitom. Ple{ivski pe{~enjak vsebuje v vezivu {e limo-nit, ve~ vzorcev pa tudi precej organske snovi. Med pe{~enjakom dobimo ponekod poleg lapornih vlo`kov in pol glinavca {e tanj{e plasti tufa. Verjetno so ti tufi vezani na vulkansko aktivnost, ki jo v eggenburgiju Hrva-{kega Zagorja opisujejo Avani} in sodelavci (1990), Š imuni} in Pami} (1993), T a -ri in Pami} (1998), Safti} in sodelavci (2000) ter Pami} in Balen (2001). Primerjava raziskanega maceljskega pe{~e-njaka iz Loga s tistim, ki izdanja v hrva{kem Zagorju (Bojani} et al. 1978, Ta dej et a l . 1997) je pokazala veliko sorodnost. Litofaciesi konglomeratov in prodnatih pe{~enjakov se pojavljajo na Dolgi oziroma Nunski gori, debelozrnat konglomerat pa je {e posebej razvit na vrhu Dona~ke gore. Njihova glavna zna~ilnost je visok dele` karbonata, ki nastopa kot sparitni cement, bio-klasti ter liti~na zrna apnenca in dolomita. Med detriti~nimi zrni prevladuje kremen nad drobci vulkanskih in metamorfnih kamnin, manj pa je ro`enca, glinencev in te`kih mineralov. V pe{~enjaku z Nunske gore smo opazili pretrtost kremenovih zrn in drobcev tr-{ih vulkanskih kamnin na mestu, kar potrjuje tektonska dogajanja po konsolidaciji kamnin, verjetno zaradi bli`ine Labotske in Dona~ke prelomne cone. Eggenburgijske plasti so zelo revne s fosilnimi ostanki. Med peskom in pe{~enjakom se dobijo le tu in tam ostanki flore – ve~i-noma so to slabo ohranjeni listi dreves. Mi-krofavna se dobi le v polah glinenega in meljastega laporja. Med foraminifernimi vrstami, ki so sicer redke, omenjamo naslednje: Cyclogyra polygyra, Nodosaria longi-scata, Cibicides ungerianus, Melonis sol-danii, Florilus communis, Gyroidina soldanii girardana in druge (Rijavec 1978, 1984). ^eprav je obdobje eggenburgija trajalo relativno kratko, le 1,5 milijona let in je 18-213-246.p65 234 Black koncem le tega `e nastopila okopnitev ozemlja, je bila sedimentacija dokaj hitra, saj do-se`e paket maceljskega pe{~enjaka in konglomeratov kar 400 do 500 metrov. Miocenska emerzija se je na Kozjanskem nadaljevala skozi celotno obdobje ottnangija in karpatija in kon~uje s transgresijo konglomeratov in litotamnijskega apnenca v ba-deniju. Badenij (srednji miocen) Plasti badenijske stopnje so raz{irjene na celotnem Kozjanskem in so razvite zelo pestro. Najbolj pogosto se menjavajo plasti bio-kalkarenita in laporja, ki so v literaturi znane kot la{ke plasti, sam lapor pa kot la{ki lapor. V bazalnih in spodnjih delih bade-nijskega zaporedja pa nastopajo tudi kreme-novo-apnen~evi pe{~enjaki in konglomerati ter masivne, tudi do ve~ deset metrov debele plasti litotamnijskega apnenca. Na pregledni karti (sl. 2) kot tudi na geolo{kih kartah 1:100.000 (Buser 1978, Ani~i} & Juri{a 1985a) sta oba litolo{ka tipa kartografsko izdvojena. Petrolo{ko je lapor lahko zelo raznovrsten – glinen, pe{~en in najve~krat meljast. ^e-prav imajo te kamnine na terenu podobne lastnosti in videz kot lapor, pa po petro-grafski terminologiji in zrnavosti to najve~-krat niso. Ve~inoma so to karbonatni meljev-ci s 30 do 60 % karbonata in srednjo zrna-vostjo okrog 15 µm. Pe{~en