Št. 65.
V Gorici, v soboto dne 7. junija  1902.
Tečaj XXXII.
Izhaja trikrat na teden t Šestih Iidanjih, in sicer: vsak torek, eetrtek in soboto, zjatranje la-danje opoldne, rejerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po posti pre-jemana  ali v  Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gid. 6-60
pol leta . .......   6 „ 60 ,   ,    ,   3-30
četrt leta . . . .*.*.. 3 , 40 „ , . l»m Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki olioi Štv. 11 v Gorici T«Gorisli Tiskarni* A. GabrSdek vsa* dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oC 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnin« ge ne oziramo.                                             m     . .
.Oglasi I« poslaalc« se raeunijo po petrt-vratah, če tiskano 1-fcrat 8 far., 2-krat 7 kr., 3-krat 6-ta. .raka. vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Naročnino la ofla»e Je plačati loco Gorica.
Uredniške
se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 v Gorioi v I. nadstr. L.urednikom je mogoče govoriU vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici «.11.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
55, katere poSiljajo :
»Vse ssa omiko, svobodo in napredek!«   Dr. K. LavrU
spadajo y  delokrog uredmgtva,  naj  se  poSiljajo le upravniStvu.                                   .        .  .   1}
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od «So5ei vsak petek in slane vse leto 3 K 20 h ah gld. 1*60. k v'^7 «Primowo» se prodajata v Gorioi v to, bakarni Soliwarz v Šolski ulioi in Jellersitz v Nunski ulioi; — v Irstu v tobakarni LavrenSia na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della FaUbra,
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večerno Izdan je.)
_>Gor,_Tiskarnac A* GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
ZedinjeRje f hrvatsko-slovenskega kluba" s ..Slovanskim centrmnom".
»Slovenec* od četrtka je prinesel z Dunaja tako-le poročilo: Fuzija »Slovenskega centra* in .Hrvatsko-slovenskega kluba* se je danes (4. t. m.) izvršila. Novi klub šteje 27 Članov,
Načelnika sta dr. Šusteršič in Ivcevič z enakimi pravicami. Takoj po delegacijah se snide novi klub v prvo sejo, kjer se določijo vse podrobnosti. V vodstvu se bosta menjevala dosedanja načelnika dr. Šusteršič. in Ivcevič. Načelnikovim namestnikom je z ozirom na stalno bivanje na Dunaju izvoljen dvorni svetnik dr. Ploj. V jeseni se izvrši volitev skupnega načelnika. Ta volitev se vsako leto obnovi, Rusinski poslanci kakor tudi oba moravska Ceha dr. Hruban in dr. Stojan ostaneta v tej zvezi, ki bo po pristopu poslanca vit. Rerksa, ki sedaj ne pripada nobenemu klubu, Štela 28 članov.
Po tem poročilu torej so se združili poslanci .Hrvatsko - slovenskega kluba* s .Slovanskim centrumom*.
KakSni so pravi razlogi, ki so dovedli poslance .Hrvatsko - slovenskega kluba* v objem dr. Susteršiča, ne vemo, toda reči smemo gotovo v soglasju z vsemi razsodnimi Jugoslovani, da so si gospodje iz .Hrvalsko-siovenskega kluba* dali s tem prestopom jako slabo spričevalo. Kajti po tem, kar je počel dr. Šusteršič pri snovanju poslaniške zveze lani v februvariju, ter po tem, kar se je zgodilo ž njim v državnem zboru dne 1. maja lani, se pač ne more bratili z dr. Žlindro nikdo, kdor kaj nase drži, komur je mar ugled poslanca in komur je pri srcu boj za pravi dobrobit jugoslovanskih rodov.
Spoštovanje so vzbujali možje, ki so lani navzlic vsem grdim intrigam od strani dr. Susteršiča stali trdno na tenT stališču, da naj bodo združeni vsi jugoslovanski poslanci v enem samem klubu, in obče zadovoljstvo z njihovim postopanjem je zavladalo na jugu pri pravih rodoljubih,, ko se je osnoval Jlrvatsko-slovenski klub*, od katerega smo Jugoslovani toliko pričakovali. Le, žal, te nade so jele prekmalu bledeti, kajti po večnih intrigah od klerikalne strani je prišlo do tega,
TA TRETJA.
Kratkodasna povest.
Poljski spisal H. 8ienkiewicz.
PosL PodravskL (Dalje 1
Začel sem jo slikati še pred letom.
Bilo Je tako":
Šel sem zvečer nad Vislo ter gledal: razbil se je splav z jabolkami. Plavci love jabolka iz vode, a na obrežju sedi vsa židovska rodbina v takem obupu, da niti ne tarna; prekrižali so samo roke ter gledajo na^ vodo kakor kipi. Med njimi je stari Žid, — patrijarh — revež, stara Židovka, mladi Žid, ogromne rasti kakor Makabejec, mlada deklica, nekoliko pegasta, toda dokaj karakteristična po nosu in ustih, in naposled dvoje otrok. Večer nastaja; reka postaja rumenkasta — naravnost čudna. Drevesa na Saškem otoku stoje vsa v zarji, dalje je videti za* otokom široko razlita voda,, rdečkasta, ultra marinova, jeklena, pa znovič spreminjajoča se v purpur in fiolet. Ozračna perspektiva je razkošna; prehod od jedne barve na drugo tako neopazljiv in čaroben, da ti kar duša ječi — naokrog pa vse
da so izstopili iz kluba 4 slovenski napredni poslanci ter so se zvezali z dalmatinskima Srboma. Takrat se je že pokazal klerikalni vpliv na »Hrvatsko-slovenski klub* in ta vpliv je Sel tako daleč, da so se gospodje udali ter stopili pod prapor brezdomovinca dr. Susteršiča. Mislili smo pač, da bodo držali toliko na svoje moštvo, da se ne udajo sirtn-skim glasovom dr. Žlindre, toda sedaj se je to zgodilo, in dr. Šusteršič je zapovednik jugoslovanskim poslancem, izvzemši C.
S »Hrvatsko-slovenskim klubom* smo na čistem, in sedaj vemo, da so dr. Ivčevie, Ploj, Robič itd. dobri prijatelji dr. Žlindre, akoprav so se mu pred dobrim letom trdo postavljali po robu, ko je zanašal razcepljenost med jugoslovansko delegacijo. Sedaj pa vemo, kako je ž njimi in kako je smatrali njihovo postopanje lani nasproti dr. Žlindri, in da vemo to, zato srno jim tudi hvaležni. Politiko ,poI tiča pol miSa* ne more obstajati nikjeri dolgo, in tudi v »Hvalsko - slovenskem klubu* ni mogla obstati. Sedaj so gospodje pokazali svojo pravo barvo, sedaj jih pozna natančno naša javnost, ki jih bo znala tudi soditi po zaslugi.
Dr. Šusteršičev klub jo barvan od prvega počelka strogo klerikalno, in ta klub je bil naperjen proti slovenskim naprednim poslancem, ker dr. Šusteršič ni hotel nikdar slišati ničesar o kakem skupnem delovanju vseh slovenskih državnih poslancev. Kdor se pa brati z dr. Susteršičern, tisti je tudi proti skupnosti ter stoji v pristnem klerikalnem taboru, iz katerega je izključeno vsako pravo delovanje za napredek našega naroda. Iz dosedanjega počenjanja v Šuster-šičevem klubu se je to tudi jasno razvidelo. Kajti politika, katero tirajo Šusteršičevci, je zmedena, je politika od danes do jutri, brez prepričanja, brez zdrave podžge, brez pameti, kar tako tje v en dan, za pesek v oči, farbanje ljudstva in za gonjo proti napred-njakom. In v tako družbo so stopili možje Ivcevič, Ploj, Robič, Spinčfc!
Lani sta Ploi in Robič ponosno pov-darjala, da na Štajerskem ne poznajo ne klerikalizma ne liberalizma in da torej ne moreta vstopiti v nikak klub, ki bi bil barvan z  barvo  politike v domovini.   Sedaj   pa  ju
tiho, svetlo, mirno. Melanholija visi nad vsem, da bi se človek kar jokal — in ta tolpa, zatopljena v žalost, sedeča tako, kakor bi služili vsi od mladosti slikarjem za modele v delavnicah.
Takoj mi je šinila v glavo misel: tu je moja slika!
Imel sem s seboj čopič in barve, ker brez tega no grem nikamor, in takoj sem jel črtati,  govoreč poprej  Židom:
»Sedite tako,- niti se ne ganite! — O mraku dobi vsak  po jeden  rubelj.«
Moji Židje so takoj razumeli, za kaj tu pojde, ter sedeli so kakor priraščeni, Pa sem črtal in črtal. Plavci so dospeli iz vode in takoj sem čul za seboj:
»Slikar! slikar, kar je kdo ukradel, to je bržkone že našel!«
Toda ogovorim jih v njih jeziku in takoj sem jih pridobil za se; nehali so celo metati iveri na Žide, da mi ne spridijo dela.
Ža to pa je moja tolpa postala nepričakovano dobre volje.  .
»Židje!« zakričim, »ostanite otožni!« Starka pa mi odgovori:
»Oprostite, gospod slikar, čemu naj žalujemo, ko ste nam pa obljubili po rublju. Žalosti naj se on, ki nima zaslužka!«
vidimo pod zastavo najhujšega klerikalca dr. Susteršiča, kateri je zanesel razkol med slovansko delegacijo na Dunaju, tistega Susteršiča, s katerim ima Ivcevič sedaj .enake pravice", kot načelnik, na videz, ali jeseni, ko se izvrši volitev skupnega načelnika, pa ne bo ta načelnik nikdo drugi nego dr. Šusteršič.
Kaj le mislijo n. pr. dalmatinski Hrvatje, da so šli pod ožlindrano zastavo dr. Susteršiča?! Neumevno nam je to, ali na jasnem smo sedaj z jugoslovansko delega-ciio, na jasnem, in to velja premnogo za našo bodočnost. Posledice take zveze se pokažejo bržčas že v kratkem, in te morejo biti le take, da se prvo inteligenca in za njo razsodnejši del jugoslovanskega naroda obrne od poslancev, ki stoje pod zastavo najintra-sigentniše klerikalne politike, kateri je namen le ta: podjarmiti ljudstvo, telesno fn duševno, politike, kateri je med drugim nacionalizem malikovanje. Klerikalizcm in narod-njaštvo sta dva pojma, ki izključujeta drug drugega; klerikalec ne more biti narodnjak, ker je hlapec vsakemu nacijonalizmu sovražne oblasti.....
