Ljubljana, ? sredo 28 oktobra 1903. JtXXVl. leto -ista; m ;» Oss *v*ter, >^cBi necelie in g>ra?.niko; ter velja po poitl prejemati sa avatro- dgrafea MMi i?to žeinemu po- tovalnemu učitelju za živinorejo, Martinu Jelovšku se je regulirala plača tako, da se uvrsti v 9. činovni red deželnih uradnikov s plačo 3200 kron, aktivitetno doklado 600 kron; potovalnina 3000 K mu ostane nespremenjena. — Zvezi kmetijskih zadrug se je dovolila za 1902 in 1903 letna podpora 8000 K. Posl. Kern je interpeliral deželni odbor, zakaj ni predložil zakona o zboljšanem občinskem redu ter je predlagal, naj se deželnemu odboru prepusti pravica, dovoljevati občinske doklade do 150°/0. — Baron R o k i t a n s k y je predlagal, naj se deželnemu odboru naroči, da vloži v prihodnjem zasedanju novi lovski zakon. Koroški deželni zbor. Predlog poslanca W e i b s a , naj bi se vpeljal novi premoženjski kot dopolnilni davek, se je odklonil — Z i-drugi gostilničarjev in kavarnarjev za ustanovitev izobraževalne šole za leto 1904 se je dovolila podpora 200 K. — Na predlog posl. W i e -s e r j a se zvišajo s 1. januvarjem 1904 deželnim cestarjem plače za 72 K ter se razdele v tri plačilne vrste. — Posl. Grafenauer je utemeljeval že znam predlog, naj se prepove popivanje pri mrliških stražah, sedmine in pogostije; nadalje je predlagal, naj se uvede iz zapuščin pristojbina za ubožce. V češkem dežel, zboru so vprizorili Nemci le dvoje poimenskih glasovanj, ko je deželni maršal sejo zaključil, da bodo mogle delati komisije. Nemce je hudo poparila izjava, da se prihodnja seja naznani pismeno. Sli so vprašat namestnika, ki pa jim tudi ni vedel nič tolažil-nega povedati. Gališki deželni zbor je začel z debato o deželnem proračunu za 1903 4. Za leto 1903. znašajo izdatki 24044000 K, dohodki pa 9,775.000 K; za leto 1904. znašajo potrebščine 25 234.000 K, dohodki pa le 10 677 000 K. Za regulacijo rek si LISTEK. Božji rop. (Konec.) Pavla je pa imela svoje muhe Lazila je za prijateljicami, potem pa jih zbadala tcliko čas«, da se je spo-rekla z vsemi, na kar jih je zopet prosila odpuščanja, zatrjajoč jim, da je tako silno nesrečna. Prebirala je romane in novelice, ki si jih je bila skrivaj izposodila od starejših prijateljic, primerjala junake z Dušanom — kako sladko ji je zvenelo to ime —, pa ni mogla dobiti osebo, ki bi imela toliko vrlin in bi bila vsestransko tako popolna, kakor »njen« Dušan. Po vseh knjigah je pisala njegovo ime in v njenih noticah, na njenih ravnilih v šoli so bile cele kite Dušanov. — Toda niti besedice še nista spregovorila. Tako je potekel prvi tečaj, minuli 8ta prvi dve konferenciji drugega tečaja in oznanjena je bila tretja šolska izpoved. Učitelj verouka je P*i prvi šolski izpovedi le svetoval, °&j bi šli vsi gimnazijci k skupnemu obhajilu ter pristavil, da ne more 8]cer nikogar siliti, da pa upa, da Wo njemu na ljubo izpolnili to njegovo željo vsi. Ko je delil listke za drugo izpoved, je karal učence, češ, da jih mnogo ni bilo pri skupnem obhajilu in da je prepričan, da bodo prišli zdaj pri drugi izpovedi tudi tisti, katerih pri prvi izpovedi ni biio, češ, da smatra za osebno Žaljenje, če koga ne bo. Zaman so se upirali tej novotariji svobodomiselnejši sedmo- in osmošolci, češ, da postane na ta način marsikaj, kar je bilo do sedaj skrito, potem očito, — ogromna večina je prišla. Tudi našemu Dušanu to ni bilo nič kaj po volji. Ne, da bi bil dobil kdaj »suho«, ampak zato ga je jezil ta pojav, ker je čutil v tem utesnitev svobode in pa zato, ker je začel misliti s svojo glavo, odkar je študiral Wapplerjeva doka zovanja, da je namreč »naša« vera edino prava in je našel pri tem toliko zofizmov in logičnih skokov, da so se mu začeli vrivati resni dvomi. Z britkim usmevom je spravil listek, vzel v roke košček papirja, na katerem je bilo zapisano jam-bično merilo in se zamislil, zapisati pa si ni upal nobenega verza, boječ se učitelja verouka. Točno ob treh popoldne je moral biti vsak dijak na svojem mestu pri izpcvednici. Tudi Dudan je klečal nedaleč od neke izpovednice v cerkvi sv. Nikolaja, držal je v roki molitvenik, ker je bilo tako zapovedano, oko pa mu je uhajalo tja v zadnjo klop, kjer je sedel v polutemi na eni strani njegov učitelj veronauka skrbno gledaje iznad očal in iznad odprtega molitvenika po cerkvi osobito motreč tiste, ki so došli prepozno. Na drugi strani pa je videl deviški obraz, obrobljen z ljubkimi, plavimi kodri. Bila je Pavla. Pri vsaki izpovednici se je že čulo šepetanje, od vsake izpovednice so izpovedanci z odvezo in brez cd-veze odhajali, le v njegovi spoved-niči še ni bilo izpovednika. Vsi okrog bo glasno mrmrali, on pa je bil vesel, d* je bil v bližini bitja, kojemu bi se bil raje in z večjim zaupanjem izpovedal in] za katero bi bil dal rad življenje in zveličanje. V tem pristopi cerkovnik, ki oznani polglasno, da »gospoda« no bo, ker so zboleli. S precejšnim hrupom so se dvignili skesani čakalci ter šli iskat odveze. Ker so bile v tej cerkvi vse izpovednice z dolgimi vrstami grešnikov zastražene, odpravila se je večina, med katero je bil tudi Dušan, v frančiškansko cerkev, kjer pa tudi ni bilo upanj«, da bi ae prišlo kmalu na vrsto. Dušan je hodil od izpovednice do izpovednice in pokleknil končno k oni, ki je bila ravno pod veiiko lestvo zadaj za kapelico Na eni strani izpovednice sploh ni bilo nikogar, na drugi pa se je izpovedoval brumen sedmošolec z očali, ki je bil popolnoma podoben kakemu seme-niščniku. Komaj je pokleknil Dušan, zaprla se je nasprotna lina, potem se je čulo kratko pa izdatno noslanje in njegova lina se je odprla. »In no-mine . . .« »posebno se pa obtožim, da sem dvomil nad temile verskimi resnicami:« . . . V kateri šoli pa si?« »V peti« »Moli vsak dan 10 očenašev in 10 ČešČenaaimarij in eno vero, pa pridi v 3 tednih še enkrat!« S precejšnim ropotom se je zaloputnila lina. »Dušan je dobil »pod lojterco« ta suho,« rekah so oni, ki so bili pri bližnjih izpovednicah in takoj so sklenili nagajati mu. Eden je pristopil k njemu in mu rekel: »Kaj ti nisem pravil, da je to neod-pustno, kakor ti mučiš svojega pe-gaza? Tega ti nihče ne odpusti, najmanje pa gospod »pod lojterco**. Dušan ni odgovoril na to ničesar, pač pa se s Žalostnim usmevom oddaljil od poredneža in s počasnim korakom odšel iz cerkve. Drugi dan ob sedmih je bila vs* višja gimnazija zbrana v cerkvi sv. Ntkolaja, in sicer vsak razred na svojem, natanko določenem prostoru tako, da je bil ves prostor prazen, Če je odšel dotični razred. Učitelj veronauka je bral maso in natanko premotril pri vsakem »Dominus vobiscum« po en razred. Dva petošaica sta mu stregla. Dušan je imel popolnoma mirno vest, dobro vedoč, da se dvomi pojavljajo sami od sebe, da so to takozvani »motus primoprimi«, kakor je rekai učitelj veronauka, in da niso greh, dokler jih ne gojimo zoper svoje boljše prepričanje in radi. Ni ga bolelo, da ni dobil odveze, pač pa sa mu je storilo milo, ko je premišljeval, da je sirota, da nima nikogar na svetu in da še tam ni dobil utehe, kjer jo dobi skoraj vsakdo. Iz teh sanj ga prebudi zvonček, ki je klical k obhajilu. Kakor en mož se je dvignila vsa V. a in hitela na stopnice med prezbiterijem in ladjo, pustivša za seboj prazen prostor v obliki popolnoma pravilnega čvetero-kota. Plaho je pogledal ta prazni prostor in jasno mu je bilo, da bo vedelo vse takrat v oerkvi navzoče občinstvo, aa ni dobil odveze, Če najme dežela 7 mil. K, za podpore vsled ujm pa 2 952.000 K posojila. Deželni odbornik Romanovič je izjavi), da je potrebno razširiti iti ojačiti deželno avtonomijo, ker so razmere take, da je pričakovati resnihčasov. Poslanec Olesnicki je izjavil v imenu Ma lorusov, da bedo glasovali proti dež. proračunu, ki se ne ozira dovolj na potrebe maloruskega nareda. Malo-ruski poslanci so prišli do prepričanja, da ne bodo v deželntm zboru našli pravice. V solnograškem deželnem zboru napovedujejo svobodomiselni poslanci najostrejšo ob-strukc^jo, ako se bc še nadalje odlagala razprava o prevze.tju deželnega jamstva za posojilo mesta Solncgra.la. Vnižieavstrijskem deželnem zboruje interpeliral p: -slanee S t u r m zaradi vivisekege ter zahteval, da se zdravnikom v bolnišnicah strogo prepove, delati na bolnikih take hudodelne poskuse. Potem je zbornics začela razpravljati o spremembi občinskega volilnega reda. Opozicija je ugovarjala, češ, da sprememba pomeni odrivanje inteligence od volilne pravice. Kriza na Ogrskem. Tisza je postal ministrski predsednik. Kakor se je splošno pričakovalo, tako se je tudi zgodilo. Ko ni nobeden drugi madjarski politik hotel prevzeti sestave novega kabineta, se je ta naloga poverila grofu Tiszi. In Čudno je, da ma-djarsko Časopisje, ki je še nedavno, ko se je lancirala Tiszova kandidatura za stolec ministrskega predsednika, odločno odklanjalo tega moža, sedaj ali previdno molči, ali pa ga kar odkrito pozdravlja kot spasitelja iz opasne, Že toli dolgo trajajoče državne krize. Kakor je znano, je bil Tisza tudi Član One devetorice, ki je redigirala vojaške zahteve liberalne stranke, katerih pa cesar ni sprejel, ampak jih odločno odklonil. Sedaj je postal grof Tisza ministrski predsednik, torej se je moral izneveriti onim principom, katere je še nedavno zastopal kot Član devetorice. Pokazal je takoj ob prvem nastopu, da je zelo elastičen mož, ki ume menjati svoje nazore kar čez noč, ako je treba. Tisza si je moral kolikor toliko prisvojiti cesarjevo stališče glede armad-nega vprašanja in bo sedaj, zastopajoč isto, mešetaril z bivšimi svojimi kolegi devetorice, da popuste od svojih zahtev, katere je še nedavno sam pripoznaval kot upravičene in kot minimum, kar se more zahtevati. Torej poseben značaj grof Tisza ne bode, sicer pa je Ogrska v zadnjem času že itak navajena, dajo ne vladajo baš krepostni možje. Izmed številnih ogrskih listov piše vrlo odločno proti Tiszi samo „Fiiggetlen Magvarorszag", ki pravi, da bi bilo nečastno, ako bi trpeli Madjari kot ministrskega predsednika Človeka, ki je nepretrgano h u j skal vladarja