izgled oz. otip dajejo lapornim plastem {tevilne drobne fo-raminifere, najve~krat globigerine. Badenijske plasti so raz{irjene na celotnem raziskanem ozemlju in so razvite zelo pesto. Dobimo jih v pasu, ki poteka severno od Šentjurja pri Celju in Šmarja pri Jel{ah dalje proti Roga{ki Slatini in naprej na Hr-va{ko. Nahajamo jih tudi v jedru La{ke sin-klinale med Šentrupertom in Grobelcami in dalje ob njenih robovih proti Mestinju in Sodni vasi (sl. 2), v obeh krilih Planinske sinklinale, na vzhodnem delu Litijske antiklinale in Senov{ke sinklinale ter na Bizelj-skem. Posebno obse`ni grebeni litotamnijs-kega apnenca pa izdanjajo {e v pasu med Planino pri Sevnici, Pil{tanjem, Kozjim in Bistrico ob Sotli. Badenijske plasti so, kot `e omenjeno, od-lo`ene na starej{ih kamninah diskordantno. Najbolj pogostno so to gov{ke plasti ege- 18. 09. 02, 22:52 Litolo{ke zna~ilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem 235 rijske starosti, ve~krat pa tudi triasni karbonati, fli{ne plasti kredne starosti in celo karbonski in permski klastiti, kar ka`e na intenzivno tektoniko in erozijo ozemlja v ~a-su {tajerske tektonske faze v obdobju srednjega miocena. Ponekod (npr. pri Vodru`u) so kontakti med zgornjetriasnim in litotam-nijskim apnencem izredno ostri in opazni tudi v mikroskopskih preparatih. V krajih, kjer le`e badenijske plasti na gov{kih plasteh, za~enjajo z bazalnim konglomeratom. Po sestavi je ta drobno do sred-njezrnat apnen~evo-kremenov, saj ga sestavljajo prete`no prodniki belega kremena, ro-`enca in vulkanskih kamnin (najve~krat keratofirja) ter razli~nih vrst apnenca. Vezivo med prodniki je pe{~eno-glineno ali kal-citno. V konglomeratu ve~krat zasledimo tudi odlomke, kopu~e ter inkrustacije litotam-nij, briozoje, lupine {koljk in pol`ev. Starost badenijskih plasti je dokazana predvsem na podlagi vodilnih vrst forami-nifer. Za spodnji badenij so zna~ilne uvige-rinske vrste Uvigerina aculeata aculeata in U. aculeata orbignyana ter planktonske vrste Orbulina bilobata, O. suturalis in Globoro-talia fonsi barisanensis za srednji badenij vrste Uvigerina venusta, U. liesingensis ter Orbulina universa in Pavonitina styriaca za zgornji badenij pa Bolivina dilatata, B. elon-gata ter Ammonia beccarii, Globigerina bul-loides in Virgulinella pertusa ( R i j a v e c 1978, 1984, Rijavec & Ani~i} 1979). Badenij-ska starost dela plasti na Plohovem Bregu je dokazana {e z nanoplanktonom (Pav{i~ & Ani~i} 1995). Mestoma so foraminifere v laporju tako {tevilne, da govorimo lahko `e o »pe{~enem laporju« oziroma lapornem apnencu (tab. 2, sl. 7 in 8). Poseben tip takega rumenkastega lapornega apnenca z zelo drobno poroznostjo je {entjurski apnenec (Buser 1978, A n i -~ i } 1984), ki izdanja na ve~ krajih severno od Šentjurja pri Celju in je dober ter znan gradbeni kamen. Po petrografski opredelitvi lahko karbonatne pe{~enjake opredelimo kot tipi~ne bi-kalkarenite in biokalcirudite s pestro bioge-no komponento, katere dele` lahko dose`e tudi do 60 % kamnine. To biogeno komponento sestavljajo predvsem fragmenti rde~ih litotamnijskih alg, nadalje lupine