Ea napredne živijo med Jugoslovani je fuzija obeh imenovanih klubov prav posebnega, tudi dobrega pomena, ker sedaj vidimo jasno nasprotnike naših stremljenj, in odkrit nasprotnik nam je vedno manj nevaren nego skrit. Zato pa bomo tudi mirno prenašali izbruhe, kateri se bodo valili vsled te fuzije zlasti na slovenske naprednjake po farovških listih te dni, in naši napredni poslanci si ohranijo nasproti temu mirno vest, ker vedo, da za njimi stoji inteligentnejši del naroda, in gotovo se postavijo tudi napredni Dal-matinci proti svojim poslancem, ki so zašli pod prapor dr. Žlindre. Kdor je z .žlindro*, ta je sam .žlindre" vreden — in žalostno je, da imamo Jugoslovani le 6 poslancev, kateri stojijo daleč proč od .žlindre*!
S fuzijo teh dveh klubov se je završil žalosten čin v naši politični zgodovini, in dokler bomo pošiljali Jugoslovani na Dunaj poslance pod prapor dr. Susteršiča, dotle bomo malo veljali in končno prav nič več. In dokler bo tako, bodo imeli tujci z nami lahko igro, nam pa bo   ostajala   le   tožba o
Moral sem jim pogrniti, da jim ne dam plačila.
črtal sem Še dva večera, na to pa so mi »pozovali« še dva meseca v delavnici. Naj švjatecki reče kar hoče, slika je dobra in nikakor ne mrzlotna. Na njej je čista resnica in nenavadno mnogo realizma. Pustil sem celo pege na mladi Židovki. Lica bi bila lahko lepša, toda ne morejo biti resničnejša ter imeti več značaja.
Na to sliko sem torej mislil, da sem lože prenaša.' svojo zgubo. Torej tudi, ko je Švjatecki spomnil Katrice, se mi je zdelo, da je bilo to že zel<5 davno. Med tem si je Švjatecki obuval drugo škornjo, jaz pa sem šel pristavit samovar.
Prišla je stara Antonijeva z zemljami, katero Švjatecki že vse leto zaman nagovarja, naj bi so obesila — in sedla sva k čaju.
»A čemu si ti danes tako vesel?« me vpraša vneto Švjatecki.
»Kaj jaz vem! Videl boš, da me doletf nekaj nenavadnega.«
V tem hipu čujem ropot po stopnicah, ki peljajo v delavnico.
»Gospodar gre ! Tu imaš tvoje iz-nenadenje!* reče Švjatecki,
,usodi", katere pa smo krivi nemalo mi sami, ako uganjajo naši možje na Dunaju take reči, kakor dne 4. t. in., in ako se podpisujejo v službo črni internacijonali. —. Jugoslavija, kam jadraš P
Dopisi.
Is Prage, 2. junija 1902. - (Mani-festacni shod za slovanska vseučilišča). — Na prošnjo v ,Soči« od dne 31. pr. m. pošiljam kratko poročilo o manifestačnem shodu za slovanska vseučilišča, ki se je vršil dne i. t. m, ob 10. uri dopoldne v pražki mestni hiši, ne na vseučilišču, kakor sem zadnjič po pomoti poročal. Shoda se je udeležilo jako obilo občinstva, Olvoril je shod županov namestnik g, dr. V. Prič v imenu mestnega sveta, ki je imel protektoral nad tem shodom. Predsednikom je bil izvoljen mestni svetnik dr. Novak, Prvi je govoril rektor magniflkus Ccške univerze doktor bogoslovja Jan. Lad, Svkorn. Podal je statistiko univerz v Avstriji in po drugih evropskih državah ter dokazal, da v »ijedni drugi državi ne prido na tako malo število prebivalcev ena univerza, kakor na Nemce v Avstriji, namreč na 13/4 miljonov, ki pa so tako drzni, da zahtevajo zase le šesto univerzo, — Jugoslovani in Rusini morajo dobiti svoje srednje šole in svoja vseučilišča, Seveda pridemo do tega Se le polagoma, a pridemo gotovo. O vladi, ki nečo biti pravična Slovanom, se lahko reče, da* ima oči, pa ne vidi, ušesa, pa ne sliSi. — Na to je govoril rektor magnifikus češke tehnike bivši državni poslanec dr. Gabrijel B Ta ž e k, ki je povdarjal, da se Nemci opravičeno boje slovanskih šol in vseučilišč. Na vseučiliščih se vzgajajo bodoči voditelji narodov, in ako so sinovi slovanskih narodov vzgojeni na slovanskih zavodih, bodo ti gotovo v strah Nemcem. Na nemških zavodih vzgojeni Slovani pa prihajajo večkrat kot janičarji med svoj narod,ter bijejp krut boj proti onim, iz katerih so izšli. Omenjal je tudi izganjanje slovanskih dijakov s kielske univerze na Nemškem ter sklenil z .Živele slovanske univerze*.
Predsednik   univerzitetne   komisije   v Pragi g.   S i s je dokazoval  potrebo  češke
Po teh besedah popije čaj tako vroč, da so mu kar oči izstopile iz jamic, vstane in smukne skozi vrata iz kuhinje v delavnico, kjer se skrije za staro obleko ter kliče ves zasopljen:
»Dragi moj, on te ima zelo" rad; pomeni se ž njim ti!...«
»On išče tebe!« odgovorim, pribe-žavši k njegovemu skrivališču; »pomenita se sama!«
Med tem se vrata odprd in v sobo stopi — kdo? Ne gospodar, marveč vratar hiše, v kateri je bivala Suslovska rodbina.
Zlezeva iz skrivališča.
»Prinesel sem vam pismo,« reče vratar.
Vzamen pismo... Pri Hermesu! Od Katrice! Raztrgam ovitek ter čitam naslednje vrste:
»Gotova sem, da nama^ stariši odpusta. Pridite torej takoj ne gledč na to, da je še zgodaj. Ravnokar smo se vrnili od kopališča na vrtu. K.«
V resnici, nisem si bil svest tega, kaj mi imajo stariši odpustiti, pa tudi časa nimam to premišljevati, kar se mi kar vrti v glavi od začudenja...
nikov, ter da istim ni vseedno, ali je dograjena letos ali k letu; posebno pa, da k istej niso prispevali zato, da bi ista služila iz-vestim življem kot novo sredstvo za izzivanje že itak prepohlevnega ljudstva. — Prosim! Nepoklicani nadzorovatelj.
Dinate in rame lovice.
Deželni »bor. — uloriški deželni zbor bo sklican na dan 17. t. m.
Avskultantom je imenovan g. Franc Vidmar, pravni vežbenec v Gorici.
.Uradno Imenovanje'. — »Prim L.« je priobčil v četrtek pod takim zaglavjem vest, da je cesar monsignora Andrea Jordana imenoval za goriškega nadškofa. — Tako golo poročilo je podal »Prim. List" svojim vernim Citateljem, katerim piše drugače o cerkvenih dostojanstvenikih s prav izbranimi besedami. Kadar je pisal na primer o pokojnem kardinalu, takrat kar ni vedel, kako počeščenje bi zbral, in izrazi prečastiti, premilosiljivi, Eminenca itd. so mu bili še vse premalenkostni. Novi nadškof pa mu je samo — monsignor. Pri sličnih imenovanjih je imel ,Prim. List" tudi navado, okrasiti jo tako primerno. Tu pa se ni zgodilo nič, ie toliko so bili »taktni", da so jo postavili na prvo stran.
Ako bi bil imenovan Mahnič, bi bil izhajal »Prismojenec" cel mesec v slavnostni obliki, in sliko njegovo bi bili djali v list, kadili pa bi mu bili s tako izbranimi besedami, da bi bil izcrpili najbolj bogat slovar. Da bi bil novi nadškof dr. Mahnič, bi se kar kadilo po »Prismojencu* »božje Previdnosti" in neznansko bi se dolžil »božji prst, ki je pokazal nanj". Ker je pa določen za novega nadškofa prost Jordan, je pa izostala vsa »božja Previdnost" in »prst božji" se je sključil ter ne kaže nikamor. Sv. Duhu so odpovedali ljubezen, ker jim ni on poslal škofa, marveč se je izvršilo le »uradno imenovanje": cesar je imenoval monsignora Jordana za goriškega nadškofa.
Kakšno versko prepričanje imajo doktorji sv. pisma okoli »Prim. Lista" ?!
Brez zavijanja ne morejo živeti. — Povsem pravilna stilizacija našega poročila o znani sodnijski obravnavi v ponedeljek ne da miru zdražbarjem okoli »Prismojenca*. V jezi, ker ni bila razsodba taka, kakoršno so hoteli, bijejo okoli sebe in trdijo celo, da smo hoteli mi slepiti čitatelje, češ, da je bil S. obsojen samo radi pijanosti. Da bo enkrat te reči konec, svetnjemo onim, ki se hočejo korenito prepričati, da je bilo naše poročilo pisano povsem pravilno, naj preberejo § 523 k. z. Potem pridejo do tega zaključka, da bi bili mi slepili, ako bi bili pri oznaki pijanosti i z-pustili § 523. Ker pa smo ga navedli, smo poročali ie golo istino. Sklicevanje na to, da S. ni udan pijanosti, je v tem slučaju jako neumno. Koliko je ijudij, ki sicer niso udani pijanosti, ali se v slučaju opijanijo ter naredijo kako neumnost ali še kaj hujšega. Takih rečij iz klerikalnega tabora je polno na razpolago.
Kar klobasa .Prismojenec* o izletnikih, ki po njegovem mnenju ob nedeljah na večer merijo ceste domov grdč, mu svetujemo, naj si prej ogleda svoje ljudi, kateri se vračajo
celo z božjih potij pijani kakor kanon. Warum j in die Ferne schweifen, das ,Gute" liegt so nah! — Pa tudi poročevalec »Gorice* je^ moral biti pijan, ker ni spoznal niti predsed-* nika razpravi in ni vedel, koga branita dr. Gruntar in dr. Franko. Ako bi bil v veljavi pri nas paragraf o pijanosti, potem bi bili morali tega možakarja kar na licu mesta obsoditi najmanj na dva meseca ječe.
Gospodje menda vidijo sedaj, da s tako I zlobno pisavo bijejo »3 sami sebe  po zobeh.
Nam je prav. Le naprej! I           Izleta v Rlhemberg dne 15. t. m. se
j udeleži »Slovensko bralno in podporno j društvo" z društveno zastavo. V ta namen bodo pripravljeni vozovi, da se vsakdo lahko udeleži te velike narodne slavnosti. Gg. udje I in drugi gostje se lahko udeleže s svojimi družinami. Prijaviti se je pravočasno v »Goriški Tiskarni", pri g. Krušiču, kroj. mojstru v Vrtni ulici, ali pri g. liro vati nu oziroma g. Koršiču v društvenih prostorih.