proti Madjarom in se bojeval z vsemi mogočimi sredstvi proti njihovim upravičenim zahtevam, takemu Človeku je treba odločno pokazati vrata. Iz vsega je razvidno, da bo tudi Tisza imel zelo težavno stališče in da se bode tudi njemu težko posrečilo državni voziček izpeljati iz blata neprestanih kriz. Politične vesti. — Prihodnji vojaški m a- v ne vri bodo na južnem Češkem, v okrajih Strakonice in Protiviu. Šef generalnega štaba baron Beck si je že kraje ogledal. — Avstrijski Častniki za Mace donijo. Zapoveduik bosansko-hercegovske žandarmerije, generalni major Cveticanin in njegov namestnik polkovnik Ecker sta izstopila baje le zategadelj, ker sta v smislu avstrijsko-ruskih reform določena za reor-gauizatorja turške žandarmerije za Ma-cedouijo. — Srbi na Ogrskem so sklicali včeraj v Karlovu v torontalski županiji konferenco vseh radikalnih slojev. Vlada je pa konferenco iz političnih vzrokov prepovedala. — Macedonski odbor skliče v kratkem velik tajni shod vseh voditeljev. Sklepalo se bo, ali naj se čez zimo počaka ua izid predlaganih reform ali naj se pa vstaja nadaljuje. Ako se bodo voditelji odločili za zadnje, se vse velike čete razpuste ter se dežela preplavi z malimi vstaškimi četami. — Nemiri na Bolgarskem. Zaradi predstoječih volitev v sobranje je vsa dežela po koncu. Na mnogih krajih je že prišlo do krvavih spopadov. Celo gibanje vodi Cankov, ki hoče vreči ministrstvo Petrova. V ta namen je dobil baje iz Rusije 300.000 frankov, da zasede sam ministrsko predsedstvo ter kot tak primora kneza Ferdinanda, da se ukloni ali pa se odpove prestolu. Ponekod je gibanje naperjeno tudi naravnost proti knezu. Prirejajo se demonstracije, pri katerih se javno zažiga knezova podoba. — sestanek nemškega cesarja in ruskega c a r j a bo te dni v Wiesbadenu. Sestanek bo imel politično važnost, ker bodeta prisotna tudi drž. kancelar grof BuIow in ruski minister zunanjih zadev grof Lambsdorff. — Revolucija na San Domin g u se širi po vsi deželi; vlado se smatra za zgubljeno. Dopisi. Iz Cerkelj na Gorenjskem. Naš s tolikimi naravnimi krasotami obdarovani kraj je Bog popolnoma zapustil, kar sedi na knežjem stolu v Ljubljani miroljubni naš škof. Pošilja nam nesrečo za nesrečo in obeta se nam še hujše. Odkar je v okvirju klerikalne klerikalne organizacije ustanovljena mlekarna šla rakom žvižgat, pretek o je komaj par mesecev, ko je posojilnico zadela jednaka ali vsaj slična usoda. Kaplan Kos, katerega je poslal škof v naš kraj oznanjevat mir in blagoslov osrečujočega klerikalizma, je namreč zadnjo vodil tako izkušeno, da je predsednik posojilnice znorel, blagajnik pa se obesil. Ljudstvo pa proklinja, ker se je komaj oddahnilo od udarca, ki mu ga je zadala mlekarna, a bo že zopet moralo odpreti mošnjiček na stežaj, da nasiti klerikalnega zmaja. In Kos, ta vzor namestnika Kristusovega še ne misli odnehati. Komaj čaka, da bi bila nad ubogimi kmeti sodba izrečena, da bi zopet mogel razviti v posojilnici svoje delovanje in jo kar najpreje pripeljati do druzega poloma, kmete pa na kaut. In ne samo to, ruval je toliko Časa zoper našega miroljubnega župnika, da se je ta slednjič naveličal živeti v družbi takih kapelanov in da nas vsled tega v kratkem zapusti. Kakor je Kos delal s svojim predstojnikom, tako ne dela najbolj robati in neolikani hlapec s svojim gospodarjem ! Če je govoril o njem, mu ni vedel nikdar dati druzega imena kot „ta stariM in to vpričo in nasproti župljanom. Ni Čuda, da so poslednji o tem ljubem kaplančku dobili nekako čudne pojme. Imenoval je župnika „zdravega konja", ki se mu ne ljubi delati itd. itd. ter mu nasprotoval, kjerkoli mu je mogel. Oznanjeval je mašo za kako podružnico, ter pustil ljudi tam čakati, sam jo je pa pobrisal v gore, ali pa si dobil kako drugo razvedrilo. Če ga je zjutraj poklical cerkvenik, češ, da čaka veliko ljudij za spoved, mu je ravnodušno odgovoril: „naj le čakajo, jaz se bom še enkrat obrnil." No, ljudje se bodo že sčasoma spametovali, da ga ne bodo več čakali. Vse to se godi v bližini škofove stolice, ne daleč kje na Dolenjskem ali na Krasu, kjer bi bilo že bolj umevno tako počenjanje. Škof vidi le konsumarja v našem Kosu, za drugo, kar uganja ta možic, se ne briga. Župnik mu itak ni smel ničesar reči, ker se je šel sicer pritožit na škofijstvo, odkoder je župnik dobil v odgovor — dolg uos. Zato ga je pustil, da je počenjal, kar je hotel. A da se je naveličal regentstva od teh mladih, neolikanih ljudij, temu se ne moremo čuditi. Jasno nam je pa, da takega župnika ne dobimo več, in da bo škof že skrbel, da bo poslal takega župnika, ki bo mogel s Kosom harmonično prepevati. Vse to gotovo ne more biti v srečo naši župniji. A rekel sem, da se nam obeta še hujše, in če se to zgodi, potem je res najbolje, da poberejo vsi kmeti kopita in gredo v Ameriko, kjer je že itak polovica Cerkljancev. V zadnjem času smo namreč brali v dnevnikih novico, da prodaja gosp. dr. E. Globoč-nik svoje letovišče Sangrad. In kmalu nato smo čuli govorico, da ga kupijo neki menihi. Kateri, tega ne vemo, morda celo kaki izgnani francoski jezuiti. Kakor so se kmetje veselili mlekarne in posojilnice, tako se sedaj vesele, da dobe v svojo sredo — menihe. A prazne kašče in mošnjički, na katere bodo ti kutarji delali naskoke jih bodo kmalu prepričali, da so se prezgodaj veselili. Če je torej ta vest resnična, da pride krasni Sangrad z vse divno okolico v take roke, potem bo to za nas pač vrhunec nesreče. In skrajno potrebno je, da se merodajni krogi za to zanimajo in se kar najhitreje informirajo, koliko je na tem resnice ter nas, I če še ni prepozno, rešijo nadloge, ki se nam obeta. Morda se bo v vsem slovenskem narodu vendar našel mož ali i pa kaka družba, ki bi z nakupom tega j letovišča preprečila, da bi se v ta kot j gorenjskih krasot vgnjezdila meniška ■ bisaga. Prepričan naj bo dotičnik, da si bo za ta Čin pridobil ne samo veliko hvaležnih src, ampakj da bi bil tudi 8 kupčijo, katero bi napravil, popolnoma zadovoljen. Prosimo merodajne kroge, da o tem blagovolijo razmišljevati. Cerkljančan. Dnevne vesti. V Ljubljani. 28 oktobra. — Ljudskiglas.Občina Žil6 e nad Cerknico je bila doslej prava trdnjava klerikalne strank«-). Možje te občine so vedno zvesto in zanesljivo volili klerikalne kandidate ia na prstih je bilo lahko sešteti glasove, ki so jih dobili narodno-napredni kan-didatje pri raznih volitvah Početje klerikalnih poslancev v dež. zboru je predramilo tudi to občino in sklenila je energično potioijo na deželni H.bor. Ta peticija se ariast: Visok«, deželni zbor! Podpisani občinski odbor obžaluje, da obstrukcija že drugo leto zabranjuje vsako stvarno delovanje v visokem deželnom zboru ter smatra obstrukcijo za skrajno fri volnost in ne varn o orožje, katero seka smrtne rane nam ubogim davkoplačevalcem. Občinski odbor želi odkritosrčno, da v visokem deželnem zboru preneha prepir radi volilne reforme, katere mi davkoplačevalci ne potrebujemo ter prosi gg. poslance vseh strank, da prično z rednim delovanjsm. Naša občina je dala izdelati načrte za pre-potrebno okrajno cesto B*gunje-Sv. Vid, katero bi rabilo 40 vasi ter potrebujemo za izvršitev tega načrta deželne podpore. Visoki deželni zbor naj blagovoli uvaževati resnične in nujne dojanske potrebe nas ubogih davkoplačevalcev ter opusti po-gubljivo obstrukcijo, s katero ne pridemo do potrebnega miru. Sicer pa bodemo vedeli vpoštevati koristi in delovanje naših sedanjih zastopnikov v dež. zboru o priliki novih volitev. — Občinski odbor občine Žil če, dne 22. oktobra 1903. — (L S.) J. P o -n i k v a r, župan. AntonŽnidaršič, Janez Doles, Andrej Rat, svetovalci. F r. Ponikva r, Janez Lah, Ivan Koščak, Pavlo Tekaveo Makovec, Janez Klančar, Janez Jakopin, Jakob Prhaj. — Splošna in enaka volilna pravica. Piše se nam: Ako bi bilo klerikalcem v resnici kaj na tem ležeče, da se da ljudstvu splošna volilna pravica, zakaj jo pa ne vpeljejo tam, kjer bi jo takoj lahko sami vpeljali. Zakaj ne razpišejo župniki, oziroma škof kar za vse cerkve cele ško- | fije, nove velitve ključarjev na podlagi splošne in enake volilne pravice. Cerkveni ključarji so pač zastopniki ljudstva pri cerkvi, a ti se niti po sedaj veljavnem volilnem redu ne volijo, ampak jih kar Župniki sami imenujejo. Kako morejo potem taki „zastopniki ljudstva", z župnikom naložiti kar 60% prosto- voljne naklade na davek z vsemi prj. kladami in zraven še 1 K na vsako osebo v celi fari, kar se je zgodilo T letu 1903 v neki fari na Notranjskem. Kako morejo taki zastopniki ljudstva pri cerkvenih računih dovoljevati, da škof vsako leto 10% od vseh izkazanih dohodkov kar sam odšteje za popolnoma nepotrebne škofove zavode. Kako morejo taki zastopniki ljudstva dopuščati, da se stareje ustanovljene maše opuščajo, a ustanovna glavnica porabi za škofove zavode. Kako morejo taki zastopniki dopuščati, da župniki, koji dobivajo bero od faranov za to, da opravljajo vse nedelje, praznike in sopraznike sv. mače za farane, morajo sedaj po ika fovem ukazu maševati vse sopraznike plačane maše in denar odrajtovati 4 škofove zavode. Ali ne darujejo ravno reveži primeroma največ za razne „cer-kvene potrebe?" Dajte tem revežem na podlagi splošne iu enake volilne pravice priliko, da bodo vedeli, kaj u z njih denarjem pri cerkvi uganja, (J. dr. Šusteršič se pa naprosi, da v prihodnji seji stavi nujni prodlog, da v; deželni zbor naprosi škofa, kot pokrovitelja obstrukcije, za splošno volilno pravico, da svojim podrejenim župnikom zaukaže, da takoj razpišejo volitve cerkvenih ključarjev na podlagi ipl in enake volilne pravice. — Naše poročilo o anii. alkoholskem shodu je šlo »Slovencu« v mozeg. Vse surovosti, kar jih premere tozadevni, gotovo zelo bogati »Slovencev« zaklad, je zbral v šopek ter to zbirko cvetk z vrta katoliške poezije prezentiral našemu poročevalcu. Naše poročilo je bilo d o piČice resnično. Kako »pinan« je vsled tega poročila »Slovenec«, kaže dejstvo, da je v predzadnji Številki imenoval udeležbo le p o v o 1 j n o, med tem ko je sinoči že trdil, da je bila dvorana natlačeno polna. Pojdite se solit, lažnjivci neumni! Lahko bi apelirali na odgovornega urednika »Slovenčevega«, dr. Žitnika, naj pod častno besedo pove, če nismo pisali resnice, ali ga nečemo spravljati v zadrego. Namesto njega pa naj g. poslanec Povše pod častno besedo pove, ako ni pred pričetkom zborovanja s škofovo pomočjo vabii po dvorani raztresene posameznike, da naj stopijo bolj v ospredje, te pa doslovno z besedami: »Le biižie, da nas bo vsaj kaj videti!