moluskov, briozoji, velike foraminifere (miogipsine, mi-liolide in druge), morski je`ki in korale. V 18-213-246.p65 235 Black nekaterih vzorcih so alge ali briozoji tako {tevilni, da pe{~enjak lahko poimenujemo kar litotamnijski apnenec oz. pe{~enjak ter briozojski pe{~enjak ali konglomerat (tab. 3, sl. 1-4). Litotamnijski apnenec je navadno debeloplastnat, pogosto pa tudi masiven (sl. 13, 14). Na ve~ krajih so ga do nedavnega lomili kot dober gradbeni kamen. Litotamnije se javljajo v dveh oblikah. V ve~ini vzorcev jih opazujemo kot do 2 mm velike bioklaste, ki so srednje do dobro zaobljeni, pogosto pa jih je zajela tudi intenzivna endolitizacija. V nekaterih horizontih pa se litotamnije javljajo kot manj{e ali inten-zivnej{e inkrustacije. V teh primerih kamnino opredelimo kot litotamnijski apnenec ali biolitit. Ve~krat so z litotamnijami mo~no inkrustirani tudi konglomerati. Detriti~no komponento v pe{~enjakih in konglomeratih sestavlja v glavnem kremen. Njegov dele` ocenjujemo med 3 in 40 %, ve~ji del pa je zastopan z 20 do 30 %. Naj-ve~krat je monomineralen in zelo dobro zaobljen. Zaobljenost kremenovih zrn in prodnikov je bolj{a v konglomeratu kot v pe-{~enjaku. Kremenu slede po zastopanosti liti~na zrna, v sledovih do 2 % pa najdemo {e glinence in glavkonit (tab. 3, sl. 5). Med liti~nimi zrni so prisotni razli~ki vitri~nega tufa, glinavci, mikrokristalni kremen (ro`e-nec), kremenov pe{~enjak, dolomit in bio-mikritni apnenec mezozojske starosti. Zna~ilen mineral badenijskega karbonatnega pe{~enjaka je tudi glavkonit, ki obarva nekatere plasti zna~ilno zelenkasto. Zrna glavkonita merijo od 50 do 300 µm in so pove~ini dobro zaobljena, manj{i del glav-konita pa je tudi avtigenega – zapolnjuje kamrice foraminifer. Pirit je avtigen in se javlja v do 50 µm velikih zrnih in framboidih (tab. 2, sl. 7). Cement v vseh preiskanih vzorcih bade-nijskega pe{~enjaka in konglomerata je spa-ritni kalcit z do 0,5 mm velikimi zrni, okrog ehinodermov pa je pogost sintaksialni cement. Ve~krat opazujemo dve generaciji cementa – obrobni cement A ter mozai~ni sparit B. Biokalkareniti in konglomerati so slabo do srednje porozni. Pore imajo ve~ji del medzrnski zna~aj in merijo od nekaj dese-tink mm do 1 mm. Dele` por ocenjujemo med 1 in 10 %, ve~ji del pa te dosegajo med 2 in 5 %. Zaradi svoje homogenosti so v preteklosti litotamnijski apnenec, predvsem 18. 09. 02, 22:53 236 Bogoljub Ani~i}, Bojan Ogorelec, Polona Kralj & Miha Mi{i~ drobnozrnat biokalkarenit, na Kozjanskem uporabljali kot pomemben gradbeni in arhitektonski kamen. Mestoma se med badenijskim pe{~enja-kom in konglomeratom litotamnije javljajo v ve~ cm in izjemoma do 10 cm velikih ro-doidih, ki ka`ejo koncentri~no spu`vasto strukturo. Na ve~ mestih, v Spodnjih Selcah pri Grobelnem, v okolici Šentjurja, Šentru-perta, Kozjega (Je{ovec) in Bistrice ob Sotli (Srebrnik in Dekmanca) so ti rodoidi tako {tevilni, da se ka`ejo kot nekaj metrov debel rodolitni konglomerat (sl. 15) (Ani~i} & Ogorelec 1994/95). Mestoma litotamnije obra{~ajo tudi liti~ne drobce kremena. Taki litotamnijski rodoliti so bili v ~asu badenija v Panonskem bazenu dokaj pogostni. Znani so tudi iz hrva{kega Zagorja (Avani} et al. 1998), iz Dunajskega bazena (Dullo 1983) in celo s Poljske (Studencki 1988), Litolo{ko so posebno zanimivi {e biokal-kareniti in konglomerati~ni pe{~enjaki iz Se-dovca, ju`no od Šmarja pri Jel{ah in Grobelc pri Slivni{kem jezeru, v katerih je med bio-klasti in liti~nimi zrni tudi do 10 % ooidov. Take pe{~enjake lahko poimenujemo kar oolit-ni biokalcirudit (tab. 3, sl. 6). Ooidi ka`ejo radialno rast kristalov, v njihovih jedrih pa so ve~krat foraminifere ali kremenova zrna. Po terenskih opazovanjih in po mikrofa-ciesu ugotavljamo, da so se badenijski karbonatni pe{~enjaki odlagali v plitvem, dokaj odprtem litoralnem {elfu, ki je imel lokalno razli~en zna~aj sedimentacijskega okolja ter stalni dotok detriti~nega materiala iz obrobja Panonskega bazena ter iz erodiranih prostorov. Laporji in karbonatni meljevci so se odlagali v plitvih, bolj zati{nih lagunah ali pa v bolj distalnih in nekoliko globjih delih deltnih okolij. Tabla 3 – Plate 3 Biokalkarenit s {tevilnimi fragmenti litotamnij. Biocalcarenite with numerous lithothamnian fragments. TcB 4537, Vodru‘ pri Šentjurju, 20 x. Litotamnijska koralinacija s {tevilnimi konceptakli (detajl). Lithothamnian coralinacean algae with conceptacles (detail). TcB 7628, Trobni dol, 20 x. Drobnozrnat biokalciruditni apnenec s {tevilnimi fragmenti briozojev. Finegrained biocalcirudite with numerous bryozoan fragments. TcB 3680, Kamnolom Rifnik – Rifnik quarry, 10 x. Briozojski kalcirudit. Bryozoan calcirudite. TcB 4530, Sotensko pri Šmarju pri Jel{ah, 20 x. Drobnozrnat apnen~ev pe{~enjak – biokalkarenit z detriti~nimi zrni kremena in zrni glavkonita. La{ke plasti, badenij. Finegrained calcareous sandstone – biocalcarenite with detrital quartz and glauconite grains. La{ko beds, Badenian. TcB 4485, Krajn~ica pri Šentjurju, 20 x. Badenijski apnen~ev pe{~enjak – biokalkarenit s posameznimi ooidi iz la{ke plasti. Calcareous sandstone – biocalcarenite with some ooids. La{ko beds, Badenian. TcB 81, Sedovec ju‘no od (south of) Šmarja pri Jal{ah, 20 x. Sarmatijski pe{~enjak iz Pr{lina ob cesti Roga{ka Slatina – Vonarje. Presevna polarizirana svetloba, 20 x Sarmatian sandstone from Pr{lin along the road Roga{ka Slatina – Vonarje. PPL, 20 x Enako kot slika 7, med navzkri‘nimi nikoli The same as fig. 7, +N 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:53 1 2 3 4 5 6 7 8 236 Black 18-213-246.p65 Cyan 18. 09. 02, 22:53 237 18-213-246.p65 Magenta 18. 09. 02, 22:53 237 '-.'--'¦«iLiij>V" vi \ ".. -^Jt •- r K ';¦':¦;, *:'v< ß** * , " ¦" 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:53 237 Yellow Litolo{ke zna~ilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem 237 fry 0 ¦ * . 'ti$f "ft* V ¦: ¦ 5 ** m ¦J!.-;.: ¦ ^#i .> ~y®mm~ s *:fo »¦¦¦¦¦'gjBI ' "••*¦'¦ 6 TU 0- # t" i-: ¦¦ A' .-«A..- 1 La 18-213-246.p65 18. 09. 02, 22:53 3 4 8 237 Black 18-213-246.p65 Cyan 18. 09. 02, 22:53 238 18-213-246.p65 Magenta 18. 09. 02, 22:53 238 ?^m »S|^^ •" «HS^??'*1^??^ >| &&WäB&. S^^^^fe liÄlS |^^B*^y: *58| i >- ''^^ .**?'