Bralno In pevsko drn&tvo v Št. An-I dreza priredi jutri dne 8. junija vese-I Jico s plesom v prostorih gosp. Jos, Nanuta. Vspored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Fr. Ferjančič: »Pozdrav!" možki zbor. 3. Iv. i pl. Zajec: »R o j a k o m", možki zbor. 4. S. Gregorčič: »Domovini", deklamacija. 5. ¦ E. Komel: »Primorska straža", možki I zbor s spremljevanjem godbe. 6. F. S, Vilhar: I »Slovenac i Hrvat", možk' zbor. Med i vsako točko vsporeda svira vojaška godba. J Začetek ob 4. uri in pol. Po končanem vspo-I redu ples. Vstopnina: K veselici 40 vin., se-I deži 20 vin. Vsak plesni komad 20 vin. j Zvečer bodo veselični prostori čarobno raz-I svetijeni. V slučaju slabega vremena se ve-[ selica odloži na nedoločen čas. K obilni u<le-[ ležbi uljudno vabi odbor. I           Jutri se nudi torej lepa prilika za izlet
I v St. Andrež 1
Kako si kadijo med seboj. - »Pri-
I smojenec*  je priobčil  v četrtek   »dopis  z
i Livka", katerega pa niso pisali »Livčani*. V
dopisu se strašno ginljivo  proslavlja  nekdo
kurata A. Mesarja, ki je odšel v Lokavcc pri
t Ajdovščini.  Celo pesem so  mu   »zložili*  v
slovo, pesem polno neumnostij in nasprolo-
| vanja. Na primer:   Beseda najmilejša olajša
j ki slovo, je »z Bogom !* Beseda najbritkejša
I ki nam rosi oko,  je   »z Bogom*  itd. Tako
i ne pišejo Livčani, kateri so po večini veseli,
J da je odšel  kurat Mesar,  ki je v  zadnjem
času delal čast svojemu imenu po občini. J           Kako je mnenje o bivškem  kuratu na
Livku, to je povedal jasno dopisnik v »Soči" J v četrtek. Tisto je bil ljudski glas,  po »Pri-j smojencu* pa doni — farovški glas. j            Vabilo k rednemu   zborovanju učit.
! društ. za  sežanski  šolski  okraj v Dutovljah j 12. rožnika 1902. ob 10. uri pred. Vspored: j 1. Praktični  geom. nastop.  2.  Petje (Pesmi druž. sv. Moh.) 3. Predsednikov pozdrav. 4. Overovljenje zapisnika. 5. Razgovor o nastopu. I 6. Predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. 1)1x1 et salvavl  anlntam  meam je lep latinski pregovor,   in   „Dix"»" v »Prismo-I jencu" ga je bržčas tudi vzdihnil, čeprav neumestno,   ko je  napisal  notico,   katero  je krstil na »Pogum velja", ki pa skončuje jako j kUverno.  Predobro znani »Dira* muči zopet (Dalje v prilogi.)
univerze v Brnu. Nemci se sicer z vso silo j upirajo temu vseučilišču ter očitajo Cehom, da hočejo ž njim čeh zovati Moravsko. Cehi res hočejo čehizovati, ali oni nočejo čehizo-vati Nemcev, ampak Cehe, ki se sedaj po- i tujčujejo po nemških šolah moravskih. Uni- | verza je v prvi vrsti kulturna nstanova. Posledice za narod, ki ima univerzo, so seveda le ugodne, neugodne pa za narod, ki gospoduje le s silo nad veliko večino prebivalstva. Moravska se mora tudi češko re-prezentirati, in to dosežemo s pomnožitvijo srednjih šol in univerzo. — Slovenec tov. Sega je omenjal shod slovanskih časnikarjev. Takrat so videli drugi Slovani naše slovensko ljudstvo. Spoznali so lahko hrepenenje našega ljudstva po osamosvoji in izobrazbi; niso pa našli med nami tiste nezrelosti, ki se nam predbaciva od strani Nemcev, Da se Slovenci Se nismo povspeli na stopinjo večjih narodov, krivo je to, da nimamo aka-demičnega naraščaja. Dokazoval je potem nujno potrebo slovenske univerze, ter da so dani vsi predpogoji za to. Za slovensko univerzo se bomo borili z vsemi silami toliko časa, dokler ne pride slednjič vlada, ki nam uviiverzo da. — Rusin g. Košovsk^ je dokazoval potrebo maloruskega vseučilišča v Lvovu. Malorusi univerzo potrebujejo in jo bodo tudi imeli. — V imenu češkega ženstva je govorila g.a Eliška Purkjnova. Rekla je, da so zahteve po slovanskih univerzah preveč pravične, nego da bi se mogle odreči; kajti od univerz je odvisna eksistenca narodova. Češko žensivo ima sicer tudi svoja vprašanja, za katera se mora bojevati, toda prvo vprašanje mu je narodnostno vprašanje, za čegar rešitev se* bode bojevalo z vsemi silami. — V imenu kluba miadočeških državnih poslancev je govoril poslanec g. dr. Pantuček. Njegova stranka je svobodomiselna stranka in kot taka želi svoboden razvoj vsakemu individuu, ter dosledno tudi narodu. Zato se bode klub miadočeških državnih poslancev z vsemi močmi potegoval za češko univerzo na Moravskera, katere potrebo sta priznala min, predsednik in naučni minister, ter posebno skupno s slovenskimi poslanci Sel v boj za slovensko vseučilišče. Po preCitanih brzojavih, katere so poslali med drugimi tudi župan Hribar, »Slovenija" in »Triglav*, je predsednik g. dr. Novak povdarjaje, da se bomo Slovani s tem večjimi silami bojevali, čim večji bo odpor od na-* sprotne strani, zaključil shod opoldne.
Z Vipavskega. — In zopet vipavska Železnica! — Od kar se je merilo sedanjo južno žel • ;nico po vipavski dolini, se je ^vzbudilo vprašanje po vipavski železnici,ter se sprejelo v omrežje avstrijskih železnic, koje je bilo in je še popolniti. Dolgo vrsto let se je govorilo o »vipavskem tramvaju", kateri je bil že skoro gotova stvar; a se je v zadnjem desetletju prelevil v »vipavsko železnico**!
Mnogo, da, v marsičem še premnogo se je govorilo in pisalo, posebno prva leta o vipavski železnici, katera se je spočela in skoro že dodelala preko glav naših tedanjih narodnih voditeljev, ako ne upoštevamo tistega skrajno smešnega in otročjega naskoka na pvrotna podjetnika Dreoasija in Antonellija, katerih podjetnost in energija bi gotovo že pred dvema letoma izročila vipavsko železnico
V deželi neverjetnosti.
(Nadaljuje Ahasver.)
Tvoje pismo, oziroma »Goričin" koš poln Tvojih klobas[arij], sem prejel, dragi Homunculus. Čudil sem se le, da nisi pri svoji pošiljatvi na naslovu natančnejše označil vsebine z običajnim »Muster obe Wert*. Najbrže si bil gotov, da mora vsak pošten in pameten človek spoznati vsebino že po klerik?ra?j) košu, in da bi bila označena opazi« velikanski pleonazem pri pod-in nad-listkih nezakonske dvojice »Primorskega Lista" in »Gorice".
Po Tvojem mnenju se A. G—k. zelo huduje, ker ni prišel pri ljubljanskem časnikarskem shodu na noben podpredsedniški stolec, radi česar se je razkoračil ,v sladki slovenski besedi" nad dr. Lampetom, ker je bil ta vsaj drugi predsednik v pripravljalnem odboru. Motiš se! A. G—k. ni bil prav nič ljubosumen na dr. Lampeta, kakor vem iz gotovega vira, pač pa je vzkipelo njegovo srce, ko si Ti Slovence pripravil pri slovanskih bratih s svojimi govoraneami ob ves kredit, vsled česar si pa dobil, kakor že omenjeno, zadostno plačilo.
prometu; ne trebalo bi več besedice ziniti, ako bi se res podjetje vršilo, kakor bi se sploh moralo vršiti.
Prvotni termin dovršenja vipavske železnice, katere delo je preračunjeno k večjemu na osem mesecev, je slavna vlada iz neznanih, ali prav za prav malenkostnih vzrokov podaljšala na d v e leti, to je od 31. oktobra 1900. do 31. junija 1902. — Vsled prošnje južne.železnice se je podaljšal rok do 15. septembra 1902.; a v cenj. »Soči* št 62. je citati, da se izvršitev zavleče še do konca t. K, ako ne še več, kar je skoro popolnoma verjetno, sodeč po napredovanju dosedanjega dela. Koliko so zakrivili na tem zavlačevanju posamezni činitelji, je seveda težko določiti.
Del te krivde pripade podjetnikom, a največ je kriva vlada sama, ker dovoljuje in morda ceio rada vidi zavlačevanje. Cuje se tudi, da misli podjetr ?o vnovič prositi (morda na vspodbudo ,od zgoraj*) za podaljšanje in skoro ni dvoma, da vlada dovoli. — No, saj vlada pri tem ni na zgubi; čim dlje se zavleče, tim več se prihrani na obrestih, koje bi bilo plačevati za osnovno glavnico, oziroma deželi, občinam in zasebnikom. Ljudstvo molči, da le ima železnico zagotovljeno; podjetnik je pa »kšeftsman*, da mu le kaže, posebno ko se mu ne gleda preveč na prste. Bil bi neumen, ako bi drugače delal. Vsaki izgovor je dober. Da se je preseka pred dornberškim predorom zasula, da je burja zidovje kurilne hiše v Ajdovščini podrla, ter da se obočno zidovje v dornberškem predoru vzdiguje, seveda, to so elementarne nezgode (!).
(Dalje govori g. dopisnik v cenilni komisiji in razlastiti zemljišč, kakor je »Soča" že poročala. Op. ur.)
Dalje je .citati v cenj. »Soči*, da postaja Ajdovščina zadobi samo nemški napis. — Kdo naj se čudi temu v deželi neverjetnosti? Ako naše ljudstvo potrpežljivo dopušča, na sramoto Slovencev in cestnega odbora, se vedno ob okrajni cesti St. Peter-Dornberg napisne kamene z laškimi napisi napr.: Battuglia, Dorinbergo, Prebacina, Boc-cavizza itd., kdo naj bi se spodtaknil ob nemških postajnih napisih? napr.: Haiden-schaft, HI. Kreutz — Cesta, (poslednje menda komaj vidno.) Kassoglie, Battuglie; Dorinberg je že itak nemški; Pribacina itd. Ce bode kdo tako predrzen, da se s svojim nosom v nje zaleti in morda še kaj onesnaži, se že vjame v mrežo kljukastih paragrafov.