« Da, tako je in nič drugače. Pijanost pa naj dragi »Slovenec« spravi lepo v svojo bisago, saj so njegovi naj. nejši pripadniki pravi specijalisti v nezmernosti. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v pe tek, dne 30. oktobra t. 1. ob 10 uri dopoludne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledeh I dnevnim redom: 1. čitanje zapisnik« zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Določitev ?vega Omei irnen< dež, kov-la Novei >vanju d avt ana v ev >rtne Pro pod| >vzdig pcd| ibtav Pro dovJ( t>rtnio ih nad eleini reditv Kam laksir cmljU dov 10 o inom lostoj ika £ ega 3 loatoj ika [ eiezn oštu i apa Ko* 11 sli čitelj otelu var ne S > mu adi i obno listi ovi a ta aaor 010 M ano. ja. J ndki ašen |gitac 11 ta ega u l ska ved« Dalie v prilogi. ostane popolnoma sam na svojem prostoru, dočim pohiti ves ostali razred na etopnjice, kjer se pa zopet ne more umakniti obhajilu, ker le prestrogo pazi in gleda učitelj veronauka, ki deli obhajilo. Že je sklenil, da ne pojde pred oltar, marveč ostane sam na prostoru, tudi če vsi ljudje vedo, da je bil dejan »na diljco«, ker se mu je zdelo neznačajno, lagati občinstvu v obraz. V tem hipu mu šine misel v glavo; kaj če bi bils. tudi Pavla navzoča, za kakšnega lopova bi te imela. Plašno se je ozri po občinstvu in vsa kri mu je šinila v lice. Tam pod prižnico je sedela Pavla v prvi klopi, oblečena je bila v svetlo, modro obleko, knjižico je mela odprto, oči pa so bile obrnjene neprestano v njega. Nastal je šum, V. a se je vračala na svoj prostor, V. b pa se je dvignila in odšla na stopnjice k obhajilu. Silno bled, pa dooela miren je pokleknil Dušan pred ograjo, držeč pred usta razprostrto knjižico. Le ko mu je položil mašnik hostijo na jezik, se mu je zdelo, da se je v njem nekaj ▼trgalo, potem pa se je naselil v njegovem srcu mir, absoluten mir . . . Malkonteni. Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. XXXIII Cim sta odšia pater Hugon in Matija, je Rovan takoj pohitel obvestit samostanske vojake o preteči nevarnosti. Sklical je hlapce in jih razpostavil po zidovju, obvestil menihe in končno zbudil tudi opata Petra. Ta pa ni hotel ničesar vedeti o boju. — Ako ima Aibertus oblastveno dovoljenje, da zavzame samostan, potem ^e moramo temu povelju pokoriti. Rovan je strmel in je živahno ugovarjal opatovim nazorom, ali opraviti ni mogel ničesar. Opat je zahteval, da se zgodi po njegovi volji in Rovan se je moral udati. Kmalu na to so zadoneli rogovi in pred samostan je prijezdila cela četa vojaštva, katero je vodil oskrbnik grajščine Svibno, zvest somišljenik Albertusa pl. Lindecka. Ko je bila vojska razpostavljena, je prijezdil pred samostanska vrata oskrbnikov glasnik in je zahteval, da se ga pelje pred opata. Rovan je dal težka vrata od- preti in je glasnika spremil pred opata. — V imenu njegove visokosti vojvode Viljema in deželnega gla varja grofa Hermana Celjskega, Vas poživlja oskrbnik grajščine Svibno, kot postavljeni eksekmor, da mu izročite samostanske ključe, ker je premiloatni gospod Aibertus pl. Lin-deck priznan kot edini pravi c-pat zatiškega samostana. Opat Peter je bil ves prepad en, tako da ni mogel takoj odgovoriti. Šele čez nekaj trenotkov je trepetajo rekel: — Če ima oskrbnik pismene ukaze vojvode Viljema in deželnega glavarja, se jim uklonim, Četudi so krivični. Kajti edini postavni opat zatiški sem jaz, Peter Limbšak. — Oskrbnik ima dotične ukaze in Vam jih predloži, je dejal glasnik. — Prav! Pooblaščam svojega praporščaka, Andreja Rovana, da jih pregled?. Udam se pa samo sili, slovesno pa protestujem proti postopanju vojvode Viljema, ker se ž njim krši postavno zagotovljena avtonomija cisteroijanskega reda. Udam se sili, ker nečem, da bi se prelivala kri. Svojim pravicam pa se ne odpovem, fcer je moja dolžnost, da te pravice branim. Po tej izjavi sta odšla glasnik in Andrej Rovan iz samostana in je Rovan povabil svibenskega oskrbnika, da pokaže svoje pooblastilo. To se je rgodilo in na to je Rovan težkega srca izročil oskrbniku samostanske ključe. Zdaj so se vrata noviČ cdprla. Zapeti so rogovi in 200 oboroženih mož je prijezdilo na prostorno samostansko dvorišče. Ti so najprej ob-atopili posamične stolpiče in razorožili samostanske uslužbence, potem pa zavzeli njih prostore. Tudi su se razpostavili po pocameznih poslopjih, ki so bili v samostanskem obzidju ter prižgali plamenice, da je bilo na dvorišču svetlo, kakor po dnevi. Zdaj se je v spremstvu dvajsetih vojšč kov pripeljala na dvorišče kočija. Zapeli so zopet rogovi in iz kočije je stopil Aibertus plem. Lin-deck. — Vivat premilostni opat Aibertus! so zakričali oboroženci in iz hiše, kjer je bilo bivališče menihov, so Albertusovi prijatelji zaoriii: Vivat opat Aibertus! — Kje je Peter Limbšak, ki se je po krivici polastil mojega mesta ti ili, in se imenoval opata zatiškega F i* vprašal Aibertus in se obrnil k oskrbniku. Ponosno, kakor kak zmagovalec je stal med vojsko, temni pogledi, ki so švigali iz njegovih oči, pa so pričali, da kuje posebne I klepe. — Vaša milost, je rekel oskrD nik, zdi se mi, da utegne P Limbšak biti v opatovem stan vanju. Trdih korakov je šel Albtr: v hiš^, v kateri je stanova i vsak Albe kratni opat. Spremljali so ga oskrD-fcen nik in dvajset vojščakov. Oskrunit je odprl vrata in Aibertus je vsk« v sobo, v kateri sta bila opat Pr ter in njegov praporščak Andrej Rovan. — Na kolena, je zagrmel Al! i t tus, in je stopil pred opata. Prosi zft odpuščenje. da si se polastil časti pravic, ki gredo samo meni. — Opat zatiški sem jaz, je odgovoril Peter. Pravično sem izvoljeD m postavno potrjen. Ti pa si odstav ljen od časti opata, bil si nepokoren, nezvest svoji obljubi in si skrival pobegnil iz samostana. Za to te preAaja ali slej zadene zaslužena kazen. ji- \ — Lažeš, je kričal A'bertus -mke kri mu je šinila v glavo, da je po*|o i s*» v at i%\ Lopi »m >e si raako lilo T dstva da si zanih noma orejo i, a* ičajo, 3fove pniki ivajo rlJaj0 e sv. ško- mike ti za ■avno »cer-ai na pra- lJ [se . a. pri-is oki okro-3lilno upni-)litve lošne Priloga „Slovenskomu Narodu" št 249, dne 28 oktobra 1903. irt lVega zborničnega člana mesto g. Omersa. 5. Volitov predlaganoev imenovanje sodnikovlaikov pri c. doŽ, sodišču v Ljubljani. 6. Vo ev predlaganoev v imenovanje sod-ov-laikov pri c. kr okrož. sodišču j^ovem mestu. 7. Poročilo o ime-?anju cenzorjev za ljubljanski za 3 avstro-ogrske banke. 8. Volitev jaa v deželni železniški svet. 9. Vo ev zborničnega zastopnika v odbor tne nadaljevalne šole v Cerknici. Prošnja mostne zadruge v Zagorju i podporo. 11. Prošnja društva za )Vidigo čipkarstva na Avstrijskem podporo. 12. Prošnja za podporo Ustave varilnih obrtov na Dunaju. Prošnja za tiskarsko koncesijo v jdovljici. 14. Poročilo glede volitev rtniških zastopnikov v odbore obrt-ih nadaljevalnih šol. 15. Priziv južne fieznice proti naknadnemu predpisu jorničnih doklad. IG. Poročilo o fgditvi maksimalnih tarifov za meso Kamniku. 17. Poročilo o ureditvi naksimalnih tar.'fov za meso v Čr-cmljU. 18. Prošnja občine Iska vas i dovolitev štirih semnjev. 19. Poro-io o obrtnih pravicah trgovcev z inom v zaprtih steklenicah. 20. Sa-GStojni predlog zborničnega svet-ika g. Ivana Kregarja glede obrt ega šolstva na Kranjskem. 21 Samostojni predlog zborničnega svetlika g. Leopolda Fiirsagerja glede eiezniČnih postaj v Radovljici, Sv. pštu in Otočah. 22. Tajna seja. Zakaj se je posl. Jaklič apačno prijavil? Piša se nam Kočevja: »Nedavno ste namiga-ili skrivnostno, zakaj je poslanec-itelj Jaklič zapisal v ljubljanskem ctelu napačno ime. (Sicer, če se var vzame po resnici, ni bilo zanj /n.°* oae S veder c ravno napačno, zato e mu je najbrže kazen spregledala.) udi pri nas smo si v začetku po-obno mislili, pa nismo hoteli svoje aisii izreči, da bi ne zbudili v nje-vi boljši polovici ljubosumnosti. }a ta sumnja najbrže ne bo prava, akor tudi druga ne, da je morda 010 »sprical«, ko se je vozil v Ljub ino. Najbolj verjetna je tretja sum-ja. Jaklič se je spomnil v Ljubljani iridkih uric, ki jih je preživel v aaem hotelu cb priliki zadnjega igitacijskega potovanja. Kako rad bi 11 takrat »podrto peč« zvalil na ne-ega agenta. Pa ni šlo. Ako bi se cu bila v Ljubljani pripetila zopt t *Ka nesreča, umazan bi bil ostal ?ederc, Jaklič pa čist in nedolžen. — Našim trgovcem pnpo- 'cčamo V njih lastnem interesu, da fišejo svoja strokovna pisma in ostalo orespondenco tičočo se trgovine na se tvrdke v Avstriji, Rusiji itd. le slovenskem jeziku. S tem store ne e svojo narodno dolžnost, ampak si elajo sami eebi najboljšo reklamo, ;er si tuje tvrdke laskajo, če dobi ajo v različnih slovanskih jezikih aročila! Naši slovanski bratje na everu se bridko pritožujejo radi na ega nemškutarjenja, in se čudijo, da mo Še tako primitivni. Hrvat, Srb, eh itd. piše tudi na neslovanske nti- »Slo-kar zelo s bral vrta emu odo ian« lec«, šte- la je 1 na. mni! aega [lika, tsmo >rav-a pa istno kom pabii nike, e pa ž je, Da, ;t pa po v jver->ti v ikrb- 'eter ano- rtu3 ako- bnik topil Pe-idrej Iber-si za ti in i odbijen atav-)ren, rivaj prej 18 10 po- firme v svoji materinščini, le mi Slovenci ne. — Učitelske spremembe na Štajerskem. V pokoj je šel nadučiteij na nemški šoli v Laškem trgu Karol Valentin it sc h. Deška in dekliška Štirirazrednica v Trbovljah -Vode se razširita v petrazrednici, dvorazrednica v Š mar t ne m v Rožni dolini pa se razširi v trorazrednico. Za nadučite-lje so nastavljeni: v Koprivnici pri R »jhenburgu Alojzij Trobiš iz Zdol; pri Sp. Sv. Kun gundi Mart. Vodeni k iz Brežic; pri Sv. Lenartu pri Ormožu Fran Megla od Vseh Svetih. Za učitelje so nastavljeni: v Viistanju Fortunat Jelovšek iz Dobja; v Padovi Avg. Achitsch od Sp. Sv. Kunigunde; v Središču ondotni zač. učitelj Ivan Najžer; v Čadramu ondotna pomožna učiteljica Cecilija Teržan; v Laporju Terezina Zevnik od Sv. Benedikta v Slov. goricah. Premeščena sta: učitelj-voditelj v Padovi Martin Gobec kot tak k Sv. Miklavžu pri Mariboru, dosedanji ondotni voditelj Vin J u g pa kot nadučitelj v Padovo. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v četrtek se uprizori 5. dramska noviteta v tem mesecu in sicer izborna, moderna angleška burka »Novi klovn« I. II -u.či. Burka se je igrala v Londonu nad 100 repriz zaporedoma in je stalno na repertoirju »Nar. divadia« v Pragi. Burka ima satirično tendenco proti mogočnemu, a nobenega dela s .osebnemu angleškemu lor dovstvu ter je prebogata drastično komičnih prizorov. Lord Garston (g. Buleška) postane vsled nesrečnega slučaja komik, ima za tovariše potujočo cirkuško tolpo, surove in ne omikane komedijante, za prijatelja pa le zlobnega osla. Dajanje se vrši v obrežni gostilni in v cirkusu So delujejo vse naše prve moči. Ravnatelj cirkusa je g. rež. Lier, ki je burko prevedel. — Slovensko gledališče. Dostikrat se Čuje, da ima gledališče nalogo, povzdigniti okus občinstva na kar mogoče najvišjo estetiško stopnjo. Na tem je gotovo mnogo resnice, resnica pa je tudi, da je muogo občinstva — ne samo pri nas, nego tudi v vse znamenitejših kulturnih središčih kakor je Ljubljana — katerim manjka predpogojev, da bi mogli vživati cvetove dramatične umetnosti. To je ono občinstvo, ki potrebuje drugačne dušne hrane, nego jo podajajo moderni pisatelji, ono občinstvo, ki ima svoje veselje na romantičnih dogodkih, ki joče, kadar umira Mlinarjeva hči in vriska, če nastopi nepoznani, velikodušni osrečitelj nesrečnikov in pravi: Mojega imena nc bodete nikdar izvedeli — jaz sem cesar Joželu. Masa ljubi svojo vrsto iger in med najlepše proizvode te vrste spada „ Pravljica o Krispinčku*4 ki smo jo včeraj videli na našem odru. Nova doba je, kakor rečeno, v umetnosti V3tva-rila nove vrednote. „Pravljiea o Kri-špinčku" nima na sebi pečata moderne dramatike ali ljubka je ta po poetični narodni pravljici spisana bajka in pri vsi svoji preprostosti ogreje gledalca, ki si je ohranil naravno dovzetnost. Lanbe je nekoč rekel, da se mora pri ocenjevanju iger, Če se hoče izvedeti tal ves rudeč v obrazu. Vojvoda 'iljem je spoznal, da se je meni godila krivica in me zato proglasil a opata ter mi podelil vse pravice. — Vojvoda Viljem nima te moči n te pravice. Uklonil sem se le ili, kot epata pa te ne pripoznam. — Ne? je posmehljivo vprašal Ubertu^. Ti se torej puntaš proti krb- neni? Ali veš, kaj to pomeni? In brnivši se k svojim spremljevalcem m je zapovedal: Primite in zvežite Bfca nepokornega meniha in vrzite a v ječo, ker se punta proti svojemu 'Patu. Doslej je Rovan mirno in molče ■al na strani. Zdaj pa, ko so vojaki topili proti opatu Petru, je z me-v roki planil med nje. — Nazaj, je zakričal, kdor se pata dotakne, tega ubijem na &estu. Zdaj so skočili tudi drugi vojaki toes in vnel se je boj, ki pa je r*j*l ne nekaj trenotkov. Aibertus divje kakor zver kričal na vo-*ke: Pobijte ga, tega puntarja. Meči žvenketali in krvaveč od mnogih aii je padel Kovan na tla, med tem ko so drugi vojaki že zgrabili opata Petra in ga vlekli iz sobe. Aibertus je pristopil k Rovanu in s porogljivim smehom dejal: — Ali te imam sedaj, ptiček moj ? Dosti dolgo si mi delal ovire in napotja, dosti si mi provzročil skrbi in ttžav. Sedaj pa si v mojih j rokfch in sedaj se ti bom maščeval, pes prokleti. Aibertus je sunil Kovana z nogo in mu ukazal: Vstani. — Mož je smrtno ranjen, premilo&tni gospod opat, je dtjai oskrbnik. — Naj pogine! Prej ko ga bo konec, bolje bo zanj! je osorno odgovoril Aibertus. — Oskrbnik pa se je obrnil k svojim vojakom in jim ne zmeneč se za Albertusa rekel: — Nosite ranjenca ven in po kličite samostanskega zdravnika. Mož se je hrabro in pošteno bojeval in zasluži, da se mu reši Življenje. Vojaki so nesli Kovana iz hiše. Aibertus se ni upal ugovarjati, nego šel med svoje prijatelje. In vso noč so praznovali sijajno zmago. mnenje naroda, vprašati galerijo. Stari praktik jo je dobro pogodil. Kdor je bil včeraj v gledališču, je lahko opazil, da je bilo občinstvo v ložah in v parketu hladno, med tem ko so drobne ročice dijaškega naraščaja uprav frenetično ploskale. „Pravljica o Krispinčku" pa ne govori samo srcu, nego tudi inteligenci in seje v mlade duše semena vzvišenih idej. S takimi igrami je mogoče pridobiti popolnoma nove kroge za obisk gledališča. To pa tem laglje, ker se je storilo vse, kar se more zahtevati za čim najlepšo uprizoritev. Napravljeni so lepi, novi kostumi, prirejene jako ukusne in primerne dekoracije, sploh insceriranju se je posvetila največja pozornost. In tudi igralo se je prav dobro in hvalevredno. Največjo in najvažnejšo ulogo je imel g. Boleška, ki je igral Kri-špiučka preprosto, naravno in vender skrbno prevdarjeno. Ustvaril je jako primeren, vseskoz simpatičen značaj in žel obilo priznanja, katerega so bili deležni tudi drugi igralci in igralke. Ko bi hoteli navajati imena, bi morali prepisati ves gledališki list. Nastopile so namreč prav vse moči našega gleda lisca. Sicer so vse uloge razen Krišpin-čkove le majhne, ali s tem, da je bila vsaka dobro izvedena, nekatere tudi jako dobro, se je omogočil celotni vspeh tega večera. Predstavo sta počastila s svojim obiskom nadvojvoda Josip Ferdinand in njega brat. — Poročil se je g. Ignacij Jane, odvetniški koncipijent v Ljubljani, z gdč. Filipino Peči in iz Opatije. — Predavanje ge. Zofke Jelovšekove v „Sploš. žen. društvu. G. Zoika je poznata tako po svojem književnem delovanju, kakor tudi po svojem nevstrašenem nastopanju v prilog ženske osamosvojitve. Za pon-deljek je bilo napovedano v „Mestnem domu" njeno predavanje o „Svetovnih nazorih današnje žene". Prostorna dvorana „Mestnega domau je bila dubkom polna. — To predavanje je bilo gotovo obširno zasnovano in ni malo ne dvomimo, da bi vsestransko zadovoljilo, ako bi bilo popolno; žal da je predavateljica podala le nekak uvod svoji razpravi, ki pa seveda kot tak ni bil v tesni zvezi s snovjo, o kateri je hotela obravnavati. Navzlic temu pa so bila njena izvajanja zanimiva. Njena sodba o naših takozvanih emaucipi-rankah, ki so se sicer osamosvojile doma, a nimajo nikakega samostojnega mišljenja in prepričanja, podpišemo z obema rokama. Kar je rekla o pretežni večini naših učiteljic, da hočejo veljati sicer kot emancipiranke, a so vzlic temu ponajveč pristašinje reakcijonarnih stremljenj, je docela resnično. Takisto je istina, da vlada med našim ženstvom vse preveč takozvanega „kastengeista" in da se v njih vrstah veliko premalo gleda na izobrazbo, na notranjo vrednost posameznika, preveč pa na lepo zunanjost in ugledno socijalno stališče. Našemu ženstvu je treba več izobrazbe, toda ta izobrazba naj temelji na zdvavi podlagi — na krepki samozavesti iu na samostojnem mišljenju. — Kakor rečeno, Zofka ume vzbuditi na mah zanimanje za svoja izvajanja, in tudi to pot je sledilo občinstvo njenemu predavanju z napeto pozornostjo, samo škoda, da je isto prekinila, ker se ni mogla, kakor je rekla, zanj zadostno pripraviti. Na to je podala nekaj črtic s svojega potovanja po Bosni. — Najzanimivejši del celega večera je bila nedvomno debata, ki se je razvila na njen poziv o njenem predavanju. G. De r mota je priznal, da je sicer opravičeno in prpričevalno kritikovala slovensko ženstvo, toda o svetovnih nazorih ženstva v obče, našega Še posebe ni podala ničesar, dasi je bila baš temu vprašanju posvečena njena tema. Isto je predavateljici predbacival tudi neki soc. demokrat, govornik, g. Kocmtir pa ji je naravnost očital, da ni dovolj poučena o ženskem vprašanju in da bi zbog tega tudi ne smela javno razpravljati, — iu še celo nepripravljeno — o tem, obširnih študij zahtevajočem vprašanju. — V vprašanje, je li Zoika kompetentna in zmožna soditi o ženskem vprašanju, se ne bomo spuščali. Nc da bi se strinjali z vsemi njenimi nazori, priznavamo vendar, da nam je njen predvčerajšnji nastop, dasi ni imel tistega uspeha, kakor bi ga lahko imel, le ugajal. Tako neustrašeno, tako smelo, tako naravnost revolucijonarno še ni govoril skoro nobeden Slovenec, kamoli še Slovenka! Ga. Zofka sc bojuje z odprtim vizirjem, to se ji mora priznati. — Glavni raport rezervnih gažistov bo 4 novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v prostorih vojaškega znanstvenega društva v Ljubljani, naknadni raport pa 14. novembra pri dopolnilnem okrajnem poveljstvu št. 17 na Ambroževem trgu. — Počadčenje. Vsled sklepa 21. občnega zbora kranjsko-primor-sko-dalmatinskega društva poštarjev in poštnih odpravnikov, ki se je vršil dne 5. velikega travna t. 1. v Ljub ljani, je izročila dne 26. vinotoka 1.1. deputaoija tega društva protektorju istega, gospodu avornemu svetniku in predstojniku o. kr. poštnega in brzojavnega ravn. v Trstu, Moriou Felicettiju pl. Liebenfelsu v priznanje izvanrednih zaslug, ki si jih je stekel isti za društvo, častno diplomo, kojo je blagovolil imenovani visokostoječi funkcijonar prijazao sprejeti in društvu ob tej priliki znesek 200 K v dobrodelne namene podariti. — Pogreša se 1900 kron. Pod tem naslovom smo pisali, da je ta svota zginila »Posojilnici« v Trebnjem. Sedaj se nam poroča, da je pred nekaj dnevi neka stranka ta denar vrnila, češ, da ga je nevede vzela z drugimi bankovci vred, ki so se ji našteli na mizo, sabo. — Požara. »Pri moj' duš, Strans&a vas mora pogoreti,« tako je dne 21. t. m. popoldne 501etni berač in postopač Loreno Zaje z Lazov pri Krki v vasi Draga pri Višnjigori grozil posjetnici Tereziji Hanf, pri kateri je berači, pa nič dobil; in res kmalu nato je v resnici začelo goreti, sicer ne v Stranski vasi, temveč v Dragi v svinjaku posestnika Josipa Spendala, kjer se je nahajalo 11 prašičev v vrednosti okoli 1000 K. Škoda znaša 600 K, ker so prašiče gasilci rešili. Ta svota je pokrita z zavarovalnino. Značilno je, da se po navadi požigalci kasneje po storjenem zločinu najmarljiveje udeležujejo gasilnih del, kar je tudi Za,c storil. Ko pa je sum Jetel cčitno preveč nanj, da je on zažgal, jo je na to urno popiha!; toda še tisto doč so ga zatiški orožniki prijeli ter izročili sodišču v Višnjigori. — Franji Prosenčevi v vasi Dole pri Kamniku je zgorel 13 t. m. kozolec z mrvo. Škode je 400 kron. Zažgal je baje štirileni posestnični sin, ki se je pred kozolcem v bližini sena igral z vžigalicami. — Premeten slepar. Pavel Komadina s Hrvatskega je prišel te dni na Gorenjsko obiskat svojega sina Mile Komadino. Ko se je vračal domov, mu je dal sin sabo svoj prisluženi denar v znesku po 200 K Pavo je šel s tem denarjem k delavcu Tomu Mešiću, da bi ga pre štel. Ko je ta štel, mu je nakrat Marko Vranić iztrgal denarnico iz rok, se zavrtel in potem isto zopet vrnil Mešiću. La-ta pa je takoj opazil, da je izginilo GO K. Vranić je sicer taji', da jih ni vzel, a ko so ga preiskali, so našli v njegovi suknji dotičnih 60 K. Izročil«, so ga sodišču v Kranjski gori. — Prijet tat. Poročali smo žc, da je bil razupiti in silno nevarni tat Janez Pavlic iz Kosez vendar aretovan, Pavlic, kateri je že več kot dve leti kradel po mestih in po deželi in o katerem trdijo babjeverni ljudje, da ima korenino, ki ima lastnost ga narediti nevidnega, je bil 25. t. m. od c. kr. okrajnega stražmeštra, Frana Pikerta v Postojni prijet. Pred nekaj tedni namreč je prišlo orožništvo na sled, da se kiati zviti tat po postojnskem okraju. Vsled tega se je neprenehoma pazilo nanj in so bile vse postaje o tem obveščene, dokler se ni 25. t. m. prej omenjenemu stražmeštru posrečilo zasačiti tatu. Stražmešter Fran i'ikert, ki je služboval nad 12 let ob hrvaški meji in marsikateremu lopovu in tatu že prišel na sled, bode tudi za nadalje skrbel, da se tatovi v okraju iztrebijo ali v ugodnejše kraje izselijo. Bilo bi pa tudi primerno, ako bi c. kr. dež. orožniško zapovedništvo zasluženega moža primerno nagradilo. — Na celjski višji gimnaziji vladajo pač žalostne razmere. Ne vemo, kdo je temu kriv, mi pač mislimo, da pada velik del te krivde na rovaŠ onega vsenemškega duha, ki Sr* je s pomočjo slavne vlade vgne z l.i na tem zavodu v prvi vrsti med ućninri osobjem in po učitelj ;Uu med rlii idtvom. Nekolikokrat smo že imeli povod ož'gosati te razmere, ki so v iiajvečjo škodj zavodu samsmu in gojencem tudi, ali naši opomini, ne samo da se niso upoštevati, ne, naravnost so se prezirali in se še prezirajo. Ni čudno torej, da je celjsko nemško dijaštvo popolnoma podivjalo, da čisto nič ne zaostaja za svetovao proslulo ceijsko poulično faktnažo. Zbirališče te bodoče celjske nemške »inteligence« (?) je ogel Schmidlove trgoviue. Oltod napadajo in hrulijo mimoidoče Slovenoe. Tako se je zgo dilo, da je neki nemški Bcdmošoiec S. v nedeljo popoldne nahrulil na nesramen način mimoidočega slugo celjske posojilnice. H*j, kako bi deloval ves profesorski in ravnateljski aparat, ako bi bili to slovenski dij-.ki in bi napadli kakega »nemškega« Celjana! To bi bilo konferenc in kar cerjev ter izključenj, da bi se vse kadilo, ali nemškim pobalinom se ne sme zgoditi nič, kajti varuje jth Bis-marekova glava na fraukfurtarski urni veriiioi! Afco ne bo slavno ravnateljstvo c. kr. višje gimnazije kmalu prišlo do spoznanja, da mora tudi proti nemškim dijakom tupatam »pravično« nastopiti, si bo občinstvo moralo samo pomagati i& pošteno poseči tem fantalinčkom v laso — „Slovensko pevsko druitvo" v Ptuju naznanja, da se vidi glavni občni zbor omenjenega druStva, v nedeljo, 8 novembra 1903 ob 2. oziroma pri vsakem številu došlih članov ob 3. uri popoldne v »Narodnem domu« po sledečem sporedu: 1. Pozdrav predsednika; 2. poročilo tajnika, blajajnika in revizorjev; 3 volitev predsednika, odbora in revizorjev; 4. slučajnosti. Zunanji gg. odborniki in člani, katerim se ni mogoče udeležiti glavnega zborovanja, pa se prosijo, da svoje želje glede pesmi, kraja in časa za prihodnji koncert naznanijo odboru pismeno do 8. novembra t. 1. — S Štajerskega se nam piše: Kot začasni učiteljici ste nastavljeni na petrazrddni narodni š)li pri Mali Nedelji učiteljski kandidati nji gospici Frančiška Jandl in Olga Cvahte. — Atentat proti nad-škofu Stadlerju? Hrvaški listi pripovedujejo, da bi bil te dni nadškof Stadler skorej postal žrtva atentata v Sarajevu. Mohamedanci hudo črte nadškofa zaradi njegovega fanatizma, kako lovi mohamedanske ženske in otroke za prestop h katoliški veri. Te dni sta zaprosili dve mohamedanki avdijence pri nadškofu, da se dogovorita o spreobr. nenju treh hčera. Stadler je brž sprejel obe ženski, ki sta prišli popolnoma zagrnjeni v sobo. Komaj pa sta spregovorili par besed, zaslutil je nadškof nekaj sumljivega ter pjkiical svoje služabnike, ki so zgrabili zagrnjeni postavi ter jei preiskali. In res sta bila to dva Turka, oborožena z bodali in revolverji. Takoj so ju zaprli, pozneje pa na posredovanje nadškofa zopet izpustili. V Sarajevu se zadeva skrbno prikriva. Ako le ni »atentat« klerikalna izmišljotina, da pridobi svojemu nadškofu simpatije! — Na I. občnem zboru društva svobodomiselnih slovenskih akademikov ,Sava* na Dunaju je bil voljen sledeči odbor: predsednik: med. Hočevar, odborniki: phil. Baebler, iur. C e-1 e s t i n a, iur. K o e c h 1 e r, phil. G v. Saj ovio, phil. Svetlin, iur. I. Sav nik, namestnika: iur. Fr. v. pl. Premerstein in phil. Sever, pregledniki: med. Ćeš ar k, iur. Komo ld, iur. Rut ar. Društvo, katero šteje sedaj 61 članov, se bode pre-seMo s 1. novembrom t. 1. v lastne društvene prostore v VIII. okraju, Josefstadtlergaese Nr. 6. — V odbor dijaškega umetniškega društva „Vesne" na Dunaju so izvoljeni: Gg. A le a s. Santel, predsednik; Franjo Bau-ćić, podpredsednik; S vet osla v M. Peruzzi, slovenski tajnik; Tomislav Krizman, hrvatski tajnik; Vilko Sever, blagajnik; Ivan M eštr o v ic, arhivar; AnteGaber, namestnik. Preglednika sta gg. M. Gaspari in Marko Kašica. — Slovensko akademično društvo „Ilirija" v Pragi priredi svoj III. redni občni zbor za Ittni tečaj dne 31. vinotoka t. 1. ob pol 8 uri zvečer v prostorih Pavlic-kove restavraoije, Praga II. Karlovo namesti št. 27. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dež. sodišču 1.) Alojzij Vrhovnik, posestnikov sin v Mengšu, je ponoči na 12. nial. srpana v Gregorčevi gostilni v Malem Mengšu brez vzroka razgrajal iu ko ga je hotel Janez Skok na očetovo prošnjo MMvJ riti, ga je Vrhovnik z nožem v desne podlehti sunil. Obsojen je bil na 1 mesec zapora. 2.) Valentin llenedik, hlapec na Smarjetni gori, je na večer 9« ki-movca t. 1. v Colišču oskrbniku Francetu keverju vzel 20 K vredno suknjo z denarnico vred z vsebino l>0 K, kar je obdolženec tudi priznal; sodiščema je obsodilo na 6 tednov težke ječe. 3. ) Janez Kern, bajtarja sin, je v nedeljo 2;>. vel. srpana pred domačo lulo na Klancu z nožem smiil v sedalo Janeza Juhanta, s katerim sta se skre gala zaradi peres in ga težko poškodoval; obsojen je bil na 3 mesece jeee. 4. ) France Perne, posestnikov sin v Trzinu, se je spoprijel s Francetom 1'ir-natom zaradi tega, ker se jo Pirnatov pes v obdolženca zakadil. Perne je udaril s palico nasprotnika, a ta je zagrabil v vc/.i vile iu je ž njim udaril Perneta po roki. Ko ga je še obdolžencev polbrat za vrat prijel, sunil je Perneta z nožem v trebuh in ga lahko poškodoval. Sodišče je smatralo vedenje obdolženčevo kot čin silobrana in ga je od obtožbe oprostilo. — Ogenj v Toenniesovi tovarni. Včeraj ob 8. uri zvečer je nastal v Toenniesovi tovarni na Dunajski cesti št. 35 ogenj. Goreti je začelo v strojnici, kjer si je kurjač pripravil po navadi zraven peči kurjavo, šoto in ostružke za drugi dan. Vsled kake padle iskre začela je šota tleti in so se vneli estružki, nakar je pričel goreti tudi leseni steber, okoli katerega je bila nakopičena dota in tako se je vnela lesena in suha streha. Na lice mesta je prišla takoj polarna hramba z načelnikom gosp. Ludovikom Striceljnom in je pogasila ogenj, ki bi bil provzročil velikansko škodo, če bi se bil razširil na poleg strojnice stoječe poBlopje, kjer je mi samica in kjer je naloženega mnogo suhega lesa. — Nezgoda pri streljanju. Andrej SkriDar, delavec pn podjet niku Juriju Megušarju v Kropi je včeraj pri raastreljanjU neke skale ponesrečil. Zagnalo mu jo kamoje v obraz in ga tako poškodovalo, da bode najbrže nu oba očesa oslepel. Tadi desno roko mu je ratmesarilo. Ponesrečenca so pripeljali v deželno bolnico. — Raz okno padla je včeraj popoludne 14 mesecev stara deklica Marija Vidičeva, hčerka železniškega uslužnenca v Zeleni jami šfc. 8. Prenesli so jo v deželno bolnico, kjer je poncči veUd zadobljenih peskodeb umrla. — Prijet dezerter. D^nes dopoludne e-o pripeljali v Ljubljano korporala Maksa Schnabla, ki je dne 20. t. m. dezertira! od 27. p*§ polka. Prijeli so ga v Poritafelju Po-n redil si je bil lt g timt*cijske papirje in je ho-el pobegniti v Švico. — Žepna tatvina. Danes zjutraj je na Pcgačarjevem trgu neka neznana ženska ukradla služkinji Marjeti Zakrajskovi, stanujoči v Gra-daških ulicah št. 8, iz žepa denarnico, v kateri je imela 4 K 81 vin. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 139 oseb, in sicer 34 Slovencev in 105 Hrvatov. — Hrvatske vesti. Samomor m o h a ni e d a n o a. že od 16 m. m. SO pogrešali trgovca v Bjs. Du-bici, Šulja Alića Šele po preteku enega meseca, pred nekaj dnevi so našli njegovo truplo na nekem malem Otoku v reki Uni med Bcsaneko in Hrvatsko Dubico. Usmrtil se je bil S samokresom, ker mu kupčija ni dobro šla. — Mnogojezična slavno s t. 25. t. m. se je v Sarajevu slovesno otvorila židovska elementarna sola. Te slavnosti so se udeležili baron Appel z zastopniki vlade, večina šolskiti ravnateljev, profesorjev in učiteljev sarajevskih. Ceremonije so se vršile v hebrejskem jeziku, i3to-tako je pelo spansko-iidovsko pevsko društvo »Lira« himno v tem jeziku. Slavnostni govor je bil španski, otvoritveni govor pa hrvatski. — Hrvatsko umetniško društvo bo poslalo prof. Frangeša na umetniško razstavo v Prago, da uredi razstavljena dela hrvatskih umetnikov. Zastopani bodo malone vsi hrvatski umetniki in večino predmetov so že odposlali v Pragu. — Spomenik zaprešićkim žrtvam. Na dan Vseh Svetih blagoslovil se bo na br dovačkem pokopališču novi spomenik žrtvam iz zaprešićke občine. — Zadušnice z a p a d 1 e Z a p r e š i ć a ne so se vršile v Prozoru ob veliki udeležbi Beljakov. — Razpisano je mesto poštnega odpravnika pri poštnem uradu (111 4) na Vačah (politični okraj Litija). Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vcdatvo v Trstu. * Najnovejše novice. — štrajk črkostavcev ima|o v Vel. Varadinu. Časopisi ne morejo vsled tega izhajati. — Na tehniški vi sok i šoli na Dunaju demonstrirajo dijaki zaradi pomanjkanja prostorov- — Cesar Viljem je dal pred svojim gradom v Kielu posta viti spomenik pok. K r u p p u. — Francoski pesnik in sklada telj Maurice Bollinat je umrl v pariški norišnici. — Afero Hum-bert spravi P. L i n d a u na oder — Drevfus je postal borzni agent v Londonu. — Kolera se je pojavila v Irkutsku. Zanesla se je po sibirski železnici iz Azije. — Nemški Železniški minister je zapovedai železniškim delavcem, da morajo vsako agitacijo socialnih demokratov mu takoj naznaniti. — Umorjenega so našli v Londonu pred sednika zveze armenskih begunov, Sag«t el Sagouma. * Madjarsko pravosod-stvo. Pred kraljevo kurijo v Budimpešti se je te dni obravnavalo o tiskovni pravdi slovaškega dnevnika „Narodnie Novinyu. Urednik tega lista, Zliaui Slovaški pisatelj in narodni bojevnik S veto z ar 11 urban- Vajanskv je bil namreč 31. sušca t. 1. pred tiskovnim sodiščem v Budimpešti tožen radi hujskanja proti madjarski narodnosti, ker je priobčil v svojem listu Članek „Ne vdajmo se". Porotniki, seveda sami Madjari, so ga, kakor je na Ogrskem že navadno, spoznali krivim in sodišče ga je vsled taga obsodilo na dva meseca ječe, 400 kron globe in na plačilo vseh stroškov. Urednikov zagovornik Pavel Mudron je takoj prijavil ničnostno pritožbo, o kateri je te dni obravnavala kraljeva kurija. Toda tudi to sodišče se je dalo voditi samo mad-jarskemu šovinizmu in je priziv zavrnilo, liurban bo pa spet moral v ječo, kakor že večkrat, samo radi tega, ker je rodoljub in radi tega „panslavist" ! V j ta madjarska svoboda! • Pljuvanje v Ameriki. V Ameriki jemljo sedaj ljudem njih naj-naravnejšc „pravice" — še pljuvati jim ne puste. V Washingtonu je že več Časa prepovedano na sprehajališču pljuvati, V New-Yorku pa je pod globo 2000 mark ali enoletnim zaporom prepovedano pljuvati v vozovih cestne železnice. Vendar si pa Ne\v-Yorčani vedo pomagati : pljuvajo kar čez ograjo na cesto, dostikrat pa tudi na mimoidoče ljudi. Župnik Doberty v Ndrfolku je pa kar med mašo v cerkvi v ostrih izrazih karal moške farane, ki v cerkvi žvečijo tobak in potem pljuvajo na tla. Za-pretil je, da bo v cerkev postavil skrivnega policista, ki bo vsakogar — naj bo reven ali bogat, — ki se proti tej prepovedi pregreši, aretiral ' Tudi veronauk se Spre« minja s tokom Časa in razvojem človeštva Tako je imel Šolski kate k'/e;n let* 1889 Se slede Ča vpraSa-n\f% in odg-ovore: »Iz česa je ustvaril Bog nebo in zemljo ? — »Iz nič«. — »Kdaj je ustvaril Botr neb > in lem Ijo?« — Pred kakimi 60 00 leti« — »Koliko č*sa jo potreboval B3g za ustvarjenje neba in zemlje?« — »Šast dni« V novi izdaji iz leta 1901 sta prvi dve vprašanji z odgovi vred povsem izginili iz katekizma, a od govor na tretje vprašanje se sedaj glasi: »V šestih dneh, katerih dol gosti pa ne poznamo«. Amerikanski humor. Žena: »Oh, kako sem se pri tebi varala! Smatrala sem te za pogumnega moža.« Mož: »O?, to ie bilo pac tedaj, ko sem te snubil«. — Žena: »Pomisli, E Hvard, po pomoti sem dala otrokom pasje hlebe, psom pa oBtanek torte, ki sem jo sama pripravila. Prosim te, teci brž po zdravnika!« Mož: Pomiri se dušica, rajši pojdem po živino-zdravnika.« — Mati neveste: »Ali vam je znano gospod zdravnik, da more tudi veselje Človeka usmrtiti?« Zdravnik: »Tako zanesljivo tega ne morem trditi, toda resnica je, da so pred tremi leti nekega mojega prijatelja naSli mrtvega na grobu svoje tašče.« * Čigav je London? Pravzaprav je samo 7 ljudi, ki je London njih last in ki bi lahko skoro 6lmilijona prebivalcem Londona ukazali, naj mesto zapuste in si kje drugje zidajo novo, Če hočejo. No, gospodje lastniki pa tega ne store, ker so veseli, da Londonci ostanejo in plačujejo visoko najemnino. Največje zemljišče v Londonu, ki je v privatnih rokah, je last vojvode Westminstrskega. Že v 17. stoletju je bil okraj Mayfair last te rodbine, ki ima poleg tega še fevdalni park Lane, Grosvenor Sqiiare in znamenito trgovsko cesto Bond Street. Drugo njegovo zemljišče obsega velik trakt Westminstra, dele sveta, ki na njem stoji vvestminstrska opatija in parlament. Vojvoda pobira najemnino od kakih 2000 hiš, a največ mu je plačajo trgovci južnega dela ceste Oxford Street, znabiti najdražje trgovske ceste na svetu. Obširna zemljišča imata tudi grof Cadogan in vojvoda Portlandski; vojvoda Norfolški pa je lastnik obsežnega okraja, kjer je sedež velikih svetovnih časopisov. Veliko sveta ima pa tudi vojvoda Beofordski, ki je lastnik okraja Bloonsbury, kjer stoji velikanski Britiški muzej in pa znamenito tržišče Covent Garden Market, ki mu donaša ogromno najemnino. Vendar pa ti bogatini ne pobirajo samo denarja, ampak sc prav natančno brigajo za svoje premoženje. Sami določaj >, kdo sme v njih okrajih bivati ali ne, na koliko Časa se smejo najemninske pogodbe podaljševati in celo v kakšnem zlogu se bodo zidale stavbe na njih svetu. Književnost. — ,,Talija". — Zopet leži pred nami več novih zvezkov »Talije«, katero izdaja Gabrščkova »Goriška Tiskarna« v Gorici. To so doslej samo enodejanke. vse jako primerne za male odre. Cena po 40 vin. za iz ti s. Ne b) od škode, ako na tem mestu se enkrat opozorimo na vse doslej izišle snopiče, ki so: I zvezek: »Pri puščavniku«. Veseloigra v enem dnjanju. — (4 moške, 3 ženske osebe) II zvezek: »Bratranec«. Burka v enem dejanju. — (2 moški, 3 ženske osebe) III. zvezek: »Starinarioa«. Veseloigra v enem dejanju. — (3 moške, 4 ženske osebe) IV. zvezek: »Medved snubač«. Veseloigra v enem dejanju — (3 moške, 1 ženska oseba.) V. zvezek j »Doktor Hr-bar«. Veseloigra v enem dejanju. — (5 moških, 3 ženske osebe.) VI. zvezek: »Dobrodošli! Kdaj pojdete domu?« Veseloigra v enem dejanju. — (2 moški in 2 ženski osebi.) VIL zvezek: »Putifarka«. Burka v enem dejanju. — (3 moške, 2 ženski osebi) Vili zvezek: »Ćital niča pri branjevki«. Burka v enem dejanju. — (2 moški, 5 ženskih oseb ) IX. zvezek: »Idealna tašča«. Veseloigra v enem dejanju. — (1 moška, 3 Ženske osebe.) X. zvezek: »Eno uro doktor«. Burka v enem dejanju. — (6 mofikih, 3 ženske osebe.) XI. zvezek: »Dve tašči«. Veseloigr * v enem dejanju. — (4 moške, 3 ženske oseba.) XII. zvezek: »Mesalina«. Veseloigra v enem dejanju. — (3 moške, 3 ženske osebe.) Telefonska in brzojavna poročila. Beljak 28 oktobra Z navdušenim src*m pozdravljajo Slovenci Beljaka in beljaške okolice resolucijo odvetniškega shoda in se veselijo trenutka, ko pridejo na pomoč narodni beritelji, dokler je, še čas. Živeli zavedni odvetniki čhoda! Dunaj 28. oktobra Maloruski poslanci gališkega dež zbora so sklenili, da odlože danes svoje mandate. Budimpešta 28 okt. Kriza v vladni stranki je postala jako nevarna A p ponvi in njegovi pristaši hočejo na vsak način izstopiti. Najostrejše izmed opozicijo-nalrrh frakcij nasprotuje Tiszi Ugronova frakcija. Vsled omenjenih težav Tisza ša ni mogel sestaviti nove vlade Celo domobranski minister Koloszvary neče ostati na svojem mestu. Bržčas se predstavi nova vlada parlamentu šele v ponedeljek. Petrograd 20. oktobra. Generalni guverner v Tiflisu knez Ga-1 y c i n je bil izven mesta napaden in na glavi in na roki z bodali ranjen. Vsi trije napadalci so bili na mestu ustreljeni. Pariz 28 oktobra Ruski minister zunanj h del grof Lambs dorff je prišel sem Seboj je prinesel lastnoročno pismo ruskega carja na prezidenta republike. Že danes je imel dolgo posvetovanje z ministrom Delcassejem zastran Macedonije in Mandžurije. Razpis nagrade. Odbor dijaškega umetniškega društva »Vesne« na Dunaju, razpisuje 52 K nagrade za šes-t-ro najboljših umetniških razglednic. Ta nagrada se razdeli takor da se izplača za naj boljši načrt 20 K. ostalih 32 K se razdeli v primerno msnjših svotah med ostalih pet načrtov. Glede snovi ne stavi odbor ni-kakih mej, zahteva pa, da sa izdelajo slike v slovenskem in hrvatskem narodnem duhu. Načrti v 2kratni veličini navadne dopisnice na) bodo izdelani v priprosti moderni tehniki v treh barvah, vštevši barvo papirja. Pravico konkuriranja imajo le redni in izredni člani društva »Vesne« na Dunaju. (Redni član more postati vsak d?j&k upodabljajoče umet nosti na Dunaju; vstopnina in semestralni prispevek po 2 K. — Izredni člani postanejo vsi oni dijaki upedab Ijajoče umetnosti, ki žive izven Dunaja. Ti plačajo vstopnine in seme-stralnega prispevka po 1 K Vsi načrti naj se pošljejo fran kovani do 21. listopada na društveni nasl iv: »III. R«jnnweg Nr. 1. — Rich ter linstauration.« — Vsak umetnik naj pritoži svoje ime in imena poslanih razglednic, katerih število je neomejeno, v zaprti kuverti. Odbor društva »Veste«. Aleksander Šantel, t. č\ predsednik. Svetoslav M. Peruzzi, t. č. tajnik. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo iu ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „MolluvegaSeidlitz-pra&ka'4, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoce prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po postnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLli-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (10-16) I SYflo\nognMne | ,£toile'-mape Nepokončljive t Nikaka peresna sestava! Locnji so nevničljivi, se ne dado upogniti, ne obrniti. Veliko boljše od Shannon map. Vkljub temu enaka cena. Zunanja oblika in velikost odprtine kakor pri Shannon-mapah, zato nikako motenje (2088) upeljanega sistema. b (11; Zaloga : Josip Steni. Dunaj, IV/! Margarethenstrasse 44. Specialna trgovina ti popolno pUamiiko opravo. Cenik zastonj. — Dobiva se v vseh trgovinah s pisarniškimi potrebščinami. ,£e Gritfon' najboljši cigaretni papir. 