Po vsej pravici poprašuje dopisnik v cenj. »Soči", kaj dela tozadevni upravni svet, a jaz mu na uho povem, da nič in prav nič l Glede predsedništva vlada L.<mda popolna republika, a ostali delegatje so počasi sprevideli, da železnice graditi ni kar tako; tu je treba biti od »faha" ! Kaj bi si neki s tem belili glave? Ko bi ne bil ta carski Dunaj tako daleč in pa šampanjec predrag, bi že še šlo. No, pa saj ne manjka gospodov, ki radi kaj zaslužijo. — Zato so pooblastili nekega zidanega »dohtarja* na Dunaju, o katerem ni dvomiti, da takih stvarij ne razume, in pa še kako l
Še marsikaj zanimivega bi bilo povedati o vipavski železnici, a za danes končam, z ponižno apelacijo na naša državna poslanca, naj pri prvi možni priliki opozorita slavno vlado, da vipavska železnica je deloma tudi lastnina dežele,  slov. občin in  slov.  zaseb-
J           Premnogokrat rabiš besedico »kitajski"
j v svojem pismu, tako pišeš n. pr. o kitajskem I masakru, kitajskem zidu, kitajskem nožu, j čegar žrtev naj bi bil A. G—k. — kaj ne? i Iz tega sklepam in ne brez trdne podlage, I da so .Ti kitajske razmere dobro znane, saj I vladajo iste, če se ne motim, ravno v Vašem j taboru. In zakaj ne? Kralja imate, ki je j ljubljenec celega naroda, mandarinov cele j vrste v .narodovih rešiteljih", Bock-sarje za-I stopajo lahko »katoliški Sokoli* pod vodstvom J četovodje »Pavličunga* in njegovih adju-I tantov »Suha-laž-činga" in »Dermastjanga*. j Še kitajske oči, še kitajske kite, — potem I pa gorje združenim četam narodno-napredne I stranke! V slučaju vojne Vam že itak pri-I skoči na pomoč »Centralna posojilnica" s I svojim dobičkom 115 K v pokritje morebitnih j stroškov.
I * Tudi o »katoliški kuhinji" veš mnogo i povedati; koj se pozna, da si že domač v i njej. No, nobene škode, vsaj »duh* bode I neškodljiv v prostorih kuhinjske šole. Sicer t pa krožijo druge govorice o tej šoli po mestu, j Gostje se baje oglašajo, vsaj g. Dermastja, t ki so pa za deset drugih. Ker je sanjala I njihova kuharica, da ne bodo mogli iti ' gospod   radi    debelosti    in   širjave   svoje
skozi vrata v novo župnišče, kamor bodo nastavljeni kot fajraošter, in ker so g. kaplan že sami spoznali, da so se odebelili za svojo* službo tako rekoč »anticipando* prezgodaj, hr/jejo napraviti »Entfettungskuro* s hrano gori omenjene kuhinje. Najbrže jim ni koristilo sredstvo, da bi s prostimi vajami odpravili svojo mast, katero imajo v sebi (Der-mast-ja), akoravno so navdušen telovadec, akoravno so največji častilec prostih vaj s palicami — celo v šob*.
V zadevi novoustanovljenega društva »Nires-a*, filialke Lampetovega obrambnega društva, se pa docela varaš. Ti misliš, da je A. G—k. prezident in zraven tega največji »Nires-oveč*. AH nisi ničesar slišal o občnem zboru, na katerem je bil imenovan »biljenski Ziegelprinz* predsednikom (per acelamationem), »čavenski Romeo* pa tajnikom ? Društvena pravila je že odobrila oblast, društveni znak je § 19.., seveda le oficijelno, ker v privatnem življenju igra § 11. pri njih večjo vlogo. Ko sem izvedel izid volitve, sem bil prepričan* da pošlje »biljenski prekomorski trgovec*, v svesti si svojega novega častnega mesta* par ,nires-ov" tudi na mojo zadnjo notico.. Najbrže ga je zadrževala  korespondenca   s prekomorskimi  de-
želami, da ni poslal uredništvu ,Soče" tak-it
popravek:
»Ni res,  da sem jaz Jjnez,  res je pa,
da sem Ivan, kar hočem tudi ostati.
Ni res, da smo  poslali mi,  duhovniki,
svoje kuharice v Rim,  res je pa,   da so šle j prostovoljno.
1           Ni res, da je bil moj poljub na »psn~
I tofel* gromoviti »cmok", res je pa, da sem J poljubil nežno in tiho. kakor se spodobi ver-I nemu kristjanu v tako veličastnem trenutku. j           Ni  res,  da   imam   veliko  vajo  in še
J večjo spretnost v poljubovanju, res je pa, j da sem v tej stroki grozno neroden in ne-
ukreten.
Ni res,  da sem   se vadil v tej  spret-I nosti samo s pantofelni, res je pa, da »pan-I tofelnov" niti ne nosim". i           Živio podlaga § 19.1
j           Ne rečem dvakrat, da ne dobi on prej
j spomenika nego slavni Prešeren,   seveda ne I iz mramorja, to bi bila pač potrata,  ampak J iz domače biljenske ilovice. 1           Kaj  pa z neverjetnostmi?  Po  »Prirn.
i Listu* še vedno straši J. Volkov s svojimi I .Mislicami-iskricam"". To so Vam pregovori, I to Vam je narodno blago! Med drugimi se I nahaja tudi izrek:   »Prišli so voli,  da bi se
Priloga „SoCe" štv. 65. z dne 7. Junija 1902.
očeta Ivana Svetokrižkega ter pripoveduje iz neke njegove pridige cel odstavek o sv. Lovrencu. — Vidi se možu, da trpi na fiksnih idejah, in da blodi po njegovi pol posvečeni glavi vedno le oče Ivan svetokrižki, katerega je vlačil včasih po časnikih in kateri je zašel celo na predavanje goriški Slomškariji.
Govoril je že dosti, ako pa si je rešil tudi svojo dušo s tem, je pa vprašanje,: ki še ni rešeno; kajti nekdanje »pok-vanje* po Italiji, Švici itd. ne govori prav dosti za rešenje duše! Zato pa mu plešejo pred očmi »rabelji naše vere* in kakor se vidi »zblojenih možjan* njegovih ne bp mggoče tako kmalu zopet spraviti v red. Zato pa kličemo: ?; g c ij norcem pamet l
imeiiov.njl. — Postni kontrolor v Gorici gosp; ranStermole 'e imenovan višjim kontro.orjeni.
Okrajni komisar dr. E. pl. Fabrizi je imenovan namestništvenim tajnikom v Trstu.
Iz Kostanjevice na Krasu nam pišejo o procesiji Sv. R. T. Nune ni hotel čakati, da bi na kom odpeli, marveč je zarezal jezno; Hodimo naprej, jaz ne bora Čakal. Prav bi bilo, da bi za vse ne hotel čakati, ali kadar hodi pobirat prešičje jezike, takrat bi pa čakal 3 ure, in če bi bilo potreba šele potegniti prešiču jezik iz gobca. ~~ Ko je pri drugem evangeliju dokončal svoje delo, je zagledal na desni strani nekje pribitega »Primorca*. Tu pa je zavp<I močno: Vi ste vsi »zgobljeni*. Neki mož, ki je to slišal, je dal hitro svoj raolek v žep, čel ker' sem »zgubljen*, ne bom več molil. Nekdo drugi, ki je tudi slišal to, je šel pozneje h g. nuncu, in mu rekel, naj mu vrne denar, kateri je dal za neko molitev, čel saj smo tako vsi »zgobljeni*. Za Usti denar si pa rajši naročim »Sočo*, da se bom kaj izobrazil.
Komentar prepuščamo p. n. čitateljem.
Podgorski nune slovi radi grdih, ostudnih izrazov, katere rabi v cerkvi, tako, d* ljudje bežijo iz cerkve ali pa sploh vanjo ne hodijo. Pred kratkim jo govoril o nečisten grehu. Zmerjal je ljudi s psi in ptice. Posebno ženskam ne da miru. Ako so golo-giave, jih zmerja, ako imajo pajčolan ali svilnate robce, jim pravi, da so pobeljeni grobovi in da si zakrivajo nečistost z robci in pajčolanr. — Tisti, ki ostajajo za vratmi v cerkvi, so smeti in podgane, po sredi cerkve so nečistniki in nečistwce... Le tiste Marijine hčere, ki se mu plazijo vedno okoli spoved-nice, so nedolžne in poštene. — Sitne kvante premleva ta goreči nune, potem pa se čudi, ako mu ljudje bežijo iz cerkve. Rabi besede, in to v cerkvi, katere tičejo v '¦ganjame, zato pa stariši nočejo več pošiljati otrok v cerkev, da bi se tam ne pohojšall.
Edina radikalna pomoč proti takemu početju v cerkvi je — abstinenca. Naj zmerja gole stene ali pa Marijine hčere. Kdor je pameten, ne hodi k takim pridigam!
Zdi se nam še vredno omeniti, da smo to posneli iz dopisa, ki nam je došel iz pri-proste ženske roke v Podgori.
Pomoč proti poUjcrt. — Ministerstvo za notranje posle nakaže baje §© v tekočem letu, kakor pišijo laiki listi, v pomoč proti peiagri svoto 10.000 K.
Jamo r Škoeljanu, ki je bila v nedeljo razsvetljena, kakor smo naznanili, je obiskalo okoli i000 oseb.
b6"i". (Taka rima boli) S tem je gotovo mislil sebe in svoje tovariše, kar jasno spri-čuje njegovo ime V o l - k o v. Sdino »Kdor stuži, je v luži* se mu je posrečilo. Volkov služI »Primorskemu Listu*, in razumljivo je, da mora biti v luži, v črni umazani luži. Toda on je že star sotrudnik tega lista, zato ga tudi ne zapusti, saj pravi sam, da »Stara reva ne okreva*.