34 Donlvttloe povsod. 706 dobiva povsod! neobhodno potrebna zobna Creme 29 vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave Nepravilno krojenje snovi je izvor na tisoče boleznim in glede na to splošno skušnjo je res nezapopadljivo, s kako ravnodušnostjo zanemarja večina kulturnega Človeštva, ki na tem boleha, to bolezen, katero odstranitev bi morala biti prva in najimenitnejša naloga pri gojitvi zdravja. Steklenica rogaškega Jempel-vrelca* z vsakdanjim vinom ozdravi vspešno take bolezni, ne da bi bilo treba prekiniti življenske navade in se mu mora dati prednost pred vsemi tozadevnimi sredstvi radi milega učinka. 2211-13 dvajsetkronski zlati 5« nc 5i>etijo tal^o kakor lnč ideal-žarnic. Ilustrovane cenike pošilja zastonj In poštnino prosto podjetja za izdelovanje ideal-žarnic HUGO POLLAK, Dunaj VI, VVallgasse 34. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Tanno-cliiĐin tinta SO. l&SO katera okrepenje lani m r«*, odstranjuj« luwke in preprečuje izpadanje las. f nteklenlea z navodom i K. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubiL mostu (204—41) Darila. U^ravništvu našega usta so posUi. : Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospa Fani Šentak, Vransko, 8 K iz nabiralnika. — Živela! — Gg. Alojzij Lavrenčič, Silvo in Makso Domiceij 2-j K, mesto venca na krsto g. Alojziju Kraigherju v Postojni. — SrCna hvala! — Skupaj 28 K. Deželno gledališče v Ljubljani. Štev. 15. Dr. pr. 1313. V četrtek, 29. oktobra 1903. -Izvrstna angleška burka, ki je dosegla v .Londonu nad 1uo repriz. Noviteta! Noviteta! Prvič na slovenskem odru:J Novi klovn. Burka v 3 dejanjih. Angleški napisal I. H. Paul. Poslovenil Fr. Lier. Režiser Fr. Lier. El k»J« ta II M>e M 1. ih. AftMttl M m. ItlM Ob iU. Vi. Prihoduja predstava v nedeljo, i. novembra. Umrli so v uj ubijam: Dne 25. oktobra: Franja Tome, tovarniškega paznika hCi, 7 ines., Kolezijake ulice St. IO, Bronchitis capill. Dne 2d oktobra: Alojzija Petras, krojačeva žena, 70 let, Cesta v mestni log št. 15. otrpnenja pljuč — Ana Gorjanc, torarniška delavka. 2- let, Cesta v mestni log št. 16, vnetje ledvic. — Amalija Janesch, sodnij-skega oiicijala žena, Cesta na južno železnico št. 7, rak v želodcu. V hiralnici: Dne 25. oktobra: Mihael Pajk, mestni ubogi, 70 let, ostarelost. — Tomaž Želko, dninar, 70 let, rak v želodca. V deželni bolnici: Dne 23. oktobra: Ida Krauland, šolskega vodje hči, 2 leti, jetika. — Marija Močilnikar, vrtnarjev« hči. 36 let, Gan-graene intest. Meteorologično poročilo. Vikina. n*d morjem 806*3. Srednji vmćni tlak 7Sfl 0 mm M O čas opazovanja Stanje barometra v mm. ii Vetrovi Nebo 27. 9. av. 7363 100 al. jzahod del jasno 28 ■ 7.«j. 2. pop. 735 2 734-0 72 160 al. jzahod pol. oblač. si. jzahod pol. obiač. Bonna poročila. Ljubljanska ,Kreditna banka" v LJubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 28. oktobra 1903 Naložbeni pnplrjl. 12.7« majeva renta . . i-2*;0 srebrna renta . . 1", avatr. kronska renta „ zlata V U oRraka kronska M i«/* „ zlata „ V/a posojilo dežele Kranjske IVt'ra poaojilo mesta Spljeta iV/c » Zadra l Vi °/e boa.-herc. Sel. pos. 1902 r IVA Češka dež. banka k. o. n it j» O. Kast. piti. gal. d. hip. b. pešt. kom. k. o. a i0°/0 pr...... Kast. pis. Innerst. nr. „ ogr. centr. doželne hranilnice . zast. pis. ogr. hip. b. obL ogr. lokalne železnice d. dr. . . . Če&ke ind. banko 4 /o ia/0 prior. TrstrPoroč lok. 3ei. Srednja včerajšnja temperatura: 9-2°, normale: 83°. Mokrina v 24 urah: 00mm. dolenjskih Železnic J*/f •„ ju2. J5ci. kup. Vi *ii •'/•*/• av. pos. za Sol. p. o. firoćbe. 3ro3ke od iota 1854 . . . „ „ 1860'-'i . • « M 18&* . * tizeke...... •*emlj. kred. I. emisije r n. » * r grške hip. banke . „ srb >ke a fra. 100-lt turška . ... iasilika srečke . . Kreditne . ... taomofike , . . irakovske ■ • • • Ljubljanske ■ • • Vvstr. rud. kriza B ... ii i« ■ • • • .^udolfove «... lalcbur&ko • * • . )inaj8ke kom. , . • . /i2ne Železnice • , , Oržavne železnice .... avstro-ogrske bančne del. ivstr. kreditne banke . . igreke . , 2ivnostenske B . . ?remogokop v Mosta (Brfbc) Upinske montan .... Praske Selez. ind. dr. . . &ma>Maranyi..... rrbovoljske prem. druZbe . \v8tr. orožne tovr. dražbe Sd&ke sladkorne družbe Valnt* 1 kr. cekin ,..... 30 franki....... 20 marke....... Sovereigna...... Marke........ Laški bankovci..... sablji........ Doiarji........ Žitna cena v Budimpešti. dne 28 oktobra 1908. r«rniu. Des»r 100 25 100 45 100 - 100 20 100 20 100 '.(j 119 70 119 90 97 86 98 Oj 11845 ,118 65 9925 100 25 100- —*— 100- —•— 100 15 101:5 99 70 100 20 99l70 100 20 101- 101 60 105 55 106 55 101- 102- 100 25 101 2f> 100 — 100 60 100-— 101*— 100*25 10126 100 "30 302 25 304 | 100 60 101 50 170- 176 - 183- 185 - 262 - 256 — 155 — 156 E 292 - 297 286 — 290 - 260- 263 - 88 - 90- 138 20 139 2' i 18 80 1980 457 - 463- 82- 86 - 78 - 82 - 70 - 76 30 53 10 64 10 26 6JS 17'ftl 67- 71 - 77 ~ 81- 508- 528 - 83 r/ 84 5'j 662- 633 - J1605- 1615 - 6=56 25 666 25 731 - 732* - 2K)5C 262 50 716 - 722 - !KU _ OOs —— 385- !825 - ia%- 47150 47250 384 - 3** — 362 - 366- 160- 167- 1134 11*39 19 07 19u« 23 4b 2354 23-96 24 03 117 22 117 42 95 25 95 45 253 25 253 76 4 84 6- Pšenica za oktober . „ april 1904. Rž Koruza Oves oktober april 1903 . . april 1904 . . , oktober . . ErcUtlv. za 50 kg . 50 k • 50 , n &J „ . 60 . K 7-62 . 7 67 . 629 • 6'55 . 630 . 5t>0 31, vin. ceneje. i Užaljenim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti preljubljene soproge, oziroma matere in sestre gospe Magdalene Grill roj. Treven ki je včeraj ob Šestih zvečer \ kratki in mučni bolezni, !prejemli večkrat svetotajstva za umirajoče, v 68. letu svoje ttarusti, blaženu zaspala v Guspodu. Truplo predrage ranjice bo preneseno v četrtek, 29. t. m. popoludne ob 3. uri na tukajšnje pokopališče. Sv. maše-sadufinice se bodo brale v faroi cerkvi na Jesenicah. Predraga pokojnica bodi pripo ročena v blag spomin in pobožn molitev. (2804) Na Jesenicah, 28. okt. 1903. Alojzij Carlll, soprog. 1'ranf 4.I-1II. sin. Anton in 1 olentln Treven, brata. Zelo dobro idoča gostilna v Iatrl, leieČa na križišču 6 glavni-cest, s 6 sobami za tujce, salonom in Jr'J' gimi potrebnimi prostori, v ivezi i dob obrestujočo se trgovino s žitom, avoanin in izvoznimi predmeti, se po ceni da v ni jem. Potrebna prometna glavnica 6000 K Vpraša naj se v upravništvu ,S1 Naroda Perj e za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F, HITI u* * Pred šfeofijo št. 3& Zunanja naročila se točno izvršujejo Stanovanje j jedno eobo in kuhinjo, ev«-ntuelno tudi z 2 »obama., se iftče za I. no-Ivembei" t. I. Ponudb« pod F. J. Gosposke ulice št. 3 (prodajalne). (8800) © pošlje? planike In »pcclclno dni« r »osušene »l|»**l*e cvet I i cr. Ponudbe z vzorci na: mM m M±LI*m*— ^sesbb^ Kiirlcli, 1. TO ii bi «4«*raj,- 1£ IŠvica. Korespondenca nemSka. Odjemalec a debelo celo leto. (2801) Ljubljanska društvena godba, na — edni občni zbo ki se vrši oboto, dne 31. oktobra 1903 ob 8. zv«-eei* v prostorih g. Aura, Wolfove ulice. Na dnevnem redu je edina točka: Volitev odbora. Odbor. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti I je ugodno zavarovanje na doživetje in »smrt a zmanjftujočimi se vplačil:. Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna 'banka v IPr a grl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K- Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s vseefttozl slovansko - narodno opravo. (96—124) Vsa pojasnil« dale. Generalni zastop v Ljubljani« čegar pisarne so v lastnej bančnej hiši w *bp»o>o»§^€»«!*>a*lam ulicah Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po naj nižjih; cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne ;in občnokoristne namene. Proda se pritlična hiša v Mengšu. Ima dve sobi, kuhinjo, čumnato, prostorno klet; na podstrešju dve sobi, kuhinjo in mostovž. Hiša stoji popolnoma na prostornem kraju blizo farne cerkve ter ima okolo 7<;0 m* vrta Pripravna je tudi za kacega upokojenca. Kupni pogoji so ugodni. Več ae poz ve pri Vatlfiititiiu f-re-jg;oreu v AlenjcMU pri Ljubljani. 8728-3 V novozgrajeni hiši Sodnij-ske ulice št. 4 se odda za takoj ali za november-termin. (2012-13) \V- pri kamnoseku Vodniku. Kdor hoče potovati Ameriko. n e«*(«arMltin«! in poMtiatiiil parobrodi, naj se obrne edino le na tvrdko: -Kareš&Stocfcy Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29. Ta tvrdka se sporazumeva s potniki v njih materinskem jeziku, prevaža potnike z najboljšimi in najhitrejšimi parobrodi, pozna temeljito?zakone o izseljevanju in zamore ?đaj potnike dobro poučiti, kako se imajo med potjo vesti, da pridejo srečno v Ameriko. Naj tedaj vsakdo, ki se je namenil podati v Ameriko, piše prej tvrdki: KareŠ tc StOCky, Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29 ta mu odgovori takoj točno in brezplačno. (2350—8) Po ustanovitvi kranjske hranilnice prvi v 1. 1856 na Kranjskem ustanovljeni denarni zavod obrtnega pomožnega društva registrovane zadruge z omejeno zavezo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od V>9- do V210. ure dopoldne in od l/«5. do 6. ure popoldne ter jih obrestuje po 4x/*%j izplačuje pa obresti brez odbitka rentnega davka, katerega društvo samo plačuje za vlagatelje. Za varnost vlog jamei znatni rezervni zaklad, ki znaša 10 9.832 K in je lastno društveno premoženje. --=t-= Sedež društva: e=e Ljubljana, Židovske ulice št. 8, v L nadstropju (2038-6) Garantirano dobro vino in žganje podvrženo pregledu kemijske preskuse val ne postaje na Donsju, dobiva se prs 2596-11 bratih Giaconi & Co Ois (£issa) v Dalmaciji. Frane Wilhelmov v ■ odvajajoči caj FRANCA VVILHELMA lekarnarja/ c. kr. zalagateija Neunkircfeen, Spod. Avstrijsko se dobiva v wseh lekarnah v zavitkih po k K avatr. velj. c (2721-24j Kjer se ne) dobi, se pošlje naravnost. Poštni eolli = 15 zavitkov K 24, vranko na vsako avstr.-ogrsko poštno postajo. inamenjo podatnosti je na zavitkih vtisnjen grb trške obćirfe Neunkirchen (devet cerkvaj. Najnižje cene! rzum (žameti) za bluze. Cena od kron I-50 viftje. Hiša v najem na Glšncah „pri Bobenčku" kjer je biU stara prodajalna in gostilna, pripravna za veako trgovino, so odda s 1. novembrom t. I. Egidij Jeglič 2734 3 Ljubljani, Resljeva cesta št. 13. Izvrstna fina (u_a48) Edmunđ 3(avčić Ljubljana, Prešernove ulice. Lokal 9mT v sredini mesta -mm pripraven za vsako obrt ali trgovino odda se takoj ali pa tudi pozneje za nizko najemnino. (2763-3) Kje? pove upravništvo „Slov. Nar." 1000 kren ako je goljufija! BrezBkrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zaavalnicami pošilja diskretno za 90 h v avstr. znamkah gospa A. liAupn, Berlin S. W. 220 Linden-straeee 50 G.Tonnies Ljubljana <1908-15) tovarna za stroje priporoča kot posebnost: Žage in vse stroje za obdelovanje lesa. Turbin e Bencin« locomobile posebno pripravne za goniti po-liedeljeko stroje. Sesalno plinski motori najcenejša gonilna ella, 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro. Založnik c. kr. državnih uradnikov. Jtfajnovejše došlo. ESegantni modni klobuki za : ■ dame in deklice. Moderci I Žalni klobuki. Sprojomajo se klobuki v popravila. za dame, najboljčc kakovosti. Varovalka modercev (Mieder-Schiitzer I v vsaki velikosti. K. Recknagel Trgovina z lepotičjem in nagrobnimi venci Ljubljana Mestni trg št. 24. J J Ivlesto eventualno tudi korektorja išče izvežban uradnik. Ponudbe se pro*i pod ,fZ.Kf na upravaiStvo »Slov. Naroda«. (2803) z vso opravo je s I. decembrom t. I. za oddati. Naslov se izve v upravništvu „Slov. Naroda". (2738 -3 Pekarija na lguf obstoječ* že rtoliro let v tem krniu. se odda v najem ali tudi proda. 2im D P praša se pri lastniku Francu Bambiću na Sarskam št. If p. Ig. Čleenea sprejme takoj špecerijska trgovina. Kje? pove upravništvo »Slovanskega Naroda«. (2741—3» Kunloristinja z večletnimi dobrimi spričevali, zmožna obeh deželnih jezikov, dobra račuoarica, vešča pisanja s pisalnim strojem, ki je že službovala v pisarni, išče službo. Prijazne ponudbe naj se pošiljajo pod ,A Z. 1014', poste restante, glavna oosta LJubljana. (2739—3) Novo izboljšani opamof Offli (21) z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico. (2i3d) Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri društvih in zasataiiai. Gramofon-avtomat i£*+ Igra samo, če se denar vrže notri. »Prodaja na obroke!« Velika zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč. Rudolf Ueber, urar Ljubljana! Stari trg št. 16. Naročila na zunaj 8eizvrše* s povratno poŠto. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. im ▼ob veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. Odhod iz LjnVJaae juž. kol. Proga cez Trtlz. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfes^e, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Auseee, Solnograd, čez Klein-Reining v Steyr, v Line na Dunaj vi a Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzensteste, Ljubno, Dunaj, Cea Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari 58 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Ge-nevo, Pariz., čez klem-Reitiing v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fran-cove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni viafr v Trbiž, Beljak, Franzenslesto Inomost, Monafc »vo (Direktni vozovi I. in II. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo moeto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur5 m po-poludn? istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljucljaae juž. tol. Proga Iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten^ Monakovo. Inomost, Franzensfeste, Sclnograa, Line, Steyr 151, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak, (direktni vozovi L in II. razreaa Monakovo-Trst), — Ob 7. uri trn m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob li. uri 16 m dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago ^direktni vozovi I. in U.razr.), Francove vare, Karlove varo, Heb, Marijine vare, Pizen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz. Genovo, Curin, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lead-Gastcm. Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludno csobm viak z Dunaja, Ljubna, Selzth&la, Beljaka. Celovca, Monakcvega. Inomosta, Fran-zenstesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. S no-hora, Celovca, Pontabia črez Selzthai iz Inomosta v Solnograd — Proja it Novega m«»ta m Eooevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz LjBblja&e drž. kol. v Zaicsik Mešam vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popotudne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — Prihod v Ljuolj&no drž. kol. i: Kamnika. Mešam vlaki: Ob uri 49 m z;atraj, ob 11. uri 6 m dopoiudne. ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeiiah in praznikih in samo v oktobru — Čas pri- in odhoda |e označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1719/ Velika izbera! Krasna sestava. Trato?! za vence. Slaščičarnica RUDOLF KIRBISCH na kongresnem trgu v Cjubljani (2785-2> priporomas Fave di morti, vsesvetni-ške štruce, pince, najfinejše pecivo k čaju lastnega izdelka in veliko izbera najfinejšega peciva in bonbonov. (2M9-8 Perilo za dame in gospode, kravate, prave ruske galoše. l'ultnjviiiA In ziiii.mja iiahi Trgovina z dantskimi klobuki estni trg št. 3. *1* rl' *1* *1* *k* *1* *ir* "i* *i* *\* *4* *A* "k* *.tjt»a«;a.'a%^v*j.\*st&-As-Aa Ve 11 It o izbere flugrobi vtun od 40 vin. do 30 kron ima X^R. IGLIC trgovina papirja (2795—2 Ljubljara, Mestni trg 11. FK Jgnacij Jane odvetniški foncipijent Filipina Jane rojena ■ gj*- perečena. Ljubljana. Opatija i2799) ljubljansko delniško pivo Naročajte izborao (1384—47) Iz plvovajpen v Žalcu iu Laškem trgu. ————I Naročila sprejema j— Centralna pisama y Ljubljani, Sodni)ske nlice št. 4. so postale (1880-15) „Ilirske testenine" vsled svojega izbornega okusa, L obilne ređilnosti ter hitre in i enostavne priprave. Najnovejše blago za damska oblačila in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najceneje pri J. GROBELNIK- Ljubljana Pred Škofijo I. Mestni trg 20, Vzorci se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani. (2487—11) nagrobne križe po najnižjih četah in v največji izberi priporočajo Emest HanDčrscMilt-a nasledniki Madile, lutseher & Co. zaloga železnima In kovin v Ljubljani mm^m na Valvazorjevem trgu št. 6. Prodajalka izurjena v trgovini mešanega blaga se sprejme takoj. — Ponudbe pod štev. „900u na upravništvo „Sloven skega Naroda44. (27B4—3) Dragotin Fuc tapetar zaloga pohištva mizarske zadruge v Št. Vidu Ljubljana Gradišče st. 5. ^MltliHlfJliiiJiiiifliliillliHlIllttiliiil V Ameriko je najkrajša, najprijetnejša in najcenejša vožnj* čez Francosko Havre — New - York ali Antwerpen - New-York, Havre — Fhiladelphia ali Antwerpen-Philadelphia. Natančnejša pojasnila in cene na znanja radovoljno in zastonj 2673-3) Ivan Bihelj zastopnik generalne agenture za celo Švico y Bnksu (meja zraven kolodvora). Kuhalnik na špiritov plin „OECONOM" Je nepogrešljiv za vsako 2 gospodinjstvo, 745-22 popolnoma nenavaren. Brez stenja! Se da regulirati! Štedljiva poraba! Trdno zliti kovinski deli. Izvedba za en plamen in za dva plamena, in sicer bronciran, niklast ali emajliran. Ceniki o kuhalniku in likalniku brezplačno in franko. Pristen samo pri Joliannes X3Ce~u.er Dunaj, IV., ]?Iulilj£aMwe 3. Pariška svetovna razstava 1900. črnemu FiEfi'iU mm i Svetovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. (2105—21) Veliko skladišče vencev. Črez IOO lepih, okusno narejenih grobnih vencev je prosto izloženih. Nizke cene se vidijo na vencih. (1671-38 Na ogledovanje vljudno vabi modna trgovina V.pl.Gerhauser Stari trg 13. „Pri čebeli." Ogledovalcev na silim, da IMT bi kaj kupili! ~?MI VB Strokovna zmes najizbornejŠih kitajskih, indijskih 1/ In ceylonskih čajevih vrst. Dobi se pri: IVI I Intel u *i»N«ii»*rjii, Antonu K t inperju, Petru liAMHolhu, Jon. Tlunilku, F. C*. PmuiiMflMNU in Ant. MihcuIu. .802-1) 8 stanovanj ođđa se za 1. februvar leta 1904[* v novi stavbi Narodne Tiskarne" I 39 v 3(naftovih ulicah. Pojasnila daje Jos. Lavrenčič, upravni član v „Narodi Tiskarni' ali pa na Dunajski cesti 31 (pisarna mest užit. zakuoa 1 ft I * sc ic Prcsc,M in sc nahaja na Rimski MdJW cesti št. 24, to je vogal Rimske, B»ei- I vieisove in Tržaške ceste. V novi prostorni in moderno opremljeni restavraciji pri „Zajcu" na Rimski cesti št. 24 se točijo priznano najbolja stara in nova vina iz raznih naj plemenitejših pokrajin v ceni od 32 do 80 kr. liter. Kedor je torej prijatelj zdrave in naravne vinske kapljice, vedno svežega piva ter okusnih jedil, ta naj pride in vstreženo mu bo! Za obilni obisk uljudno prosim z odličnim spoštovanjem Avguštin Zajec, restavrater. (2767-2) \-\JJr H, ■ r. Sedaj, ko se bliža mrzli letn! čas, si usojam p. n. ljubljansko občinstvo vljudno opomniti na velenjske salonske brikete znamke „Ctara" (2666- 5) N -odi ,oki ere a# »k atv ero tov ud ike rodi dr. l' j 1 VO, i ei tra »0 Ti» ni ; tnii li; ; ||UJ< ; teh ki jih priporačam kot najbolj*e kurivo za peel. Briketi prekosijo — če se pravilno kuri z njimi — vsakteri premog; ne puščajo žlindre, gorijo brez duha, brez hipne vročine in hitrega ohlajenja. V Ljubljani jih prodaja samo: Ivana Tamher trgovina z lesom Dunajska cesta štev. 47. Telefon Nt. iS«. T <• le fon Ml. 15*. )re |ter log *)€ sa ;le« >tra iva i t , ; SI JfajveSja, moderno opremljena ter izdatno povečana in popolnoma prenovljena je alaznikova siaščičarnica in pekarija Za obilen obisk se priporoča CmV^ Jakob Zalaznik. bi fo izdajatelj in odgovorni urednik: Dr, Jvau Tavčat. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne11. 3G