Druga neverjetnost l Bilo je i. junija (v ponedeljek), ko se je nalila velikanska množica ljudij iz mesta in okolice proti »Velu-rinski* ulici. Marsikdo se je vprašal, ali gori, ali pa so z današnjim dnem otvorili »kavči* svojo kuhinjo. Pač vsakdo se je motil. Pogumno stopi radovednež k množici, in vpraša po vzroku takega navala. Mesto odgovora mu pokaže kmetska ženica notico v »Prim. Listu* št. 22,: »Centralna posojilnica naznanja: Ker je 1. junija nedelja, sprejemale se bodo hranilne vloge 2. junija v (ponedeljek) in obrestovale za celi mesec. Načelstvo*. Pa naj še kdo trdi, da nima »Centrifuga* »prometa*, v obraz mu rečem, da je lažnik. Komu se ne smilita posojilnična uradnika pri tako ogromnem opravilu, posebno Svitoslav, ki je že tako nekam bled P
»Slovenec* In goriški knez In nad- j Škof. — »Slovenec* p še, da liberalci tožijo klerikalce novemu nadškofu, češ da ga ti ne marajo itd. ali da bodo morali kmalu braniti I nadškofa proti liberalnim napadom. Celo za liberalca ga razglašajo. Tudi takrat  je  bilo I tako, ko je prihajal  Jeglič v Ljubljano. Ali I najprej je bil »Hosanal*, čez nekaj mesecev I pt#(kujfige^kcaičiijfuia; »Slflvjgnec* i Msgr. j Jordan pa kot duhovnik in kot bivši poslanec I pozna liberalizem dovolj . in njegove zvijače. J
Mi se z ljubljanskim škofom tu ne bomo j bavili dlje, rečemo le, da ako  bi  bil  cenil jidanost ob prihodu prav-ter bi. se ne bil j udal Missijevi politiki, bi  bilo na Kranjskem marsikaj drugače in Jeglič bi bil čislan mož. Tako je pa to, kar je. »Crucifige* si je zaslužil sam. — Kar se tičega našega novega j nadškofa, smo govorili  tako  odkiito,  kakor takrat, ko je prišel k nam dr. Missia. Novega nadškofa smo označili tako, kakor je nam v Gorici znan, in povedali  smo odkrito   svoje mnenje. Tako delamo v vseh slučajih, s pri« | stavkom, da  sodili  bomo  po  dejanjih.  To I smo rekli tudi glede novega kneza  in nad- | škofa, in po tem se bomo ravnali. »Slovenec* pravi, da nadikof pozna  liberalizem  dovolj in njegove zvijače. Mi pa rečemo, da ve naš novi nadškof in knez tudi. kako je  bilo na Goriškem pred dohodom  Missije in  kako je sedaj, da ve, koliko se je v zadnjih časih zlorabljala cerkev in vera v politične svrhe ter ve | še marsikaj drugega.  In ker ve  vse to, mu bo lahko urediti si svoje delovanje v blagor v varstvo mu izročenega ljudstva.  Zato pričakujemo od njega, da bo dober pastir vseh.
Obesttt &o Je hotel včeraj v bližini gostilne »Alla Bella Veduta* pri kolodvoru neki 40-letni agent Karol Zuccoli iz Trsta. Ko je že visel, ga je zapazil Ivan Lutman. ki ga je rešil ter poklical pomoč. Prepeljali so ga v bolnišnico, ali zgodilo se mu ni nič hudega, le opraskan je malo po vratu. Slabe gmotne razmere so baje pripravile moža do tega koraka.
Vspeli davka na Žfanjo. — Dne 1. septembra jo bil uveden novi davek na žganje, Dolicni zakon določa, da se jeden del dohodkov od davka na žganje razdeli na dežele in sicer se je določilo, da se razdeli vsaj 19,2 milijonov kron na leto. Provi-zorični obračun za čas od 1. septembra do 31. decembra 1001. je sedaj gotov. Mesto 6.4 milij. kron se razdeli med dežele 7,957.178 K 42 vin., v katero svoto pa jo vštet tudi dohodek iz naknadnega davka od žganja, ki je bil do 1. septembra 1901. davka prost. Ta dohodek pa znaša 2,231.200 K C8 vin. Od imenovane svote dobi Kranjska 3Gu.08C K 20 vin., Štajerska 372.09-2 K 74 vin., Koroška 240.370 K 45 vin., Istra 25598 K 24 vin., Goriška 25.765 K 34 vin. in Trst 37.390 K 78 vin.
Trgovina Jestvln Josipa Kutina v Gorici naznanja slavnemu občinstvu, da ima v svoji trgovini tudi pravi vinski kis, katerega prodaje na drobno in debelo po jako ugodnih cenah.
50.000 kron znaša glavni dobitek loterije glediščnih igralcev. Opozarjamo čitatelje, da bode žrebanje nepreklicno dne 19. Junija 190 2. — Posamezni dobitki se izplačajo v gotovini % 10% odbitkom.
In kaj bi ne bil? Sij je cel »factotura* v vseh društvih, saj ima toliko zaslug, da ga imenuje predzadnji »Prim. List* „Sveto-slav«. Res, lepo ime Svitoslav! Slovenski bi se reklo Luka, in ravno nanj meri bržkone latinski pregovor: »Luka in tenebris (t. j. v klerikalnem taboru) lucet*.
Ker govorim ravno o temi, spominjam se lepe noči v gorski vasici ob bohinjski železnici na dan sv. Reš. Telesa letošnjega leta. Kako so bili vzradoščeni in prijetno iz-nenadeni počitkaželjnt vaščani, ko jih kar naenkrat vzbudi iz najlepšega spanja žvižg nove železnice l Koj so vstali in hodili gledat »Lukamatijo*, pa kmalu so se prepričali, da ni žvižgal ne »Luka*, ne »Matija*, ampak Valentin, domači nune, je vriskal in prepeval s svojimi fanti. Zjutraj pa je imel le tiho mašo; kdo se bo pač potil pri slovesni maši, saj Bogu ugaja še bolj tiha in pobožna molitev.
Končujem. Upam, da se zopet odzoveš, dragi Homunculus. Ne vem, kaj t- je bilo zadnjič, ko si tako hitro, rekel bi z obratno pošto, odgovoril. Mogoče si se bal, da se usmrade Tvoje klobase, kar se je pa vse-jedno zgodilo. Do vidova!
Razgled po svetu.    I
Državni zbor. (Dalje.) Posl. Breiter je omenjal,  da  je  že pred   dvema  mesecema j opozarjal vlado na pomanjkanje dela v Lvovu. Stanje lvovskih delavcev je najbednejše, kakor I si je le  mogoče predstavljati in vendar ni nikogar,  ki  bi  se brigal za  zboljšanje teh razmer.  — Delavci so se vkljubu .svojemu žalostnemu stanju vedli uzorno, vlada pa da jih je izzivala  s pomočjo redarjev in je na njih želje odgovarjala s puškami in sabljami. Slednjič je  govornik  konstatiral, da so vsa poročila o dogodkih v Lvovu,  toliko uradna I kolikor zasebna, kriva, ker vlada da falzificira cel6 zasebne brzojavke. Rekel je, da to trditev svojo lahko tudi dokaže s pričami.
Posl. P or n e r s t o r f e r je izjavil, da~ vojakov nihče ne krivi radi njih postopanja proti delavcem, pač pa so krivi oni, ki so tako postopanje zaukazali in to da so častniki. Delavci se v Avstriji ne morejo zanašati na zakone ter vsled tega ne morejo imeti zaupanja v oblastva. Nastopanja vojaštva nasproti delavcem in prelivanje krvi se neprenehoma ponavljata: Vsled tega, je pov-darjal govornik, se socialističnim poslancem ne more ničesar očitati, ako vskipevajo o vsakem ponavljanju takih dogodkov in ako I najodločnejše protestirajo proti vladinemu I postopanju. Naj se že tiče Slovanov ali Nem- ! cev, le da se je dvignil kak minister in I začel govoriti o takih prilikah o ko kili raz- | bojniških bajkah, pa se mu vse lepo veruje. j Pobijal je nadalje ministerskega predsednika, kateri je delavce dolžil, da so prvi napadli vojaka, Istotako je zavračal očitanje, da so §a Ivovski delavski voditelji poskrili o priliki izgredov, ker da je sam ministerski predsednik priznal, da je delavski voditelj Wiltyk storil vse mogoče, da bi pomiril razburjene delavske mase. Sploh se socialistični voditelji nikdar ne strašijo pušk in sabelj, Tudi v drugih državah da se uprizarjajo kolosalni štrojki, a nikjer tla so ne strelja na demonstrante ter udriha po njih s sabljami. Geld v Rusiji, kjer imajo demonstracije že revolucionaren značaj, ne upotrobljajo vojaki proti demonstrantom orožja. Slednjič je posl. Perncrstorfer povdarjal, da je sedanja vlada nesposobna za reševanje socijalnega vprašanja. Ministerski predsednik <!r. Korber je protestiral proti napadom na vojaštvo in je izjavil, da bo vlada podpirala zaostale po žrtvah v lvovskih izgredih ter da se takoj zaprične z javnimi deli Minister je tudi povdarjal, da se vlada že delj časa bavi s tem, da bi v Lvovu preskrbela delo. Nadalje je govornik zavračal poslanca Breiterja, potem je branil gališkega namestnika ter je dejal, da ima do njega popolno zaupanje.
Posl. Dzieduszvcki je obžaloval dogodke v Lvovu, Povdarjal je, da bi zbornica ne smela zavratno napadati vlade, kateri pripada naloga vspostaviti red. Govornik je branil vlado, katera da je o štrajku v Lvovu pravilno postopala, ker da je posredovala med delavci in delodajalci ter skrbela, da pripravi delo brezposelnim delavcem. — Očital je so-cijaligtom, da podpihujejo delavce ter dejal, da se v Lvovu ne gre za štrajk, temveč da se skuša uprizoriti nekaj sličnega, kakor se je dogodilo v Barceloni. Ministerski predsednik dr. KOrber je naznanil na to, da se je tekom jutra doseglo soglasje med zastopniki delavcev in delodajalcev, vsled Česar je pričakovati, da štrajk hitro konča.
V avstrijski delegaciji 5. t. m. so tnter-pelirali radi afere nadporočnika Matašiča, Vukovič je interpeliral radi nadotneščenja hrvatskih krajevnih imen v vojaških aktih z ogerskirai, Svlvester radi prošenj in spomenic bosanskega prebivalstva proti tamošnji upravi. Okupacijski kredit je bil na ;i; sprejet. Abrahamovič je rekel, da Poljaki glasujejo neradi za vojini proračun, ali to store, ker želijo močno državo. Kaftan je izjavil, da Cehe. glasujejo proti, Luksch je zahteval v vojaških vprašanjih več obzira do kmet. stanu.
Krstit- t zaporu. — V noči od 3. na 4. t. m. so aretirali glasovitega Idhonskega agitatorja Krstiča radi suma, da je sokriv na umorstvu enega svojega nezakonskega otroka. Tudi mater so zaprli. To je pač senzaeijo-nalna vest, ki pokaže Krstiča še v grši luči, kakor smo ga doslej videvali.
»Slovenska Matica« v Ljubljani je imela v sredo svoj 38. redni občni zbor, ki je bil zanimiv. Neki rimsko-katoliški fanatiki hočejo napraviti iz »Matice« nekako »Leo- j novo društvo" zelotičnih načel in tendenc. V i zadnjem času so se obračali tudi proti gosp. | prof. Štreklju radi njegove zbirke narodnih pesmij, hoteči da vse odstrani, kar njim ni | všeč.   Na občnem zboru je bilo govora o
tem. Duhovniki so bili proti, kakor prej* branil pa je prof. Štr. zlasti dr. Murko, in sprejet je bil predlog dr. Tavčarja: Občni zbor se ne strinja z mnenjem, da je 6. snopič prof. Strekeljevih »Narodnih pesmij« provzročil veliko nevoljo, ter izreka obenem prof. dr. StreMju polno zaupanje, pričakuje, da se tudi v bodoče s tisto vnemo in ljubeznijo posveti izdaji omenjene zbirke kakor se je to godilo doslej. Obenem pričakuje, da odbor prof. Štreklju ne bo kratil svobode pri urejanju te zbirke. Občni zbor je bil na to nesklepčen. Volitev odbora bo v sredo.
Pot do morja v čast nemškega naroda ... I — Društvo »Deutsches Haus« si bo zidalo svoj dom v našem Trstu. Ta to treba — kakor znano — denarja. Da torej naberejo potrebnega denarja, se je v to določeni odbor tržaških Nemcev s posebnim pozivom obrnil do vseh »liebvverte deutsche Stammešgenosšeh". Veliko gibanje — tako 1 pravi poziv ¦— ki je v zadnjih letih zajelo vse nemške loge, je prodrlo do severnega roba modre Adrije. Tudi tu se je začelo vzbujati v vseh nemških krogih stremljenje po združenju vseh narodnih sil, da se nemškemu imenu v duševnem in gospodarskem življenju pribori ona pomembnost, ki mu gre po številu in omiki tržaških Nemcev. Po lastnem domu v Trstu naj se Nemci uposo-bijo za najizdatneje delovanje na gospodarskem jačenju nemške trgovine, nemške industrije. Tu ne gre za lokalni interes, ampak za splošno-nemški, Trst naj postane odvozno in dovozno pristanišče nemškemu zaledju, Trgovinski interesi nemškega zaledja pridobe po drugi železniški zvezi, »ki nas v gospodarskem pogledu izdatno približa našim južno-nemškim soplemenjakom.« Zato se odbor obrača do teh poslednjih za podporo v uresničenje misli, da bodoči nemški lastni dom postane zbirališče za vse tržaške Nemce in tudi za one sorojake, katere vodi pot do modrega morja, v čast vsemu nemškemu narodu!
Zaključek pozivu pa je tako lapidaren in — odkrit, da si res ne moremo kaj, da ne bi ga tu podali dobesedno:
,Wir glauben mit umso grflsserer Zu-versicht uns an Euch vondon zu konnen: sind wir doch demselben herrlichen Volk© cntsprossen, sind wir doch wie BrOdcr blutsvonvandt und werdon wir doch uucli von blutsverwandten Thronen aus golenkt.*
Po slovenski se to glasi:
»Menimo, da se moremo obrniti do vas s tem večini zaupanjem: saj smo vzklili iz istega krasnega naroda, saj smo po krvi bratje in saj nas vodijo tudi krvno sorodni prestoli.*                              Po »Edinosti«.
Tvrd onrad Schuuil v Ljubljani trgov, z maiiiiiaklurnim blagom, se je te dni »polomila". Tvrdka je prodajala blago po nenavadno nizkih cenah ter delala konkurenco drugim, seveda s slabim blagom. Kmalu pa jo je občinstvo jelo zapuščati in tudi filijalka v Zagrebu v vrednosti 200.000 K je šla pod zlo. Te dni, ko je bila trgovina zaprta, pa je Sch. skrivoma dal izvoziti skoraj vse blago in je po raznih mahina-cijah prodal (ali le fingiral prodajo) vse blago nekemu zagrebškemu trgovcu za 30.000 kron, dočim je bilo blago vredno nad 200.000 kron. — Ker se je po Ljubljani raznesla govorica, da je Schumi v denarnih stiskah, so postali upniki istega pozorni nanj in ga ovadili sodniji, ker se je iz raznih zuakov dalo sklepati, da je Schumi pripravljal zločinsko krido. Zaslišavši ga, je preiskovalni sodnik dal Schumija zapreti.
Sodnija je nadalje dala zapleniti vse blago; tudi ono, ki je je bil Schumi navidezno prodal v Zagrebu nastanjenemu trgovcu Kollmannu.
Bazne vesti. — V Ljubljani se je ustrelil gimnazijec VII. razreda F. E. v desno stran prsij. Krogla mu je šla skozi život. Prenesli so ranjenca v bolnišnico. — Rudar Fr. Gtetnik iz celjske okolice je umoril svojega strica ter ga oropal za 400 K. Sodnija ga že ima v rokah. — Zidarji v Lvovu, ki so štrajkali, so se vrnili povsodi zopet na delo. Gleda se tudi na to, da brezposelni delavci dobijo zaslužka. — V Opatiji je bilo navzočih dnš 28. maji. 893 oseb. — španski kralj Alfonz XIII. pojde v drugi dolovici tega meseca na potovanje po Evropi ter obišče vse glavne dvore. — Dne 5. t. m. je bila pri cesarju v avdijenci posebna bosno-her-cegovska deputacija, ki mu je izročila spomenico o razmerah v okupiranih deželah.
Nikola MaSIe*. — Pretresljiv je način, kako je preminul v sredo v Zagrebu sloveči hrvatski slikar, profesor Nikola Mašič. Pred dobrimi 10 dnevi mu je umrl brat-dvojček profesor Aleksander Mašič, s katerim so ga vezale vse sile plemenite duše. Ni se dal več pomiriti zaradi njegove izgube ter mu je po desetih dneh v najboljši dobi življenja sledil v večnost Umrl je za srčno bolestjo. Nikola Mašič je bil po svojih delih znan po vsej Evropi. Veljal je za ustvaritelja modernega hrvatskega slikarstva.
Nemški državni zbor je sprejel 5. t. m. zakon, s katerim se ustanavlja državni zaklad za germanizacijo Poljakov. V Marien-burgu pa je imel nemški cesar govor, ki obuja senzacijo, ker je grmel proti »poljski prepolenci* ter poživljal nemški narod na boj proti Poljakom. Dunajski listi sodijo, da utegne to uplivati tudi na razmerje med Nemčijo in Avstrijo.
Zakaj je brivec Druškovič ostal samec?
Spisal F. G.
Kaj britvi upal' smem, jaz brivee dobro vera, dekletom kaj, kdo ve ...
Brivec Druškovič je silil že v štirideseto leto, pa je bil vkljub svoji jako dobri obrti še vedno samec. Marsikaka deklica v K. bi ga bila vzela z veseljem, če bi bil le vprašal po nji; kajti naš brivec ni bil ravno napačen: ni bil ne kruljav, negrbast, ne plešast, o ne; pa še denar je moral imeti, ker je živel tako varčno in trezno.
Med tednom ga nisi videl drugod nego v brivnici ali naT njWempraga, le ob nedeljah se je navadno vrgel v salonsko suknjo, namazal si dolge brke z dišečim mazilom, da so mu štrlele kakor dve oskubeni brezovi metli, — in šel v kavarno na »karambolček«.
Po navadi je zgubil vse igre, ker je bolj pazil na deklota, ki so hodila mimo kavarne, nego na igro. Bilo je veselje gledati, kako so mu švigale oči z jedne Evine hčere na drugo...
In tedaj je moral preslišati marsi-kako besedo, ki mu je segala globoko v srce. Vse ga je karalo, zakaj se ne oženi, ko je vendar še tako čvrst in bi lahko redil ženo in še par čmrljev povrh. Zdaj ga je podražil kavarnar, kako Mici Gantarjeva vzdihuje za njim, zdaj zopet kdo drugi, da je Ančka Crnetova samo radi tega odbila nekega bogatega trgovca, ker čaka nanj, na brivca.
Druškovič pa je molčal, včasih se je malo prisiljeno zasmejal, potem pa globoko vzdihnil. Oh, ko bi bili njegovi znanci vedeli, zakaj jo on pri vsej svoji mehki in zaljubljeni naravi vendar tako trdovraten v svojem samskem stanu, gotovo bi ga bili pustili pri miru in mu ne odpirali vedno bolj še nezaceljene srčne rane. Saj ni bil on sam kriv, Bog ve, dane, Pepca, oh, ta nezvesta Pepca, je bila vzrok, da je on že toliko in toliko let ni lizal medu pod blaženim zakonskim jarmom.
Bilo je pred desetimi leti. Druškovič se je bil ravno priselil v K. Ker je bil jako priden in postrežljiv, si je kmalu pridobil prav ugodno stališče. A dasi je bil vprežen ves dan, so mu vendar včasih prihajali prav tako otožni in po nečem hrepeneči občutki kakor Adamu, predno ga je bil Bog kaznoval z Evo; jel si je misliti, kako bi bilo lepo, ko bi imel družico, ki bi bila vedno poleg njega, ki bi mu pomagala goste mazati z milom; skratka, jel je misliti na že-nitev.
Slučaj je nanesel, da so dobili pri t Hvjem lovcu« prav prijazno natakarico, Vi se je našemu kandidatu za ženitev v kratkem času vsedla v srce. Kakor je trdil Druškovič, so bile vse krasote in vse dobre lastnosti združene v tej Ljubljančanki: bila je vitka, pa ne suha; rdečelična, pa ne pudrana; zgovorna, pa ne klepetava; vesela, pa ne razposajena; radodarna, pa ne potratna; dobrega srca, — pa ne za vse, ampak samo zanj, za Druškoviča.
Druškovič bi bil nad vse rad razodel lepi Pepci svoja srčna čutila in svoje poštene namene, pa kaj, ko ni imel nikdar prave priložnosti. Ako je le itegnil, je bil pri njej, pa je ni skoro nikdar dobil same; kadar sta bila sama, se je pa toliko časa pripravljal na uso-depolno spoved, da je zopet kdo prišel in mu zatlačil nazaj v prekipevajoče srce besede, ki bi bile skoro napravile svoj salto morfcale z okornega jezika v občutljivo srčece najzalše dekline.
Vsaka stvar, razun klobase, ima svoj konec, si je mislil brivec, in za trdno sklenil, zasnubiti Pepco, naj velja, kar hoče.
Naročil si je iz Ljubljane »Šopek iz najprijetnejše dišečih cvetk« ter ga takoj nesel k »divjemu lovcu« s škatljo vred, da ne bi ljudje prišli na njegov naklep.
»Kaj ste pa danes prinesli seboj, gospod druškovič?« pozdravila ga je Pepca veselo in pokazala svoje krasne zobe.
»Nekaj lepega za vas, gospodična Pepca,  če ne boste  hudi,«  je  jecljal
Druškovič ter tako milo in proseče gledal na čedno natakarico, da se je ta-le še bolj smejala.
»Nekaj lepega ste mi prinesli, pa bom huda na vas? Pokažite, kaj imate!« In vzela mu je škatljo ter jo jela odpirati.
Druškovič pa je stal pred njo kakor hudodelec pred sodnikom, ko čaka razsodbe.
Navihana Pepca se ni skoro nič začudila krasnemu šopku; kajti vedela je že davno, da ima v najemu brivčevo srce. V zahvalo ga je pogledala tako zapeljivo, da je bil brivec nakrat ves poten.
Šele mej tem, k<r je- Pepca naprav ljala vodo za šopek, se je Druškovič počasi vsedel, zraven pa globoko vzdihnil, ker ni vedel, kako bi dalje razpletel začeto stvar.
»I, kaj vam pa vendar je danes, da tako milo vzdihujete, kakor bi vam bila mačka mlade snedla?« gaje vprašala Pepca poredno in sedla k njemu na klop.
»Nekaj mi leži na srcu kakor mora, pa si ne upam nikomur povedati.*
»Meni prav lahko poveste.« In zopet je zadel zaljubljenega nerodneža tako gorak, tako žareč pogled, da se mu je kar srce topilo. Ona pa se je primaknila še bliže k njemu, da sta se dotikala s koleni.
Brivca je kar sproletelo, mislil je, da skače eletrika iz njene noge na njegovo in ves zmeden je Je s težavo spravil iz sebe: * Ženil bi se rad.«
»Vi jih pa res dobite, kolikor hočete, še po denarju lahko vprašate.«
»A, kaj denar! Saj že dosti zaslužim sam; da bi me le tista hotela, katero imam jaz rad!«
»O, gotovo bi vas vzela, če si le niste izbrali kake sodnikove ali notarjeve, izmed drugih pa naj vsaka prst oblizne, če vprašate po nji!«
»In ko bi hotel imeti vas, dražestna gospica Pepca, ali bi vi tudi obliznili prst ?«
»Kaj bi me res vzeli? Bežite, bežite, vi šaljivec! Saj nisem ne lepa, niti nimam denarja.«
»Ah. kaj denar! Da ste pa lepa, to vem jaz, ki vas imam rad, raje kot vse svoje britve in vse svoje škarje in glavnike.«
»O, jaz bi vas že vzela, samo če bi me hoteli.«
»Ali res, Pepca, ali res hočeš biti moja ? Pa mi daj poljubček, pa še enega, še enega...«
Odslej je hodil Druškovič še pogosteje k Pepci. Bil je ves srečen, da je le gledal svojo golobičico. Samo to mu je kalilo veselje, da je železniški i asistent Ivan Netopir le prepogosto zahajal k »divjemu lovcu«. Kaj, ko bi j si hodil past oči nad njegovo inačico! Bog ne daj 1 Raje mu prereže vrat, prvič ko ga bo spet bril! Vendar se je i tolažil, da mu je Pepca zvesta, pa ljubosumnosti se le ni mogel iznebiti.
V štirnajstih dneh je imela biti poroka. Druškovič je, kakor po navadi prišel v gostilno, pa ni našol Pepce v njej. Mislil je, da je v kleti in je hotel stopiti za njo. Kar je zaslišal iz kleti neko šepetanje. Naglo se je potuhnil in napel ušesa.
»Izpusti me, vsak čas mora priti ženin! Tega pa ros ne maram, da bi se sedaj vse razdrlo, pa menim, da bi teb'' tudi ne bilo ljubo; saj veš, kako je.«
»Ne, golobičica, ne, le vzemi ga, jaz bi te še ne mogel tako hitro, kakor je treba. Le vzemi ga le, bodeva oba brez skrbi, ti in jaz. Tvoj ženin je ravno prav bedast, da ne bo vedel ničesar. In midva se bova še pozneje rada imela, kaj ne da, srček moj ?«
»Oh, ko bi moj ženin to vedel, prerezal bi si vrat!«
Ko je Druškovič poleg vsega tega slišal še glasno poljubovanje, ni mogel dlje strpeti pri miru, z vso silo je odprl kletina vrata na stežaj in se zasmejal tako glasno in grozno, da sta onadva — Netopir in Pepca — prestrašena skočila narazen.
»Haha, tako bedast pa vendar še nisem, da bi redil tuje seme! Baje živim sam. Pa vratu si tudi ne bom prerezal!«
In zaloputnil je vrata, da se je stresla vsa hiša.
Zunaj pa je Druškovič krvavo prisegel, da ga nikdar več ne bo vjela nobena ženska v svoje zanjke.
Odslej se je radoval le od daleč nad žensko lepoto; od blizu pa se je bal vsega, kar je nosilo krila, najbolj pa natakaric.
Dobre mre in po eeni!
s 3-letnIm  fiismenim  jamstvom
razpošilja na zasebnike
prta to?arna nr r Mi sta (Uril)
Hannm Konrad,
Um ir ter itiUue - ¦«•* (Čežko) Dobra ura Kem iz niklja fl. 375;. srebrnauraRrni.fl: 5-80; srebrna verižica fl. I 20; budUaii iz niklja fl  1-85
'1 vnlka ic odlikovana s «, kr. orlom ; ima zlat« i sfbrne svetinje iz razstav t«r tiso?e priznalruh is»*m        llastr»vsa evaik zastonj!
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna užigalic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigalice
¦»•- Apollo
Milijon dam uporablja
»FEEOLIN*.
VpraSajta Svojega zdravnika, fe ni >r>,eo!in« najboljše IcpSalno sredstvo za k^žo, lase in zobe! NajnctfMejSi obraz in najgrje roke dobijo bi!ro aristokratsko iinost in obliko z ujioiabo ,Fer oliria* »Feeolin« je iz M. najplennnf pjih in najsvožjih želji«/1 sestavljeno angleško milo. Ni jamčimo, da iztfiw*;o <lalje po uporabi »Fcrolina* brez stolu gub« in ('rte na obrazu, zajeelce, tnoznli, nb-Piea nosu itd. »tVeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepialno sredstvo za las«, zabranjuje izpadanje las, ple?o in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnnravnejSe in najboljše čistilno »redstvo za zob:-.. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto* mila, o.stan" mlad in lep. Zavžemo se, denar takoj vrniti, fe bi ne bil kdo s >V nolinom« popolnoma zadovoljen (,.'ei«a komadu KI. -, ;{ ko-inarfoni K ž'50, G komadom K i. , t-J komadom K 7. , PoStnina p>. 1 komadu 20 vin., od .'* komadov navzgor 60 vin. Povzetje 60 vin. ver. HazpoMlja glavin MlnRa al.FajHh,I»an4J,Vll..Mar'uli:|fiT^ra^» ¦«  1
Zeta !58l. v Gorid ustanovljena tvrdka
E. Riessner, y Bnnsti ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi) priporoča preft. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic z:i vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveCe itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno Crk na perilo.
*(* w
s*
ZaMttM znamka: SIDRO.
UNIMENT. CAPSICI COMPOS.
Iz Rlckterjav* likam« v Pragi pnpoznano kol izvrnttu) bol ublalujnfe tim/ilo; z;i t-eno 80 h, kron 1 40 in 2kroni >.»• dobi jjfi v.«»>bbk:jrnab Naj se zili»eva lo Mplofino priljubljeno dotiinfe »ara-vfliio Nieustto i»-dn« le v orijr. m tek le-nlctth z n.iio za»fi!ri<> znamk" s ..SIDROM" namre.% iz HI OHTKIUK VE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako Kb'kl"iit"o. ki /• previdena * to zasilno znamko
RicMerjeva lekarna „pri zlatem levM"--^-. < nam                jA'\
EllzabethfjaBse At. 6.     [\Y}1
JfiH
- • ¦ i I'
»Goriška ijudska posojilnica"
(lec.
v|Msaii;i zadruga z omejenim jamstvom.
Hacelstvo in nadzorstvo jo sklonilo v skupni soji dne _'8. 1901. tako:
Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/t%. Stalne vlogo od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po 5V,%, na varščino ali zastavo G*,;, na menice G'4,, s l^% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6<*..
Stanje 31. dee. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7032 deleži po 20 K = 158.(540. — Hranilnevlogel ,318.005. - P o s o j i 1 a 1,3/0.i> 13. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredno ved). — Rese r v ni zalog 63.014.
Hranilne vlogre se sprejemi*|o od vsakogar, se dajejo le zadružnikom.
Posojila
Glavna
Železnato, rediino in okrep- ; čajoCc sredstvo, tvori krv i;i ; krep' živce, jo okusno in pre- ' bavljaJGČe. Poizvo so lahk' ] o tem pri kakem zdravniku.
Gorieo: Mirodilnica Anton Jeretič. i
Naznanilo.
Izrekam tem potom si. vzajemni zavarovalnici za življenje „Janus" na Dunaju, posebno čisl. podružnici v Trstu (ulica Stadion št. 16) najtoplejšo zahvalo za točno izplačilo zavarovalne svote — pol. št. M0892 n v znesku ,5000. kron po svojem umrlem soprogu če tudi jo bil le 15 mesecev zavarovan. Trst, 10. maja 1902.
Marija vi. Calcagnotto,
trgovka'   ""*•--' trg Barriera veeehia št. 3.
Išče se za Gorico
mladega, zmožnega
komija
zn trgovino z drobnim Mngon;. veščega deželnih jezikov. Ponudbe,   opremljene   s spričevali ter dobrimi   referencami je pošiljali na naše upravništvo pod II. 1». Z.
Koroški
Najboljše sredstvo zoper
ščurke
se dobiva po i krono in K 1-50 v škatljicah. pri Otonu Ho-mttHiui-v Eaduidjioi rJ&;aiijsko.
Anton Pečenko
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi iizorce.
Caos zmerna. Postrežba poltene
IUHfflB
ključavničarski mojster
• v Celju •
Poljske ulice it. 14
priporoča
naJflnejM',  najboljše
In uajrarfiejjle
patentirane strelne • • priprave proti toči.
Možna rji niso h litega železa, ampak so pri veCjih strelnih pripravah h kof*uega železi, pri manjših pa Jekleni.
0P- Ceniki «, opisom uporabe na m* h tov »nje brezplačno.
Rimske toplice.
Tržič (Monffalcone).
Stalna toplina 38°—40°. Doba traja od 15. maja do konec septembra. Zdravijo se posebno belezni v nogah, rev-matizem, rakitične in ženske bolezni.
Na dež jubil. razstavi odlikovani sfebr. drž. 'svetnjo Wo lvovski razstavi s prvo ceno  - srebrno svetiinjo
tttt
9'9-9'WW9^9'9-W9^ww9-9'9-w
imski vrelec
Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A,
v Pragi na Smihovu
(Praha •Smirhov) VinohradskA ulice Cislo 816-
se priporoča
k popolnemu tizornemu prirejevanju
' sokolskih in šolskih telovadnic
; po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili.
!             V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča-
jo« ih •uricsl domačih in inozemskih.
j             Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje
ne pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti,
j      Navadne priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za topolne telo . vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine ¦ prosto,                                                                     . 3
Poprave laTrlnj« po najnižjih cenah.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi ItaStelJa. 1,
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje Hupovallsci nlrnbertkega In drobnega blaga ter tkii,..i, prejo In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljšo Sivanke za Šivalno stroje. POTREBŠČINE
za kroja6d in Čevljarje*
Hvtttliijtoo. — Jtoftnl venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za vsa letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kioinjarje, prodajalec pcjtiiiho s in trgih ter na deželi.       i 35   8
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Anton Kuštrin
trgovac
z j e d i lj?im_bla.jto_.ni._
Gosposka lica št 23 (v lastni hiii).
Priporofta stojo zalogo jestvin, kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke ŽniderSiC & ValenCiC v Ilirski Bistrici; cikorija in zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst h mlinov Jochmann iz Ajdovščine in MajdiCa iz Kranja.
Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po posti od 5 kilogr, naprej.
privit.
civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici
Iv-
na Travniku il. 5.
So dohivnjo vankovratna modoma sukna kam* mm-ii, piquet laulink, mlria, fiovjot itd., hlap iz av-hlrijskih in inozemukih tovarn ter gotovo obleko, perilo vseli vrst in »padtgočn priprava k paradnim oblekam za vnnki slnn. Blago na motor in gotovo obleko oo prodajajo tako po ceni, dr, je % mojo trgovino nonio-go*a vnuka konkurenca.
Oblek« vunko modo od   S do   O let K S'40  in vile ¦       ¦       .    O  .  15 ,   ,   8'50      , ,      ,  15 daljo . . „ 15'~      »
vrhno suknje vsake mode.....„ 24'—      „
,        ,    za častilo duhovščino   , *8'—      „ hlače...............8*—      .
3 metra 20 cm
čmrga ali modrega kamgnrna za Hiiažno obleko, primerno za vsake^« ženina Ramo m fld. 4'50.
Po&iljn so po povzetju. Kar no ugaja, w, sprejmi! nazaj.
To blago m prodaja po tako nizki ceni, samo dokler zaloga dopusta.
Piccoli,
;¦"¦:;•,   ...>   v-. :¦   nahod (h    ; ?»¦:¦!..-• < :n-;;.i , . ii ^1uWdi p«»»:nljai!Ju ¦•.) i. ¦!¦ ?::.
v..-, mehurju i:s ledvicah. Zal.'i.-a: Etl. Fonaari v t;..n,-i Via Vi-!tunrr C-i».r.::
lld.   2*10   nike,nas,a ankerremont. žepna ura 9                   * posrebr. fraac. verižico in tokom.
gld.
P**ZO  prav* ¦«•»«¦¦  remont, ura s po-"  ^uu srebr.araor. žepno verižico ia tokom.
itd    4*70 pr*va 9:'brna r«nont ura za dame |».  t tU s posrebr. angt. verižico in tokom.
«        prava *4karat tfata remont, žepna ' — ura •   .epi  barzunasti ikatulji in elegantno verižico.
illll   1*^0   pravi 6karal z,ati Prs*an za gospode tjlu.  I ull      a|[ ^gme z elegantnim kamnom.
Za vsako uro so Jamči 3 lata.
Nepovoljno se zamenja ali denar nazaj po Ije, torej brez rizike          Tem enaka n»znani'a so
ponarejena  — Pošilja se proti gotovini ali po povze'ju.
BRATJE HURVIZ
tovarniška zaloga ur in zlatnine na debelo.
Založnik svstf. c kr. tntniiki zim iti.
Krakovo, Stradon 17. (Avstrijsko).
lluslrovani ceniki zastonj in franko.
Agonijo so sprejmejo.
Ljubljana.    !
j Pri nok**j  K«spoj,  ; katera ji* trpela dolgo ' rasa na   uorvoznosti, sem vporabljnl  z izvrstnim vspcbom Vaie ¦ žettvnato  vino.   Pro- I sini toroj, poMjit« mi ¦ trklfiiii' iiiJiMiovaiifga vina.           ;
Dr. L. Farber
c.   kr.  štabni  zdravnik. Kapelj Štev. 1»
V <!eiriiM, >>. junija 1MH.
.!<> v ra/proi]:iji v lekarnah v Gorici, Tolminu, ;i;i Primorsfcom, v Trstu, Istri iti Dalmaciji a K -2--IH >t»khini«i.                                 -t
Lekarna
Cristofoletti t Gorici
Prave in edine želodčne kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna mo5 teh
kapljic je nepre-
kosljiva — Teka-
pljice vredijo redno
prebavljanje, če ce
jih dvakrat na dan
po   jedno  Žlicico
popije. Okrepi po>
znamku.  kvarjetii želodce
store,  da  zgine v kratkem času
emofiea in živo/na lenost (mrtvost).
Te kapljice tudi store\ da človek
raji j6.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu.  Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
Za vsakega nekaj!!!
se dobi v zalogi tvrdke
Q. ;§OFi)il{ * gorica,'
Gosposka ulica št. 7
prva in edina slovenska trgovina za modno in drugo blago.
Najbolje, največje in najceneje skladišče vsakovrstnega perila, srajc za liribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životnikov (modercev), aolncnikov, pihalk, dežnikov, blusen, spodnjih kril, divnih okraskov za obleke in vseh potrebščin za vezenje. PriporoČevalno najbolje kupova-HSee za gg. šivilje in gc krojače.
Naročila za izdelovanjx perila (za gospode) in modercev po vsaki meri in zahtevi se izvršujejo točno.
X.
Mizarska zadruga JS|L v Gorici (lolkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
ur
veliko zalogo
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Pirata vecchia §t. tL katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
v Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času.
=—=*= cene zmerne. =*=--¦ Delo je lične ter fjebra i
I &m- Prod^adnJI teden. -*ej
I        Srečkanje
I nepreklicno I
I             19. junija 1902.             I
I Loterija gledaliških igralcev
I                    (glumačev)
I         l glavni dobitek po 50.000 K
1         i              ,       .         5000  »
I         1      >        »       *        3000  »
1         -2 glavna dobitka *        2000 »
I         5 dobitkov         *         tOOO »
I       10     »               »           500  »
I       20     »                »          200   '
I       (H)      »                 »           100  »
I      100      *                 *            BO  »
I      300     *                *            20  t
I    3500     »                »             10  »     I
I              Srečke po 1 krono
I «. lieatlll, V. A. J n»» MichpbtadUr & CI«. I       l • A. IMa«herle »eiiJ*Jiilei» v Clorlcl.       j
I Vsi dobitki se izplačujejo ol zaugateljev s j I       10% odbitkom v gotovem denarji.      j
Seidel & Naumannov
pisalni stroj  „IDEAL"
Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnjo črke. Stroj je jako Irpežen. Na moCnem ministerjal-nem papirju izdela 4-6 iztisov, na kon-ceptnem papirjn 8—10, na lanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.)
Clavnp zastopstvo za Avstro - Bgersko:
Prva c. fcr. »Tstro-ogerska privil.
OVARNA BARV ZA PROČELJA
Karo! MFonsteiner, Dunaj ifi, lauptsfrasse 120.
jjBer> Odlikovana z zlatimi svetinjami.  -*H
Zalagatelj nadvojv. in knežkih posestnih oskrbništev, civilnih in vojaških oblastev za zgradbe, železnic, rudnfcopov in plavžev, zidarskih družeb, zidarskih podjetnikov in mojstrov, tovarn rjev in posestnikov. — Barre za pročelja, na katere no vplivajo vremena, se vazlopfe v apnu ter se vazpo-5 Ijajn suhe v prahu v 40 r uličnih uzorcih a 10 kr. kilogram in višje. Čistost barve se <k1 oljnatih ne razlikuje.
200 troti darilu za dokaze ponarejanja.   -  U pisuje se v slovenskem jeziku
Uzorei na p pirju z   avod-lom zastonj In franko.
&
Dunaj IIL3. Heumarkt 9.
Iščejo se zastopniki za deželo.
Čistilna voda  >  >  >
jf> Ji „Reale"
iz vrelcev Mathias, lastnina
Henrika Hattonija v Bidimpli
je toplo priporočena od prvih tu- itt inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje Čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli >Glauber€ in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom.
Zaloga za Gorico:
Lekarna G. B. Pontoni.
Trgovina z železnino »MERKUR'
PETER
-%r Oeljia, Grr&dlca. cesta šte-v- IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lice železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode iehtnio, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement,  strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Pr*" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. *"PI
* Bogata izoer vsakovrstnih nagrobnih križev. &
Postrežba točna.
Cene nizke.
Odlikovana
kleparska delavnica
Artur Makutz - Gorica
Ozka ulica št. 1.
Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseli Trst za nove stavne,  oziroma prcskrblja iste v najkrajšem času.
Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. — Izdeluje »umne za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vs*ke vrste.
V lastni zalogi im. stroje za žvepljanje sodov iz cinkanega železa, škropilnice proti peronospori ponovljene  po Vernicrelovi sestavi); mehove za žvepljanje grozdja raznih sislemov itd. itd.
»p- Postrežba točna. — Cene zmerne
Ako ne veste kje se kupi najbolje vrste                                             \f
0
gumijevih trakov (lastike) i
bakrenega vitrijola žvepla    ®
®
in drugih za kletarstvo potrebnih predmetov   ®
vam pove
A. Jeretič, mirodilničar.
g                       Tržna ulica (poslopje okr. sodišča.)  ®
iZM%W^W&;
3$i
?&4^&^L,L.d^
»Krojaška zadruga16
vpisana zadruga   z   omejeno   zavezo   v   Gorici.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča eenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže bla^o za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammg-arn i. dr.
Krasna izbera volnenin, forštajnov (porliet), >La\vn Teimis- i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih feležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute. bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovlre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnik«1, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srnjce, za hribolazee itd. itd.
Vse p« najnižjih in zadnjih cenah brez posojanja.
99** Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste.
-||______________________________________________________________
Pristno kranjski
Laneno-oljnati firnež
prodaja
ADOLF HAUPTMANN
v Ljubljani.
tovarna oljnatih ban, iiraeža, laka in steklarskega kleja.
IIiistroTanI ceniki so franko na razpolago.
"0
O
5
v s e
tv-i